*liktk-iVe ofror'fve dveh razstav v Kranju: v galeriji Prešernove hiše razstavljata akad. slikar Miha Pirnat in akad. kipar Boris Sajovic (levo), v galeriji v Mestni hiši pa skupina gorenjskih arJev: Batista, Ceh. Florjančič, Gvardjanič, Jesih, Kump, Legat, Marchel, Novine, Ravnik, Savinšek, Suhtc, Tušek in Vovk-Stih. (desno)—Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 78 Je2en^ViteJ;i: obč. konference SZDL in tvv®' Kr*nj, Radovljica, Sk. Loka Krani ^daja CP Gorenjski tisk — lavni urednik Anton Miklavčič ^ugovorni urednik Albin Učakar ^asilo socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj, sreda, 10. 10. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. jqnuarjq 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Vojna na Bližnjem delo in poklice, za katere se učijo. To bodo lesna in avtomehanična šola iz Škofje Loke in poklicni šoli iz Kranja in Radovljice. Druga takšna novost na letošnjem mednarodnem sejmu v Kranju pa bo gobarska razstava, ki jo bodo pripravili skupaj s kranjskim gobarskim društvom. Poleg razstavljenih gob, bodo prodajali tudi vložene gobe, na voljo pa bodo tudi gobarske jedi. Tako kot prejšnja leta bo v okviru sejma vsak dan ob 17. uri modna revija, na kateri bo 25 domačih podjetij prikazalo okrog 120 modelov. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Vse razstavljene izdelke (tudi avtomobile) pa bodo prodajali z 2-odstotnim popustom. ^ ^ VSAKO SREDO • VSAKO SREDO • VSAKO SREDO • VSAKO od 12. septembra do 31. oktobra MODNA REVIJA VćtcrUL v veleblagovnici Globus, ob 17. uri v I. nadstropju — levo Vsi prikazani modeli so že v prodaji KRANJ VSAKO SREDO • VSAKO SREDO* VSAKO SREDO • VSAKO Novigrad-Pineta. — Letovišče za gorenjske otroke. Ob 20-letnici prostovoljnega krvodajalstva bo v kinu Center v Kranju v soboto, 13. oktobra, ob 16. uri svečana akademija. V kulturnem programu nastopa Slovenski oktet in dramski igralci. Vabljeni vsi prebivalci kranjske občine! 10-letnica zdravstvenih kolonij Zavod za letovanja v Kranju beleži letos 10-letnico obstoja in skrbi za organizirano zdravstveno letovanje gorenjskih otrok v objektih za letovanja na Pineti pri Novigradu in na otoku Stenjaku. Objekti za letovanja otrok so bili zgrajeni s sredstvi vseh petih gorenjskih občin. Takrat so gorenjske občine vložile okrog 500 starih milijonov dinarjev, današnja vrednost objektov pa je gotovo petkrat večja. V obeh krajih — na Pineti in na otoku Stenjaku, ki sta mimogrede po ocenah nekaterih strokovnjakov najlepši letovišči za otroke ob Jadranski obali — je v zadnjih desetih letih letovalo 12.685 otrok z Gorenjske. Razen tega so v tem obdobju letovali tudi otroci iz Trbovelj, Velenja, Kamnika, Ljubljane in s Koroške. Po letu 1968 pa se je močno razvil tudi sindikalni turizem, saj so številne gorenjske delovne organizacije pošiljale v Novigrad svoje delavce z družinami. Tako je v desetih letih v obeh objektih (v Novigradu in na Stenjaku) letovalo 22.576 občanov, od katerih je približno dve tretjini otrok. Samo v letošnji sezoni je na Stenjaku in na Pineti preživelo poletni zdravstveni oddih 1320 gorenjskih otrok, nekaj nad 600 otrok iz drugih krajev Slovenije in 1475 delavcev. Direktor Zavoda za letovanja v Kranju Hudi Balderman nam je povedal, da se število otroških letovanj v Novigradu in na Stenjaku že nekaj let povečuje in tako zmanjkuje prostora za tako imenovani sindikalni turizem. Zato je kolektiv zavoda začel razmišljati, da bi na Pineti pri Novigradu povečali posteljne zmogljivosti. V novozgrajenih vikend hišicah nameravajo pridobiti še približno 200 postelj. Načrte za takšno gradnjo bodo v kratkem začeli pripravljati, hkrati pa se bodo pogovorili z gorenjskimi podjetji, da bi vložila sredstva za izgradnjo omenjenih hišic. S tem bi omogočili, da bi v prihodnje lahko letovali na Pineti tudi njihovi delavci z družinami. Za takšno povečanje posteljnih zmogljivosti pa se zavzemajo tudi zato, ker je ob sedanjih zmogljivostih (380 postelj) kuhinja veliko večja. V njej namreč lahko pripravijo 600 obrokov hrane. A. 2. Spet košuta za Almiro Na letošnjem mednarodnem sejmu oblačenja Moda v svetu, ki je bil odprt ta teden v Beogradu, je med razstavljavci pletenin osvojila najvišje priznanje — zlato košuto radovljiška tovarna Almira. Zlato košuto so prisodili Almirini ženski pleteni kolekciji. Visoko priznanje za letošnjo najuspešnejšo kolekcijo med jugoslovanskimi izdelovalci pletenin je vsekakor še eno lepo priznanje za kolektiv, ki je pravkar praznoval 25-let-nico obstoja tovarne. VI. MEDNARODNI SEIEM OBRTI IN OPREME od 12. do 21. oktobra 1973 Naročnik: °°do v Savskem logu v Kranju f)«dnaroHetek ob 10- uri odPr,i VL • trn i1 SeJem obrti in opreme, nje,*> ii do 21 • oktobra. Na letoš->tav^mU bo sodelovalo okrog 75 • 1rtniknVCev; od tega 45 zasebnih 'n0ze "v> Pet obrtnih podjetij in 10 0j)reme if Proizvajalcev orodja in l.avljala ?mača Podjetja bodo raz-i n , ebn'Čno opremo, blago kl*etii iroSnie' gradbeni material V t J®ko mehanizacijo. jjttlov v K,0nalni okvir tovrstnih pljuči! ,^ranju je letos organizator b^icne novosti- Stiri gorenjske ^'Pravil, bodo v okviru sejma sedm uazstavo' kJer bodo učen-pred nn osmih razredov osem-0r»ia n ..'Panjem za poklic ozi-^ nadaljnje šolanje prikazali ^ejem obrti in opreme 1 Dobro in slabo Republiški izvršni svet je obravnaval oceno gospodarskih razmer, ki jo je pripravil zavod za planiranje. Gradivo potrjuje, da se je izboljšala likvidnost gospodarstva. Večje ravnovesje med ponudbo in popraševanjem je dobro znamenje letošnjega gospodarjenja, ugodni so tudi rezultati slovenskega kmetijstva. Po drugi strani pa smo še vedno priča precejšnjim inflacijskim tendencam. Zmanjšujejo se možnosti za preusmerjanje gospodarstva in za modernizacijo, realni osebni dohodki pa so pod lanskimi. Elektronika 73 V Ljubljani se je včeraj začela jubilejna 20. razstava Sodobne elektronike, ki bo trajala do sobote. Po številu razstavljavcev je letošnja razstava rekordna. Na njej sodeluje 352 razstavljavcev iz 20 držav Evrope in Amerike. Največ razstavljavcev je iz Zvezne republike Nemčije, ZDA in Velike Britanije. Največ fičkov V Crveni zastavi v Kragu-jevcu pravijo, da so v letošnjih prvih devetih mesecih izdelali za 21 odstotkov več avtomobilov — natanko 78.804 vozil. Največ so izdelali fičkov (32.237), tem pa sledi zastava 101 (22.326). Ta mesec bo prišlo s traku 14.288 različnih vozil. Dober pridelek Po najnovejših ocenah zveznega zavoda za statistiko lahko pričakujemo, da bomo letos pridelali okrog 8,1 milijona ton koruze, kar je za dva odstotka več kot lani. Sladkorne pese bo letos najbrž več za 3 odstotke, sončnic za 55 odstotkov, grozdja pa za približno 25 odstotkov več kot lani. Le sliv bo za okrog 33 odstotkov manj kot lani. Avstrija naj ukrepa! Ob eksploziji bombe pred poslopjem zveze slovenskih organizacij v Celovcu je zvezni sekretariat za zunanje zadeve povabil v svoje prostore veleposlanika Avstrije dr. Otta ter mu izrazil globoko zaskrbljenost jugoslovanske vlade in javnosti. Sporočili so mu zahteve jugoslovanske vlade, da avstrijska vlada najbolj energično ukrepa, da bi dokončno preprečili takšne in podobne incidente, ki škodijo dobrim sosedskim odnosom. Sklepna proslava Na griču Samci pod Orši-čevim dvorcem v Donji Stubici bo v nedeljo sklepna jugoslovanska proslava 400- letnice hrvaško-slovenskega kmečkega punta. Pokrovitelj proslave je predsednik Tito. Organizatorji pričakujejo, da se bo proslave udeležil tudi predsednik in okrog 100.000 ljudi. 