Kranjski ali poduk za umno rejo sadnih dreves. —-ooo^oo«- Na svetlo dala c. k. kmetijska družba na Kranjskem. Spisal Franc Pirc, nekdaj fajmošter pri sv. Jerneji v Pečah in ud c. k. kranjske kmetijske družbe, zdaj misijonar Natisnil in založil Jožef Blaznik. 0 }, stanju in drugim drevescam se ne smejo ver- e hovi rezati, sicer bi se jele sušiti, ker imajo [- velik steržen in mehek les. Po tem se dre¬ vesca večkrat okopajo, in oplevejo. V suši se li jim mora prilivati. o b •i e e o e 0 v [1 1 i. ? i i §. 9 . Kaj je storiti z drevesci, kadar so dve leti stare? Dve leti stare drevesa se morajo izkopati, obrezati in v drevno sadnico (vertno šolo), to je, na poseben kraj, pa redko presaditi. Dre¬ vesca se smejo presajati od vsih svetnikov do sv. Jurja, in pa le takrat, kadar je perst vlažna in tiho vreme, pa ne v mokri ali zmerzli zemlji. Orehi, kostanj, češnje in češplje se mo¬ rajo jeseni ali po zimi presajati, zato ker zgodaj muževne postanejo in berst poženo. Jabelka in hruške se jeseni ali pomladi presadč, ven- der je bolje jeseni, de se po zimi primejo. Dre¬ vesca izkopavati služi poldrugi čevelj dolga ojstra rovnica, de se drevesce lahko globoko spodkopa in z perstjo vred vzdigne. Preden se drevesca drugam posadč, mo¬ rajo biti obrezane, in sicer nar pred pri ko¬ reninah. Vse dolge korenine se morajo prire¬ zati, posebno srednja serčna korenina, de več postranskih korenin požene. Tudi se morajo vse postranske vejce z ojstrim nožem gladko 12 posneti, in tudi verh do nar boljiga popka nazaj odrezati, vender ne pri orehih in pri kostanji. §• 10 . Kakošna naj bo clrevna sadnica ali vertna Šola? Za drevno sadnico odloči pripraven prostor dobre, solnčne in prosto zračne zemlje, kamor se mladi divjaki po versti posade, de se tam pocepijo in potem odrašeni v verte presadč. Vertna šola ne sme biti ne na pusti, ne na mastni ali z drevjem in ozidji zaperti zemlji. Narbolji je za to zelnik ali druga dobra, pa ne vnovič gnojena njiva, ktera se mora pred prekopati in poravnati. §. 11 . Kako se sade divjaki v drevno sadnico? Divjaki, ali mlade drevesca se posade v drevno sadnico dva čevlja narazen, in do pol čevlja globoko. Kadar so se koreninice v jami lepo poravnale, se jim po verhu p o sp e dobre persti, in drevesce naj se strese, de se perst okoli korenin zgosti, in naj se z nogo malo potlači. Narboljši je drevesca presajati kaki oblačen tih dan, de se jim koreninice od vetra in solnca ne posušč. Zadnjič se perst z grabljami po¬ ravna in količi se postavijo za znamnje tega ali uniga plemena drevesc. Tako posajenim drevescam dobro zalivati, je njih rasti tako pri- pomožno, de pervo leto tako čversto rastejo, kakor če bi ne bile presajene. K tr: pl in m ki se p< al ši ta E d' Vl k si d Z! n Z( o 13 §• 12 - Kaj je storiti divjakam v sadnici do cepljenja ? Kader se plevel prikaže, se mora sadnica trikrat ali štirikrat v letu varno okopati, ker plevel drevescam silno škodva, jim iz zemlje in iz zraka veliko živeža odjemlje in jili rasti mudi. Tudi je zdaj dobro, drevescam, ktere krivo rastejo, dati količe in jih privezati, de se zravnajo. Tisti popki, iz kterih hočejo ne¬ potrebne postranske mladike gnati, in muzgo ali sok po nepotrebnim tratiti, se morajo od- šipati, de se lepa gladka koža zredi, in se tako drevesca za cepljenje pripravne storč. Eniga ali dva postranska odraslika na šibkim debelcu je koristno zato pustiti, de muzga pre¬ več kviško ne sili, ampak deblo od tal gori krepča, pa več kot eno leto ta odraslika ne smeta ostati, sicerbotapredebela, in odrezana deblicu velike rane pustita, katere se nerodno zarastejo ino dostikrat drevescu smert naklo¬ nijo. Ce še ni deblo zadosti močno, se utegne zopet nekoliko postranskih odraslikov pustiti o Čišenji debla do prihodnje pomladi. 14 II. Razdelik. Od požlalitnovanja sadnih drevesc s cepljenjem. §. 13 . Ktere drevesca naj se cepijo ? Le tiste divjake moramo cepiti, kteri so iz nežlahtnih pesek in košic ali korenin zrastli, ali pa če so svojo natorno žlahtnost zgubili v novi rasti, kakor je večdel pri jabelkih in hruškah. Toraj kostanja, orehov breskev in češpelj ni treba precepovati. Hruševi in jabelčni divjaki se morajo precepiti, ker se v reji iz peške zlo zveržejo. Če pa kaki iz žlahtne peške zrašen divjak žlahtne lastnosti kaže, če ima lepo široko perje in gladko kožo, je vreden brez cepljenja v vert vsajen biti. Tako drevo bo pozneje začelo roditi, pa bo potlej vedno bolj polno in terdno. §. 14 . Na ktere divjake se cepiči primejo. Cepiči se po navadi in nar raji primejo na divjake svojiga rodii Toraj cepimo jabelka z jabelčnimi, hruške s hruševimi, češplje s češpljevimi cepiči. Tudi se primejo cepiči na divjaka svoje žlahte, kakor: Hruška v kutno, marelica v krehel ali češpljo, češnja v višnjo, in višnja v češnjo, obedve v rešeliko (Malialeb), nešplja , azarol in tudi hruška v glog. k al ii: (s P sc P' ta tc je al rc SA ZC Vč 0 ( n: v< sc ni d. V] 15 §• 15 - Kakšni cepiči so nar boljši za cepljenje. Tiste letne mladike so nar boljši za cepiče, ktere so verh žlahtniga drevesa, naj bo mlado ali staro, de ima le zdrav les in lepe popke in de so bile odrezane, preden začne muzga (sok) gnati. Iz postranskih mladik in vej ce¬ piči ne veljajo, ker nočejo kviško rasti, am¬ pak se le po svoji navadi proti tlam ravnajo, kakor veja doli visi, iz ktere so vzeti. Cepiči se tudi dado več časa prihraniti, Če se v vlažno perst na senčno stran za palec globoko po- taknejo, pa ne v zaduhli kleti (keldru) ali v toplim kraji. Tako se prihranijo pol leta, če je treba, če se le pokrijejo, kadar je siln veter ali topel dež. Malo zvenjeni žejni cepiči se še r aji primejo, kakor prav srovi ali mladi. §. 16 . Kdaj je nar boljši čas za cepljenje ? Nar boljši cepiti je jeseni, pomladi in o sv. Jakopu. Kdor ima veliko mladih drevesc za zepljenje, naj počepi marelice in breskve o vsih Svetih do Adventa. Češnje in češplje pa od Adventa do Božiča. Ce ga vreme mudi, naj hiti pomladi pred ko more, ker take dre¬ vesca že muževne prihajajo, ali sok imajo in se potem nerade primejo. Jabelka in hruške niso tako nevšečne, in se dajo pomladi cepiti, dokler ne zelenč, če so bili le cepiči pred vrezani, kakor je muzga (sok) bila v njih te- 16 koca. Kdor ima malo divjakov, je narbolje, de jih cepi pomladi, kmalo ko mraz neha. §. 