Hudobno izmišljena sebičnost slovenskim domoljuboni. Nemcem začelo ae je toliko deniti, da mnogi izmed njih, zlasti koaaervativci, vidijo potrebo vsem Slovanom v Avatriji narodne pravice prizaati. Liberalci pa še uiao toliko pametai. Ti ae vedao mislijo pravico imeti do jerobatva nad Slovaaom in upajo, ce aže ne vaeh, vsaj aas Sloveace pozobati. Zato aara braaijo kolikor raogoče pot do omike ia blagoataaja aa ediao pravej, nataraej podlagi domače besede materaega jezika. Zmiraj še aadejajo se, da zastavijo sloveaščini ia Slo-^eacem pristoj* v javae aole, arade ia javao življenje. V to svrho jim je vaako aredstvo prav. Najgrše izmed vseb pa je, da iščejo ia najdejo zavezaikov med Slovenci samimi. Kakor ao Prajzi 1. 1866. freimaurerske magjarake rovarje v zaveznike podmitali proti aašemu ceaarju ia kakor ao aekdaj Farizeji nearečaega Judeža porabili kot izdajalca proti Siau božjemu, tako lovijo nemški liberalci pri nas grdobaih zaveznikov ia narodnib izdajalcev. Žali Bog, da jib vaelej in dovolj najdejo. Svoj tabor pa imajo sedaj v Celji, kder izbaja neraakim liberalcem v korist Slovencem pa v sramoto aemškixtar8ki listič, imenovaa: Kmetski prijatel. Ta listič niso osaovali sloveaski doiaoljubi, ae podpirajo ga pravi Slovenci, ampak Nemci ia nemškutarji. Sprva ae je kaj poblevno in ponižao Sloveaceai bližal, a doraoljubi smo precej zapazili lisjaka ali volka v ovcji koži. No, iu sedaj lahko vsak vidi, kakšae krempeljčke da ima. Vkljub ailaemu zatajevanju vendar svoje prave aatare zakrivati ni koa. Dosledao aapada, grize in ti'ga vae, kar bi Sloveacem bilo na korist v aarodaem oziru. Zlasti pa 8e zaletava v narodne može, v sloveaske domoljube, da jih ogrdi, osmeši pred ljadatvom ia spravi ob zaupaaje pri aarodu ia tako aeraškutarakim zveličarjem pornaga na koaja. Ker tako dela v vaakem liatu ia skoraj na vsakej straai, aklepamo, da je to ajegov glavni namea. Sloveacem je treba prave voditelje vzeti in potem ae z njimi lehko dela, kar boče! Tako misli! Napada pa veljavnejae domoljabe tako, da jim očita sebičaost. Pravi kmetom 8lovenskim: ,,sarai veate, da ta gotovo ni vaš prijatelj, kteri ai išče sam sebi dobieka". In taki aebičneži so rnu vedao 8lovenski ,.voditelji". Imeauje jih ,,prvake", tudi: ,,sebičneže, biaavce, priklateže, zapeljivce, prvaške sanjarje, nesraaiaeže, ki gledajo samo na svoj žep, za Ijudstva pa nič ne -storijft*' ttdr" Vaak lehko vidi. da miali ,,Prijatel" pri takib beaedah ua aloveaske domoljube, zlaati aa naae pridne deželne ia državae poalaace, na razne piaatelje, časnikarje, in splob vse odličnejše narodajake, aa katerib besedo je narod poslušati po pravici vajea. Po imeau jih aicer lisjak ne navaja pa vsak ve, kam a avojim blatom meri. Grdo je, če Sloveaec v lastno skledo pljuva, aramotno je, če kdo laatao kri zatiruje pa takšno obrekovaaje ia natolcevaaje najpošteaejšib, požrtvovalaih mož, to je le aajskrajaejšej podlosti mogoče. Nobeden naših poslaacev in doraoljabov nima sebičaih nameaov. Vaak želi iskreao le ediao pripomagati, da se Slovenec izkoplje iz narodaega groba, da mu prisije solnee boljšili daij. Vsak je uže več ali aienje žrtvoval in prestal za svojo aarodaost. Nobedea ai kaj dosegel zato, ker je bil slovensk domoljub. Naaprotao, aekateri izmed njih trpijo bude aapade, krivice, preziraaje ia zatirovanje za tega voljo. Marsikteri bi bil zaradi svojih izvrstnib laataostij kaj boljega postal ali dobil, toda njegovo aloveasko domoljubje mu je škodovalo. Zgledov imamo v veakern staau. Opozorimo samo aa prof. Šamaaa, Pajka, Glaserja, Žitka. Tisomorali celo slovensko domoviao zapustiti ia tukaj pošteao dobljene slažbe Nemcem prepuatiti. G. dr. Vošajak si še ni kupil grajščiae, kakor aemški liberalai poslaaec Schiadler, M. Hermaa ai države sebičao za 64.000 fl. oškodoval, kakor liberalec aemški Braadstetter. Gr. Kukovec ai okrajaema zaatopu 400O fl. dolžen ostal kakor aemški liberalec Seidl, baroa G-oedel ai postal miaister, kakor aeinški liberalec Griskra, ki je potem kot milijoaar aairL Dr. Suc še sedaj ai ae škof pa ae prošt, Zolgar še aiti šolski aadzoraik ai. Tudi z baakami ai imel aihče pri aas toliko opravka, kakor celjski freiaiaurerski pokrovitelj Foregger. Sloveaskih piaateljev ia časaikarjev ai Bobedea tisočakov ai prihraail, kakor aeaiški liberalai pisači pri ,,Tagespošti". — Toiašič, Juršič ia Prelog amrli so ubogi. Med sloveaskimi domoljubi je dokaj požrtvovaaja; to je res. Da bi pa bili tam sebičaeži, to ai res, kajti kder ai peaez upati, tje ai treba mošaje aositi. Pač pa so aaši aeraškutarji prav grdobai sebičaeži. katerih maogi so to postali, kar so, le za to, ker so aemškim liberalcem pete ia roke lizali, avoj aarod zatajevali, svoj jezik zaaičevali. Zgledov imamo povsod dosti. Kateri aeaiškatar tedaj aiisli sam sebe oprati ia osaažiti s tern, da sloveaskim poslaaceai ia sloveaskim piaateljem, zlaati časaikarjem, očita sebičaost, ta ai prijatelj resaici ia črai ia blati sam sebe v aesramai obraz! Držite toraj jezik varčaeje za plotom, revai nemškutarji. dokler ste vsled sebičaosti toliko umazaai vi ia vaši aeaiški liberalci! Desteraiški.