100-letnica Cinkarne Na ploščadi ob novi tovarni titanovega dioksida v Celju je bila v soboto velika sklepna slovesnost ob 100-letnici celjske Cinkarne. Pred več tisoč delavci in občani je govoril sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Do-lanc. Slovesnosti so se udeležili tudi najvišji predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja. Ob tej priliki je predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine izročil kolektivu Cinkarne red dela z rdečo zastavo, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. Višji stroški Življenjski stroški v septembru so bili za 1,4 odstotka večji kot prejšnji mesec, v primerjavi z lanskim decembrom pa so se povečali kar za 11,4 odstotka. Najbolj so narasli stroški za ogrevanje in razsvetljavo (22,8 odstotka), prehrambeni proizvodi so se povečali za 10,6 odstotka itd. MLčš Sreda — 10. oktobra 1973 Jesenice Prof. Slavici Zierkelbach, letošnji nagrajenki, je predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar podelil še plaketo mesta Kranja. — Foto: F. Perdan Dan prosvetnih delavcev v Kranju Ob dnevu prosvetnih delavcev je temeljna izobraževalna skupnost v soboto, 6. oktobra, pripravila srečanje za več kot 500 prosvetnih delavcev občine Kranj v prostorih tovarne telekomunikacij Iskra Kranj. Zbranim, med katerimi so bili kot gostje tudi predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij ter tovarne Iskra, je predaval o nekaterih aktualnih didaktičnih problemih šol dr. France StrmČnik. Nato pa je prisotne podpredsednik skupščine občine Kranj Janez Sušnik seznanil z dosedanjo gradnjo šol in vrtcev v občini ter s prizadevanji, da se rešijo tudi problemi s prostorom na srednjih šolah v občini. Kot že nekajkrat doslej, so tudi tokrat ob tej priložnosti podelili prosvetnim delavcem za njihovo delo na osnovnih šolah, v vrtcih in na srednjih šolah priznanja in nagrade. Zasluge pri izboljšanju učnega uspeha in pri vodenju ostalih aktivnosti imajo seveda vsi prosvetni delavci, letos pa je bilo še posebej vredno družbenega priznanja petnajst delavcev. Za kulturni program so poskrbeli delavci tovarne Iskra, zbrani pa so si kasneje še ogledali obrate nove tovarne na Laborah. S srečanja so zbrani prosvetni delavci občine Kranj poslali protestno pismo v zvezi z nedavnimi dogodki na Koroškem Zvezi slovenskih organizacij v Celovcu. L. M. Dr. France Strmčnik je na srečanju prosvetnih delavcev kranjske občine govoril o nekaterih splošnih značilnostih sodobne šole pri nas in v svetu sploh. — Foto: F. Perdan Republiško tekmovanje ZRVS Po letošnjih občinskih orientacij-sko-taktičnih tekmovanjih zveze rezervnih vojaških starešin v vseh slovenskih občinah — na teh tekmovanjih je sodelovalo okrog 29:000 članov ZRVS — je bilo konec minulega meseca v Dobrni pri Celju drugo republiško tekmovanje slovenskih rezervnih vojaških starešin. Tekmovanje so organizirali republi- Program ustavnih razprav v tržiški občini V soboto, 13. oktobra, se bodo začele po krajevnih organizacijah SZDL in krajevnih skupnostih tržiške občine razprave o osnutku republiške in zvezne ustave ter osnutku statuta občine. Koordinacijski odbor za organizacijo in spremljanje ustavnih razprav je sprejel naslednji program. V soboto, 13. oktobra, bodo razprave v Lomu pod Storžičem, v Pod-ljubelju, v D6lini in Jelendolu. V nedeljo bosta razpravi v Lešah in na Brezjah pri Tržiču. . V ponedeljek, 15. oktobra, bodo o ustavah in občinskem statutu razpravljali na Bistrici, v Križah, Sebenjah, Seničnem in Pristavi ter v mestu Tržiču. V torek, 16. oktobra, pa v Kovorju. Razprava na Ravnah pa bo jutri, 11. oktobra. Občane bodo na razprave, ki bodo v običajnih prostorih po posameznih krajevnih skupnostih, vabili letaki. Komunisti in člani vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev pa bodo dobili še osebna vabila. Občinski sindikalni svet pripravlja razprave tudi po delovnih organizacijah. -jk ški odbor zveze rezervnih vojaških starešin, občinski odbor v Celju in osnovna organizacija v Dobrni, udeležilo pa se ga je 51 tričlanskih ekip iz prav toliko slovenskih občin. Člani ekip so se pomerili iz teoretičnega znanja, v streljanju z vojaško pištolo in na orientacijskem pohodu s karto in kompasom. Tik pred ciljem pa je vsaka ekipa morala opraviti še preskus telesne vzdržljivosti. Ob zelo močni konkurenci, saj so bile vse ekipe dobro pripravljene, je zmagala ekipa rezervnih vojaških starešin iz občine Ormož. (Lani je bila ekipa iz te občine druga). Druga je bila ekipa iz Tolmina, tretja pa 'ekipa iz Novega mesta. Med posamezniki so bili najboljši Maks Anto-lič in Boris Verbančič (oba iz Ormoža), tretji pa je bil Jože Šantelj iz Postojne. Gorenjske ekipe pa so se uvrstile takole: ekipa Tržiča je bila 9., iz Kamnika 13., Škofje Loke 18., Radovljice 22., z Jesenic 40. in iz Kranja 42. A. 2. Lepa proslava v Poženiku Ob lepem vremenu in številni udeležbi je bila minulo nedeljo popoldan osrednja proslava pri spominskem obeležju iz NOB v Poženiku in posvečena tamkajšnjemu krajevnemu prazniku. Navzoče je pozdravil tajnik krajevne skupnosti Janez Petek, slavnostni govor pa je imel predsednik skupnosti domačin Alojz Čimžar. Uspeli kulturni program so izvajali učenci osnovne šole iz Cerkelj in pevci in člani kulturnoumetniškega društva iz Zaloga. .an oktobra, so na sejo izvršnega Za danes, sredo, 10 Jesenicah sklicali ovj« »tU __^odbora občinske konference SZL^ Jesenice. Razpravljali bodo o povzetkih javne razprave o ustavnih dokumentih, o predlogu družbenega dogovora, o kadroski politiki v občini Jesenice, o tezah o nadaljnjem razvoju SZDL ter o ustanovitvi medobčinskega svet SZDL za Gorenjsko. V prvi točki dnevnega reda bodo tako spregovorili pripravah na 7. sejo občinske konference SZDL Je&nice, v drugi točki p bodo spregovorili o kadrovskih spremembah v vodstvu občinske ^on^ere/lCa Razen tega bodo govorili tudi o ustanovitvi odbora za pripravo VI. zbor aktivistov Goren jske. D. Včeraj se je v Preddvoru začel sem1' nar za predsednike in tajn1* . osnovnih sindikalnih organizacij > kranjske občine. Na treh enodnevnih seminarjih bodo razpravljali o delega skem sistemu, o opredelitvi sindikata o osnutkih obeh ustav in statuta občin > o zakonu o stanovanjskih razmerjih, o novi organiziranosti sindikata v delo nih organizacijah in v občini in o organizacijskih in vsebinskih pripravah n delovne konference. V okviru priprav na občni zbor občinskega sindikaln^ sveta naj bi se delovne konference v osnovnih sindikalnih organizacij Kranj začele prihodnji mesec. A. 2- Radovljica Na Bledu je bil včeraj celodnevn' posvet za sekretarje organizacJ' - aktivov in oddelkov ZK, za clanf komiteja in komisij in za nekatere vodilne komuniste v radovljiški obt,Lj V okviru priprav na deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije in sefl kongres zveze komunistov Slovenije je sklep o tem posvetu sprejel občinske konference ZK Radovljica. Na posvetu so ocenili družbenopolitic q razmere v občini, javne razprave o osnutkih ustav in sedanje razprave občinskem statutu ter razpravljali o organizacijskih in kadrovskih priprav nfi volilne konference. A. Danes dopoldne se bo pri občinski konferenci socialistične zveze sest®' koordinacijski odbor za odnose med samoupravno družbo in cerkvijo. Odo° bo obravnaval nekatera aktualna vprašanja s tega področja v občini in o V* • pravah na posvet duhovnikov. — Popoldne se bo pri občinski konferen socialistične zveze sestal klub odbornikov. Izvolili bodo sekretariat kluba 1 razpravljali o delovnem osnutku statuta občine. A. Z. ■ed- Tržič Včeraj je bila v Tržiču seja pr' sedstva občinskega sindikalnega sv ta. Razpravljali so o osnutku st tuta občine ter obravnavali predloge osnovnih organizacij sindikata za tis družine, ki naj bi jim občinski sindikalni svet pomagal pri nakupu ozimni,' Člani predsedstva so še tudi seznanili s sklepi zadnjega posvetovanja Pre sednikov občinskih sindikalnih svetov, ki je bilo v Ljubljani. 19. oktobra bo v Tržiču akademija v počastitev 20. obletnice organ'2' ranega krvodajalstva. Na prireditvi bodo podelili priznanja organizatorje krvodajalstva ter krvodajalcem, ki so dali kri petkrat, desetkrat, petnajstkr in večkrat. Prireditev bo v Cankarjevem domu. V petek popoldne pa bo v Tržiču osrednja javna razprava pred usta!)y. vitvijo temeljne telesnokulturne skupnosti ter razprava o ustanovnih doK mentih in predlogih, ki jih je pripravil iniciativni odbor za ustanovitev sK^Rj nosti. Na javno razpravo, ki bo v dvorani paviljona NOB, so P°va »j, direktorje, predsednike delavskih svetov, predsednike krajevnih skupnog predsednike krajevnih organizacij SZDL ter predstavnike telesnovzgoj11 organizacij iz tržiške občine. -jk LIP lesna industrija Bled lip bled Tovarna Bled svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij razglaša naslednja prosta delovna mesta za oddelek proizvodnje vrat: več kvalificiranih mizarjev, več priučenih lesnih delavcev (moških in ženskih), več nekvalificiranih delavcev za priučitev na delovnem mestu (moške ali ženske osebe) evidentičarja Pogoji za evidentičarja: ekonomska šola z enoletno ustrezno prakso (eventualno pripravnik brez prakse) ali nepopolna srednja šola s triletno ustrezno prakso v knjigovodstvu osebnih dohodkov. Za vsa delovna mesta nudimo možnost nadaljnjega izobraževanja oziroma napredovanja. Prijave pošljite na naslov: LIP, lesna industrija Bled — Tovarna Bled, 64260 Bled, Razgledna cesta. A Cestno podjetje v Kranju razpisuje štipendije za študij na naslednjih šolah: 4 štipendije na gradbeni srednji šoli 1 štipendijo na upravno-administrativni Šoli 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli 1 štipendijo na pravni fakulteti Prednost pri podelitvi štipendij imajo dijaki višjih letnikov-Rok za oddajo prošenj je do 25. oktobra 1973. STOLPEC ZA UPOKOJENCE Vdova in družinska pokojnina Vprašanje: koliko mora U stara vdova, da ima Pravico do družinske pokojnine? Odgovor: pravico do družin-'Ke Pokojnine ima vdova, če je j10 moževe smrti dopolnila 45 et starosti. To pravico pa •anko uveljavlja tudi, Če še ni ^Polnila 45 let, a je bila ob moževi smrti popolnoma ne-zm°zna za delo ali pa je to sm t enem letu po nje8ovi <*!