17. Kako se drevesca cepijo.? Pet načinov je, kako se narboljši in nar navadniši cepi, namreč, cepi se: 1. z nakla¬ dam, 2. s popkam, 3. v zarezo, 4. v sklad, 5. v zakožo, §. 18. 1. Kako se cepi z nakladam ? Nar boljši in nar hitrejši je z nakladam cepiti. Tako, če se cepič na debelšim koncu z ojstrim nožkam, s kakoršnim se peresa vre¬ zujejo, ki ga vidiš zad na tabli št. 1., spre- kama za palec dolgo od ene strani do druge odreže, in se zgoraj do druziga ali tretjiga popka prikrajša, de je dva ali k večimu tri palce dolg. Kakor vidiš zad na tablici št. 6. Kjer sta oba enako debela, tam se tudi divjak od spodej gori postrani za palec dolgo odreže, tako de imata oba ravno gladke, visoke in široke rane. Ko se vkup naložita, mora pri obeh biti koža na koži, les na lesu, in steržen na sterženu, de se nič rane ali beliga lesa ne vidi. Potem se cepič in divjak z ozkim per- tenim povoskanim trakam prav terdo povij eta. Kadar drevesce za ped dolgo mladiko stori, se trak odvije, de se v les ne zaje. S takim cepljenjem se drevescam nar manjši rana stori. Tako cepiti se zamore vso zimo, dokler ze- 17 lenje ne poganja, in prav rade se prijemajo, posebno jabelka in hruške, če so bile le prav naložene in dobro s trakarn zategnjene. Ne le samo majhne drevesca so pripravne za to cep¬ ljenje, ampak tudi odrašene se dado po vejah in koncčh tako cepiti. Tudi koreninice, ktere se pri presajanji mladih drevesc odrežejo, se lahko z nakladam cepijo, in take v zemljo posade; tako bodo žlahtne in lepe drevesca zrastle. §. 19 . Kaj je pri takim cepljenji treba najbolj vediti, de se gotovo prime ? De se bo pri takim cepljenji rado prijelo, se mora cepič na divjaku z dobro vezjo terdno poviti. Vervca, preja, ali cunja ni zato, ker vervca in preja preveč kožo stisne in kmalo v les zajč, de muzga (sok) ne more pod kožo teči. Cunja pa premalo stisne. Naj bolji je tedaj perten ozek trak za ped dolg. Trakovi pa morajo biti povošeni. Pomaži jih tedaj več vkup z razpušenim voskam, in jih z likavni- kam pogladi. Kdor trakov nima, utegne tudi lipovo ali konopno ličje povošiti, in cepljenje z njim po¬ vijati. Nepovošen trak ni dober za povezilo, ker ne obvaruje rane zoper zrak in močo, in se s čašam potegne, de se cepič divjaka ne tisk Pri povijanji cepljenja je dobro gledati, de se cepič ne premakne, de se vsa rana 2 18 zgorej in zdolej dobro povije, de se naklad ali stikljej popolnoma pod trakam skrije. Ce na divjaku pod cepičem kaki popki ostanejo, se morajo gladko porezati, de muzga (sok) vsa v cepič žene. Nekteri cepi z drugimi drevesi enakiga plemena vred odžend (odrenejo), drugi pa še le proti kresu; zato naj se cepi v miru pu¬ stijo, dokler se ne sušijo. Ozelenelim cepam je treba povoze od¬ vozlati, de more muzga iz divjaka v cep prosto teči,'sicer se zaje, ino to naslednjič drevescu vedno škoduje v rasti. Popolnama povozo odvezati pa ni varno, sicer odstopi cep, divjaku še ne terdno pri- rašen, in o pervi sapi odleti. S posebno skerbjo je treba cepam oskerbeti pomoč zoper veter, ali s količki v tla zataknjenimi, k katerim se divjak in cepove mladike ohlapno privežejo, ali pa z vejco, k divjakam nekoliko pod ce¬ pam privezano, na katero se cepovi odrasliki naslonijo. §. 20 . 2. Kako se s popkam cepi ? S popkam se cepi, če se srov popek iz žlahtne mladike odreže, in v kožo divjaka tako vtisne, de se z njim zaraste, žlahtno mla¬ diko požene, ktera zraste v žlahtno drevo, ako se divjaku vsi drugi odrastliki porežejo. Grlej na tabli št. 7. 19 §. 21 . Kokošin divjaki se s popkam cepijo f Za to cepljenje so naj boljši divjaki, ki so zrastli iz pešk in kosti, ali pa iz korenin, de so le kakor gosje pero debeli, ko imajo mlado gladko kožo. Čez palec debeli se le še po ve¬ jah s popkam cepijo. Iz boste prineseni ostdr- kasti divjaki niso za to. §. 22 . Kdaj se s popkam cepi? S popkam se da cepiti, dokler je drevje inuževno, de se koža lahko od lesa loči, tedaj kmalo po sv. Jurji blizo do sv. Mihela. Če s popkam cepiš do sv. Petra, popek še to leto mladiko stori, če pozneje cepiš, se popek prime, pa še le prihodnjo spomlad zeleni. Zato se pri unim pravi: z rastnim popkam, pri tem pa s spijočim popkam cepiti. §. 23 . Kakšni naj bodo popki za cepljenje? v . Ce se pred krešam cepi, se cepm popek odreže iz letne mladike, ktera je bila odrezana pred ko je bil les muževen, in v senčno zemljo vtaknjena, do kresa lahko mnževna ostane. Oe se pa s popkam cepi, se po kresu ureže Z verli žlalitniga drevesa zelena mladika, ktera ima prav lepe lesne popke za cepljenje. Vediti je treba, de so trojni popki na sad¬ nih mladikah, namreč: cvetni, pčrni, in lesni 2 * 20 popki. Cvetni popki, za drugo pomlad k cvetju rol namenjeni, so debelši, okrogliši, in večidel na prt postranskih mladikah nastavljeni. P črni popki po] so drobni in medli, včasih komej viditi, in dik namenjeni, prihodnjo spomlad zgoli perje po- ko: gnati. Ti in uni niso za cepljenje. Lesni popki lik« so lepi polni in do Iglasti, v sredi veršnih mladik de nastavljeni, de pomladi nove mladike poženejo, vei Taki so dobri za cepljenje. ki Ge se popki cepijo iz zelene mladike, mla¬ dika ne sme biti nič zvenjena, zato se mora v od vodo ali v, sirovo jabelko vtakniti, dokler se Če ne cepi. Cez dva dni se ne hrani. pel tal §. 24. pei Kakšniga orodja je treba, k temu cepljenju ? p Drujiga ne kakor, pervič: Ojster, tanjko Oč zbrušen na koncu nazaj zavit noŽiček, kakor ka ga vidiš na tablici št. 2, de popek gladko od tol cepiča odreže. Na koncu mora imeti plošnato po ošpičeno kost, de se z njo koža na divjaku odporja. Drugič mora biti pripravljen trak lič ali ličje, de se z njim rana povije, kakor pri sai cepljenji z nakladam. je vč: §. 