Štev. 27.
Cena ednoga drobca 60 fil.
4. Juli 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Prekmurci pred regentom v Maribori.
Ladavec Iz naše krvi/ iz krvi Jugoslovanske je obiskao svojo državo,
• svoje ljüdstva .-.. Vidili smo ga Slovenci, vidili so ga naše oči, Prekmurci vidili smo svojega vladara, šteroga je rodila kak nas, Jugoslovanska mati, šteroga očaki so tak zemljo obdela-. vali, kak jo.ví obdelavalo, kmeti so bili i junaki, ki so delali i se borili... Iz toga dela, iz te njihove borbe je zrastla bratska, velika držáva: Jugoslavija, štera je i nas Prekmurce v to veliko blaženost spravila, ka smemo praviti: vidili smo vladara našega slovenskoga. Ljüdstvo prekmursko, ljüdstvo,. slovenskih vojvodov Tribive i Kocela, dáj hvalo Bogi, ka sí po več kak desét štofnati let znova prišlo pod vojvodo lastne krvi, ki te kak , oča šče ljübiti. Vladári poštüj i moli za njega. Sprejem ljübezni«- nikdarjne pozabimo. i	— .
Določila „kmečke zveze za Prekmurje“ v Beltincih jun. 20.
1. Zbor zavüpnikov i čelo správišče zahteva, da se zrnje pripovano na grofovsko! (veleposestnikovoj) zemlji, keliko je ešče sami obdelavajo, sme samo za Prekmurce vporábiti (ponücali).
2. Ne sme se dovoliti izvoz (vö-vožnja) zrnja, dokeč je vsaka .hiša v Prekmurji ne preskrbljena z potreb-nim zrnjom do žetve k leti 1921.
3. Vse, ka je više v Prekmurji, Živina, zrnje itd. naj se sme prosto (slobodno) tržiti po celoj Jugoslaviji.
4. Za živino štere se vsaki tjeden više 80 gláv zvezi v Ljubljano, naj se dá zadosta podplatov i ledra (usnje) to je, naj se kože odegnano živine pošljejo zadrugi, štera je da pri domačih kü|nárah za potrebčine Prekmurja zdelati.
5. Odločno i zburkano zahteva, naj se v Prekmurje, čeravno samo začasno (za kračiši čas-) jedino krščansko misleči vučitelje i vučitelice pošljejo, da ovak ma podlago trditev naših protivnikov, ka Vučitelstvo potom šolske vozgoje, i z slabim vzglé-dom (példov) jemljé prekmurskom! ljüdstvi štero popolnoma po krščanskom čüti, vero.
6. Z zburkanostjov protestira proti nešterim uradnikom (čestnikom) v Prekmurje poštenim, šteri zavirajo
vtrditev i okrepitev državne misli, ar prisiljavajo zvüna svojé slüžbe na ljüdstvo svoje protikrščanske misli i veri sovražne časopise (n o vine, caj-tünge), da je krščansko prepričanje tű tesno zdrüženo z "zdržavhov misel-jöv. Voditelje ljüdstva so to rávno z tém pridobili za Jugoslavijo, ka so vidili proti madjarskim vero pregan-jajočim pravdam posebno proti bol-ševiznti veliko versko sloboščino v njej. Tei uradniki naj mislijo, ka ščejo slobodno i naj bo njihovo mišljenje, prepričanje, a če z našim krščanskim ljüdstvom neščejo čütiti, naj ’ se ne mešajo v politiko, štera žali krščansko prepričanje ljüdstva ; ki bi pa to H delao, naj se odrédi préiskáva proti njemi.
7. Protestira proti razširjavanji našemi krščanskomi prepričanji sovražnih časopisov, šteri na najbole nesrami náčin blátijo naše dühovnike, naše voditele, naše vučitelstvo, naše zadruge i zavode, zahteva od vlade, da vsakoga, šteri pride v Prekmurje, z namenom, da dela rázdor stem, da nastávlja i razširjava našemi krščanskomi prepričanji nasprotne (sovražne) časopise (novine cajtünge) na pazki ma i njegovo delo v tom pogledi z vsemi vladi na razpolago stoječimi sredstvi (škéri) onemogoči. Protestira posebno odločno proti začetoj nesramnoj gonji i hujskariji proti nešterim gospodom dühovnikom, šteri so bili svojčas jedini širitelje i nositelje jugoslovanske ideje i slovenske misli v Prekmurji pa so ešče dnesden voditelje ljüdstva, ár se stem, če se to pregánjanje nemoteno sme vršiti, podkápa pri ljüdstvi zavüpanje do svojih slovenskih voditelov.