*!• pa J' Je P° moževi ffjrti ostal otrok ali več, ki /najo pravico do družinske ^Kojnme po tem možu. Vdo-dr tako obdrži pravico do JUžmske pokojnine, če je med Rajanjem pravice do družin-'*e Pokojnine postala popol-nezmožna za delo, to pa časa- dokler taka ne-znJožnost traja. Vdova, ki ob let GV- še ni bila stara 45 d ' Pridobila pa je pravico do Drp pokojnine zaradi 5®J omenjenih pogojev, ob-frzi pravico do te pokojnine, trajanjem pravice do 45 1 e P°k°jnine dopolnila sir, Vdova, ki ob moževi ™ti ni bila stara 45 let, "»Polnila pa je že 40 let, dobi Pravico do družinske pokojni-Vh° d°P°,ni 45 let starosti. j2 i ya> ki po moževi smrti ni 2 poln.Jevala posebnih pogojev žin ?rid°bitev pravice do dru-lo?Ske, Pokojnine, dobi ob do-odn" pravico do ne TVnme oziroma oskrbni-v h i pravico ima vdova, ki ni oor. .°vnem razmerju in ne nost samostojne dejav- ohveznna Podlagi, katere je lidaČ Pokojninsko in mva- nin Zavarovana- Odprav-Sest8 Vdov' se izplača v višini gK sečnega zneska družin-vdo pok°jnine» ki j° dobila Dok>Va' imela pravico do rikr°{nine' vendar največ šti-mP«!xni znesek poprečnega rečnega osebnega dohodka darobmočju skupnosti v kole- smrt em s ,etu pred moževo PoeoS' Ce vdova izpolnjuje k nt varstveni dodatek odnr -nini' skupen znesek §j p a^nine ne more biti manj-PoDrrtL dvakratnega zneska na nk ga osebnega dohodka dars. močJu skupnosti v kole- smrtinmr.ietu pred moževo v *J;. odpravnina se izplača začen? mesečnih obrokih, nje«" 0(1 Prvega dne nasled- Odnr meseca P° moževi smrti. Plačev«?;ma pa ,se preneha starno/L ' cf. lzPolni pogoje za nin0 a« invalidsko pokojnino ,! Za družinsko pokoj-°Pra'vl - se zaposli, začne n0st Jat* samostojno dejav-obW2nna Podlagi katere je znn„ zavarovana ali če se Pra Por°či. vd0vavi^? do oskrbnine pa ima je na' ki se je potem, ko se ji Praviy hala izplačevati od-; ,na'..v 90 dneh po moževi pri sj Pojavila za zaposlitev '2Poln- Za zaposlovanje in če staniaJUi^ Pogoje gmotnega stven-' , so določeni za var-nine dodatek. Višina oskrb-družin\ twlikšna, kot bi bila Če hi S-9 p°kojnina za vdovo, vend- ltlle*a pravico do nje, bitj v'- pa oskrbnina ne more PreČn od 40 odstotkov po-Kole(jega, osebnega dohodka v 8irirtja em 'etu pred moževo Na proslavi v Gozdu je v imenu vseh štirih krajevnih skupnosti govoril ravnatelj osnovne šole kokrškega odredu Križe Janez Ribnikar — Foto: J. K oš nje k Proslava v Gozdu Partizansko vasico Gozd nad Kri-žami je obiskalo v nedeljo veliko ljudi. Lepa nedelja je bila in vaški praznik, zato so številni prebivalci tržiške občine in ljudje od drugod prišli v prijazno vasico peš ali z motornimi vozili. V partizanskem Gozdu je bilo v nedeljo, 7. oktobra, tudi srečanje internirancev iz tržiške občine ter osrednja proslava ob prazniku krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Sebenje, ki so izbrale 7. oktober za praznični dan. Na ta dan leta 1944 so namreč Nemci in njihovi pomagači vasico požgali do tal, ljudi pa odgnali. Na ta način so kar se da surovo maščevali sodelovanje domačinov s partizani. Osrednja proslava ob prazniku Križev, Pristave, Seničnega in Se-benj ter srečanju tržiških internirancev je bila ob 10. uri dopoldne pri spomeniku sredi Gozda. Udeležece je najprej pozdravil predsednik krajevne organizacije SZDL Križe Vinko Grašič, nato pa je v imenu vseh štirih krajevnih skupnosti govoril Janez Ribnikar, ravnatelj osnovne šole kokrškega odreda Križe. Orisal je pomen praznovanja in poudaril, kako velik je bil prispevek požgane-ga Gozda v NOB. Vaščani so se takoj po vojni lotili obnove svojih domačij. Ko se je spomnil zadnjih dogodkov po svetu, je še posebno ostro obsodil gonjo proti Slovencem na Koroškem. Dogodkov iz NOB ne smemo pozabiti, prav tako pa ne trpljenja, ki so ga prestali naši inter-niranci po številnih taboriščih Evrope. Janez Ribnikar je orisal tudi uspehe, ki so jih v zadnjih letih dosegle krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično. Skupnost Pristava je prejela lani celo zvezno priznanje. Govornik se - je zadržal tudi pri vlogi krajevne skupnosti v novi ustavi. S kulturnim programom učencev osnovne šole iz Križev in članov amaterskega gledališča Tržič je bila proslava v Gozdu končana. Ob krajevnem prazniku Križev, Pristave; Sebenj in Seničnega so bile še druge prireditve. Preteklo soboto je bil v Križah pohod šolske mladine od spomenika do spomenika, v nedeljo pa so na takem pohodu tekmovali taborniki, planinci jn pripadniki JLA. V četrtek je bil v Križah rokometni turnir, v nedeljo zjutraj pa so pred spomenika v Križah in Retnjah položili vence. j Košnjek 20 let krvodajalstva Kranj Letos praznujemo v Sloveniji 20-letnico prostovoljnega krvodajalstva. Medtem ko je osrednja republiška proslava tega dogodka že bila spomladi, pa se zdaj vrste še občinske. Proslava za občino Kranj bo v soboto, 13. oktobra, ob 16. uri v kinu Center v Kranju. Krvodajalstvo se pri nas kot vemo ni začelo šele pred dvajsetimi leti, pač pa je z letom 1953 postalo prostovoljno in brezplačno. Pred tem pa so krvodajalci dobivali za kri denarno odškodnino ali odškodnino v kaki drugi obliki. Sklep glavnega odbora rdečega križa Slovenije se je pozneje izkazal kot pravilen in umesten. Krvodajalstvo se je vzporedno s potrebami po krvi v sodobni medicini širilo med ljudmi, vedno več jih je. V kranjski občini je na primer leta 1953 dalo kri 980 krvodajalcev, letos pa 3650, to je več kot tri in polkrat več. Pomembne pa niso samo spremembe v številu krvodajalcev. V dvajsetih letih je dalo kri v kranjski občini 46.000 krvodajalcev, zbrana količina krvi pa presega 13.000 litrov. To so zelo lepi uspehi, ki kranjsko občino uvrščajo med prvih deset slovenskih občin. Kot zelo uspešen se je .v teh letih izkazal tudi sistem zbiranja krvodajalcev. Medtem ko so bila prva leta krvodajalstva pretežno na ramenih delovnih organizacij, se je zbiranje krvodajalcev kasneje preneslo na osnovne organizacije rdečega križa na terenu. Na ta način se število krvodajalcev ni prav nič zmanjšalo. Nasprotno, ni bilo več negodovanja delovnih organizacij ^oni upokojencev še ni odprt ven(.ana (),voritev Doma upokojencev v Kranju je bila sicer že .'50. avgu-• t'no ta' ustanova še šest tednov po otvoritvi ni začela delati. Vzrok je niso Etaven- Električna, vodovodna in izolatorska dela na toplotni postaji 0e«,Bl.?ne®na. l<) I)a pomeni, da ni centralnega gretja in tudi ne tople vode. evanih prostorih nove stavbe pa bi bilo bivanje za ostarele ljudi «lUtav|J« 1,1 vse prej kot priporočljivo za zdravje. Za zdaj vztraja vneogreva-e osebje Doma upokojencev. S(iF Projekt Kranj je sicer že obvestil komisijo za tehnični 'i'1 (lruL''\°- ie s*avba dokončana, vendar pa je komisija enkrat junija i,, nje i. avgusta lahko ugotovila poleg tega, da centralno ogrevanje ne I! i»> j(. ' ('v'Ralo ni usposobljeno, še kup drugih pomanjkljivosti. Po pogodbi, nu)',..(|jnxestitor sklenil z Industrijsko montažnim podjetjem Ljubljana, pa °'>iti cent ralno ogrevanje končano do 1. junija. .VseKa tega, kot je povedal direktor Štefan Ovsenar, ustanova ni ^ator-31}''01' oskrbovancev v začetku septembra kot je bilo dogovorjeno. Sl'|)teni.' bodoči oskrbovanci imajo zaradi zakasnitve kup težav, ker so s |)u lH's|),(),n odpovedali svoja dotedanja stanovanja in prodali pohištvo, zdaj • 'Imk, pričakujejo, kdaj bo Dom upokojencev v resnici odprt zanje. ' L M. Mercator tudi letos na Obrtnem sejmu v Kranju od 12. do 21. oktobra Cenjeni potrošniki ran Mercator Mercator povsod! Razstavni prostor Mercatorja je v hali A. Na razstavnem in prodajnem prostoru Mercatorja si lahko ogledate in nabavite pohištvo Meblo E-sistem! Potrošniki, pri nakupu blaga posebni sejemski popust. Prodaja je možna tudi na potrošniško posojilo do 15.000 din, brez porokov. Brezplačna dostava na dom! Zato na svidenje v paviljonu Mercatorja v hali A Center slepih in slabovidnih Škof j a Loka razpisuje delovno mesto sekretarja (reelekcija) Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: 1. pravna ali ekonomska fakulteta I. stopnje in 5 let delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola in 9 let delovnih izkušenj ali popolna srednja šola in 10 let delovnih izkušenj; 2. da zoper kandidata ni uveden preiskovalni postopek; 3. da ni bil obsojen. Poleg vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o dosedanji zaposlitvi naj kandidat predloži še dokazila, da izpolnjuje razpisne pogoje. Prijave je treba vložiti v 15 dneh od objave razpisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. zaradi prevelikega izostanka delavcev, ki so se udeležili krvodajalske akcije. Odveč je povedati, da se delovne organizacije dosledno drže dogovora, da ima