25. , de Kako se s popkam prav cepi ? na rai Tako le: Vzemi cepič, ki je bil urezan, Še preden je bil muževen, in nezvenjen ohranjen, se ali pa zeleno mladiko, če po kresu cepiš. Primi vp ga na debelim koncu z dvema perstama v levo tej 21 tju roko, de bo ležal na dlanu s tanjkim končam na proti tebi obemjen. Po tem z nožkam odreži >ki popek, kteriga si za cepljenje namenil, od mla- in dike tako lepo in gladko, de se bo pol palca )o- kože pred njim, in pol palca za njim, in ko¬ de i likor je mogoče tudi na straneh ga deržalo, lik de bo lesa kar naj manj mogoče zraven, pa jo. vender se mora varno ohraniti popkov zernic, ki je med lesam in kožo. la- Kader si tako platico kože s popkam vred , v od mladike odrezal, odreži mu tudi pol peresa, se Če je bila mladika zelena, ker ta žlahtni po¬ pek mora tudi iz zraka (lufta) živeti po peresu, tako dolgo, dokler se v divjaku ne prime; celo pero bi mu preveč bilo. Glej na tabli št. 7. ? Po tem ureži v kožo divjaka, kjer je naj gladkeji, od zgorej in sprekama doli takole: vo Odloči s kostjo, ki je v nožku vdelana, ali s or kako leseno zagojzdico muževne kože na divjaku x! toliko na obeh stranih, de boš vso palico s to popkam divjaku pod kožo spravil, m Zadnjič se rana z voŠenim trakam ali z ik ličjem zgorej in sppdej terdo povije, de se le ri sam popek vidi. Cez štirnajst dni, kader se je popek v divjaku prijel in z njim zrasel, se v čz odjenja, de se les redi Kader je očitno, de se je popek prijel, se divjak dober palec nad prijetim cepam tako prekama odreže, de rana na nasprotno’ stran cepa pride. Drugo leto i, še le, ko je iz popka pognala močna mladika, i, se konček divjaka verh cepa tikama pri čepu li vprek odreže in zamaže z voskam; pervo leto o tega storiti ni varno, ker tanka, cepova mladika 22 ne more rane zaliti, in mokrota naslednje zime ranjenimu lesu škoduje. Ce si pa tako cepil po kresu na spij oči popek, odreži še le priliodnjo spomlad divjak nad prijetim popkam, in ga zdolej čisto otrebi, de žlahten popek požene in raste. §. 26. Na kaj je posebno pri tem cepljenji gledati? Gledati je treba: 1) De so cepiči ali mladike od žlahtniga, zdraviga lesa in popolnama živi. Ce so zmerzli ali od bolniga drevesa, kar se vidi s černiga steržena ali iz rujaviga lesa, niso za nič. Tudi zlo zvenjeni se ne primejo. 2) Se mora to delo opravljati kaki oblačen dan, ali pa zjutrej ali zvečer, de se ure¬ zani platici sok ali muzga ne usuši, in popek ne oslabi. V vročini ali v dežji in vetru ni za to delo. 3) Je dobro, de se popek v divjak na senčni strani vcepi, de ga solnce preveč ne opeče, dokler se ne prime. 4) Je dobro, de se, kar naj nižej se dd divjaki pocepijo, zato ker radi spodej divje mladike ženo, Če so visoko cepljeni. 5) Se mora s tem cepljenjem prav ravnati, posebno pri nevšečnih drevesih, kakor pri breskvah, marelicah i. t. d. T k a p ii Si d z d s c č 1 1 1 23 le §• 27. 3. Kako se v zarezo cepiš o a Novo znajdeno cepljenje je v zarezo cepiti, e To se stori, če žlahten cepič na debelim koncu kakor zagojzdico po obeli straneh za palec dolgo gladko odrežeš, in v divjak, tam kjer je s cepičem enako debel, od zgor doli zarezo proti sterženu narediš, de se cepič vanjo vtakne in vso rano skrije. Glej na tabli št. 8. Tudi se morate na straneh koži cepiča in divjaka dobro vkup sprejeti. Po tem se cepič k divjaku z voskam zamaže in z ličjem povije. Tako se } da cepiti od sv. Jurja do sv. Mihela, dokler » sok ali muzga teče, in sicer do kresa s takim cepiči, v kterih še ni sok ali muzga gnala, ka- , dar so bili odrezani. Po kresu pa cepi z ze¬ lenimi mladikami, ali verli se mora toliko pri¬ rezati, de ima cepič le dva popka, in perje se bolj ko na pol prikrajša, liana na verliu se z voskam zamaže. Divjak se mora gladko prirezati, če še ni nič gnal, če se pa zelen cepi, piisti do po¬ mladi vse mladike v miru. §. 28. 4. Kako se v sklad cepi? Naj’ stareji, pa nar slabši navada cepiti, je cepiti v sklad, kadar se divjak odžaga in razkolje, de se žlahten cepič vanj vtakne in se rana zamaže. Mladih divjakov ni dobro tako cepiti. Le tisti se zdaj še v sklad cepijo, kteri 24 so že clruginm cepljenju odrastli, de se ne dado več z nakladam, s popkam ali v zarezo cepiti. V sklad se da vsak divjak cepiti, kteri je nad palec debel. Nar bolj se prime, če je kakor ročnik debel. Tudi stara lesnika se da po vejah cepiti. Če se debelo drevo cepi, je treba vediti, de se mu ne smejo vse veje odre¬ zati, kadar se cepi, temuč deseti del mladik pod cepičem se mora pustiti; še le drugo leto se čisto potrebijo, kadar ima že cepič dosti lesa, sicer se cepič posuši zavoljo pomanjkanja živeža iz zraka, kteriga mu perje daje. §. 29 . Kdaj se v sklad cepi ? Naj raji se v sklad prime, če se takrat cepi, kadar začne sok ali muzga pod kožo pri¬ hajati. Že v svečanu ženo marelice, breskve in češnje. Kmalo po tem češplje. Sušca se ce¬ pijo hruške, in naj zadnje jabelka. Tudi se mora cepiti pred na solnčni, poznej na senčni strani, kjer sok ali muzga pozneje žene. Tudi na lepo vreme se mora pri cepljenji gledati, in na tisti čas, kteri je naj bol ji za cepljenje, kar se tako spozna: Vreži mladiko, in kožo pri ranjenim lesu z nožem pritisni. Ce med kožo in med lesam nekoliko mokrote vidiš, je naj bolji čas za cepljenje v sklad. Če mladika še soka ali muzge nima, ne cepuj. Če se pa že muževna koža od lesa lupi, le nehaj, za to leto se bo malo prijelo. Na mladi ali stari mesec ali na druge vraže pri cepljenji ne glej. 25 §. 30. Kakošni cepiči so najbolji za cepljenje v sklad? Najboljši cepiči so z verha drevesa tiste letne mladike, ktere imajo lepe lesne popke, gladko kožo, in čverst, zdrav in terd les. Ce¬ piče pa moraš urezati, preden začne sok ali muzga gnati, in hrani jih, v zemljo vtaknjene ali v sneg zakopane, tako dolgo, de je čas cepiti. Ce se v daljne kraje pošiljajo se morajo v moker mah zaviti. Ce so preveč zveneli, se v mokro perst dlan globoko zakopajo in kmalo bodo oživeli. §• 31. Kakošno orodje je pri cepljenji v sklad po¬ trebno 9 1) Potrebna je ojstra, ročna žagica. Za de- beleji debla mora veči biti; za drobne divjake pa prav tenka. Najbolji so nove znajdene cepivne škarje, glej na tablici št. 5. S temi škarjami se vsi drobni div¬ jaki k cepljenju gladko prešipnejo, in delo prikrajšajo. 