C. K. pošti!
Nedostavljene številke je poslati administraciji ,,Eisenbahner Dunaj V. Zentagasse 5.
PROSTA VODIH h>TK
SVOBOD! T
ZElEZHiCHR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVUEHCEV
«iminniii«iiiifniiit»umiiiiiiPiiiiM
inmmiDiDiiniiiiMiiiniMiniiinnimimlll)
UREDNIŠTVO
fo nalmja v Trstu ulica Madonnina 15 Telefon 1570 UPRAVNIŠTVO  Dunaj V. — Zentagasse (5.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina:
za celo leto .... 4-40 K za pol leta .... 2-20 K za četrt leta .... 1 -10 K Posamezna številka 18 vin.
Št. 22.
V Trstu, 15. novembra 1912.
Leto V.
Izpreniinjanje kapitalizma.
Nahajamo se pred dogodki, sličnimi onim, ki so še pred petdesetimi leti povzročili deset revolucij in ki so stali krono petini kraljem. Ustava je odpravljena. Žandarmerija razpušča parlamente. Tiskovni zakon je po Hochenburgerjevi metodi docela razveljavljen. — in to vse se vrši pod poveljstvom in po iniciativi onega razreda, ki se je pred petdesetini leti na barikadah priboril ustavo in tiskovno svobodo. Nekoč se je meščanstvo navduševalo ob bojih Poljakov in vojne Grkov za svobodo. Danes se reakcija prosto sprehaja po dunajskih, burlimpeštanskih in zagrebških ulicah : liberalizem pa molči in odobruje. Kje je iskati vzrok, da se je ravnanje in stremljenje meščanstva tako docela spremenilo, da zastopniki in časopisje tega razreda posredno ali neposredno pospešujejo najhujši absolutizem ?
Spremembo meščanskih strank je lahko razumljiva poznavalcu razvoja kapitalizma od leta 1848 do danes. Ob svojem početku si je moral kapitalizem boriti zoper fevdalce, da se osvoji državo in gospodarsko uveljavi. Zemljiško gospodarstvo je oviralo industrijska podjetja. Colnin-sko omejevanje koristno državi in fevdalcem je onemogočalo trgovino. Tisk, to važno sredstvo kapitalizma jr bilo podvrženo reakciji predmarčne dobe. Ves državni aparat je bil v rokah fevdalcev in aristokratov. Ti so imeli vse drugačne interese nego kapitalizem, ki je stremil predvsem po razširjenju trgovine in industrije. Glavni objekt kapitalizma pa je bila šola, ki naj bi preskrbela izobražene in izurjene delavce. Kapitalizem si je moral, da pripravi pot svojemu razvoju, osvojiti tudi državno oblast. To mu je bilo mogoče le potom parlamenta, zato je bila potrebna ustava in širša svoboda tiska in šole. Za te cilje se je kapitalizem krčevito bojeval od leta 1848 do leta 18(i7. Boj je končal s porazom fevdalizma in aristokracije. Fevdalci sami so se industrializirali. Otvarjali so pivovarne, žganjarije, tovarne papirja, sladkorja i. t. <1.
Kapitalizem je polagoma absorbiral fevdalizem. Od tedaj pričenja moderna doba kapitalizma. Osvajal si je vse državne institucije in vso državno bogastvo. Uvedel je volilno pravico — zase seveda. Uvedena je bila konkurenca v državi in ko se je posrečilo vsiliti svojo colninsko politiko, je počela konkurenca tudi z inozemstvom. Tako so nastali karteli.
Kapitalizem je prišel do svoje popolne moči: zagospodoval je v državi in industriji. N spremembo položaja in stališča kapitalizma se je pojavila tudi sprememba meščanskega gospodarskega, duševnega in političnega naziranja. Začetkom svojega ]»ostanka je imel kapitalizem interes na tem. da zahteva moderno ustavo in moderne zakone, ker je dosega teh značila slabšanje moči fevdalizma. Po odstranitvi fevdalnega gospodarstva pa so zmanjkali pogoji in vzroki teh zahtev. Da je država ustavna ali absolutistična je za obstoj kapitalizma, ki povsod gospoduje, kratkomalo vseeno. Danes so se tudi vladarji kapitalizirali. Zato ni absolutizem nevaren kapitalizmu. Kako vse drugače mislijo danes meščanske stranke,
nam priča njih stališče napram § 14. Pred 40 leti so bili hudi boji proti temu zakonu, danes jim je pa žal. če se ne uporablja ob vsaki priliki zloglasni § 14.