delavec krvodajalec prost plačan dan. Ne smemo pa mimo še ene značilnosti krvodajalstva v občini Kranj. Razen tega, da je pri nas krvodajalstvo množično kot odsev humanitarnosti, pa je posebej še razveseljivo, da ima krvodajalstvo vse večji odziv med mladimi ljudmi. Nemalo zaslug pri tem in pri pridobivanju vedno novih krvodajalcev sploh imajo aktivisti osnovnih organizacij rdečega križa, saj v kranjski občini vsako leto da prvič kri 35 do 40 odstotkov prijavljenih krvodajalcev. Zato se še ni zgodilo, da bi v Kranju ne dosegli in presegli plana števila krvodajalcev, niti sedaj, ko je od leta 1969 plan zvišan za odstotek, namenjen za obvezno rezervo za primere elementarnih nesreč in vojnih nevarnosti. Ob tem jubileju bo občinski odbor rdečega križa Kranj podelil požrtvovalnim aktivistom rdečega križa in pa krvodajalcem priznanja za posebno vestno in odgovorno delo na področju krvodajalstva v zadnjih 20 letih. L. M. Cerklje V kino dvorani v Cerkljah je bila minulo soboto zvečer svečana proslava tamkajšnje organizacije rdečega križa in 20-letnice prostovoljnega krvodajalstva. Ob tej priložnosti so podelili tudi večje število značk, pohval in priznanj prostovoljnim krvodajalcem. Mnogi od njih so aktivni krvodajalci že vseh dvajset let. Iz govora Antona Gekmana, predsednika krvodajalske komisije, povzemamo, da je ta organizacija dala v dvajsetih letih kar 5248 prostovoljnih krvodajalcev, ki so dali 2100 litrov krvi. Takih, ki imajo že značke prostovoljnega krvodajalca za najmanj petkrat oddano kri, pa je v organizaciji že 614. Pomembnejše govore ob tej priložnosti pa sta imela še znana zdravstvena delavca dr. Franc Mezeg in dr. Branko Št angel z Golnika. Zelo lep in pester kulturni program so izvajali učenci osnovne šole iz Cerkelj, pevci in člani KUD Davorin Jenko iz Cerkelj. Zanimivo je, da je proslavi prisostvovalo prek štirideset predstavnikov krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega življenja tega kraja, kar je dalo proslavi še posebno mesto in priznanje. -an Osem let brez obračuna Prejšnji teden je bila po osmih letih končno le skupščina občinske zveze društev prijateljev mladine v Radovljici. Od 70 delegatov se je skupščine udeležilo okrog 50. Vzrokov za tolikšen premor pri delu oziroma bolje povedano nedelavnosti posameznih društev v občini in občinske zveze je najbrž več. Slišati je bilo, da društva niso delovala, da so imeli nekatere kadrovske težave in podobno. To je prav gotovo eden od razlogov, vendar pa je po drugi strani res, da v občini aktivno delujejo nekatera društva, ki združujejo mladino in ki se bavijo podobno kot DPM s problemi družine in otrok in ki bi lahko pomagala tudi občinski zvezi društev prijateljev mladine tako pri reševanju vsebinskih in kadrovskih problemov. Na skupščini so sklenili, da je treba čimprej v vsaki krajevni skupnosti — teh pa je v občini 18 — ustanoviti društva prijateljev mladine in organizirati v vseh krajevnih organizacijah zbore teh društev. Poudarili so, da do podobne nedelavnosti občinske zveze DPM ne sme več priti. Skupščina je izvolila delegata za republiško konferenco društev prijateljev mladine, 45-članski plenum, 9-članski upravni odbor in 3-članski nadzorni odbor. Vsi ti organi so začasni. ker bodo- na VI. republiški konferenci zveze društev prijateljev mladine, ki bo ta ali prihodnji mesec, razgrnili novo organiziranost te organizacije. Začasni upravni odbor se je tudi obvezal, da bo na podlagi poročila in razprave izdelal sklepe, ki naj bi rabili za izdelavo delovnega programa občinske organizacije in posameznih društev za prihodnje obdobje. A. Z. Uspela krvodajalska akcija na Jesenicah Letošnje krvodajalske akcije, ki je bila na Jesenicah minuli teden, se je udeležilo 1437 krvodajalcev, od tega iih je bilo 83 odklonjenih. Kri je tako darovalo 1354 krvodajalcev. Prvič so letos uspeli zadostiti potrebam jeseniške bolnice. Po odstotkih udeležbe je bilo največ krvodajalcev iz jeseniške gimnazije, Iskre iz Blejske Dobrave, Stanovanjskega podjetja, Športmetala, trgovskega podjetja Rožce Jesenice, Železarne in drugih podjet i j. I). S. Stanovanjsko podjetje Radovljica razpisuje prosto delovno mesto administratorke Pogoji: končana 2-letna administrativna šola Nastop dela takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje dostavite Stanovanjskemu podjetju Radovljica. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnji priložite kratek življenjepis in dokazilo o šolski izobrazbi. Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto elektromehanika Pogoj: KV elektromehanik Nudimo dober OD. Stanovanjsko vprašanje rešujemo vzajemno. Nastop dela takoj. Ponudbe pošljite na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mestni trg 20, v 15 dneh od objave oglasa. Industrija bombažnih izdelkov Kranj objavlja prosto delovno mesto elektrikarja Pogoj: K V elektrikar Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni po objav i. 1 Ugoden nakup za vsak žep — za vsak okus! Bogato izbiro moške in ženske obutve po sejemskih cenah s posebnim popustom vam nudi na sejmu obrti in opreme v Kranju: Modno čevljarstvo Kern Stanko, Partizanska 5, Kranj Obiščite nas v hali A — desno Urea - dodatek krmilom Velike podražitve beljakovinske krme v letošnjem letu so zopet privedle do razmišljanj, da bi dodajali v krmne obroke ureo. Spoznanje, da prežvekovalci lahko iz uree v vampu s pomočjo bakterij tvorijo visoko kvalitetne beljakovine, se danes v praksi premalo izkorišča. Že velikokrat je bilo ugotovljeno, da je govedo v zimskem času slabo kr-mljeno, posebno z beljakovinami. To pride najbolj do izraza na kmetijah, ki krmijo veliko koruzne silaže. Urea lahko pri pravilnem krmljenju veliko pripomore do zboljšanja v živinoreji, pri nepravilnem krmljenju pa povzroči nepopravljivo škodo. Lahko pride do hudih zastrupitev in v skrajnih primerih tudi do poginov. Z načrtnim krmljenjem in upoštevanjem navodil se tega ni treba bati. 1. Uporabljati se sme le kvalitetna urea. 2. Urea mora biti brezpogojno enakomerno razporejena v obroku (dobro zmešana). 3. Krmila, ki vsebujejo ureo, se smejo mešati s krmili, ki vsebujejo ferment ureazo (sojina moka). Ferment ureaza hitro razkraja ureo, zato pa je razkroj uree v vampu prehiter in lahko pride do zastrupitev. 4. Urea se sme pokladati skupaj s krmili, ki imajo veliko energetsko vrednost (koruza, koruzna silaža). 5. Živali se morajo le postopoma privajati na krmljenje z ureo. 6. Krmiti se sme samo zdravim živalim. 7. Pri dvakratnem krmljenju smejo dobiti krave v obroku največ 150 g uree dnevno, pitanci pa 25—30 g/100 kg žive teže. 8. V obrokih z veliko beljakovin je dodajanje sečnine nesmiselno (paša, travna silaža, zeleno krmljenje). V zadnjem času se uveljavlja tudi dodajanje uree pri siliranju koruze. Pri tem je potrebno paziti na to, da je urea enakomerno razporejena v silaži. V praksi se zato uporabljajo posebni dozatorji, ki se montirajo na siloreznico. Koruza mora biti v taki zrelosti, da pri siliranju ne izloča soka. Imeti mora najmanj 26—28 % sušine. Uree dodamo največ 500 g/100 kg sveže mase. Na tržišču se pojavljajo tudi močna krmila z dodatkom uree. Močna krmila z ureo morajo biti briketirana, pri pokladanju se ne smejo močiti. Pri nebriketiranih krmilih obstaja nevarnost, da se urea neenakomerno razdeli in jo. je v nekaterih plasteh preveč. Urea je primerno dopolnilo za manjkajoče beljakovine v obroku, ne more pa biti največji vir za tvorbo beljakovin. V obroku sme biti največ 20—25 % N v prebavljivih beljakovinah iz uree. Prvi poskusi dodajanja uree v koruzno silažo so bili v letošnjem letu po navodilih KIS izpeljani tudi na Gorenjskem. Tako, da si tudi na Gorenjskem urea počasi utira pot v praktično prehrano. Živinorejsko veterinarski zavod -Kranj Kmetijska pospeševalna služba: •Peter Kunstelj, dipl. ing. agr. A W J% Iggg: Sreda — 10. oktobra 1973 OBRTNI SEJEM KRANl od 12. do 21. oktobra pohištvo gospodinjski stroji gradbeni material oprema za centralno gretje sejemske cene 9 murka Unija papir servis, Ljubljana, Pod ježami bo za Boj proti raku pobiral star pa-' pir, in sicer v Tržiču 11. in na Jesenicah 12. oktobra. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Agromehanika Obiščite nas na jesenskem gorenjskem sejmu, ki bo v času od 12. do 21. oktobra v Kranju Zastopali bomo kompleten program kmetijske mehanizacije V času gorenjskega sejma ugodni kreditni pogoji Obveščamo interesente za nakup malih traktorjev pasquali -Tomo Vinković, da smo zaradi večje proizvodnje skrajšali dobavni rok s 6 na 3 mesece art. 8075 vel. 35—41 alpizia, art. 8097 vel: 35—41 Veletrgovina Mercator organizira v času od 1. do 16. oktobra 1973 v vseh prehrambenih prodajalnah Mercator j a reklamno prodajo vinjak slovin 0,70 1 26,25 din pelinkovec dana 0,70 1 13,10 din din laški rizling slov. vino 1/1 12,10 din modri burgundec slov. vino 1/1 11,50 din oranžni sirup dana 0,70 1 10,00 din rdeča pesa belsad 370 g 3,25 din sardine srce as mirna 100 g 2,75 din sardine admiral adria 115 g 3,10 din Potrošniki, obiščite prehrambene prodajalne Mercatorja v Tržiču in Kranju. Odločite se za nakup izdelkov katere vam po zelo ugodnih cenah nudijo vse prehrambene prodajalne Mercatorja. Mercator Dobra krompirjeva letina povzroča tudi skrbi Krompir je glavni pridelek prenekaterih slovenskih, še posebno pa gorenjskih kmetij. Delo s krompirjem v teh dneh še ne pojenjuje. » glavnem je pobran, pridelovalci pa ga prebirajo in spravljajo ali v gajbice ali v vreče. Dela je veliko, veselja pridelovalcev pa kot kaže bolj malo. Zakaj? Cene za krompir naraščajo in padajo tako rekoč prek noči. Lansko jesen je bila odkupna cena za kilogram krompirja od 1,50 do 1,60 dinarja, letošnjo pomlad pa so nekateri pridelovalci dobili za kilogram tudi 4 dinarje. Nekateri pridelovalci so tako razliko v ceni slutili in jeseni vsega krompirja niso prodali, temveč ga prihranili za pomlad. Dražji spomladi prodani krompir je bil tako za marsikoga precejšnja »finančna injekcija«. Vzroka za to nam ni treba iskati dolgo. Proizvajalci krompirja namreč dobro poznajo muhe in cene našega trga. Zavedajo se, da dobra letina povzroči bliskovit padec odkupnih cen krompirja, slaba pa le-te zviša. Dober pridelek pa ne povzroči le nižje cene, temveč marsikaterega pridelovalca prepriča, da prihodnje leto občutno zmanjša zasajene površine s krompirjem. Nezajamčene odkupne cene so torej pogosti vzrok za tako neenako krompirjevo proizvodnjo-Kmetje zato utemeljeno zahtevajo zagotovitev zajamčenih cen, ki morajo veljati tako v primeru dobre kot slabe letine. Letošnji pridelek krompirja na Gorenjskem je povprečen oziroma bolje rečeno srednje dober. Podobne ocene prihajajo tudi s ptujskega in dravskega polja. Vendar se le na Gorenjskem lahko pohvalimo, da so pogodbene količine krompirja prodane. Na Notranjskem tarnajo, da m kupcev, na območju Ptuja pa kupce šele iščejo! Gorenjski kmetje prodajajo krompir po ceni, ki se giblje za sorte igor na primer okrog 1,30 dinarja. Drugje so cene nižje. Na ptujskein področju okrog 1,20 dinarja za kilogram, v Prekmurju pa celo 1,1" dinarja za kilogram. Kupci krompirja (bolje posredniki) znajo to dobro izkoristiti. Povsod ga hočejo kupiti po najnižjih cenah, naprej pa ga bodo prodali po ceni, ki ne bo upoštevala odkupne. Će jim to uspe, Je njihov dobiček večji. Proizvajalci krompirja in kmetijske organizaciji ki ga odkupujejo, se tega zavedajo in zato pritisku trgovske mreže m ostalih večjih organizacij, ki odkupujejo ter nato prodajajo kromPir potrošnikom, ponavadi ne popuščajo. Zavedajo se, da potrošnik zato krompirja ne bo kupil cenejše, čeprav ga bodo dobili posredniki °d proizvajalcev po nižji ceni. Tako ravnanje je pravilno. Sedanja odkupna cena za krompir še n} preveč spodbudna, če pomislimo, da morajo proizvajalci letos in lan| plačati najmanj za 15 odstotkov dražje gnojila. Podražila pa so se tud! zaščitna sredstva, gorivo, kmetijski stroji itd. Večji pridelovale1 krompirja ročno ne morejo več pobrati. Najprimernejše nadomestilo za množico pobiralcev je kombajn. Le-ta pa stane skoraj 9 milijonov starih dinarjev. Prav tako tudi vsi proizvajalci krompirja ne pridelajo na hektarju 250 centov krompirja. Kalkulacije kažejo, da je šele Pr takem pridelku cena 1,30 dinarja za kilogram spodbudna. , Zahteve kmetov po višji ceni so torej opravičljive, čeprav bi kdo dejal, da to draži ozimnico. Vendar krompir pri ozimnici ni najye9 izdatek. Će poje 5-članska družina letno 350 kilogramov krompirja in ga plača po 1,70 dinarja ali nekaj par več, to znese okrog 600 dinarj®^ Veliko večji so izdatki za drugo ozimno blago, obutev in industrijsk blago. Pri podražitvah slednjega se ne razburjamo preveč in ^ pomislimo, da mora takšne artikle v vedno večji meri kupovati tuO kmet. Do denarja zanje pa ne bo kaj kmalu prišel, če vztrajamo, o svojih proizvodov ne sme vsaj malenkostno podražiti in prilagod' rasti Življenjskih stroškov. . Družbena ost bi se morala uperiti predvsem proti posrednikom, ki kujejo s prodajo krompirja velike dobičke. Znan J primer iz Dalmacije, kjer je pred kratkim neka trgovina prodaj8,^ krompir po 4 dinarje. Ob upoštevanju stroškov prevoza iz Sloveniji ^ »dostojnega« zaslužka zraven cena ne bi smela biti višja od W dinarja! Ob vsej problematiki pa je nerazumljivo, da se ob sorazm1'1 z dobrem pridelku pripravljamo na uvoz krompirja. S tem 10 možnostjo, da bo ta krompir cenejši, lahko samo prizadenemo doffia pridelovalce! J. KošnjeK Mladi na prvih mestih Avto-moto društvo iz Cerkelj je organiziralo v nedeljo tekmovanje traktoristov in kmetijskih strojnikov. Najboljša mesta so zasedli mladi tekmovalci, bodoči kmetovalci. Zmagal je 18-letni Jože Koželj iz Cerkelj, ki je zbral 206 kazenskih točk. Drugi je bil Jože Kepic iz Dvo- • rvrk^' rij, tretji pa -Janez Sajevic iz y |)0d" Organizatorji so se odločili, d*1 prihodnje leto spremen ili teKm-,,0 ni program. Tekmovanja z prikolico ne ho več, ker je z*}ie\rfl0' tere mlajše tekmovalce pi'e7tl jfl^ Dvoosno prikolico bo za'11 ^ enoosna. Kdo je zdaj na potezi ? Leto cinije, odkar je hotel na Smarjetni ob&!k in Z1J? bl lahko ta hiP rekli za je f I na Smarjetni gori. Molk, ki naravi . hladen' da postaja že hotel odvraten- in zid, ki obdaja trden ^ na srefo še vedno dovolj koli n? nevarnosti, da bi kjer šknrJ p0PUstil in povzročil Se večjo Cegtao- Potem je tu še asfaltirana v §t' £?xse odcepi na Delavski cesti Ni Ja* na vrh Smarjetne gore. močn Vana in Ponekod po robeh Koi, zaraščena, sicer pa dobra. mo£? tudi ne? SaJ Poleg redkih dih t?Zlranih turistov (največ mla-Ča'^^njčanov), ki se od časa do vsiliiv- • ve^eril1 umaknejo pred in uži mi poS,edi na Šmarjetno goro redkih1*0 v prijetnem šepetanju, ter lastniki f°Z- s konjsko vprego, ko cesta Hi Vn.ono Postorijo v gozdu, je že 1 f ni obremenjena. Takšna na • dni Smarjetna gora, ko so na$ej zaprli hotel. kot n muŽele1, da bi zapis izzvenel ^neobjektivno ali senzacionalno NZ°0rUna tabla v Stražišču -l,okaci/fi da je nesramna pro- pisanje. In tudi zdaj ni to namen. Želel sem le izvedeti, če se je v zadevi okrog Šmarjetne po skoraj osmih mesecih, ko smo o njej na široko pisali v Glasu, kaj premaknilo. Konec koncev vse bolj trka na vrata zima, za objekte pa smo že takrat ugotovili, da se na njih dela precejšnja škoda. Ne bi ponavljal vseh takratnih ugotovitev. Spomnil bi le ne eno, in sicer, da sta na potezi Planinska zveza Slovenije in občinska skupščina. Koliko se je od takrat do danes spremenilo od slednje ugotovitve, je ta trenutek težko kar koli reči. Najbolj zgovoren je še pogled in vtis, ki ga obiskovalec dobi, če gre na Šmarjetno goro. Navzven je hotel oziroma objekt nespremenjen, sicer pa skrbno zaklenjen, razen vrat, ki iz restavracije vodijo na teraso, in so zaslonjena s precej debelo desko. Tako je bilo sredi minulega tedna. Radovedni obiskovalec pa je skozi stekla oken in vrat lahko opazil še lepo zloženo opremo (stole), nekaj ostankov malice v kuhinji in luže na tleh, kar je bila najbrž posledica zadnjih nalivov, ko je voda skozi streho, ki je že v začetku leta puščala, vdrla v notranjost. Nehote se ob takšni sliki človek vpraša, kaj je deževje naredilo v sobah. Upajmo, da ne prevelike škode. K popolni sliki je treba dodati še samevajočo mizo ob počasi razpadajočem nekdanjem zvoniku, ki jo je nekdo postavil tja. Morda od časa do časa s pridom služi popotniku, ki pride na vrh ali pa presenečenemu turistu, ki je nasedel reklamni tabli v Stražišču o vabljivem hotelu na Smarjetni gori. Sicer pa je bolj v posmeh kot v prid. To pa je tudi vse, kar je ta hip piogoče videti na nekdaj tako priljubljeni kranjski turistični točki. Ko sem hotel kaj več izvedeti, kako je zdaj s Šmarjetno goro in z zaprtimi objekti, kako kaže za naprej, žal (recimo po nesrečnem naključju ali pa morda zaradi gori zaprt premajhne poklicne vztrajnosti) nisem mogel dobiti odgovora ali pojasnila. Edino skromno informacijo, ki nekako razgrinja molk, za katerega kot kaže nekateri menijo, da ta hip še najbolje rešuje problem, sem dobil pri kranjskem Planinskem društvu. v Predsednik društva Franc Ekar mi je povedal, da stališče društva niso prav nič spremenili. Planinski zvezi Slovenije so že pred časom predlagali, da se oba objekta (na Smarjetni in na Krvavcu) odstopita občinski skupščini, da bo ona potem našla ustrezno rešitev. Sicer pa kranjski planinci želijo le ustrezno pomoč občine, da bi v nekaj letih lahko zgradili na Ledinah pod. Skuto manjšo planinsko postojanko. S tem bi bil ves problem okrog lastništva, ki je kot kaže vrsto let zaviral rešitev in jo pripeljal v nemogoč