174
Cerkljansko-tominska cesta.
V zadnji seji deželnega zbora goriškega dne 22. aprila 1861 je nas tominski poslanec sprožil predlog za cesto na Tominskem, ki bi nase okraje s kraj ns k o deželo sklenila. To je prav. — Že pred mnogimi leti bila je ta cesta osnovana, pa čeravno bi našim okrajem močno koristila, njena izpeljava je vendar le zaostala. Po tratil se je desetletni čas z risanjem raznih nacertov in z mirjenjem mnogoterih višav in ovinkov; pa vse to žalibože! zavoljo vkljubljivosti nekterih sebičnih misel. Tako je previdnost goriškemu deželnemu zboru prihranila z doversenjem imenovane ceste pokazati, da mu je drago, tudi za blagor naših goriških okrajev skerbeti.
Imam pred očmi knjižico: „Rapporto generale della Camera di Commercio ed Industria del Circolo di Gorizia rassegnato ali1 eccelso i. r. Ministero del Commercio 1860a, v kteri nahajam, str.  123, dva načerta nasvetovane ceste.
Po pervem načertu bi cesta peljala iz To m i na v Poljubino, čez Ho m v Pod me ve, Knez o. Grahovo, čez bukovski hrib v Reko-Ravno, na Zelin; ondi bi se na dvoje razdelila: ena bi šla poleg reke Idrije v (nemško?) Idrijo, in na dalje k železnici v Logatec; druga bi iz Zelina peljala v Cerkino in bi nadalje nas zopet s krajnsko deželo sklenila.   (Omenim, da iz Ljubljane
skoz Loko imamo že dobro pot do Cerkine in smo svojim bližnjim krajnskim sosedom serčno hvaležni , da so a«am pomagali ž njimi se skleniti.)
Po drugem načertu bi naša tominska-cerkljanska cesta peljala iz Mosta sv. Lucije vedno le ti koma reke Idrije skoz Bačo, Idrio di Bačo, Slap, spodnjo Tribušo, po še m viški grapi, v Reko-Ravno, na Zelin in dalje kakor pervi načert govori. Na Mostu sv. Lucije pa bi popotniki šli, če jim je drago, v Tomin in na Kovaro, ali pa v Podselo na Gorico. (Čudno se mi namreč zdi, da bi ljudje, kteri iz naših cerkljanskih hribov v Gorico popotujejo, siljeni bili skoz Tomin eno debelo uro hoda pot si zdaljšati).
Kar že več let izpeljavi naše ceste sovražno proti, je to, da sta si načerta iz Tomina čez Hom in bukovski hrib, in pa iz Mosta sv. Lucije poleg reke Idrije do reke Ravne nasprotna.
Poznam svet na obedveh straneh, zatorej, ker vem, da poglavitni namen   te ceste ima   biti naše   okraje s krajnsko deželo skleniti in Cerkljanom pot do Gorice odpreti, terdim, da naš   poslanec,   ako   mu  je   volja   pravičnemu   biti,   ima drugi uačert zagovarjati in skerbeti, da se cesta iz Mosta sv. Lucije   skoz   in   skoz   pri   reki   Idrii dodela;   zakaj   pomislimo:   1) da   reka Idrija   ima   pri   svojem iztoku v Sočo na Mostu 90 sežnjev visočine nad morsko ravnino, v spodnji Tribuši sežnjev 97 — 55/100,   na Zelini sežnjev  140—85/100, in dekanaška cerkev v Cerkiui v spodeku sež. 173—44/I00; potem takem bi se imenovana cesta od Mosta sv. Lucije do Cerkine   v 6 urah   hoda   samih 83—44/100  sežnjev vzdigo-vala, in ker na tej strani noben griček kolovoza ne overa, bi se popotniku zdelo, da po lepi ravnini v Cerkino dospe. —   Poglejmo   2)   pa   pervi   načert:   Vzemimo,   dekanaška cerkev v Tominu irna sežnjev 96 višave nad morjem, kako bomo   prišli   na   visoki   Hom,   kterega   prerezati   naše  moči preseže? Pa pustimo peščeni Hom,  visoko c. k.  ministerstvo se je  nad njim   že   zadosti protivno izgovorilo;   pojdimo  na Grahovo, in od ondi  dvignimo oči na  kviško  proti hribu na Bukovem.    Ne vem prav natanko,  koliko visokosti miri, to pa vem,   da je visi od  podlage čepvanske   cerkve,   ki   ima sežnjev 317—84/100  nad morjem.    Po tem   takem  bi se   po tem  načertu cesla iz Tomina do bukovskega hriba v 4 urah hoda sežnjev 221—84/100 vzdigovala. Ce prerajtamo nižave na Grahovem z nižavo na Reki-Ravni,  vidimo,  da iz Grahove do Bukove   se cesta   v 3/4 ure  do  140  sežnjev   vzdi-guje in iz Bukove   do Reke-Ravne   in do Zelina se v  l3/4 ure   do  174 sežnjev   niža.    Kdo   bo   tak   nespametnež   ondi cesto peljati,   zlasti   ker   mu  je   ravnina   pri   reki Idrii od-perta?    Kdor bi   ondi cesto nasvetoval,   bi ne bil  nič manj neumen od  unega,   ki hoče spred svoje hiše čez streho zad v  hišo iti.    Tak človek bi ne   bil  prijatel marveč sovražnik dežele. — Pomislimo 3) da bukovski hrib je peščena gora; cesta  bi bila ondi vednemu spodmelu izpostavljena; pri Idrii pa  je skoz   in skoz stanovitna   in   terda.  —  Huda zima na Bukovi je  občno znana in ondašnji mraz je v tominsk pregovor;   štiri   mesce   na   leto   bi   sneg   cesto  popolnoma za-gradil;   pri  reki Idrii   pa  je   vedno zavetje,   pot bi  ne bila nikdar zaperta.  —  Kdo ne pozna vsakoletnih   plazov,   ki   s Kojice   derejo? popotniki   bi   na bukovski   cesti smertni nevarnosti izpostavljeni bili; na cesti pri Idrii  bi se od snežnih plazov nič ne  bilo bati. — Doložim, da  priprosti  kmetje se nad osnovo ceste čez Bukovo posmehujejo, in celo uni  mož, kteri jo  je na višje povelje miril,   se je nad abotno  mislijo čudil.                                                                  (Konec prih.)