2) Prav pripravne so novo znajdene ojstre kleše, glej na tablici št. 4; z njimi se lahko divje mladike in tudi cepiči z dre¬ vesa lepo vzamejo. 3) Potreben je močan, prav ojster, zakrivljen verten nož, kakor ga vidiš na tablici št. 3, de se z njim odžagan divjak po¬ gladi , in divje mladike in suhi odrastliki čisto porežejo. 26 4) Imej tudi majhen oj s ter nožiček z ojstro klinjico, kakor je za vrezovanje peres, de boš mogel cepič prav obravnati. 5) Treba jc večiga noža s široko in tenko klinjo, de se z njim divjak gladko pre¬ kolje. 6) Vzemi sabo kladvice, de boš nož v sklad zabil, pa je bolji leseno kakor železno. 7) Je potrebna košena ali pa drenova za- gojzdica, de razpoka režf, dokler se ce¬ pič vanjo ne vtakne. 8) Treba ti je dobriga cepivniga voska, de boš rano dobro zamazal in cep pred močo, sušo in hudim vremenam obvarval. 9) Je treba za vsaki cep rutice ali cunje in traku ali vervice, de se ranjen divjak obveže in ložej zaceli. Tudi je dobro, cep s predivam obviti. 10) Če se v mrazu cepi, je treba vosk pred stopiti, de delj časa mehek ostane. Zadnjič; imej vse to kadar cepiš, v pe¬ harji ali v kaki drugi posodi pri sebi. §. 32. Kako se v sklad prav cepi f Kadar imaš vso pripravo vkup, narpred divjaka ravno vprek prežagaj, kjer ima nar lepši les in gladko kožo. Po tem se z vertnim nožem še odžagan divjak pogladi. Dalje se postavi drugi tenki nož na sredo debla in se s kladvam poterka, de se palec globoko gladko razkolje. V sklad se terci zagojzdica, de ga toliko razkroji, kolikor je cepič debel. 27 Zdaj vzemi cepič, in mu z oj,sirim ozkim nožkam naredi vštric eniga popka zarezo v stran, in vreži naprej podolgama do steržena tudi na drugi strani ravno tako za palec dolgo, de bo cepič kakor zagojzdica ošpičen. Pri stranicah naj koža ostane, in zunanja plat naj bo nekoliko debeleji od notranje, de jo bo sklad, kadar se cepič vanj vtakne, po¬ vsod na tesnim prijel, ko se zagojzda zmakne, de se notranje kože stikam spopadejo. Zgorej toliko cepiča odreži, de ne bo čez dva ali tri popke imel. Glej tablo št. 9. Zdaj zamaži rano s cepivnim voskam, in pa tudi cepič na verhu. Potem povf s cunjo in poveži s trakam ali vervico, de sklad ne jenja, temuč se s cepičem vkup zraste. §. 33. Kaj je še posebnima treba vediti, de se bo cepljenje v sklad rado prijelo ? 1) Treba je vediti, de divjak, kteriga misliš ce¬ piti, mora že v koreninicah dobro vrašen biti, de bo imel moč rano kmalo zaceliti, in cepič v rast gnati. Zato divjaka vsaditi in cepiti v eni pomladi ne velja; taki se ne prime, ali pa grozno kasno raste. 2) Oe nižej je divjak cepljen, hitrejši in lepši bo rastel. Le debeli lesnikovci se visoko cepijo. 3) Dobro je, de se tista stran cepiča, kjer je pervi bližnji popek, znotrej oberne, de pred rano zaceli, se„ divjak s cepam 28 zaraste, in ravno verli divjakeviga debla močno mladiko požene, namenjeno za deblo prihodnjiga drevesa. Zato je treba naslednjo pomlad, kar je cepa verli te mla¬ dike , vprek odrezati in rano z voskam zamazati. Če pa je popek ven obernjen, bo cep na strani gerdo gumbo naredil, ker na strani perviga popka niuzga naj¬ bolj vleče in les redi. 4) Naj bolje je, en sam cepič v en divjak djati. Le tistim, kteri so čez koželj de¬ beli, se dva cepiča vtakneta, zato de se od obeh plati rana v pred zaceli, in jo divjak pred zalije. Če se več cepičev potakne, zrastejo goste veje, ena drugo tppe in drevo o slabe ali kmalo usušd. 3) če manjši cepič v sklad vtakneš, veči mladika bo do jeseni zrastla, ker se taki pred prime in z muzgo napoji, torej pred zeleni. Dolgi cepiči pozno zelene, kasno rastejo, lesa ne vterdijo, perja jeseni ne dozorijo, in radi pozebejo in se posuše. 6) Vselej cepi s suhimi, nikoli ne z mokrimi cepiči. Preden cepič vtakneš, ga ni treba sliniti. Slina je sirovimu lesu škodljiva. 7) Nikoli ne zamašuj rane z drugim kakor s cepivnim voskam, če hočeš zdrave dre¬ vesa zrediti. Z ilovico zamazovati in z maham povijati je škodljivo. Ilovica se v suši spoka, tako pride v sklad divjaka zrak, veter, moča in perst, nato se les začne sušiti in gnjiti, ali pa je žlamborast. Take drevesa , ki so že od nerodniga 29 cepljenja bolezen v sercu seboj prinesle, ne bodo nikoli veliko rodile in ne bodo starosti dočakale. Zadnjič, obvari cep škode s tim, de mu količ ali močno preklo vsadiš. S košem ali z gostim popletam ga ne ograjaj, ker mu sobice jemlje, v senci pa se nobeno drevo ne obnaša dobro. Kako se še zamore cepiti? Z žlebničkam v žlebek. Dobi se zakrivljen nožek, podoben polovici cevke, debelosti pisniga peresa, s katerim se po načertanji v št. 11 toliko v divjak zadolbe, de se malo narezana čisto olupljena stran cepil (glej načert v št. 12) tikama noter vtopi. Terdno zavezan in dobro zamazan cep čversto požene in divjaku naglo rano zalije. §. 34 . Kako se cepivni vosk naredi ? Vzemi rumeniga voska, kakor ga razpuše- niga dobiš pri čebelarjih. Ravno toliko oČi- šene smrekove smole, zraven pa deni tudi ravno toliko terpentinove smole. Vse te tri reči vkup stopi in vli v merzlo vodo, ki je v skledi pri¬ pravljena, in z mokrimi rokami naredi štruce in jih spravi. Grlej, de ne boš kaciga loja, masti ali masla pride val, ker vsaka mast je škodljiva sadnima lesu. 30 §. 35 . Kako se naredi se drugo mazilo za drevesne rane? Vzemi apna, kravjeka in mastne ilovice, vsaciga enako, tudi je dobro zraven djati ter¬ pentina. Vse to dobro vgnjeti in premešaj. S tem mazilam pomaži rane pri velikih drevesih, kader veje odžaguješ. Nikoli pa s tem mazi¬ lam ne maži pri cepljenji. §. 36 . 