8. Iz železniške slüžbe so vrgli postáje načelnika, našega domačega človeka v Mačkovcih ar je brš párkrát madjarski gučao z županom domačim i za drügimi ponávljao guč: Vogri pridejo. To so itak vsi gučali. Da je te uradnik na veliko pomoč bio vsemi prebivalstvi v celoj krajin}, zahteva, naj se njegova zadeva ešče ednok preišče i či .drügoga zroka nej, naj se nazaj v slüžbo postavi.
9. Ednoglasno se zahvali vladi, ka nam je poslala v gimnazijo takšega ravnateli (ravnitela), šteri odločno zahteva, naj se dijak! v krščanskom dühi vzgajajo i protestira odločno proti tomi, ka njemi v tom teškoče delajo od ráznih strani z ed-
nim pa prosi da Vlada podpira našo namero pa iskreno želo, ka se pri tej državnoj gimnaziji ustanovi že v začetki novoga šolskoga leta zavod (konvikt) da pode siromaškim a na-darjenim (bistre glave) i drügim prekmurskim dijakom mogočeno obiskavali té za Prekmurje Velevážen (nagy-fontosságu) zavod.
7. Seja šolskoga sosveta.
Vršila se je 23. junija. Otvori jo g. civ. komisar, dr. Lipovšek. Pozdravi navzoče, žele da bi vgodno, uspešno delali, on bo pri tom kotrigam ma pomoč. Pred dnevnim redom je vložo g. Sakovič Jožef pleb. z Törnišča predlog pred sosvet, šteroga so kat. i evangeličanski dühovniki podpisali: Naj se ne pošilajo vučitelje sem v Prekmurje, šteri vero sovražijo, šolski stolci naj nemajo samo na papiri pravice, nego tüdi v istini, zato naj se pozovejo gor, ka meseca julija odeberejo vučitele; dnevnice naj se stavijo vučitelom, šteri so iz Slovenije sem prišli, ali se pa najdajo tüdi našim domačim; za meščanske šole naj vučitele odebéra okrajni šolski svet; v ljüdskih šoláh naj naša domáča reč bo podučni. jezik i šolske knige naj se napišnjo v njej kniževne ali pismene sloveščina pa se tüdi mora včiti; če se te zahteve ne poslühnejo, stopijo roditelje ljüdstva s tem vred v pasivno resistenco, to je dece ne püstijo starišje v šolo, g. Šiftar Karol, ev, pastir se toži na list „Učiteljski tovariš“ šteri nesramno napada naše domače učiteljštvo i stem samo mir kali. G. Bašša 1, pleb. zahteva, naj se vsa pisma v šolskih zadevah pošilajo na »Vodstvo šolskih stolcov", to je g. pleb. i g. ev. pas-tirom. G. civ. komisar žele, naj se imenoma naznanijo tisti vučitelje, šteri proti veri hujskajo. Z nešterimi naime, ki so prek prišli, je ljüdstvo jako zadovoljno, kak vse . kotrige sosveta posvedočijo. Zatem je prečteo g. šolski nadzornik poročilo od obteka-nih šol, štero z zahvalnostjov vzeme šolski Sosvet na znanje. G. nadzornik nosi nepristranko na t. ri dobrobit vseh šol i vučitelov. Predlaga se, naj se vučitelje pri šolskoj mladini ne vmešavajo v politiko, v nastavljanje Orlovski ali sokolskih naraščajov. Graššanovič Olga se predlaga za vučitelice v Črensovcih, Csepregi Karol pa sprejem v vučitelske slüžbo v Prekmurji.
2
NOVINE
1920. 4. Juli
Dom i svet.
