ne sije, od svoje cene nič ne zgubi, čeravno ga puta prezre in opusti, med tem ko revno zern- čice ljulkino iz praha pobere. Pravo ima svojo veljavo, koje ne more zgubiti. To ti bodi v opom, da se ne daš od zasramovavcev pregovoriti, in iz pota pravice spraviti. Tako stati terden v veri, terden vedno v djanji, vsem nasprotni- kom vkljub, to je kerščanska sta- novitnost. Iz tega, bratje, tudi za naše živenje kaj posnenimo, kajti tudi mi smo katoličani, bodemo enkrat duhovni, tedaj tudi nam velja, tudi nas zadene in nas še posebno. Predmet je vreden pre- mišljevanja, važen zavolj grozne nevarnosti, v ktere nestanovitnost pelja, zavolj grozečih prepadov, ki omahljivca obdajajo. Premislite tedaj, bratje, tudi vi to in ako bi tukaj manjkalo kaj, iz lastnega blaga dodajte! Gregorčič. K boju med poganskimi in krščanskimi Slovenci. V letniku 1913 »Zeitschrift fur osterreichische Volkskunde« je ob- javil dr. Graber od str. 137. dalje razpravo »Der heilige Mann von Niklai«. (»Die Niklai« se imenuje kotlinasta dolina potoka Bistrica ali Niklai, ki se izliva z leve v Dravo, na Koroškem.) Razprava, ki posega s pomočjo zgodovine in pripovedk v dobo prvega po- seljenja Koroške v porimski dobi, je zanimiva sama ob sebi, a za nas važna, ker se dotika i pokrist- janjenja Slovencev ter bojev med poganskimi in krščanskimi Slo- venci, torej dogodkov, ki tvorijo ozadje v »Krstu pri Savici«. Do- tični odstavki se nahajajo zdr- žema od str. 153. dalje. Posebno zanimiva je pripo- vedka, zabeležena na str. 154. do 158. Glasi se tako: Blizu tam, kjer železnica prestopi reko Moli, stoji stara Magdalenska cerkvica. Že v prastari dobi so tu rastle tri lipe, ki so se vedno dosajale z mladimi; tako obdajajo tudi še dandanes cerkvico tri lipe — mi- kavna slika! Ne daleč odtod so tri rupe, ki jih imenujejo »krvave rupe«. Tu so se vršili zadnji hudi boji med poganskimi Slovenci in kristjani. Poganov je bilo toliko pobitih, da so se rupe napolnile s krvjo. Slovenski svečenik pogan pa je prorokoval: »Kadar se bodo lipe trikrat posušile in bodo zopet vzbrstele, tedaj se bo slovenski narod združil in bo Nemce potol- kel, da se bodo rupe zopet na- polnile, a z njih krvjo!« Vsi pa, ki so padli in so tu pokopani, bodo enkrat iz grobov vstali, in zopet se bo vnel hud boj. Ta boj bo, tako pravijo ljudje, strašen; kajti če se duhovi bore, tedaj ni več daleč sodnji dan. In res! Skozi Sachsenburg, Mollbriicke in druge ondotne kra- je se prikazujejo v polnočnih urah neznanski vojščaki v temni, sta- rinski opravi in izginejo namah pod zemljo. Grozno pa je vselej zvečer pred sv. Rupertom (23. sep- tembra); tedaj se sliši iz tal rož- ljanje konj; o polnoči pa pri- buče po poljih in po zraku divje, kosmate postave v neznani opravi, na vrancih, s plamenečimi suli- cami v rokah. To so divji »po- ganski jezdeci« (»Heidenreiter«), O njih se pripoveduje med ljud- stvom tako-le: Sv. Rupert je pri- šel tudi na Koroško, kjer so po- ganski svečeniki malikom še člo- veške žrtve darovali. Ustanavljal je cerkve, širil krščansko vero in kmalu so nehale človeške žrtve; pričelo se je novo, prosvetno živ- ljenje. Ko pa je svetnik odšel v druge kraje, razširjevat krščansko vero, so skušali pogani seme kr- ščanstva zopet zatreti. Vzdignili so se proti kristjanom, poklali so jih in razrušili cerkve. Vrnivši se, je našel sv. Rupert krščanstvo pora- ženo. Le malo kristjanov je bilo še ostalo in ti so se skrivali pred pogani v gozdovih in jamah. Te je zbral. Z zasmehom so zrli po- gani na to peščico kristjanov in so besno planili na nje. R čudo! Pok in polom nastane vsepovsod, nebo se zatemni, po zraku švi- gajo strele in grom stresa zemljo; pod drvečimi pogani pa se odpre zemlja in jih požre. — Tako so bili kristjani rešeni. Kadar na ve- čer pred sv- Rupertom burja raz- saja in se temni oblaki pode po nebu, tedaj vstanejo »poganski jezdeci« iz grobov in jašejo po zraku; tako love kristjane. — Gorje mu, ki bi si na tak večer upal iz hiše! Dr. T. Beležke. Dr. Josip Va 1 j a v e c , D. S. je priredil italijansko-sloven- ski Slovar (Ljubljana 1914, Ka- toliška Bukvama). Slovar je skrbno urejen in bo prav poraben. Nima sicer vseh znamenj, ki jih rabijo za razločevanje laških samoglas- nikov (taRa znamenja bi bila delo zelo podražila), a to mu ne bo posebno v kvar, saj itak rabimo slovarje bolj »na oči«. Kdor hoče tuji jezik govoriti, mora v tuje kraje iti! — Dr. Fr. K o t n i k je napisal marljivo sestavljeno študijo o doslej skoraj nepoznanem koro- škem slovenskem pesniku Andreju Drabosnjaku (Andrej-Schuster Drabosnjak. Maribor 1913. Ponatis iz Časopisa. Str. 20). — Naš rojak dr. Ni ko Županič je za zadnje balkanske vojske proučeval antro- pologijo balkanskega iztoka in objavil zanimivo tako študijo o pontijskih Bolgarih (Pontijski Bugari, Beograd 1913. Ponatis iz »Prosvetnega Glasnika«). — Zbirke slovenskih povesti, ki jo urejuje prof. Iv. Grafenauer, je izšel 2. zvezek z izbranimi spisi iz Erjavca: Hudo brezno in drugi spisi. (Ljubljana 1913, Ka- toliška Bukvama.) — Izšlo je po- ročilo deželnega muzeja Rudolfinum v Ljubljani za 1.1911 in 1912. — Društvo slovenskih katehetov je izdalo »Kateheze za prvence«. — Izšla je Oz- valdova Psihologija za srednje šole. (Založil zavod sv. Sta- nislava.) — Biskup dr. Iv. Š a r i č je priredil jako lepo francosko delo »Raijons Eucharistiques« v hrva- ščini (»Zdravo Tijelo Isusovo«) in želi, da bi je kdo, morda po nje- govi knjigi, priredil tudi za Slo- vence. Glasnik »Leonove družbe«. Nov redni član: Dolinar Ivan, župnik v Smarjeti pri Velikovcu. • Urednik: dr. A. Ušeničnik. •