Z uveljavljenjem kapitalizma se je pravzaprav poostril boj med parlamentom in reakcijo. Kapitalistični razred je takoj po svoji zmagi nastopil zoper zahtevo splošne volilne pravice in sploh zoper moderniziranje inštitucije, za katero se je ob svojih početkih bojeval. Ko so je videlo, da utegne državno zastopstvo škodovati kapitalističnim interesom (n. pr. zakon o minimalni mezdi na Angleškem) se je takoj pojavila reakcija v meščanskem časopisju. Kričalo se je zoper redke ljudske zastopnike, da so podrepniki fevdalizma. Nasprotovalo se je modernemu parlamentarizmu in sploh vsakemu modernemu pojavu. Nasprotovalo se je svobodi tiska in kritike. Da je le kapitalizmu dovoljeno blatiti po časopisih nasprotnike in zaslepiti ljudstvo, če se po Hochenburgerjevem načinu konfiscira in ustavlja de lav: L o časopisje, jo to stvar pri kateri kapitalisti nimajo nič kaj zgubiti. Nasprotno. Enako je s^koalicijskim pravom. Če se krajša koalicijsko pravico ljudskih mas, je koristno in pravilno, država itak ne bo nikdar odrekla pravico do koalicije meščanskim in kapitalističnim kastam. Tako se spreminja naziranje in položaj razredov. Kapitalizem ima danes interes na tem, da se reformira koalicijski in tiskovni zakon.
Hi ostala še šola. Toda tudi na njej so zgubili gospodje ves interes. Nekoč so bili potrebni kapitalističnemu prodiranju izobraženi delavci. Danes nadomestuje ročno delo tehnika in stroj in izobraženi delavci so jim pravzaprav le škodljivi. Inteligentni delavec ne spada v kategorijo „prid-nih in zadovoljnih delavcev11 zato prepuščajo šolo klerikalizmu. Klerikalizem ni več opora fevdalizma. Nasprotno prav pridno služi interesom in zločinom kapitala Ker so tudi klerikalnemu gospodarstvu potrebni inženerji, tehniki in juristi, trpi visoke šole, s tem večjo slastjo pa se bojuje za osvojitev nižjih šol. Del liberalnih strank že podpira klerikalizem, v kratkem se bodo meščanske stranke docela oklenile klerikalizma in reak-cije. ^ '
('imvečja bo reakcija kapitalizma zoper parlament, koalicijo, tiskovno pravo in šolo, temvečja bo potreba hraniti im braniti ta sredstva razvoja in emancipacije. Edino delavstvo je bojujoči in nepremagljivi nasprotnik gospodujočega razreda. Zoper njega so'združeni kapitalizem, reakcija in ves aparat države. Čim hujša bo reakcija tem bližji bo dan končne osvoboditve.
Militariziranje železničarjev.
Na seji poslanske zbornice so vložili socialno demokratični poslanci Tomsehik. Muller, Mora-czeuski in sodrugi na železniškega ministra in ministra za deželno brambo naslednjo interpelacijo o pripravah za militariziranje železniških uslužbencev :
„Eisenbahner“ je priobčil od vojaških oblasti pripravljeni ukaz, ki sklicuje vojaško obvezane železniške uslužbence v vojaško službo, t njih
vojaški lastnosti pa naj jim odkaže nadaljevanje njihove železniške službe.
Ta ukaz ni nič druzega kakor izpričevalo slabe vesti vlade. Očividno se vlada boji, da bi se dali železničarji v opravičeni nejevolji nad zadrževanjem'njim že obljubljenega in po parlamentarnem sklepu odobrenega povišanja plač dovesti do tega, da si sovoje s pasivno resistenzo, ali s stavko, kar jima odrekata vlada in parlament. Vlada očividno sodi. da mora priti takemu sklepu železničarjev v okom s tem, če jih postavi pod vojno pravo.