5. Kako se v zakožo cepi ? Peto cepljenje je za kožo. To je zlo tako • kakor v sklad cepiti, s tem razločkam, de se odžagan divjak ne prekolje, in cepič ne vtakne v sklad, ampak med kožo in med les na strani. Torej mora biti že drevje muževno, de se koža od lesa loči, pa vender dokler še zelenja ni, to je, mesca maliga travna. Grlej tablo št. 10. Kader je že divjak odžagan, se na strani ka- ciga pol palca od verha doli z ojstrim nožkam koža vreže do lesa, in zgorej ravno tam med kožo in lesam se potisne košena ali pa lesena, kakor cepič tenka zagojzdica, de kožo od lesa odrine, in cepiču stori prostor. Ta zagojzdica mora biti pa po notranji plati plošnjata in po vnanji okroglo ošpičena. Potem vreži cepič pod popkam v stran — ne cel6 do steržena, potlej vreži na zdolej palec globoko, de spre- kama na drugi strani z nožkam ven prideš. Na drugi strani cepiča ne zarezuj druziga, ka¬ kor le černo kožo olupi, spodnjo zeleno pa pusti. 31 Potlej vtakni cepič za kožo v divjak na tesnim. Rano vso z voskam zamaži in obeži. §. 37 . j Ktere divjake je dobro za kožo cepiti ? Za kožo je dobro cepiti tiste divjaki, ki so za cepljenje s popkam ali nakladam predebeli; čez pol palca debele divjake cep za kožo kas¬ nejši zalije, kakor cep v sklad. Na velikih zlo muzgastih vejah se sme več in dalj ih cepičev za kožo potakniti, kakor je navada pri drugim cepljenji. (Je se debeli divjaki cepijo, se jim ne smejo nikoli vse veje na enkrat odrezati. Postavi cepičem vselej kake prekle ah veje za brambo. §. 38 . Ktero izmed imenovanih cepljenj je naj boljši? Vsako je dobro ob svojim času, venderje mlade divjake naj bolje z nakladam za kožo ah pa s popkam cepiti, ker se tako drevesca naj manj ranijo, se naj raji primejo, in se tudi naj hitrejši opravi. §. 39 . Kaj je s cepljenimi drevesci še početi, in kako jim streči? 1) V sadnici, kjer je veliko divjakov po- cepljenih , naj se drevesca zaznanmjajo, kakšne sorte so. 32 2) Se morajo cepljenci naj manj trikrat v letn okopati in opleti, in v suši se mora jim prilivati, v drugim ali tretjim letu jim z dobro perstjo, ali s tnalo vino, ali z blatam ali s troldjivimi plevami pri- gnojiti. 3) Se morajo vsi popki pod cepam potrobiti, preden mladike store, ker so škodljivi, in nnizgo na se vlečejo. 4) Z nakladam cepljenim drevescam trake ali vezi preč poberi, kakor hitro je cep dlan dolgo mladiko storil, če ne, se trak v les zaje in rasti brani. Ravno tako stori unim, ki so v zarezo cepljeni. Tistim drevescam pa, ki so s popkam cepljene, vzemi ličje čez tri tedne, naj so se prijele ali ne. Pri cepljenji v sklad in v za- kožo pusti obvezila, dokler se rane dobro ne zacelijo. Samo če vidiš, de se pri povozi bunke delajo, jo brez odlaška odveži. §. 40. Kako je treba cepljence obrezovati, de se bodo lepe drevesca zredile? Hočeš lepe drevesa imeti, ne pusti nikoli več kakor le eno serčno mladiko kviško rasti, in deblo storiti. Vse druge stranske mladike in nepotrebne odraslike pomlddi gladko od¬ reži. Pri obrezovanji glej, de ne boš od zgorej doli urezal, ampak nastavi nož od spodej gori, de gladko odreže in kože ne zadere. Tudi vsako rano z voskam zamaži. Ce je pa dre- 33 vesce v dnu tako slabo, de se samo ne more ravno deržati, mu verh prikrajšaj, in pusti.eno leto postranske mladike rasti, de bo spodej de- beleji in močneji, drugo leto pa ga spet gladko obreži. Kader je pa drevesce v drugim ali tretjim letu po cepljenji okoli osem čevljev zrastlo, mu pusti verhe rasti in krono storiti; torej mu moraš malo serčne šibe v verhu odrezati, in naj zgornje štiri lepe popke pustiti, iz kterih bodo mladike, in iz njih verhne veje na okroglo zrastle. Vse druge popke in mladike nižej potrebi, de bo deblo gladko. Od zdej so še le cep- ljenci vredni, de se iz sadnice izkopljejo, in v vert presadijo. III. Razdelik. Od presajanja žlahtnih drevesc. §■ 41 . Kteri čas je naj boljši drevesca presajati ? Boljši je drevje v jeseni, kakor pomladi presajati, zato de se perst po zimi okoli ko¬ renin bolj zgosti, in drevesca pomladi brez prilivanja zelene in hitro rastejo. Pa tudi po zimi in zgodej pomladi se sme drevje z pridam presajati, če je lepo vreme in vlažna perst. V zmerzlo zemljo sajene drevca se rade posušijo. 3 34 De ne bodo v jeseni presajene drevesa po zimi pozeble, jim ranjene korenine gladko pri¬ reži, in z voskam zamaži, veje pa v jeseni vse cele pusti, in jih še le pomladi obreži. Kdor pa hoče veliko rodovitno drevo pre¬ saditi, naj to stori po zimi, kader je zemlja terdo zmerzla, de se perst s koreninami prenese, pa veje se mu morajo močno prikrajšati. Nikoli pa z muževnim lesam in z zelenim perjem ne presajaj, ker se rado posuši. Če se pa vender to mora zgoditi, presadi drevo Varno z dolzimi koreninami in kratkimi vejami, pa tudi zlo za¬ livaj in za nekoliko časa senco napravi. §. 42 . Kako je treba drevesca za presajanje izkopavati ? Drevesca se morajo z ojstro, dolgo rovnico izkopovati, in pa varno, kolikor je mogoče. Najpred se perst z verha do korenin preč po- derza, potem se drevo od ene strani globoko spodkoplje in nagne, od druge strani pa se prav globoko korenine spodsekajo, in kadar se drevesce vzdigne, naj se perst tako varno otrese, de se male koreninice ne omuznejo. Napčno je, precej pri deblu korenine posekovati, ali jih razcepiti. Dobro je tudi, drevesca, preden se skopljejo, na poldanji strani z apnarn na¬ mazati, de se vč, jih pri sajenji zopet tako oberniti, kakor so predej stale, ker tako po¬ sajene čversteji in lepši rastejo. 