Jugoslavija je plavala v radosti. Z rastégnjenim srcom je pozdravljala svojega ladavca. Zagreb, Ljubljana, Bled, Celje, Maribor, eden pred ovoga so šli, kak bi najlepše sprijeli iz zahvalnosti svojega regenta, ki je ravnanje Jugoslavije te sprejeo, kda so teškoče državne najvekše bile i stem omogočo njéni obstanek. To zahvalnost so popevale milijonske vnožine z svojimi toplimi ..Živio" /pozdravi, to so šepetali od vencov i okraskov se podirajoči Prostori, to so odkriva^ žarnice sto i stojezerih električnih posvetov. Veselje je ladalo povsod, .vüpanje se je Potrdilo v srcah, močna i srečna bo Jugoslavija, ar so podaniki z vladarom ednoga srcá. Mi Premurci smo tüdi s tem srcom pozdravili svojega ladavca v Maribori. — Talijani nameravajo napadnoti Črnogoro, da bi jo osvojili za bivšega Krála Nikito. — Slovenija z Prekmurjom de 38 poslancov (követov) volila. Štajarsko, Prekmurje i eden del koroškoga da 21 poslancov. To volilno okrožje má do 700 jezero prebivalcov. — Francozko. Poslaniki mirovne konference so v Boulogne— mesti držali spravišče. Dokončano je tu, ka Nemčija more vničiti vojne reči (strlivo itd), vojsko na 100 jezero vojakov znižati, proti puntarskim Türkom pa se pošlje vojaštvo. Jul. 5. Se začno nadalna pogajanja v Spai. — Francozko je dužno Ameriki 12 milijardov frankov v zlati. To plača kda, dobi od Nemčije vojno • poračilo. Vogrsko. Socialni demokrati kak smo poročali, so Madjarsko pod bojkot vzeli, da nikšega blaga ne püstijo na Vogrsko i nikaj ne vzemejo na pošto z Vogrskoga. Krščansko delavstvo je sklenilo v N. Austriji, da se ne podvrže toj nesmilenoj odločbi demokratov, nego de pomagala Vogrskoj. Naši krščanski slovenski 'delavci ravnotak sodijo. Za par krivcov bi milijoni trpelí, to ne bi bila pravica.
Glasi.
Deklo iščejo eden gospod plebanoš na Štajarskom. Slüžbo mora 1. augusta nastopiti. Slüžila bo 70 K., na mesec i par črevljov taki v začetki. V uredništvi Novin naj se glasi, štera šče iti.
Lanske bolševiške Novine št. 22 i 30. ki je má naj nam je pošle na uredništvo Novin v Črensovce. Plačamo je.
Keliko vučitelov mámo ? Domačih je 79, iz Slovenije je prišlo 35, menjka jih ešče 85. (Iz poročila g. šolskoga nadzomika.)
Štiridvajsetijezero koron štrofa so navrgli financje na beltinskoga dvorskoga g. Balo Alfreda, zato ka je nekaj živeža pelao prek meje. Proti določbi financov je poslan priziv (apelacija), t
Edno šolsko knigo v vsaki razred vpelajo na Vogrskom, zato ka ne ga papira. Da je obečano, ka v našoj domačoj reči bo izdana Šolska kniga, naj dbséga tá edna tüdi vse predmete. Zadostüje za deco, starišom de pa dosta1 bole po ceni. Tak siromák má nájveč decé, edno dete de njemi herbálo knigo od ovoga i si vnogo stroškov tak prihrani.
Smrt pri tihotapstvl. V Füks-fincih je streljen Vogrinčič Anton, 26 Star šoštar, kda je šteo prek meje svércati. Edna švércarska banda je financa v vodo vrgla, da bi se v tope. Toga naj reši pajdaš, strela na švér-care, ti nazaj, med sem pride še vojaštvo na pomoč i v toj strelbi je po nesreči mladenec streljen.