Tako postopanje pa bi po zakonu nikakor ne bi bilo utemeljeno. Najprej brezpogojno izključuje § 3 brambenega zakona tako porabo v vojaško službo poklicanih železničarjev. Po tem zakonitem določilu se more porabljati oborožena sila izključno za brambo monarhije proti vnanjim sovražnikom ali za ohrano reda in varnosti v notranjosti; nikakor pa no dovoljuje zakon, da se, porabljajo za delo v železniškem obratu. Potemtakem ni nihče, niti cesar, opravičen, da pokliče železničarje za drug namen kakor za brambo proti vnanjim sovražnikom ali za podporo varnostnih policajev v notranjosti. Militariziranje železničarjev, da se jim onemogoči mezdni boj, bi bilo torej nedvomno drzno prekoračenje zakonito omejene zapovedne sile.
Na tem ničesar ne izpremeni niti dejstvo, da je vlada v § 44 brambenega zakona vtihotapila določbo, da se sme izvršiti delna pritegnitev rezerve ne le po nabornih letnikih, krajevnih okoliših in armadnih delih, ampak tudi „po posebni porabnosti". Zakaj ker se more armada rabiti le za namene, imenovane v § 3 brambenega zakona, je dovoljena tudi delna pritegnitev rezerve in nadomestne rezerve le po porabnosti za te namene. Torej je očividno, da je slaba vest zapeljala vlado, ko je pripravila odredbo, za katero je zakon ne opravičuje.
Zategadelj vprašamo ministra : Ali sta pripravljeni takoj kot nezakonite preklicati in odpraviti vse odredbe, ki se pripravljajo za militariziranje železničarjev v slučaju mezdnega gibanja 1
Internacionala proti vojni.
Manifest mednarodnega socialističnega Biroja.
Mednarodni socialistični biro v Bruslju je izdal naslednji manifest:
Na naše povabilo so se zedinile socialistične stranke v Turčiji in v balkanskih državah, da izdajo skupen manifest in se v smislu štutgartske 11107) in kodanjske (1010) resolucije sporazumijo
o	sredstvih, ki pospešijo rešitev sedanjega konflikta.
Pravkar smo prejeli ta dokument. Prosimo Vas, da ga daste s svojim časopisjem na znanje stranki in vsemu javnemu mnenju.
V	teku balkanske bune je edino socializem delal za svetovni mir.
Naši sodrugi na vzhodu se vkljub razbrzdanim strastem, vkljub svoji iz kapitalistično zaostalega miljeja umljivi številčni slabosti niso
obotavljali ik: trenutek, pa 'O na ulici in v pari lamentu apelirali na razsodnost in so pobijal-vojne spletke kapitalističnih razredov.
V srbski skupščini sta edino socialistična poslanca Lapčevic in Kazlerovic — kot sama proti vsej buržvaziji — energično protestirala proti vojni.
V bolgarskem sobranju je dvignil edini socialistični poslanec Sakazov — tudi sam proti vsej buržvaziji— glas za mir. Ko je zapuščal parlament, ga je sprejela šovinistična množica s streli iz revolverje^.
Naši za delavsko internacionalo tako zaslužni srbski in bolgarski sodrugi so pokazali, da more trajno rešiti konflikt samo sporazum vseh balkanskih narodov s Turčijo, kakor sta ga zahtevali konferenci socialističnih strank balkanskega polotoka 7. jamivarja 1910 in 18. oktobra 1911.
To naziranje so ponovno zagovarjali naši sodrugi v Avstriji in na Ogrskem, tako ga je pred kratkim zoper zagovarjal v avstrijski delegaciji
S.	oktobra tega leta dr. Ellenbogcn, ki je govoril v imenu vse socialistične frakcije. V tej deželi, bivališču velesile, ki je prav posebno interesirana pri balkanskih dogodkih, so socialisti neprenehoma priporočali vnanjo in notranjo demokratično politiko, ki temelji na avtonomiji narodnosti in gre za tem, da se ogne sporom, ki utegnejo zanetiti splošen požar.