položaj, rešen. S takšnim predlogom Planinskega društva Kranj se zdaj kot kaže strinjajo tudi na Planinski zvezi Slovenije, vsaj tako so se menda minuli četrtek dogovorili na sestanku v Kranju. Kdo je torej zdaj na potezi? Letališko podjetje Brnik, ki je pred dvema letoma in pol prevzelo objekte nekdanjega Planinsko gostinskega podjetja Krvavec, je na začetku tega leta poudarilo, da nima dovolj denarja za sanacijo. Je morda to tovarna Sava, kjer so v začetku leta rekli, da ne morejo prevzeti objektov na Smarjetni dokler ne bodo rešene stvari okrog lastništva? Ali pa je to občinska skupščina (ko je Planinska zveza Slovenije zdaj kot kaže odstopila od nemogočih pogojev, da zahteva 3 milijone novih dinarjev odškodnine ali pa postavitev ustrezne planinske postojanke drugje)? Kakorkoli že, molk okrog Šmarjetne gore je postal vprašanje, za katerega bi bil dobrodošel čimprej-šen odgovor. Besedilo: A. Žalar Slike: F. Perdan Na krožnikih je največkrat goveje meso zanj smma*^kanju mesa in vzrokih tejklih >£ ze Pisali v eni izmed pre-Kmetii l ilk Glasa- Predstavniki Loka £ .P gospodarstva Škofja seznanj]- kranjske klavnice so nas Šepa J"1.' zakaj preskrba z mesom k°Kkor K-°ma zakaJ 8a ni toliko' Sf>°znar1 &a želeli potrošniki kupiti, l^izadev S-m°' si gorenjski mesarji čeprav ° bolJe oskrbovati trg, koljej v .Posameznih primerih že stalež Z lzSubo- Temu in večjemu dlesna 8£v.eje živine gre zahvala, da 2dalef n• n?a na Gorenjskem še v nekat h ° buda kot Je na Primer smo.,Naletimo' tudi na drobovje, jetrca ali možgane. Ostale vrste mesa, mislim predvsem na perutnino, pa kupujemo po samopostrežnih trgovinah. Vzeti moraš pač tisto, kar je. V družini smo ljubitelji mesa in dvomim, če bi v primeru podražitve potrošnjo zmanjšali.« nje se zato poceni. O, če bi pa morali vse kupiti, bi bilo dražje. Zdi se mi, da je meso dovolj drago in ga ne bi kazalo več dražiti. Še ceneje bi bilo lahko.« t>red L§kofi;POTS,OValnico Mesoizdelkov f. ^An t oki sva ustavila Niko ktoloirii Lofanko, absolventko de- ^logr^o kupiva tedensko pol v^tel« ® govejega mesa. Nisva 7 seve kje bolj skrito. Tako je npr. splošno znana up0' dobitev treh mož na freski 1846) v kupoli šmarnogorske cerkve. Tu je Matej Langus naslikal p o™ sebe še vodiškega župnika Jernej Arka in šmarnogorskega kurata An" tona Jamnika. In to kar celotne P0' stave! ZVONOVI NAJ PO JO! Drugo vprašanje, za kater° bom skušal dobiti pojasni'^ ali so še v stolpu češnjevsK podružnične cerkve oni trije (iz sta rih preliti) zvonovi iz 1. 1883 z nepoe' tičnimi verzi sicer zaslužnega kljanskega župnika Antona Golob1' ča. Ti trije »poetični« napisi na zv°' novih so (ali so še?) bili: SrenJj češnjevska, teb' moj glas velja, vab'' klical bom vas v sveti dom. — ? ' Andrej, ti vselej spros' nam volji1 križ nositi, s tem nebesa pridobiti '' Oh, nedolžnost ohranite, za grešni molite, rajncih ne pozabite. c. t- Podgorškova hiša v Gradu št. 43 stoji po ljudski pripovedi na mestu, hjer ^ stal nekdaj viteški grad, po katerem je vas dobila svoje ime. IVO ZORMAN 51 Draga moja Iza »Petnajst jih je že bil,« se je namesto mene oglasil oče. »V šolo ne bo mogel več ... ko se je tako obrnilo.« »Delal bo kar doma,« je rekel oče. »Dosti vas je za tako kmetijo. Ali Stane ali Andrej...« »Za to je še čas ...«je rekel oče. »Za kaj?« »... kdo bo gospodar na Novakovem.« »Nisem mislil na to.« »Na kaj pa?« je vprašal oče. »Na nič, jaz prav na nič,« je pohitel Vogel. »Pripovedujem samo, kar sem slišal. Na Arbeitsamtu pripravljajo seznam fantov, ki naj bi jih poslali na delo v Reich- Saj razumete... vojska ... ljudi povsod primanjkuje ...« »Cemu pripovedujete to meni?« »Tudi vaša fanta ...« »... zakaj naša? Kmetijo imam, dela je doma dovolj.« »Saj,«-se je odkašljal Vogel. Najbrž mu je bilo nerodno brez ovinkov povedati, kar je imel v mislih, bil je rahločuten mož. Pa tudi bal se je. Kaj pa je vedel, če bomo molčali, zato je na brata samo namignil. »Bojim se,« je rekel, »da pri oblasteh niste najbolje zapisani.« »Zaradi Antona?« »Nič ne morete za to, vem,« se je opravičeval Vogel. »Kolikor poznam vašo družino ...« Gotovo je mislil Heišingerje, ne Novake, a nas je štel, vsaj otroke, tudi za Heisingei'jeve. »... ji ni kaj očitati. Egon nas je svaril pred Srbi... no takrat smo bili še otroci...« »Kaj pa imamo mi z Egonom?« je sovražno rekel oče. Vogel se je zmedel, najbrž ni mogel razumeti, da bi se nekdo odrekal mrtvega sorodnika, ki mu ne more biti v škodo, samo v korist. w m igfc Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. »Vaša gospa si je bila v rodu z njim,« je rekel. »Marija, da. Včasih je jahala njegove konje.« Oče še zmeraj ni mogel pozabiti Egonovih konj. Vogel pa ni čutil osti v njegovih besedah. Kaj pa je vedel o družinskih razprtijah. »Spominjam se,« je rekel uslužno. »Toda Kraut...« »Kdo?« »... šef Arbeitsamta. Ta mesta, ne pozna. Samo ljudi za delo bi rad.« »Enega pred puške ... drugega na delo v Reich,« je rekel oče. »Naj ju skrijem?« »Moj bog, ne,« se je ustrašil Vogel. »Nisem vas prišel nagovarjat, da bi storili kaj kaznivega. Samo to sem vam prišel povedat, da imam tudi jaz pravico izbirati ljudi s Krautovega seznama.« Očeta je bila ena sama nezaupljivost. Vogel jo je očitno čutil, ker je brž dodal: "".T3 Reich'. Nek,oga Potrebujem pri kartah. Andrej,« se je obrnil k meni, »ti jezik poznaš.« J' »A, zato,« je rekel oče. pošiljali.«^ dekl V m0ji Pisarni' te nikam°r ne bodo Tako sem prišel k živilskim nakaznicam. Prepričan sem, da Vogel ni iskal koristi, čeprav je kasneje rad vzel košarico jajc ali zavoj s kolinami.. . vojska je prinašala pomanjkanje, ki pa smo Novakovi še zmeraj komajda vedeli zanj. Kakor mi je zmeraj znova zatrjeval Vogel, sem bil pri njem varen. V pisarni z enim samim oknom na mračno dvorišče je bilo tesno, a moram priznati, da sem se prve dni kar prijetno počutil, ko sem sedel za svojo pisalno mizo, in da sem se zdel samemu sebi hudo odrasel, ko mi je Vogel ob koncu meseca izročil ovojnico z denarjem. Dotlej ga še nisem imel toliko hkrati v rokah. »Kar tako naprej!« meje spodbujal. »Bom,« sem obljubil. »Če boš opravičil naše zaupanje, te bom lahko kmalu priporočil za bolje plačano delo. Pri nas vodi pot navzgor... ne posebno strma, a zanesljiva.« Pot navzgor, to so bile najprej pisarne na južno stran hiše, še zmeraj v pritličju, a dosti bolj sončne ... in potlej morebiti v prvem nadstropju... če bi opravičil Vogl° zaupanje. Pa ga nisem. ^ Hudo sem ga moral razočarati, in kdove če ni imel z0/^jJ mene še sitnosti. Seveda jih je imel. Bržkone se je ( opeharjenega, ko je stopil v prazno dvoriščno sobo in ' J1) mu povedali, česa me dolže. Snažen, zlikan, skrbno P°vf pO z naočniki brez okvirov in s črnimi narokavniki je hodi'^, pisarni kakor svečenik v templju. Namrgodil se je že, če-s ^ čniki niso bili ošiljeni, kakor se mu je zdelo prav, kako se potlej ne bil zgrozil, ko je izvedel za ponarejeni ključ? Uradnik, ki ponareja ključe, prosim vas! . V sobici z dvoriščnim oknom sem delal sam. Za T1 človeka je vsaka sprememba zanimiva, zato mi je. samota skraja dobro dela. Nobenega šuma ni bilo slišati ^ ceste ne iz drugih pisarn, samo hišnikove korake stopnicah, kadar je moral po opravkih v klet. , k0r Kaj naj bi pričakovali drugega od mladega človeka, no da je vestno opravil vsako delo? Se lepilo sem tako nanašal na papir, da se mi listi nikoli niso gubali. ^ Kmalu pa sem spoznal, da so mi dali najbolj temačef1^! najbolj odmaknjen prostor v hiši. Prav gotovo nikoli n1 g0 namenjen za pisarno, prej za skladišče, samo v sl'r0Č, postavili vanj mizo in omaro. Pozimi je bil zatohlo . .„o ker je bila pod njim kurilnica, poleti pa vlažen in nepnJ ^j, hladen. Tudi delo me je začelo dolgočasiti. Dolgi seznzn&' preštevanje, lepljenje, povezovanje svežnjev... Sp? ^ sem, da ga je mogoče opraviti tudi na hitro, samo da je» } se da prav prijetno lenariti. ^ Cesa vsega si nisem izmislil, da sem si preganjal Ur Dnevi so postajali tako neusmiljeno podobni drug drU?)0 if in morala je priti Karla, da se mi je življenje obrni' dobilo svoj pomen. ■ ., bi'0 Karla ni videla v mojem delu nič takega,'s čimer bi s® mogoče postavljati. Kar preslišala je, ko sem rekel, da dela^jja »Še v trgovino te ni,« je rekla s spogledljivostjo, ki-J^K" zame nova, a mi je bila brž prijetna. »Vsaj mene bi prišel kdaj pogledat, mar ne?« Mah oglasi: do 10 besed 15 din, J?*® nadaljnja beseda 2 din; na-ča?w imaj° 25 % Popusta. Nepla-1,1 oglasov ne objavljamo. Prodam V WsEH NAŠIH POSLOVALNICAH Kupim ZREBICO ali BIKCA do dvesto kg ter ŠKORNJE boks 44 št. Janez Tavčar, Poljane 20 nad Škofjo Loko 5851 Kupim 350 kosov rabljene STREŠNE OPEKE — špičak, Gorica 2, Radovljica 5852 rQ^r°J^am dobro ohranjen kombini-2». OTROŠKI VOZIČEK - av-^njski - za 2200 din. Radovljica, ^rcerjeva 6 5763 , I40ieni Prodam novo OKNO — 2 px 180 cm. Božnar Jože, Prelesje 'jenjavaš 5811 Hm?