lz celega sveta« Največlt top na svetu, Utrdbe pri vshodu v panamski kanal bo v kratkem Buval najvefcji top na sveta. Kakor popisuje top nelq angleŠki list, bo Širokost oevi tega velikana znašala 488 milimetroy, Cev je težka 130 tonalet in zamore izstreliti kroglo težko 1090 kilogramov, 16 kilometrov daleB. J^sak strel bo stal 1000 dolarjev, to je približno 4500 kron. Ta top je mojstersko delo in je zgrajen tako naitan&no, da ga bo opravljal lahko samo en vojak ter bo zamogel okreniti cev na tisto stran, kamor bo treba. Z vlitjem tega velikana se je že priSelo, vendar bosta minili dve leti, predjio bo stal na svojem tnestu, Usodepolna hlša. V PetrograSu na Ruskem pozna vsakdo usodepolno hišo, hišo nesreBe, Nahaja se v ulici Fonteka &t. 16, je lastnina države iii je najzadnje bival v njej ministrski predsednik Stolypin. Morda, tako pripoveduje nek pariški list, je to le navadna igra sluSaja, toda biSa ]e prineslavsem njenim prebivaloem nesreBo. Pred 32 leti so v tej higi prekucnhi umorili generala Mesencova, strica Stolypinove soproge. Njegov naslednik general Potapov, je v tej hiši kmalu potem zblaznel. Za njim sta priSla v to hiSo eden za drugim stanovat ministra za notranje stvari, Sipjagin in Plehve, ki sta oba padla kakor krvavi Žrtvi anarhistov in prekucuhov, Nasprotno niso pa trije drugi ministri stanovali v tej hiši, "in sicer: grof Lois-Melikov, grof Tolstoj in Durnov. Odpovedali so se službenemu stanovanju, pa so si raje drugje naJeli stanovanje, in nobeden izmed njihi ni postal Žrtev kakega napada. Novi ruski ministrski predsednik je sledil vzgledu teh treh in tudi ni hotel iti stanovat v to usodepolno Jiišo. Ta hiSa nesreBe Je sedaj prazna in utegne tako ostatu Ponareievalcl denar]a. Policija na Dunaju je prišla na sled, da se nahaja v Avstriji velika družba ponarejevaloev denarja, ki razteza svoje delovan}e na vse avstrijske dežele. tz Linca poroBajo, da so V Mfrthtighofenu prijeli neldena 361etnega Franc Sohweigerja ia njegovo Ženo Ano, oba iz Harta na Tirolskem, ki sta pa Gornjem Avstrijstem, SolnograSkem in Tirolsktem spravljala v promet ponarejen denar. Dognalo se je, da sta aretiranca agenta zgoraj omenjene družbe ponarejaloev denarja. V severozatoodnih deželah naše države je ta družba spravil« ponarejen cfenar baje celo v mnoge davkarije, banke in Jiranilnice, Oblasti pridno zasledujejo ponarejalce, a dozdaj Še brez uspeha, Drzen roparskl napad. V sredo, dne 28. februar]a ob 6. uri zjutraj, ko je ocStel g. BeraniB, gostilniSar v Litiji v Oblakovi tiiši, na 'delo v tovarno, in je ostala sama gospa BeranoviBeva ge v postelji, sta udrla dva lopova y spalnico. Med tem, ko je eden z revolverjem y roki grozil, da jo ustreli, Se se le ogla8i, zamaSil ji }e drugi usta s cunjo in povezal roke, potem sta odprla s silo predal miznice in pobralaves denar 425 K, 3S5 kron v bankovcih v listnici in vi skledici za 90 kron drugega denarja. Roparja sta odgla nato v gozd in pustila skledico na dvorišBu. Gospa je ostala povezana prec«j 8asa, dokler ni prišla služkinja iz zgornjih prostorov in \o reŠila. Avtomobll povozil vola. Al. Triplot, uslužbenec pri Valentinu Lapajnetu, ie vozil z avtomobilom iz Irlrije v Logateo. V Kaloah se je pa ravnp vol M. GostiSe vraBal od korita v hlev. Kar pridrdra Tripolit z avtomobilom in zadene Ž njim vola v zadnji nogi, ter mii Ju zlomi. Vola vrednegfV 600 K^ so na licu mesta zaklali, Lapajne je vzel meso in takoj Ško9o poravnal, Voznika avtomobila ne zadene krivda, ker je vol tik pred njim skoBil na oesto in ni mogel voznik pravo8asno avtomobdla ustaviti. Slovenci v Ameriki* Naš rojak piše iz Amerike. Brockway, Min., 29. febr. 1912: Tukaj smo obhajali mašnikovo posveBenje in novo ma&o 8. r. J. Omana, ki se je slovesrio