Nevarnost, da se požar razširi, je označil izvrševalni odbor mednarodnega socialističnega biroja v svojem manifestu, ki ga je priobčil ob naši mednarodni demonstraciji proti tripolitanski vojni v novembru 11)11. Tedaj smo pokazali posledice roparskega čina Italije, ki je sledila slabemu zgledu :	maročanski osvojitvi, ki so jo
molče odobrile tiste velesile, ki danes zatrjujejo, da hočejo zabraniti na Balkanu, kar so same trpele, priporočale ali storile na severu Afrike.
Kapitalistični sistem je veriga. Če sta Maroko in Tripolis omogočila buno na Balkanu, 'doživimo morda jutri nadaljne mobilizacije in gotovo povečanje vojaških bremen. V letu 11)00 so znašala že enajst miljard in pol frankov na leto. Od 1910 do 1911 se je pomnožila številka za več kakor 500 miljonov frankov. Leta 1912 smo doživeli dovoljenje mnogih miljonov za angleško mornarico, zdaj naznanja avstro-ogrska vlada potrebo novih velikih vojaških kreditov.
To neprestano naraščanje militarizma more nevarnost le pomnožiti. Mednarodni socializem je dolžan samemu sebi, da ponovi svoj klic proti bestialnosti vojne.
S prijatelji na Balkanu prote.stiramo proti oboroženi sili in se borimo za razoroženje in za razsodišča.
S	sodrugi na Balkanu protestiramo proti hinavščini velesil, ki se spakujejo kot zaščitnice balkanskih narodov in uprizarjajo mirovne parade, dočim davijo Poljake, Fince in Perzijo ter plačujejo oboroženje črnogorskega ropa.
Ce sodrugi na Balkanu še nimajo potrebnega vpliva, da izvedejo svojo voljo po življenju v miru in svobodi, tedaj računamo na prizadevanja velikih socialističnih strank, da hladnokrvno stopimo nevarnostim sedanje ure nasproti, da pripravljamo izvedbo resolucij svojih mednarodnih kongresov in skrbno pazimo na vse even-tualnosti, ki nas povedejo iz kaosa.
'Po bo tudi naloga prihodnje seje biroja.
Izvrševalni odbor mednarodnega socialističnega biroja :
E. Vandervelde.	Ad. Anseele.
L. Furnemont.	E. Huvsmans.
Tej izjavi je priložen manifest socialističnih strank Turčije, Srbije, Bolgarije in Rumunije, ki ga je „Zarja“ v izvlečku'priobčila v sredo 10. t. m.
Dr. Oton Bauer :
Boj za Macedonijo.
(Prevel J. G. . . . c.).
• V petdesetih letih 19. stoletja je vladalo v Macedoniji še vedno naturalno gospodarstvo. Kmetje niso prodajali svojih pridelkov, njihove družine so jih same použile. Kmet ni proizvajal blaga za trg, temveč za lastno potrebo. Cesar ni porabil sam, to je izmenjaval v naturalijah. Na tedenskih sejmih v Peču in Prizrenu so izmenjavali kmetje žito za sol. kožuhovino in tolščo za železo. Denarja niso uporabljali pri tej izmeni.
Po krimski vojni je naturalno gospodarstvo polagoma propalo. Pod pritiskom evropskega kapitalizma se je moralo umakniti denarnemu gospodarstvu. Dveh sredstev se je posluževal kapital, da izprevržen Turški gospodarski ustroj : posegal je v razvitek sestava državnih dolgov, osvojil si je gradnjo železnic.
Od Rusije vedno znova ogroževana, si je morala Turčija ustvariti močno armado, plačevati europski industriji ogromne vsote za orožje in vojni materijal in v' mnogih bojnih pohodih braniti svoje posestno stanje. Xa ta način je postal turški državni zaklad obremenjen s težkim državnim dolgom. Europski finančni kapital se je vsesal v turške državne dohodke. Od I. 1881 so najvažnejši državni dohodki — monopol na sol in tobak, davek iz kolkov in na špirit, davek na ribolov in desetina od svile, carina in obrtni davek — odtrgani upravi turškega finančnega ministrstva in podvrženi upravnemu svetu, sestoječemu iz
PODLISTEK.