35 §• 43. Koliko je treba izkopane drevesca obrezati f Vsako drevo, preden se presadi, se mora obrezati po koreninah, po deblu in po verheh. Ce je bilo drevo lepo izkopano, ne bo na ko¬ reninah drujiga treba obrezovati, kakor serčno ali srednjo korenino, ki na ravnost v tla raste. Pri mladih drevescih ne smč čez dlan, pri ve¬ likih ne čez ped dolga biti. Stranice ali tiste korenine, ktere sprekama rastejo, in pod ver- ham v dobri zemlji okrog drevesa živeža išejo, se le prirežejo, če so zlo dolge, ali pa kaj ranjene, de se tudi z voskam zamažejo. Sesavke ali tiste male koreninice, ktere iz stranic na vse kraje rastejo, de z verhi zemlje zrak in roso, toploto in močo za rast in rodo¬ vitnost na se vlečejo, naj se le takrat prikraj¬ šajo, kader so po koncčli trohljive ali bolne. Deblo je treba od vsili stranskih mladik gladko otrebiti, in sicer pri češpljah in češnjah za seženj visoko, pri jabelkik in hruškah pa do osem čevljev kviško. Oreh in kostanj pa mora imeti v še višej gladko deblo do verhne krone. Oe več ima drevo korenin, več mu smeš verha pustiti. Ce oreh presajaš, mu je treba vse stranske vejce vzeti, nikoli pa ne verhne šibe krajšati, ker tista rana se mu zavoljo veliltiga steržena ne zaceli, in potem les od zgorej začne puhleti in se sušiti. Le jabelku in hruški pri presajanji verh prikrajšaj, in bo pridno rastlo. Ako je drevesce še gola šiba brez vej, ga to¬ liko odreži, de mu 3, 4 ali k večurni 5 lesnih 3 * 3G popkov v verhu pustiš, iz kterih bodo tiste veje okroglo rastle, ktere bodo drevesu krono naredile. Ce ima pa drevo že kronine veje, mu jih tako potrebi in prikrajšaj, kakor ti kaže, de bo drevo lepo okroglo, vender ne tako, de bi bil gost germ. Kar boš obrezoval, obrezuj od spodej gori, de bo rana od dežja in od solnca obernjena, in se ložej zaceli. Dobro je, rane vselej z voskam zamazati. §. 44. Kako se izkopane drevesca hranijo, ali v daljne kraje brez Škode pošiljajo ? v Ce izkopanih drevesc ne moreš precej po¬ saditi, jih v zemljo zagerni, to je, v skopan graben eniga pri drugim po strani položi, in korenine z vlažno perstjo zasuj, dokler jih ne posadiš. Nikar jih ne liranjuj v zaduhljivi kleti (keldra) in na solncu, na vetru jih nikoli ne pušaj dolgo ležati, ali prenašati, de se kore¬ ninice ne posuši, ktere se težko ožive. Kader bi pa drevesca v daljne kraje po¬ šiljal, je naj boljši, de korenine z mokrim ma¬ ham obložiš in v slamo zaviješ, kar se tako-le naredi: Vzemi drevesca in jih v butaro tako vkup zloži, de bodo korenine ena pri drugi terdo skupej, in zveži jih. Potlej jih znotrej in zunej z maham zapazi, in obloži in zakri. Potem vzemi pol škopnika slame, in jo pri verhu za klasjem terdo vkup zveži, potem jo na tleh na 37 okroglo razgerni, de bo vozel, kjer je slama zvezana, ravno v sredi na verhu, gori pa po¬ stavi butaro pokonci, in slamo od vsili plati čez korenine proti deblu zavf, in s srobotam ali z vervico terdo poveži. Tako več dni in tednov drevescam nič ne škodva, de se le včasi korenine z vodo polij d. Oe so se pa drevesca na poti preveč po¬ sušile ali pa zmerznile, jih pol dnč v stoječo vodo postavi, potem v zemljo zagerni ali pa jih posadi. §. 45 . Kam je dobro sadne drevesca vsaditi? Podnebje in zemlja stori V velik razloček, kakšno sadje rodč drevesa. Ce drevo vsadiš na solnčno prosto sapo, bo njegov sad veliko veči, lepši in boljši, kakor od drevesa enaciga plemena, ktero v senci, v zatišji ali v goši raste. Ravno tako je velik razloček med sadjem od drevesa, ktero na dobri zemlji raste, in od drevesa, ktero stoji v pusti zemji. Sadi torej drevesca, posebno žlahtne, le v prostozračni in solnčni, ne pa v senčni kraj. Zvoli jim tudi dobro, in kolikor je mogoče, zboljšano zemljo, ali saj ne slabši, kakor so jo pred imele. §. 46 . Kakšna, zemlja ali perst je za sadne drevesca naj boljši9 Dobro vdelana in globoko rodovitna perst, kakoršna je po dobrih njivah, po zelnikih in 38 družili starih vertčh, je za vse drevje naj boljši k sadni rasti. Ker pa ni povsod take zemlje, sadi takiga plemena drevesa, ktere ljubijo perst, kakoršno imaš. V debelo, močno ledino nasadi jabelk, v globoko mergljino hrušk. V plitvo, dobro rahljico sadi češplje, breskve, marelice in mira- bele. V rujavo puhljico ali lapor, zlasti pa v kremenico sadi kostanj, češnje in višnje. V grampasto kamnito zemljo nasadi orehov. Ce je pa zemlja, kamor misliš drevesa saditi, zlo pusta in plitva, spodej kmalo terda mertvica, ali pa šuta, de sadne korenine glo¬ boko gnati ne morajo, ali pa živeža v nji ne dobivajo, jo je treba zboljšati in drevescam streči. §. 47 . Kako se nepridna zemlja zboljša ? Marsiktera zemlja je od natore dobra, če pa ni obdelana in globoko zrahljana za rast sadja ni pridna. Torej je najboljši, de tisto zemljo, kamor misliš drevesa saditi, do dveh čevljev globoko vso prekoplješ, ali tako z lo¬ pato preoberneš, de zgornja rodovitna perst v dno, spodnja mertvica pa k verhu pride, de se tudi iz podnebja rodovitnosti navzame. To delo, če je ravno težavno, k nagli rasti in obilni rodovitnosti sadniga drevja naj več pri¬ pomore, in bo obilno povernjeno, ker v taki zemlji drevo v enim letu veči zraste in več sadu obrodi, kakor drugo tako drevo v štirih 39 letih, Če morajo korenine v terdi mertvici rev- niga živeža iskati. Zemljo tedaj, kamor misliš drevesa saditi, kolikor ti je moč, globoko prekopaj in zmeh¬ čaj, tudi kamnje v preč spravi, potem še le dre¬ vesca posadi. Čudil se boš, kako bodo dre¬ vesca hitro rastle in obilno sadja rodile. Kdor take zemlje ne zboljša, ne bo nikoli zredil prid- niga drevja. Tudi se zemlja zboljša, če se ji druge bolji ali nasprotne persti primeša. V pust lapor napelji gline iz luže (bajarja), ali rušin iz meline. V rujavo mergljino napelji blata s ceste in iz ka¬ nalov, ali iz persteniga pezdirja in plev. Suho rahljico zmešaj z mastno ilovico. v Cmokasto mertvico namešaj z dobrim peskam. Černo perst z mergljino potresi, tako boš zemljo za rast sadja veliko zboljšal. Tudi se dobra vertna perst za drevje pri¬ pravlja, če se eno ali dve leti pred zemlja z živinskim gnojem prav zlo pognoji in kako žito vseje, dokler se gnoj zadosti ne spersteni. Če je ravno živinski gnoj vsim drevescam škodljiv, jim vender v zemlji strolmjen veliko k rastvi pomore. Kmetje! prevdarite rezno ta dobri svet, in vselej zemljo zboljšajte, kamor mislite dre¬ vesca saditi. Prekopajte jo tako globoko, in tako široko, kakor globoko in široko bodo gnale korenine od dreves. Tako ne bote tar¬ nali, de se drevje pri vas ne obnaša dobro, temveč spoznali bote iz skušnje, de je bila le naša, nevednost in zanikernost tega kriva, de 40 smo Kranjci do zdaj redili še tako malo žlaht- niga sadja, ker smo drevje le v pusto zemljo brez zboljšanja sadili. §• 48. Kako se sadno drevje prav sadi? Veliko je na tem ležeče, de se drevo prav posadk Zato je treba: 1) Globoko in prav široko jamo izkopati, ne le tolike, kakor je treba korenine v zemljo zakopati, ampak de tudi potlej korenine v svoji rasti okoli sebe rablo perst najdejo. Perst pa loči, kader jamo koplješ. Verhno rodovitno devaj na eno stran, in jo pri sajenji na verh deni. Kamnje in šuto preč spravi. Tudi je do¬ bro, de se jame za jesensko sajenje že po¬ leti, za pomladanjsko pa jeseni izkopljejo, de se perst več rodovitnosti navzame in k rasti bolj tekne. 