182
Cerkljansko-tominska cesta.
(Konec).
Kar se daljave tiče, bo po obeh straneh blizo enaka, kakor sem že omenil; pa terdim, da pri Idrii si upam s konjem čez most sv. Lucije hitreje v Tomin priti kakor čez Bukovo. Toda ni pozabiti, da kadar sem na mostu sv. Lucije, sem eno uro bližeje Gorice kakor pa kadar sem v Tominu. — V popis lepote in rodovitnosti krajev in vasi, po kterih ste cesti osnovane, se ne bom spuščal; samo rečem, da na Tominskern ni je lepše doline, kakor je una o bregu reke Idrije od sv. Lucije do spodnje Tribuše. Tukaj je tominska arkadija.
Mi   ostane   še   dokazati,   da   ceste   iz   Cerkine   tikama reke Idrije do sv. Lucije bi se več ljudi vdeleževalo, kakor pa unc iz Cerkiue čez Bukovo v Tomin.    Imam pred seboj sematizem   goriški   in   štejem   uajpervič   ljudi   ob   bukovski cesti: terg Tomin s 915,  Poljubina s 743,   Ljubina s 229, Podmevc, Hom in  Klovže s 573, Kneza in Podgorje s 909, Grahova   s   689,   Nemške   rovte   s 499,   Steržišče   s   646, Podberda   vsa   fara   s   1280,   Obloče   in Hudajužna   s 383, Bukova   s Zakojico   s   940,   Orešče   s   522   dušami;   vseh ekupej tedaj 8419 duš.   Se ve da Ladro, Zmast, Libušino, Ursino,  Kamino itd. ne morem sem šteti, kajti  leže na  ko-varidski cesti.    Bodimo   resnični   in   ne sleparimo. — Sadaj pa   soštejmo   ljudi   ob   cesti   pri Idrii:   Most sv. Lucije   vsa fara s 1611  dušami,   Idrija tik Bače s 480, Lom tominski s 613, Ponikve s Logoščem  1035, Roča-Slap s 645,  Pečine s 414, spodnja Tribuša s 970,   gornja Tribuša s 658, Semviška gora vsa fara s 1361, Šebrelje s 867, Jaseršče B 245,   Urate   čepvanske   s   200;   vseh   skupaj   9099   duš. Tem pristopi še ves cerkljanski dekanat s 5109 dušami.  Po tem takem prosi 14.208  duš   za cesto poleg reke Idrije do mosta sv. Lucije. Svest rečem, da ni domoljub, kdor bi se ji vstavljal, marveč ptujec bi  bil prepoln sebičnosti.
Vem, na česa se zagovarjavci pervega načerta ope-rajo; pravijo namreč, da iz Grahove bodo še drugo cesto pri reki Bači na Podberdo peljali, ondi na eni strani čez 673 —15/,00 sežnjev visoki grič v Bohiu stopili, in na drugi strani čez 425 —56/l00 sežnjev visoko Potrovo berdo koračili. Jaz svoji tominski domovini srečno zvošim taki poti,  pa  se bojim,   da to je   le sanjarica  prenapete glave.
Kdor na enkrat veliko zahteva, nič ne doseže. Izdelajmo za sadaj cesto po ravnini iz mosta sv. Lucije pri reki Idrii, in za nektere leta bomo pa drugo pot, namreč iz vasi — imenovane Bača pri reki Idrii, tikoma reke Bače skoz Klovžo na Grahovo, v Hudo južno in na Podberdo peljali. Podajmo si prijazno roko in pomagajmo eden drugemu, tako se bo kaj storilo. Ce se bomo pa le preganjali, naši okraji bodo le kozje poti kakor do sedaj imeli. — Deželni goriški zbor bo nam gotovo pomagal, pa naši poslanci se morajo v njem eden druzega krepko podperati. Ce bo pa vsak svojo trobil, ne bomo nič dosegli, in to bi bilo nam v nesrečo. Ne bodimo si ptujci, bodimo si domoljubi. Vsak ne more imeti, kar bi si želel, bodimo veseli, da domovina  pripravno cesto ima.
Vse to sem spisal, da bi našim tominski m posla n c o m reč nekoliko razjasnil; zakaj časi pod klobukom igrati so prešli; očitno se ima govoriti in za domovino sker-beti. — Prosim, ako bi kdo boljše nasvete imel za našo fomin8ko-cerkljansko cesto, naj jih očitno nam izobči. Hvaležni mu bomo. Samo prosim, zderžimo se vsega kljubovanja, ktero je nam že deset let cesto zakasnilo. Ali ni žalostno, da se je že za obojne osnove naše ceste veliko dnarja potrosilo, in koncoma je vse zaostalo? Ne vem, kako se bo mož, ki je tega kriv, pred sodbo domoljubnosti izgovarjal?                                                               Domoljub.