Predpisi za prometno službo.
(Dalje.)
Člen (S.
Vzdrževanje reda in varnost obrata na kolodvorih.
Vstop na kolodvore.
1. Uslužbenci,, ki opravljajo prometno službo in organi, ki jo imajo voditi, morajo vzdrževati red in varnost obrata na kolodvorih (izvzemši področja kurilnic, delavnic in materialnih skladišč) ter skrbeti za točno izvrševanje določb §§ 96 in 102 železniško obratnega reda.
V	smislu teh določb je tiste, ki prestopijo varnostne predpise, ki se ne ravnajo po opominih železniških organov, ali pa ki so izvršili čin, ki ogroža ali moti varnost prometa, če ni pomoč varnostnih organov takoj pri roki, po možnosti pridržati in izročiti pristojni oblasti.
Na zadnje omenjene določbe sc nanašajo tudi na svojce železniških uslužbencev, glede katerih je vpostevati še sledeče :
Na postajah, kjer je prekoračenje tirov po svojcih uslužbencev neizogibno, so sme to izvršiti le na določenih prehodnih mestih, ki jih je po možnosti posebej označiti. Prekoračiti pa se tudi ta mesta sme le tedaj, če ni tam vlakov, ali pa če se v njih bližini ne premika voz, vlakov ali pa strojev. —
2. Vstop na kolodvore je razven v prostore,. ki so trajno ali pa začasno odprti občinstvu, doli
voljen razven železniškim uslužbencem n osebam, ki imajo posebno dovoljenje zato, še sledečim :
a) organom nadzorovalne oblasti ;
b) nadzorstvenemu osobju državnih brzojavov ;
c) brzojavnim delavcem in profesionistom, ki imajo opravke na železnici;
d) organom c. kr. sodnijskih in političnih oblasti, c. kr. žandarineriji, in c. kr. organom finančne straže ; nadalje policijskim in poštnim organom, če se ti nahajajo v izvrševanju svoje službe ;
e) c. kr. vojaškim poveljnikom in njih sprem-
ljevalcem, železniško prožnim poveljnikom, nadalje častnikom in podčastnikom, ki se morajo iskazati s službenim naročilom in končno vojaškim osebam, ki jim je poverjeno precizijsko merjenje in določanje teže. Vkljub temu pa je vse osebe, ki imajo pravico do vstopa na železnico, pa ne pripadajo železniškemu osobju, opozoriti na morebitne nevarnosti, ki bi utegnile biti zanje v posledici njih muditve na železnici.
Svojcem železniških uslužbencev je vstop v kolodvorske obratne prostore ravno tako prepovedan kakor občinstvu.
Člen 7.
Službeno razmerje prometnih organov napram or ganom ostalih službenih panog.
1.	Ker je prometna služba (v smislu člena 1., točka 3.), torej tudi odgovornost za nje varno izvrševanje naloga prometnih organov, se morajo
zastopnikov pariških, dunajskih, berlinskih, rimskih in carigrajskih velebank. Ti dohodki se uporabljajo izključno v odplačilo dolgovnih obresti evropskemu kapitalu.
Tem silneje je morala Turčija misliti na to. da poveča svoje dohodke iz drugih davkov. Predvsem so bili to davki, ki jih je nosil kmet: desetina, zemljiški davek, davek na koštrune, govedo in svinje. Prisiljeni v plačilo večjih davkov so se morali kmetje odločiti za prodajo enega dela pri-•delkov, da si preskrbe denar za davčnega iztirjale«. 'Pako sc) pričeli prehajati k proizvajanju za trg.
Učvrščena je bila ta tendenca vsled gradnje železnic. Železnice, ki jih je po 1. 1872. zgradil avstrijski, belgijski in francoski kapital, so uvažale evropsko blago na macedonske trge. Miku, da kupi to blago, se kmet ni mogel ustavljati. Prodal je svojo žetev, da si pridobi denar za nakup tujih izdelkov. In za prodajo so nudila nova prometna sredstva priložnosti dovolj : preje je bilo nemo-žno postavljati žito in živino na oddaljenejše trge, sedaj pa so železnice razširile trg za razpečavanje blaga. V vaseh so se pojavili žitni trgovci, ki so nakupovali žito in koruzo, da jo po novih železnicah popeljejo v velika trgovska središča in pristaniška mesta.