izvrgila. Posvetil ga je mil. g gkof Trobec, znani slovenski apostol v Ameriki. NovomaŠnilm želimo obilo blagoslova iz nebes. C. g. 1. Oman ]e postal slovenski duhov. pomoBnik pri župniji Sv. Vida v Klevelapdu. Goiovo je Župnija vesela novega, krepkega delavca, ki bo pomagal urediti važno verske in društvene zadeve med tamognjimi slovenskimi naseljenci. Nove maše so se udeležili Slovenci \n Slovejike od blizu in daleB, kakor je to v navadi v riafei stari (iomovini» Velik gozdnl poža*. Na takozvanem griBu ,,Frauenkogl" blizu Gratweinai na, Gornjem Stajerskem je dne 3. marcat popoldne nastal velik gozdni požar, ki je uniBil nad 15 oralov lepega visokoraslega smrekovega in mecesnovega nasada. Ognjegasci iz vseh bližnjih krajev so se trudili veB ur, da so požar omejili. Gozd je last grola Attemsa. Ogenj je nasilal najbrž vsled pro8 vržene goreBe cigare ali vžigalice. Vlhac in sneg na Francoskem. Li9ti poroBajo, da je divjal zatfnje dni prejšnjega tedna na Francoskem tako hud vihar, da se je potopilo in poškodovalo veB ladij. Po planinah je zapadel debel sneg. Prejšr nja neprimerna loplota se je izpremenila v hud mraz. Kmet kot uBenjak. Iz Lipskega na NemSkem so nedavno poroBali, da je v kraju Raude umrl daleB preko meje nem&ke države znan mož po imenu Friderik TheiL Theil se je kot samouk priu8il slede6ih jezikov: grško, klinasto pisavo (asirsko in babilonsko), arabsko in staroegiptovski jezik, Bil je rojen leta 1834 kot sijn priprostega kmeta, leta 1870 pa je opustil poljedelstvo ter se izkljuBno posvetil uBenju, ,pri katerem je dosegel še tako lepe uspehe. . 'Sa&ko-meninski vojvoda mu je bil zelo naklonjen, , podpirala sta ga pa tudi avstrijska cesar in veliki vojvoda toskanskL P^red sodi&čem. Zagovornik: Povejte mi po pravici, ali ste res nedolžen? — Zatoženec: Kako neumno vprašate! Ali mislite, da bi si bil najel zagovornika., ako bi bil zadolžen? StraSno delanje zblaznele ma.tere. V ESchelu na WesUalskem (NemBija) Je našel rudar Stanjak, ko ie prišel od dela domov, pri postelji obešeno svojo ženo. V postelji sta ležala dva njegova otroBiBa zadavljena, sredi med njima se je pa igrala petletna njegova ifBerka. Mati je zbjaznela iji izvršila y blaznosti straSno dejanje. 10 mesecev že spi neki Rus Mojsenko v Petrogradu. Zaprli so ga bili radi suma, da je nekoga umoril v vlakuA Pri tem se je tako ustraSil, da ie zapadel dolgemu spanju; spi sedaj Že 10 meseoev. Nadvoivodlnla kot kuhinjska dekla. V Madridu na Spanskem služi v nekem imenitnem hotelu dekla, ki je Blanica vojvodske hišo Aoosta San Luoar.. Njen o8e, glasoviti španski general Acosta, je v igri in lahkoživosti zapravil vse svoje premoženje. , Ker tudi sorodniki piso hoteli podpirati nesreBne žene in hBerke, se je poslednja odloBila, da vstopi v hotel v službo kot dekla, da z zaslužk.om pripomore sebi in materi do kruKa. Vojvodinja-dekla voljno prinaSa vsakojake sitnosti in je gospodar zelo zadovolieri ž njo. Pri nas pa se marsikateri mlad Blovek, Be le more, odtegne službi, v kateri bi kot hlapec ali dekla bil lahko bolj sreBeji, kakor pa kot mestni postopaB. Pevec v grobu. V Jaksonu v Ameriki so pokopali pevovodjo Skinerja, ki je bil v svojem življenju izvrsten pevec, imel je tak glas, da ga je vse obBudovalo, Ko so spušBali krsto v grob, je riaenkrat zadonel mili glas pevca iz krste. Ona pesem, ki je je rajni pevec tolikokrat peval na grobeh, se je oglasala iz groba. Pogrebci so se prestraSili, misleB, da je Skiner oživel v krsti. Se-le na pojasnilo, da so priložili pevci v krsto glasbeni stroj (fonogjraf), .,inj nastavili nalaš8 ploš8o s pevBevo pesmijo, se je ljudstvo pomirilo. Zldbno vpraSanle. Nekega morilca so "bbsodili na smrt, dasiravno ga je advokat zagovarjal. Ko je minula obravnava, vpraka