V Novine št. 15. i 16. je prišla neka ponoton, zdaj jo razjasnimo. V št. 15. v glasi »Adrijanci" je pisano, da so Orožniki klali küre; reč tak stoji, ka sa Orožniki je samo dali klati poleg predpisa živinozdravnika, naj se küga ne Jbi Cirila. V št. 16. smo pisali od memirov v Bodoncih. V Szombathelyi izhajajoči list Mir je objavo, laž da so orožnike domači zbili vö ž Bodonec .i drüge" vere. Med ljüdstvom razširljeni guči, šteri so ešče strašnejší bili kak ta laž »Mir,“-a so tüdi same3laže. Mi smo je tüdi za same laži meli zato smo popisali v toj številki, kh so »Orožniki nikoga nej bantüvali, ka bitja krvnoga prelejao nej bilo." Z tem smo čuvali ugléd orožniške oblasti. Poročilo z Bodonec o zapovedniki orožnikov je tüdi nikak ne melo namen ugled vzeti njegovoj orožniškoj časti, naznanilo je samo govorice tamošnjega prebivalstva od vzrokov nemirov. Zapo-vednik postaje je eden najbolših orožnikov toga 'nesmo tájiti i zdaj kda je vse mirno v Bodoncih, se mirno tüdi prisodi orožnikom tamošnjim vsem korrektno postopanje na hasek države, posebno zapovedniki njihovomi. Z tem bodi razjasjeno i potrjeno, da čuvamo ugléd orožništva povsod,- privatno i javno, ravnotak kak čuvamo pravice ljüdstva povsod.
Popravki šol. Za popravke 30 državnih šol v Prekmurji se je plačalo 725 jezero koron; to so zvünrédni popravki, redni bodo 135 jezero koron znesli vsako leto i več Iet bo preteklo, da se vse popolnoma po šolaj v red postavi, kak more biti.
Slovensko vučiteljstvo je kommunistično postalo v Istri i na Primorskom, štere kraje Italian ma zasedene.
Svetke ne oskrunjavajte. Ne ešče dežüvalo, kda so Adrijančarje v  nedelo kosili, ka se cela črensovska fara spačila. Od tistihmao se neba zmerom joče nad tem velikim grehom. Jun. 13. je celo nedelo dao delati kmet iz Veržeja. Gda je dekla obed prinesla grnjačom (grabljačom), se je takša ploha vlijala v plaste da so vse mogli tam püstiti. Zaman so delali med božov slüžbov. — En drügi kmet je pa tisto seno, štero je na Telovo spravlao, komaj za deset dni mogo domo pripelati. Néba se joče!
Telefon je prosila za črensovsko pošto občina Črensovci z župnim ura-dom i z/uredništvom Novin.
Doposlan nam je snopič Jugo-siavenska deklaracija, broj 3. H. mo. Napisao ing. Ivan pl. Križanič. Karlovec. Horvacko. — Cena?
»Uradni list" si morejo naročiti. kak je »Deželna vjada za Slovenijo" sklenila, vsi politični i občinski uradi • (rihtar),1 Šolska vodstva (šolski stolec) i Župni uradi (fárni dühovnik). Cena lista na mesec 12 K.
Ide penzija vsem ženskam ? Penzija za pokojnim ali preminolim vojakom ide dovici, je sirota ali bogata tá i župan je dužen svedočanstvo njej podpisati, če grofice vlečejo to penzijo, bi jo naše sirote ne smele ? A podpora pa samo tistim ide, štere so zaistino sirote, i ne morejo delat}. Za podporo pa nesme župan podpisati, če je Zdrava za d,eló ali ovak má'z koj živeti pseba, fb nede podpora.
V Koti na Autonijovo proščenje je Sever Božidar, župan z D. Lendave govor držao od pravic i dužnosti občin pod Jugoslavijov i drügih narodnih i gospodarskih reči.
Ki ščejo peški romati v Maribor k Materi milosti i na Orlovski tábor, i ki po železnici, oboji naj do prišestne nedele dajo glas iz vseh far na Uredništvo Novin.
Prekmurskim vučitelom na znanje. Slovenski i horvacki krščansko misleči kollegi bodo, naj javno pokažejo svoje versko prepričanje (meg-győződés) 3Ö. julija prišli v Maribor na Orlovski tábor. 31. julija do meli sv. mešo na grobi Slomškovom v kapelici, za njov pa spravišče (zborovanje) v meščanskoj šoli. Večer koncert, 1. augusta pa sodelovanje (közremüködés) na orlovskom tabori. Prosijo Vas kollegi da bi eden povzeo to sladko dužnost, ka bi vküp-spisao i naznáno iména onih gospodov i gd., šteri Ščejo iti v Maribor.
Pisarna za 1. Slovanski Orlovski tábor je v Maribori koroška česta 1. I. nadstropje. Sem naj piše vsaki, ki šče kaj zvediti od toga krščanskoga tabora. Znamko (štempl) pa naj priloži, ovak ne dobi odgovora.
3
NOVINE
1920. 4. Juli.