Tako se je izvršil v Macedoniji tekom druge polovice 19. stoletja prehod iz proizvajanja blaga za lastno potrebo v proizvajanje za trg, od naturalnega gospodarstva do denarnega. Prva posledica te spremembe v gospodarskem življenju je bila poostritev razrednih nasprotstev v 'deželi.
Oba velika razreda macedonske drugi so vlasteliin (spahiji) na eni. kmetje na družbe strani. Razredno nasprotstvo vsebuje zaeno tudi narodnostno in versko nasprotstvo : spahiji so Turki in mohamedani, kmetje pa Slovani in kristjani. Razmerje obeh razredov se je pod vplivom prehoda od naturalnega gospodarstva do denarnega popolnoma spremenilo.
Najpreje so spremenili davčno upravo v deželi. Najvažnejši davek je desetina. Kmet mora, predno prične z mlatvijo, oddati desetino žetve kot davek. Ta davek dolguje kmet državi. Toda država je izročila pobiranje desetine spahijem v fevd, za kav so se leti morali zavezati, da ji preskrbe in vzdržujejo vojnike :	za vsakih 3000 asper
desetinskih dohodkov enega moža. Odkar je revolucija v Evropi odpravila fevdno pravo, je bila po 1. 1839. tudi v Turčiji odstranjena na fevdnem pravu sloneča vojna in davčna uprava. Spahije so oprostili dolžnosti preskrbovati in vzdrževati vojake ; zato pa jim je bila odvzeta tudi pravica pobirati desetino. Desetina je pripadla zopet državi, ki je pa ni sama pobirala, temveč jo je dala davčnim zakupnikom v najem. Tako je stopil
organi ostalih službenih panog vzdržati vsakega poseganja v odredbe prometnih organov.
Č 1 e n 8.
Izvrševanje službe ob navzočnosti kakega višjega uradnika.
1. Navzočnost kakega višjega uradnika ne odveže nobenega uslužbenca odgovornosti, ki je v zvezi z njegovo službo.
2. Ustmena naročila, ki jih dobi podrejeni od svojega predpostavljenega, mora izvršiti. Za dano naročilo pa je odgovoren predpostavljeni, dočim ostane odgovornost za način izvršitve podrejenemu.
Če bi pa izvedba danega naročila utegnila omejevati varnost ali rednost prometa, ima podrejeni pravico, da v svoje kritje pred izvršitvijo naročila zahteva pismen ukaz od predpostavije-n°8a-
Take pismene ukaze je takoj predložiti višjemu službenemu mestu v naknadno znanje.
Oddelek II.
Železniške in kolodvorske naprave.
Člen 9.
Označenje železniške strani.
1.	Označenje železniške strani, tirov in predmetov kot desno- ali levostranske se izvaja vedno v smeri od začetne proti končni točki proge.
Na dvotirnih progah je torej označiti tir, ki se ga vidi v smeri iz začetne proti končni točki
F
na mesto spali ja davčni zakupnik, na inesto fevdnega gospoda kapitalist.
Davčni zakup je kapitalistično podjetje. Obdržati se more le tedaj, če more zakupnik izsiliti od kmeta več, kot mora sam plačati državi. Cim več je Turčija, dušeča se v neprestani finančni stiski, zahtevala od davčnega zakupnika, toliko silneje so morali leti pritisniti na kmeta. Povečanje njihovih zahtev je povzročilo hude hoje s kmeti. Kmet mora puščati svoje žito toliko časa na njivi, dokler ne pride davčni zakupnik na polje, preceni žetev in odpelje desetino. Da bi ociganili zakupnika desetine, poskrijejo kmetje del žetve, predno pride zakupnik. Zakupnik se brani proti temu na ta način, da podkupi krajnega prestojnika in ga pokliče na pomoč. Tako vodi vsako pobiranje desetine do hudih bojev.