nekdo zagovornika: Kakš- no kazen bi bil neki dobil Vaš varovanec, ako bi ga Vi ne bili zagovarjali? — Zagovornik: Bržkone bi bil oprošBen. Kollko llHfll nmrie eno leto na Dunaju. Uprava dunajskega osrednjega pokopaliŠBa poroBa, da je bilo v minulem leLu pokopanih na spložnem oddelkn 17.609, na židovskem 2472, skupaj 20.081 mrliBev. Potemtakem je bilo pokopanih 400 mrtvih ve8 nego minolega leta. Donar v klobuku. V Ditmannsdorfu na Stajerskem so v neki hiši dobili novega hlapca. Njegova sijajnost ni bila posebno sijajna in gospodinja mu podari nekaj obleke rajnega moža, med drugimtudi star klobuk,, in tu, o sreBa! so prikaže izpod podloge najprej desetak, potem dvajsetak in nazadnje oel petdesetak. Rajni kmetiB si je oBividno priredil v svojem klobuku ^podporno blagajno" za nhude" 8ase, da ni bilo treba ^elej Ženi povedati. Hlapeo mu je za zapušBino seveda iz srca hvaležen. Dobro fia Je zavrnll. Neke sobote popoldne Je povabil mladega, bogatega trgovca prijatelj na kozarreo vina. Ko sta se o tem in onem pogovorila, trgoveo vstane iri pravi: MOprosti prijatelj, moram iti, da se Se malo zberem^ ker hoBem še danes opraviti sv. izpoved." — ,,Kaj, ti ho8e§ na izpoved", se za8udi ta, ^ali nisi že nekoliko prevelik za to?" — ,JDa, skoraj sem Že malo prevelik", odvrnil je trgovec, ft,zato pat vedno pokleknem, ko pridem y izpovednieo.0 V pljanostl sežgal bankovce, V Elbingu na NemŠkem j« podedoval neki delavec po svoji ženi 13 tisoB 500 kron. Mož je bil tega tako vesel, da se je napil žganja; žganje ga je pa !tako zme&alo, da je Šel iji en bankovec za drugim do zadnjega sežgal, tako, da ni nazadnje ostalo druzega, nego en kup8eki pepeIa. Zdrava sodba o verl. Ko je neki ruski general leta 18.30. zadušil vstajo Polj|akov, mu ]e podarii car obsežna zemljišBa, osobito v sandomirskem okolišn. Leta 1875. je bila zopet vojska. Pri slovesu je rekel general svojim, v veBini poljskim podanikom: Jaz moram odpotovati za delj 8asa; pripravljen sem, vam odstopiti svoja posestva ter podariti vsakenm eno parc«lo. Kaj se vam zdi? — Ljudje so se zaBudeno spogledovali; v preseneSenju niso mogli tega prav verjeti. Slednjift se eden izmed njih ojpnaSi in pravi «r imenu drugih: Cb VaŠa prevzvišenost daste vsakemu dva orala, bi bili 8ez mero sre8niv — Vaši želji naj se ustreže, reBe general. IToda en pogoj ie zraven: Odpovedati se morate katoliSki veri in sprejeti pravoslavno-rusko vero. — Ljudem Je zaprl ta pristaveK sapo. General pristavi: Premislite dobro, kaj sem zahteval. — Po kratkem posvetovanju pridejo zbrani mc^je zopet k generalu; najstarejši mož v vasi je bil izbran za govornifca. Rekel je: Dovolite, Vaša prevzvišenost, da Vam tolmaBim mnejije nas vseh. Mi smo tako-le mislili: Ce bi kdo rad menjal z našim konjern, stori to zaradi tega, ker ]e naiš gotovo boljfei kot njegov. Ako pa ponujate Vi svojo krivo vero, pa zraven tega Se plaBate vsakemu dva orala sveta, potena ]e brez dvoma naša vera vcliko ve8 vredna, kot Va^a ruska vera. — ,To je povedal, se priklonil ter odšel z vsem spremstvom. Mrtve ožlvljaio. AmeriSki listi poročajo iz Cikage: Zdravni§ka veda more zaznamovaJti zopet nov uspeh z iznajdbo nekega BikaŠkega zdravnika. Iznajdba je omogoBila trem BikaŠkim zdravnikom, da so ojfiranili neko mlado dekle po imenu Florence Wodman, ki ]e veljala že za ,,popolnoma mrtvo", &e nadaljnih 29 ur pri življenju, Inajdba obstoji iz nekakSne sesalke. Umetnim potom so jo nastavili pri gospici Wortman. Mlado dekle je Že nehalo dihali. Kri je iz^inila iz lic in ustnic. Kakor liitro je zaBel stroj delovatti, je bilo pognane dovolj krvi skozi žile dekleta in privedlo do pravilnega dihanja. 29 ur dolgo so trajali poizkusi. Se-le pcrtem je iz\rojevala smrt zmago nad Blovefekim umom.