2) Kader drevesce vsajaš, pred jamo neko¬ liko zasuj, in rušnje, če jih je kaj, na dno narobe položi, nanje naj bolji perstf posuj. Dobro je, če primešaš strohnjenih plev, sperstenjeniga pezderja ali tnalovine. Po tem postavi drevesce in poravnaj ko¬ renine na okroglo, de bodo v krono rastle. Na korenine deni dobre in rahle persti, in drevesce potresljaj, de se perst med ko¬ renine dobro zagosti, in nič prazniga med koreninami ne ostane. Zadnjič s tisto perstjo, ki je bila iz dna jame, po verhu 41 zagrebi in malo pritlači. Zdaj drevesce tudi dobro z vodo zalij, posebno de po¬ mladi presajaš. 3) Kadar drevesca presajaš, naj se orehi naj globokeje, hruške malo manj, jabelka še manj globoko, češnje plitvo, in češplje tako pri verhu posadijo, de perst komej koreninice pokriva, de se bodo rade pri¬ jele. Sploh glej, de nobeniga drevesa ne globokeje, ne plitveje ne vsadiš, kot je rastlo na svojim poprejšnjim kraji. 4) Vsako novo vsajeno drevesce naj ima količ, de ga veter ne verže, ali korenin ne omaje. Taki količ prčd v jamo vsadi kakor drevesce, de mu potem korenin ne raniš. Priveži drevesce h količu s terto ali s slamo, pa mehko, de ga terta ne bo iz tal vzdignila, kadar se drevo s perstjo vred poseda, in niža. Drevesce se ne smč h količku tako privezati, de bi se koža oplazila in rana naredila. Zato je bolje s slamo ko s terto privezvati, in med količ in drevesce mahu vložiti. Tudi je dobro, de količ na gornji strani drevesca stoji, de mu ne bo sence delal, in ga pred burjo varoval. Zadnjič rahlo ter- njevo vejo priveži k drevescu, če je na takim kraji, kamor živina zahaja, de ga ne podere, ali kadar je zeleno, ne obje. 42 §• 49 . Kako deleč narazen naj se drevesca sadijo ? Ce na novic drevesa sadiš, jih posadi v enake verste, kakor brajdo. Premiri z vervico zemljo, ktero si za vert odločil, naredi jame, in količe pred vanje žabi, kot boš drevesa sadil. Poglej de bodo verste ravno tako široke po dolgim kakor počez. Tudi je dobro, de so verste proti solncn obernjene. Drevje ne sm6 nikoli pregosto posajeno biti, če hočeš, de bi lepo rastlo in obilno rodilo. Kako deleč narazen naj se drevesa sadijo, se je iz bukev težko naučiti. Prevdari dobro, ka- kiga plemena drevesa sadiš. Ce veš, de bo drevo veliko zrastlo, ker je take sorte, in pa še na dobri zemlji stoji, sadi delj narazen take drevesa, ker več prostora potrebujejo. De ne boš verta v svojo škodo pregosto nasadil, vzemi ta dobri svet: V zemljo srednje rodovitnosti posadi bre¬ skve, marelce, nešplje in češplje naj manj dva sežnja narazen. Jabelka, žlahtne hruške in kisle Češnje posadi tri sežnje, nežlahtne hruške in sladke češnje štiri sežnje narazen. Orehi in ko¬ stanj pa morajo naj manj pet sežnjev narazen stati. Kolikor gostejši drevesa zasadiš, bo v tvojo škodo. Ce je vert redko zasajen, bo drevje rodilo obilno in dobro sadje. Tudi bo pod dre¬ vesi dolgo časa rastlo žito, pod odrašenimi drevesi pa žlahtna trava. Tako ti bo vert dajal veliko dobička. 43 §. 50 . Kteriga plemena drevje se sme vkupej saditi? Veliciga in majhniga plemena drevesa vku¬ pej ne bodo nikoli dobro storile. Velike bodo s svojo senco male zatopile, jih v rasti mudile, ali pa zadušile. Zato je dobro vsaciga plemena drevesa posebej saditi. Če pa vender hočeš več plemen sadja v vertu imeti, ga saj tako posadi, de bodo velike drevesa na zgornji ali senčni strani, vse manjši pa proti solnčni plati stale, tako si bodo manj med seboj škodljive. Naj bolj prav storiš, če posadiš nevšečne drevesca, kakor so marelice in žlahtne breskve, ob stenah, pri ozidji okoli poslopja, ali za plankami solnčne strani. Žlahtno V drevje imej blizo doma, de ti ne bo kradeno. Češpelj posadi po širokih mejah med njivami, ker tam se naj bolje obnašajo. Orehov ne sadi bliz njive, ker njih senca žitu škodva. Naj boljši kraj za orehe in za kostanj je velik pašnik, tudi kaki grič ali rob pod hri- bam in gojzdam. Orehe je dobro zasaditi tudi med poslopjem, ker s svojimi širokimi perna¬ timi vejami ognju branijo, de naprej ne sega, kar je že večkrat skušnja pokazala. §. 51 . Kakšniga plemena sadnih dreves je boljši za¬ rediti 9 Zasadi taciga plemena drevje, ktero ti v tvojim kraji več dobička kaže. 44 V vertu na merzlim ali senčnim kraji si zarčdi manj žlalitniga drevja, kakoršno je že tistiga kraja navajeno, in vse nevarnosti bolj prestoji. Na toplim zavetnim kraji zaredi žlalit¬ niga iz topliga kraja k nam prineseniga drevja. Če si na gorenskim, zasadi taciga plemena sadje, ktero je za sadno vino in za žganje naj boljši. Na dolenskim zasadi tistiga plemena sadja, ktero za sušilo in za kupčijo naj bolj kaže. Če si v hribih, kjer žito malo izdaja, zasadi verte s tistim sadjem, ktero pri družini in pri živini naj več odrine. Če si pa blizo mesta, se preskerbi z naj lepšim novim žlahtnim sadjem, ktero se sirovo lahko prodaja. §. 