Gradnja železnic povečuje izsesavanje kmetov. Železnica olajšuje davčnemu zakupniku kontrolo nad kmeti, olajšuje odvažanje žita in njega razprodajo v velikih trgovskih središčih ; železnica povečuje torej zakupnikov pohlep. Zato se pom-nože z zgradbo železnic dohodki od desetine. Ko je bila 1. 1824. izročena prometu železnica Solun-Bitolje so se glasili plačilni odkazi zakupnikov desetine v obeh sandžakih na 74,1174 funtov ; 1. 1899. so že poskočili na 222,515 funtov. Zaeno ima pomnožitev železničnega omrežja še drugo posledico : razširi se denarno gospodarstvo. Kmet se privai velik del svoje žetve spraviti v denar. Zakupnik desetine je navadno obenem tudi žitni trgovec. Ker kmeta lahko muči s pomočjo podkupljivih uradnikov in krajnih predstojnikov, uporablja svojo moč v to, da poviša kolikor sploh mogoče ne samo desetine, temveč, da kmeta tudi prisili, da mu proda za nizko ceno ostanek ovoje žetve. Tako plenijo in izsesavajo kmete pohlepni kapitalisti.
Drugi odnošaji so pripomogli poslabšati kmetov položaj :	povišanje	zemljiškega	davka,	uni-
čujoče živinske kuge, oropanje kmetov po velikih vojaških krdelih v premnogih bojnih pohodih. Kmečka pobcda povzroča na eni strani ogromno izseljevanje v sosedne dežele, predvsem v Bolgarijo — tudi v Avstriji uporabljajo maceclonskega delavca-popotnika pri kopanju zemlje, pri gradnji železnic in vodnih regulacijah vedno pogosteje — na drugi strani se pomnožuje capinski proletariat, iz katerega se rekrutirajo številne roparske tolpe. Kmetska pobeda spremeni končno tudi odnošaje med kmetom in vlastelinom.
Macedonski kmetje se dele vtri skupine :
1. Svobodni kmetje. Ti so lastniki zemlje, plačujejo samo državne davke, spahijeip pa jim ni treba plačevati nikakih davščin.
2. Najemniki (Kasimidžji). Zemlja je last vlastelina, vendar ima kmet na njej stalno po-
proge na levi, kot „levostranski“ in tir na desni v ravnoisti smeri kot „desnostranski“.
Člen 10.
Razdelna znamenja, položni kazalci, zatvornice, žvigalni koli.
1. Železnica je opremljena z razdelnimi znamenji, ki kažejo razdalje v celih kilometrih in njih desetinkah.
2. Položnost posameznih železniških prog in nje dolgost kažejo ob stiku dveh različnih polož-nosti nameščeni položni kazalci.
3. Prehodi v višini tračnic so opremljeni z zatvornicami.
Na lokalnih beležnicah ne lahko opusti postavljen je zatvornic oh prehodih, če tega ne zahtevajo pristojne oblasti z ozirom na posebne krajevne razmere.
Preti /trehodi, ki niso opremljeni z zatvornicami ter leži. neugodno, ali pa če se jih mnogo rabi, je postaviti žvižgal ne kole (Pfeifpflocke).
Č l.e n 11.
Postaje, ogibališča, postajališča i. dr., tiri.
1.	Na železniški progi je razločevati : a) postaje, kjer omogočijo napravo tirov križanje in prehitevanje vlakov in ki so napravljeni za osebni in blagovni promet. h) o g i b a 1 i š č a , kjer je razven enega ali dveh glavnih tirov najmanj še eden stranski tir za križanje ali prehitevanje vlakov. Ogibališča niso opremljena za osebni in blagovni promet, temveč služijo edino-le namenom vlakovnega prometa.
sestno pravico. Plačevati pa mora gospodu ta-kozvani kasim, najemnino v naturahjah ali v denarju.
3.	Začasni najemniki (Ispoldži). Zemlja je last gospoda. Kmet nima nikake posestne pravice na njej, je navaden najemnik, ki se ga lahko odslovi. Vlastelin prepusti zemljo kmetu v obdelovanje, za kar mu mora ta izročiti en del pridelkov
—	navadno eno tretjino. Pobiranje se vrši na polju na sličen način kakor pri desetini. V najem vzeta kmetija s pripadajočimi najemniki vred se imenuje tčiflik *).