Prostor orlovskoga tabora v Maribori meri više 31 jezero 500 kvadratnih metrov, má krasno lego; 50 delavec dela že vsaki den na njem.
   Kak se je vogrski mir podpisao? „Uj nemzedék" piše od O. junija: »Vogrsko mirovno pogodbo so V pétek podpisali v Versaillesi. Za prostor obréda (cerenroníje) je bila zvoljena tista lepa (čarnok,) štera veže palačo »Veliki-Trianon" z palačov „Mali-Trianon.“ Podpis se vVšo Zaodvečara ob polpetih. Na predsedniškom stolci je sedo Millerand, francozki ministerski predsednik. Sporéd pri stol?! so sedeli zastopniki Velike Bri-tanije i Angleških naselbin, Zjedinjenih Držav (Amerika), Japonske, Italije, Be|^je, Čehoslovaške, Portugalija, Kitajske, Grčke, Srbije, Jugoslavije, Pahame, Nikarague i Kube. Da je grof Apponyi odstopo predsedništvi vogrske mirovne konference, sta od strahi Madjarske pogodbo podpisala Benard Auguštin, minister za delo i dobrostánje ljüdstva pa Brasche — Lázár Alfréd, Pooblaščeni minister, med gosti na cyemonijo pozvanimi so bili med drügimi tüdi grčki Krao, Foch maršall i Vojvoda udinske. Obred Podpišüvanja je trpo deset minut."
Travnike gospocke do znova naftKili. Radi bi znali, keliko plügov znesejo z arende dani travniki ali senožati, arenda se naišle jte računa t)d parcele nego od plüga. V Beltincih okoli 20 plügov jé menje travnikov, kak šo je v ra^uni melir Indri bo gotovo 'več. Ne iJfTéhko to včasi v začetki napravili gospodje ? Kda šo lažljivi »Kmetijski list" širili med ljüdstvom se rajši poskrbeli, da se travniki točno razmerijo. Pa nehájmo to. — Od. plüga se računa 5 K., za razmerjenje. To je gotovo da ide za. trüd tistim ki so se stem mantrali. Ali pitamo, je hikde ne več navrženo ? Tak se Čüje, da. To se mora popraviti i siromakom penez povrnoti. .Ravnotak se mora povrnoti penez tam, kje je več rende brano kak bi se moglo. Znamo ves, štera do 2000 K., mora nazajdobiti. Ne potvarjamo nikoga ■Z krivičnim vkanüvanjom, da pred-govor pravi »konj ma štiri noge pa se li potekne" — vsaki se zna zmešati, ali to zmešanje se mora popraviti.
Pošta v Bulgarijo, Austrijo i Madjarsko je-nej dragša, kak doma v Jugoslaviji -v Ameriko i drüge -države pa se plača od pisma 2 K., če vaga 20 gramov, če več, od vsakih 20 gramov ešče 1 K. 20 fil. Za dopisnico (karto) se plača 80 filerov, za dopisnico z odgovorom (dve karti, edna za odgovor) pa 1 K. 60 fil. Za priporočitev se plača 2 K., še pri pismi, za ekspresno pošilatev pa 2 K.. 40 fil.
Na »Martinišče" je darüvao g. Sever Božidar, župan D. Lendave 100 K.
Prošnja do vnovčevalnice za živino. Kmečka Zveza prosi sl. vnovčevalnico, naj dovoli küpilo tiste živine tüdi, štera se v sili more klati. Na priliko če si nogo potere itd, marše. Takše níšče nešče küpiti, ar se boji štrofa. Prosimo pomoč. Pa tüdi prosimo, da se nam vsigdar naznani cena živine i svinj, štera je v Ljubljani i se razglasi v naših Novinah.
Vpišüvanje vse živine, vseh vozov i vse opráve je odrédo minister za vojno i mornarico. Ta odredba nema pomena rekviracije, nego samo za to se imenüvane reči spišüjejo, naj vojaštvo vidi, kak močen trén má.