52 . S kakšno ograjo se vert naj ložej obvarva ? Naj boljši je, če se vert ogradi z živo mejo. Zaredi tedaj okoli verta živo mejo ali iz germovja, ali iz kostanjičevja, ali pa iz ternja. Robida, češminje in čern tern ni zlo priden za živo mejo, ker iz korenin mladike preveč žene in veliko dela da. Naj boljši živa meja, ktera vert živine in ljudi varuje, je iz glogovca, to je iz belega ternja, ali medvedove hrušice, ktera se tako le naredi: V jeseni naberi s ternja zrelih rudečih ja¬ god, omladi in prežmikaj jih, de gole kožice dobiš in v na kak kraj njive vseješ, preden se posušč. če ne v pervim, pa saj v drugim letu 45 k bodo ozelenele, in lčta stare posadi okoli verta v globoko skopano in zboljšano zemljo, pol čevlja narazen. Prihodnjo pomlad jih za ped na kratko poreži, de se bodo mladike prav zgostile, ktere ene leta naskrižem prepletaj, in kar kviško raste, prirezuj. Tako boš zredil v štirih ali še¬ stih letih naj gostejši in naj terdnejši živo mejo. Take meje je lepo viditi, in iz rudečih jagod, ktere na njih rastejo, se da tudi žganje delati. S tako mejo boš sadje gotovo obvaroval. Dre¬ vesa pa, ktere si posadil po mejah, pašnikih in po samotah, obvari škode dokler so majhne, pribi jim kole, in priveži suhiga ternja, de jih živina ne omaja, ne obje, ne polomi. -- IV. Razdelili. Od oskerbovanja rodovitnih dreves v sadnikn. §. 53 . Kaj je treba novo sajenim drevescam storiti ? De se bodo zasajene drevesca rade prijemale, naglo rastle in kmalo rodile, jim je treba zali¬ vati, jih okopovati, jim gnojiti, jih obrezovati, ali trebiti in cediti. V pervim letu presajeno drevo malo raste, ker vso svojo moč obrača na ko¬ renine, de se prime in v zemlji vraste; torej 46 je dobro mu večkrat prilivati, de mu suša ne škoduje. Mladim, tudi velikim drevesam, je dobro v suši prilivati, dokler korenin ne sto¬ rijo na široko in globoko. §. 54 . Kdaj je treba drevesca na vertu okopati9 V pervim letu posajeno drevje le tako okopaj, de perst po verliu plitvo zrahljaš, de skorje ne naredi, de bo mogla zemlja iz zraka rodovitnost na se vleči. Vari, de kake kore¬ nine ne premakneš, ali ne raniš. Plevela tako deleč ne pusti, kakor so korenine dolge. Tudi v prihodnje je dodro, nektere leta drevje oko¬ pavati in perst rahljati dokler velike ne od¬ rastejo. Naj bolj pa bo mladim drevesam teknilo, če vsako leto dva čevlja globoko in široko pred koreninami okrog drevesa zemljo prekopaš in jo zboljšaš. Ko bi ljudje vedili, kako zlo okopovanje mladim in starim drevesam pomaga, bi tega dela nikoli ne opustili. Mlado drevo, ki se mu tako postreže, pol sežnja dolgo mla¬ diko v enim letu požene. Odrašenimu pa k obilni rodovitnosti pomore, ker le zrahljana zemlja se more navzeti potrebniga živeža s podnebja, od toplote in r6se, od dežja in zim¬ ske m<5če, in ga drevesnim koreninam v rast podeliti. §. 55 . Kako se drevesam gnoji? Drevju se mora s posebnim gnojem gnojiti, kteriga tako pripravi: 47 Naredi veliko jamo, in vanjo nameči plev, blata in slame, plevela, rušin in listja, Čresla, smeti, ali kakiga drobil, pralni, gnjiliga lesa, ali dobre persti. Napeljaj vanjo večkrat kako lužo, kapnico ali gnojnico. Vse to premešaj, de se prčd spersteni in z zraka rodovitnosti navzame. Kadar s takim gnojem drevesam gnojiš, odkopaj perst prav varno pri koncčh korenin, kjer so sisavke, to je, tiste drobne goste ko¬ reninice, ktere živež pij<5 iz zemlje. De jih naj¬ deš, glej na veje drevesa. Kakor deleč veje nad zemljo narazen sežejo, tako na široko veči¬ del korenine pod zemljo rastejo. Prisuj jim gnojne persti, in kmalo ti bo delo obilno s sadjem povernjeno. Kdor pa drugač, ali z drugim gnojem gnoji drevesam, jim bo več škodval kakor po¬ magal. Neumno je, cel kup plčv velikim dre¬ vesam okoli debla nasuti. V suhih plevah okoli drevesa se rada škodljiva žival zaredi, kakor bramorji, mravlje in miši, in drevesam škod- vajo. Suhih ne sperstenjenih plčv nikoli ne na¬ sipaj okoli drevčs. Germovje in mah okoli dreves nad koreninami vselej skerbno otrebi, če hočeš, de bodo drevesa obilno sadja rodile. §. 56 . Kako se drevesa obrezujejo ? Kako naj se drevesa obrezujejo, se je iz bukev težko naučiti. Le iz gledanja, iz dela in 48 iz skušnje se tega bolj nauči. Vender je vsa- kimu, kdor drevje ima, potrebno vediti: Pervič. Vse tiste veje in mladike se mo¬ rajo od dreves odrezati, ktere ali drevesu lepo lice kazč, ali ga v rasti in rodovitnosti rnudč, ali pa če so bolehne in se sušč. Drugič. Je treba vediti, de slednje rastno drevo vleče svoj živež iz zemlje po koreninah, in z zraka po perji in po vejah. Ce ima tedaj drevo veliko korenin v dobri zemlji, pa malo zelenih vej, bo le močno na les gnalo, to je v mladike in perje rastlo, pa ne sadu rodilo. Ce ima pa drevo veliko vej in gosto perje, pa malo korenin ali pusto zemljo, ne bo ne v les gnalo in ne sadja rodilo, ker pičliga ži¬ veža iz zemlje dobi. Kadar je drevo toliko od- rašeno v vejah, kolikor je ravno potreba proti koreninam, tako drevo cvetne popke stori in postane rodovitno. Kdor te lastnosti drevja prevdari, bo znal drevesa prav obrezovati, in jih k rodovitnosti pripraviti. Tretjič. Vsaka velika rana je drevesu škodljiva, če se ne zamaže. Zato kadar vejo pri deblo gladko odrežeš, rano vselej z vert- nim mazdam zamaži, de ne začne gnjiti in drevo se sušiti. §. 57 . Ktere drevesa naj se obrezujejo? Tiste drevesca, ktere so bile vnovič po¬ sajene, in že celo leto na vertu rastejo, nar pred po deblu šest, sedem čevljev, ali še višej, do verhne krone gladko obreži, in tudi potlej 49 sledenj popek, kjer se po deblu prikaže, z noh- tam odšipni. Če vidiš, de ima drevo v verlm pregoste veje ali mladike, mu vse ne potrebne gdadko odreži, de ne bo prekošato in zato nerodo¬ vitno. Zakaj če solnce debla in vej ne zgreje bo malo vredno. Boljši je, de drevo redke veje zredi, tako bo zdravo in rodovitno. Ce kaka veja ali mladika na križem raste, de se na druge naslanja, jo odreži, sicer dobi rano in raka, kteri bi sčasama drevo končal. Odreži tudi vse od mraza ali od žival po- škodvmie mladike, ali pa če se sušiti začno. Odreži tudi vse mladike, ktere se nazdol rav¬ najo, ali nič prida rasti ne kažejo. Tako boš zredil lepe, lične, zdrave in rodovitne drevesa. §. 58 . Kdaj je naj boljši čas drevesa obrezovati? Naj boljši čas, drevesa obrezovati ali sadje trebiti, je zgodej pomladi, kakor hitro mraz neba, svečana in suŠca. Jesensko obrezovanje pri drevesih, ktere imajo mehak les, ni dobro, rade pozebejo. Ce pozno pomladi obrezuješ, bo muz