đram ZIMSKA JABOLKA, Žen v ' OREHE in MOŠT. Er-"> ^abukovje 2, Besnica 5825 1500 kosov rabljene r SSNE OPEKE folc in 150 KO-pl Mlekarska 8, Kranj 5826 Dftv .am 4>f) kub. metrov mešanih vecl in 550 STREŠNIKOV (bobro-x ormacUe Pri Vencelj, Zu- ? KRZNEN PLAŠČ - črn, per-Prav r ~~ ta('ke. velikost št. 46, uvoz, jev rabljen, prodam. Nazar- Sati,anovanje 8)' Kranj. Vpraša Popoldne 5828 -staV°1am K^AVO, 8 mesecev brejo, gorica Zg- LiPnica 14- Kamna StLr°dam CIRKULAR z motorjem. w!fn' SP- Besnica 49 5830 BOTi?am nekaj ZIMSKIH JA-St io ln KROMPIR cvetnik. Voklo KRav 5831 za kpaT pred tehtvijo zamenjam obrit Y° P° teletu. Prodam tudi PrS5a JABOLKA. Nova vas 15, 5832 fiitn-e J?1^00 kg CEMENTA. Sp. p'Je/2. Zabmca 5833 Ko i ,m triglasno 6-voltno SIRE-Prr i 21-616 5834 z zi^ ,am dva kompletna KOLESA ?2 'ozkimi gumami za AUDI 60 ali • ^ajuhova 10, Kranj 5752 lPim SKa?wL2,?~25 ton udarčno STI-Pratlr d-l0 (štanco). Markun CCREinfi HOTEL CREINA Od 5. oktobra ponovno odprt nočni lokal vsak večer od 21. do 3. ure zjutraj, razen ponedeljka. Zabava za vse Vljudno vabljeni Dijaški dom v Kranju razpisuje prosto delovno mesto čistil ke za nedoločen čas Nudimo samsko stanovanje in prehrano v domu. Nastop službe po dogovoru. Razpis velja 14 dni od dneva objave. NlOhM. NOVA kolekcija jesenas rozinček jurko tonka NOVO mehko pecivo iz družine ffifrduf Praktično pakirani kolački so primerni za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu,otroško varstvenih ustanovah in šolah. ZITO-LJUBLJANA TOZD GORENJSKA kamniški Ž gor&c* vozila Kupim ZASTAVO 750 v dobrem stanju do 10.000 din, trodelno ali štiridelno OKNO. Sveti Duh 42, Škof j a Loka 5856 Prodam PEUGEOT 204. Telefon 21-616 5835 Prodam FIAT x750, letnik 1964. Dvorje 31. Cerklje 5814 Prodam KATRCO R 4, letnik 1968. Šafranič, Dvorje 35, Cerklje Kupim FIAT 750 v dobrem stanju. Voglje 73, Šenčur 5837 Prodam dobro ohranjen AMI — 8 BREAK, letnik november 1970. Boštjančič, Kranj, tel. 22-237 (od 16. ure dalje) 5838 Prodam odlično ohranjen FIAT 1100 R, letnik 1968. C. kokrškega odreda 14 B 5839 Prodam R 4 za 8000 din. Kržišnik, Šolska 6, Škof j a Loka. Ogled vsak popoldan od 15.—18. ure 5842 Prodam FIAT 850 ali 1100 B. Prevodnik Jože, Brode 10, Škofja Loka 5840 Prodam osebni avto FIAT 850, letnik 1966. Puhar, Kebetova 1. Informacije na tel. 22-324 5841 Nov AMI 8 C — registriran, bele barve, ležalni sedeži, prodam. Cena 45.000 din. Šilar, Stražiška 54, Kranj 5843 Prodam OPEL REKORD, letnik 1959/60 v voznem stanju, registriran do julija. Ogled popoldan. Janžeko-vič Jože, Mladinska 1, Kranj 5844 Prodam registriran MOPED 14 TL — turing, skoraj nov, še v garanciji. Cena 3500 din. Oražem, Moša Pijade 13, Kranj 5845 Prodam OPEL REKORD, letnik 1965 za 15.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 5846 Poceni prodam avto RENAULT MAJOR 10, letnik 1967, karamboli-ran. Kosmač Mirko, Mrzli vrh 9, Sp. Idrija 5847 Ugodno prodam VW KOMBI-BUS, letnik 1969. Drempetič Milan, Planina 26, Kranj, tel. 24-891 5848 Kupim volksvvagen ali FIAT 750, 850. Kranj, Mlekarska 10 — • Miro stanovanja Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 12. oktobra do 18. oktobra od 19. do 6. ure zjutraj kličite dežurnega zdravnika v Zdravstvenem domu Škofja Loka, telefon 60-440. Študentka nujno potrebuje SOBO v Kranju za dobo enega leta. Ponudbe poslati pod »Mirna« 5853 izgubljeno Dne 2. 10.73 zvečer sem IZGUBILA ZAPESTNICO z v graviranim imenom BREDA. Najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Dolžan, Cesta St. Žagarja 18, Kranj, tel. 21-108 ostalo Zatekel se je tuj črni PES. Dobi se v Peračici 5, Brezje 5855 2% znižan prometni davek Na VI. mednarodnem sejmu obrti in opreme v Kranju razstavljamo osebna vozila, kolesa in motorna kolesa. Obiščite naš paviljon v hali A, kjer vam bomo s strokovnim nasvetom pomagali pri pravilnejši odločitvi. Slovenija mi uši avto Kranj CENTER 10. oktobra franc. barv. film KORZIŠKO MAŠČEVANJE ob 1(5. in 18. uri. premiera špan.-ital. barvnega CS filma VELIČASTNI TON Y CARHERA ob 20. uri 11. oktobra premiera amer. barvnega filma FRANCOSKA ZVEZA ob 16., 18. in 20. uri 12. oktobra amer. barvni film FRANCOSKA ZVEZA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 10. oktobra amer. barv. film NAVSKRlZNl OGENJ ob 16., 18. in 20. uri 11. oktobra špan.-ital. barv. CS film VELIČASTNI TONY CARRERA ob 16.. 18. in 20. uri 12. oktobra špan.-ital. barv. CS film VELIČASTNI TONY CARRERA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 10. oktobra amer. barv. film BILLY Kil) ob 18. in 20. uri 11. oktobra amer. barv film NAVSKRlZNl OGENJ ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 10. oktobra franc. barv. film VOZOVNICA ZA PEKEL ob 18. in 20. uri 11. oktobra franc. barv, film VOZOVNICA ZA PEKEL ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 10. oktobra jug. barv. film IN BOG JE USTVARIL KAVARNIŠKO PEVKO ob 18. in 20. uri 11. oktobra angl. barv. film UPOR V AVTOBUSU ob 20. uri 12. oktobra angl. barv. film UPOR V AVTOBUSU ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 10. oktobra angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 20. uri 12. oktobra angl. barv. film ZADNJI DRAKULA ob 20. uri Radovljica 10. oktobra ital. barv. film PREŠUŠTVO ob 20. uri 11. oktobra špan. barv. film ZVEZDA VA-RIETEJA ob 20. uri 12. oktobra franc. barv. film NEKOČ JE BIL POLICAJ ob 20. uri Jesenice RADIO 10. oktobra japon. barv. film TIHOTAPCI ZLATA 12. oktobra amer. barv. film KRALJ — STROJNICA Jiesenice PLAVŽ 11. oktobra amer. barv. film SLAČENJE 12. oktobra japon. barv. film TIHOTAPCI ZLATA Kranjska gora 10. oktobra ital. barv. CS film CRNI MORILEC 11. oktobra japon. barv. film TIHOTAPCI ZLATA Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoSe Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1---Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835. novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-184. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 Številko 70 par. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. i JSL# " Sreda — 10. oktobra 1973 # l^t/OI tl/i/tt/ Kranj, Ljubljana, Celje, Maribor, Koper, Murska Sobota, Nova Gorica Velika škoda V soboto, 6. oktobra, nekaj po 21. uri je začelo goreti v valjarni tovarne Sava v Kranju. Vžgale so se saje pri stroju za mešanje gumijastih zmesi. Škode je za okoli milijon novih din. Komisija, ki si je ogledala kraj požara, je ugotovila, da so v soboto zjutraj začeli vzdrževalci strojev remont na stroju za mešanje gumijastih zmesi, ker se je pojavila okvara na pogonskem cilindru. Pri tem so uporabljali avtogeni varilni aparat. Zaradi gretja so se vnele saje in del surovega kavčuka v bližini. Okoli 13. ure je bil stroj popravljen. Ob 18. uri je obratni delovodja Alojz Pire opazil, v loputi stroja žareče saje, ki jih je skušal z gasilnim aparatom pogasiti. Po gašenju so delavci saje in večji del kavčuka odstranili. Nekaj gorečih saj pa je padlo v jašek stroja, zato je uro kasneje spet začelo goreti. Žarenje saj je obratovodja s pomočjo nočnega čuvsga spet pogasil z gasilnim aparatom. Saje pa so tlele naprej in čez dve uri je znova izbruhnil ogenj, tokrat precejšen, saj je povzročil kar precejšnjo škodo. Vlom na pošto V noči na nedeljo, 7. oktobra, je neznanec vlomil na pošto na Ljubljanski cesti na Bledu. V stavbo je prišel skozi slabo zaprto zračno okno. V prostoru za poslovanje s strankami je nasilo odprl dva predala v pisalni mizi, vendar ni našel ni-česat. Za*o se je lotil manjše blagajne, v kateri je bilo (>000 din in pa za 500 din poštnih znamk. Vlomilec pa se blagajne ni lotil kar na kraju samem, pač pa jo je spravil skozi okno in odnesel. Ostalih blag.ijn v sosednjih prostorih se vlomilec ni loteval. Vlom v trgovino - V noči na petek, 5, oktobra, je neznane«' vlomil v prodajalno sadja in zelenjave v Poštni ulici v Kranju. Zanimal ga je samo alkohol, saj je odnesel kar 14 steklenic vinjaka, sli-vovke, pelinkovca in konjaka, iz predala pa za TOO din drobiža. Škode je za 446,60 din. w m Odbor za kadre kemične tovarne iexot"erm kranj I KEMIČNA TOVARNA jugoslavija Kranj, Struževo 66 objavlja več prostih delovnih mest za delo v proizvodnji Pogoj je starost nad 18 let. Osebni dohodek od 2000 do 2400 din. Prošnje sprejema splošni oddelek do 17. oktobra 1973. Zahvala Ob prerani, boleči izgubi dragega moža in očeta Janeza Omahna se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sostanovalcem in ostalim, ki ste nam pomagali in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem in č. duhovščini za pogrebni obred. Žalujoča žena z otroki Kranj, dne 8. 10.1973 Sporočamo žalostno vest, da je umrl Viktor Benedik upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo. 10. oktobra I97.'