Pravda tihotapstva. Deželna Vlada za Slovenijo je odredila, se tihotapstvo (švércanje) kaznüje (kaštiga) z štrofom od 500 K. do 100' jezero koron i z zaporom od S dni do ednoga leta. Apelálivati (priznati) se more v treh dnévah v 'Ljubljano »na odsek za prehrano." Zaplenjene blago se oda (za peneze, cigare so drügi Predpisi), edna štrtina teh penez se da oblasti štera je tihotapstvo odkrita, edna štrtina pride v sklad državnoga urada za..navijalci cen, verižnike (iánckereskedő) i tihotapce, polovice teh penez pa štrof i. pa pride v sklad odseka za prehrano (élelmezési ügy-osztály). Kre mej je . düšno Občinsko poglavarstvo vse živino, vküp spisati, lastnik! té sp. pa dužni* vsako opre-menibd (če sé ötlaílai^žgíhé) župani' (ritari) v 3 dnévah naznaniti.
Da bi se ležej odavala ple-menska živina, je prošnjo poslala kmečka zveza na kmetijsko drüžbo v Ljubljano. Za odgovor , smo dobili, ka se v »Kmetovalec razglasi, ka je pri nas k odaji plemen-ska živina i »vnovčevalnica za živino" bo v tom pogledi ljüdstvi Šla na roko. Senje za plemensko živino je že tüdi naznanjeno po našem komisariati.
Naj dobi Prekmurje zadosta zrnja, je kmečka zveza vložila prošnjo na vlado. Ka zrnja grofovskih imánj brez uradnoga dovoljenja níšče ne sme tržiti. Tak se ništerim sirotam li pomore.
Bogojina. Vogrin Pavli so tolvajje zmlatili 9 križov ječmena, zrnje pa odnesli. Benkovič Štefani so tüdi tak napravili, pa ešče njemi snopje odnesli..
Naročnikom! Ki so više 10 K. plačali na Novine ali dali podporo, njim dale, idejo. Ne stavite jim je Širitelje! Dolnjelendavčarom vsem idejo do novoga leta, zato ka so dali obilno podpore, čeravno je ta dijakom prepüščena pa so jih dva meseca itak nej dobivali.
Črnci. Pri Granfoli so odnešene kokoši, pri Martinčovčih i Forjanovih pa živež. V prvom mesti bi ešče lejko
20 keblov pšenice odnesli, samo ka so tatje k sreči ne najšli vreč v kleti. — Našim kmetom se dosta vidi 15 K doplačati Za Novine, Siromaki so je držali. Seden naših katoličancov je naročilo po zapelavati nekoga Hbe-ralnoga gospoda veri sovražni »Kmeti jski list". Britko žalüjejo ka- se zapelani i list nazaj pošljejo. — V Črncih neščemo meti krčmé. Čudno se nam zdi, zakaj hodijo z Sobote nas stráh jemat, ka židovske krčmé ne odpremo. Povejte, zakaj nas silile na krčmo, če je neščemo meti!
Sekulácija.
„Kméčka zvéza“ vam priporača dobro krščansko drüžbo, v šteroj lehko dáte sekulérati sebé i svoje imánje. Zové se tá „Vzajemna Zavarovalnica“ v Ljubljani.
Herbijo svojoj deci morete pri toj drüžbi fál poskrbeti! Vkraj od nekrščanskih zavarovalnic! Slovenci pristopite k slovenskoj, krščanskoj drüžbi za sekulácijo. Zglasite se pri Jerič Franci v Soboti! Nájvékša varnost! Nizke cene!
Ravnitelstvo.
K odaji so pri g. Fuss Nandori lekarnari v D. Lendavi, elegantne kočije Körber-ove vrste na pol pokrite, dva para fine konjske opreme (oprave), — eden par oprave za vprežno živino i edne gospodarske sani.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
1920. 4. Juli
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporoča svojo veliko zalogo različnoga manufakturnoga blaga kakti:
Zefirjé, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajgé za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmeraj karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi I-a galicija, rafija, mašinsko olje, cement v lagvih po 200 kg vse po najnišjih dnevnih cenah.
Točna postrežba.               Zmerne cene.
Dolnje-Lendavska
hranilnica.
(Alsólendvai Takarékpénztár)
Vstanovljena leta v Dolnji Lendavi. 1873. 
Sprejma vloge na hranilne knižice poleg najvekši procentov.
Dáva vsakovrstna posojila.
Küpüje dollare i vse vrste vrednostnih papirov, zlate i srebrne peneze vsigdar po najvišišoj ceni.
Prevzeme vsakovrstne bančne posle i rada da vsakomi tanač v penezni poslaj.