{, ob 15.30 na pokopališče \ Kranju. Žalujoči: fcin Viktor / djužino in drugo sorodstvo Kranj, Stražišče 8. okt. 73 Trčila mopedista V petek, 5. oktobra, popoldne se je na cesti drugega reda v Račevi |»j Zireh pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Vozn'f mopeda Viktor Žakelj (roj. 1950) iz Goropek je vozil od Žirov proti Dobračev> Iz nasprotne smeri pa je na mopedu pripeljal Zdravko Pišlar (roj. 19/3-iT •Jarčje doline. Voznik Pišlar je v križišču s cesto, ki pelje v Račevo, zavijaj levo, pri tem pa je vozniku Zaklju zaprl pot. Voznika sta trčila in padla-nesreči je bil voznik Pišlar težje ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico, voz^1* Žakel j pa je bil lažje ranjen. Izsiljevanje prednosti V petek, 5. oktobra, ob 20.40 se je na cesti prvega reda pri Radovlj'0' pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebni avtomobila Ladislav Peternel (roj. 1942) z Jesenic je vozil od Kranja Pr°, Jesenicam. Pri odcepu za Radovljico je z desne strani izsiljeval prednost p1 njim neznani voznik osebnega avtomobila, zato je voznik Peternel zapeljal jj levo stran vozišča. S tem pa je zaprl pot nasproti vozečemu avtom0"1' nemške registracije, ki ga je vozil Emil Okoren (roj. 1936) iz Trbovelj, zača*n na delu v Zah. Nemčiji. Avtomobila sta tako hudo čelno trčila, da J avtomobil Ladislava Peternela pretrgalo na dvoje. En del avtomobila ^ odneslo s ceste na travnik, drug del pa v železobetonsko ograjo. Peternel je bil v nesreči hudo.ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišn^ Škode na avtomobilih je za 80.000 din. Zadel otroka V soboto, fj. oktobra, dopoldne je na cesti prvega reda na Hrušici vozn' osebnega avtomobila nemške registracije Mladen Perič (roj. 1947) iz Viškog cev, začasno na delu v Zah. Nemčiji, zadel 5-letnega Roberta Hochnetza Zah. Nemčije, začasno na obisku pri M. Podlesnik s Hrušice. Voznik I)er'a kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti, ker je vozil prehitro glede 11 stanje ceste. V nesreči si je otrok zlomil nogo in so ga prepeljali v bolnišnico. Avtomobil zaneslo s ceste V nedeljo, 7. oktobra, ob 3.30 zjutraj se je na cesti prvega reda na JeP^ pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Levičnik (roj. 1948) iz Kranja je vozil proti Kranju. V blagem levem ovinku )e njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno s ceste, nato W spet čez cesto v levo, kjer je trčil v drevo. V nesreči so bili hudo ranjeni voz111 ter sopotnika Janja Levičnik in Dane Geratič iz Lesc. Prepeljali so j'fr v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 60.000 din. Nenadoma pred avto V nedeljo, 7. oktobra, popoldne je v križišču Ulice Mofta" Pijaci^l? Oldhamske ceste nenadoma stopil pred avtomobil Ane Košnik (roj. 1926) Kranja Stanko Cvranski (roj. 1949) i/. Kranja. C.vranski je bil v nesreči l«zl ranjen. Zapeljal v desno V ponedeljek, 8. oktobra, ob 5.30 se je na cesti prvega reda na M?Jj pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške registracij Anton Stopar (roj. 1945) iz Hrastja pri Brežicah je vozil proti Kranju- ? Meji je zapeljal na desni rob ceste na betonsko bankino, kjer je zadel Jei*,c ■ Sušnik (roj. 1951) z Meje, ki je hodila po desni strani Ceste po bankini P.r°, Kranju. V nesreči je bila Sušnikova huje ranjena in so jo prepeljali v lju ljansko bolnišnico. Zapeljal v tovornjak V ponedeljek, 8. oktobra, ob 8. uri zjutraj se je v vasi Koritno pri Bl®jj.j pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Drago Zupane (roj. ^ v, s Koritnega je pri hiši št. 4 opazil, da tfbzi nasproti mopedist s precej*!\ hitrostjo. Močno je zavrl, mopedist Janez Torkar (roj. 1957) pa se je k|J temu zaletel v tovornjak in se hudo ranil. Prepeljali so ga v jeseni bolnišnico. L. M- Akademski komorni zbor iz Kranja vabi k sodelovanju vse mlade od osemnajstega do tridesetega leta starosti, ki imajo posluh, dober glas in veselje do petja. Sprejem novih članov bo v sredo, 10. oktobra, ob 19. uri v pevski sobi Gimnazije (2. nadstropje). ' Vabljeni Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame Ane Pogačnik Muskarjeve mame iz Zg. Besnice 59 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč v najtežjih dneh, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremil' na zadnji poti. Iskrena hvala pevcem in č.g. župniku Pavlinu za spremstvo in opravljeni obred. Žalujoči: mož Janez, sinova Jože, Mirko in hčerka Marina z družinami, sestre in ostalo sorodstvo Zg. Besnica, 7. oktobra 1973 Zahvala Ob smrti naše drage žene, mame in sestre Jožefe Petrovič se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se družinam Hafner, Lipanovič in Prosen, Omanovi mami in Hafner Milki. Posebno se zahvaljujemo podjetju Puškama Kranj, Varnosti ISP Kranj in Tekstilindusu — Tkalnica II in čistilnici blaga. Vsem še enkrat najiskrenejša hvala. Žalujoči: mož Boris, hčerke Ljubica in Krna, sestra Ančka / družino in brat Franci z družino. Kranj, dne 8. 10. 1973 NAJMANJ 200N DIN PRIHRANITE Z DRUŽINSKIM NAKUPOM pri pri vsakem nakupu kateregakoli blaga v skupni vrednosti nad 2000 N din zaračunamo samo 90% polne cene ! izjemna ugodnost velja le od 1.10. do 30.11. je vizitka dobre modne prodajalne! (|lp) Uspehi športnikov invalidov lid^a dr.žavnem prvenstvu inva-y °v' ki je bilo prejšnji teden v Hcb nu.' so 8e šP°rtniki inva-Bor čl-ani športnega društva p iz Kranja dobro odrezali. tikie£"° U8Pešni 80 bili v atle" m« * er 80 ekipno osvojili tretje lian-' enako mesto tudi v stre- OrSU' V šahu Pa 80 bili sedmi-zavno prvenstvo invalidov, ki bol?\.Je udeležil° okoli 90 naj-vse t invalid®v športnikov iz tudi J,ug08lavije, je bilo obenem 8tav 12?\rno tekmovanje za se-ju |e*ip» ki bodo zastopale mov • na svetovnem tekle*« arUu invalidov naslednje Veliki Britaniji. B0^0rtno društvo invalidov dv_. c v Kranju obstaja že enain-VeiTeto teto. Članov je kar lahk' okoli 250» v društvo Pa se ki g ^ključi prav vsak invalid, in v ^ede na svoje sposobnosti dru*f8to *nvalidnosti lahko pri-»nval-^eč 8ekcijam. Tako se 20 zber v Plftvalcev vsak teden ba»Qe na treningu v zimskem «*enu v Kranju Med najbolj množičnimi pa sta sekciji šaha in kegljanje in pa strelstvo. Nemalo uspehov imajo kranjski športniki invalidi tudi v smučanju, saj so člani državne smučarske reprezentance invalidov. Februarja prihodnje leto gre celotna smučarska ekipa kranjskih invalidov smučarjev na svetovno prvenstvo v smučanju v Francijo. Ekipa invalidov športnikov se prav sedaj še posebej pripravlja na republiško in državno prvenstvo v sedežni odbojki, ki bo naslednji mesec v Kranju. Na nedavnem republiškem tekmovanju v atletiki in plavanju so kranjski invalidi športniki že dosegli lepe uvrstitve. Franc Furlan in Franc Bambič sta republiška prvaka v mnogoboju vsak v svoji kategoriji, v plavanju pa sta na republiškem prvenstvu v Novem mestu dosegla prvi mesti člana Borca Anton Tome in Boris Žukevič vsak v svoji kategoriji. L. M. Naš komentar Končno tudi evropski prvaki V soboto točno ob 23.22 je jugoslovanska košarkarska re-P |zentanca na letošnjem osemnajstem evropskem prvenstvu 0 P?nni palači v Barceloni (Španija) po dvanajstem poizkusu lah£Jl*a Prvo evropsko zlato. Pot do zlatega odličja ni bila Sni'a' 8aj 80 8e m°rali naši fantje Rato Tvrdič (Jugoplastika — P'1*), Dragan Kičanovič (Železničar — Sarajevo), Vinko Jelo-j ® 1(Olimpija — Ljubljana), Žarko Knežević (Beograd), Željko Zor (Jugoplastika), Dragan Ivković (Radnički — Beograd), /7 an Slavnič (Crvena zvezda — Beograd), Krešimir Čosič tiv Damir Solman (Jugoplastika), Nikola Plečaš (Lokomo-jy» a — Zagreb), Dražen Dalipagič (Partizan — Beograd), Milan kr (Radnički) — pod taktirko trenerja Mirka Novosela v epko potruditi, da so najboljši v Evropi. Jugoslovani so že o ^ vili ostale izžrebance. Pot ovaw i v v soboto, 20. oktobra 1973. Vsogebfl* žrebancem bomo poslali Še P obvestila. JOŽICA SIEGER, predsednica kulturno-športnega društva Bled iz Essna: »Kulturno-športno društvo Bled smo v Essnu ustanovili lani novembra na željo številnih Slovencev, ki delajo in živijo v mestu in okolici. Že pred ustanovitvijo društva smo imeli razne kulturne prireditve, zdaj pa je dejavnost še bolj živahna. Imamo dramsko, športno in še nekatere druge sekcije. Zdaj ima društvo okrog 150 članov, zanimanje zanj pa je vse večje, saj v Essnu in okolici živi okrog 2000 Slovencev. Naš cilj je, da se povežemo. Začetne težave je društvo nekako prebrodilo; sami smo namreč financirali različne dejavnosti. Zdaj pa upamo, da bomo kmalu dobili tudi ustrezen prostor in da bomo lahko organizirali šolo za slovenske otroke. Zakaj smo društvu dali ime Bled? Zato, ker "je Bled najlepši kraj v Sloveniji in takšna je tudi pesem (nekakšna himna našega društva). Izbrali smo si Avsenikovo skladbo Otoček sredi Jezera.«