Pod vplivom denarnega gospodarstva se spremeni razmerje med temi skupinami kmetov. Svobodni kmetje postajajo vedno pogosteje najemniki : preko glave zadolženi kmet da, da bi mu priskočil vlastelin v hudi stiski na pomoč, gospodu pismo, v katerem mu odstopa zemljo, pridrži pa si pravico obdelavanja proti plačilu najemnine. Tako postane svobodni kmet najemnik. Kadar ne more kmet nikjer več dobiti denarja za najemnino in davke, se mora vlastelinu enostavno kar umakniti in biti vesel, če mu ta prepusti kot začasnemu najemniku obdelavanje zemlji. Tako postanejo iz najemnikov začasni najemniki. Fevdni tčiflik izpodrine svobodni kmetski stan.
Zaeno pa rastejo tudi zahteve, ki jih stavi vlastelin na začasne najemnike. Tudi njemu olajšuje železnica kontrolo nad kmeti. Tudi njegov pohlep po kmetovih pridelkih raste, odkar mu omogoča železnica z dobičkom prodajati žito na oddaljenejših trgih. 'Pako se poostril je razredno nasprotstvo med vlastelini in začasnimi najemniki.
Pri turških oblastih ne dobe kmetje nobene odpoinoči. Turški uradnik in turški sodnik stojita vedno na strani mohamedanskega gospoda, ki ne varčuje z baksišem, proti slovansko-kristijanski raji, ki ji primanj kuje sredstev za podkupovanje.
Kmetska razjarjenost nad poslabšanjem njihovega položaja raste toliko bolj, ker vidijo kmetje svoje razredne in narodne tovariše v sosednih deželah, ki so osvobojeni turškega gospodstva, v veliko ugodnejših razmerah. Iz Srbije in Bolgarije so pognali turške spadije, kmet je svoboden lastnik svoje zemlje, plačevati mu ni treba nikakih
*) Tčiflik jo starejši kot turško vladanje, Izhaja od bizantinske paroikije, ki je odgovarjalazapadno-rimskemu kolonatu. Turki niso ustvarili tega razmerja, postavili so marveč turškega spahija na mesto grškega vlastelina ali na mosto slovanskega plemiča.. Primerjaj Zachariii von Lingentlial, Geseliichte des Griechisch-romischen Rechts. Berlin 1X77, stran 242 ff. ; Wlainatz, die agrarrochtlichon Verhiiltnisse des mittelalterlichen Serbion. Jena 1903. — Citatoljem ,.Kampfa“ in ..Naših Zapiskov* je znan la sistem začasnega najemništva iz sestavkov sodruga Topaloviča o bosanskem agrarnem vprašanju.
c) postajališča, kjer razven enega ali dveh glavnih tirov ni nikakih drugih tirnih naprav, so opremljena za osebni ali tndi blagovni promet, toda le v omejenem obsegu ;
d) nakladališča, kjer se na prosti prog1 neposredno odcepi e d - n ali več s t r a n-s k i h tirov, na katerih se izvršuje nakladanje ali razkladanje tovornih voz.
Na lokalnih železnicah se sme z dovoljenjem v to poklicanega službenega mesta pustiti na prosti progi posamezne vozove v svrho razkladanja ali nakladanja in jih poriniti z naslednjim vlakom do bližnje postaje, (ogi-haliisca). Pri tem pa se je. ozirati na potrebne varnostne odredbe (glej člen 43.).
c)	o d c e p i 1 n a mesta, kjer se od proste odcepi kaka stranska proga, ali pa tir, ki vodi v kako industrielno napravo, premo-gokop in podobno ;
/) p r o s t o p r o g o , ali kratko nazvano progo , to je železnica med postajami, ogibališči in postajališči.
2.	.Tiri, ki so v kaki postaji ali ogibališču določeni kot nadaljevanje prožnih tirov, so g 1 a -v n i tiri, ostali tiri pa so stranski tiri.
Vrhutega pa se označuje glavne kakor tudi stranske tire s številkami na ta način, da dobi levostranski glavni, oziroma prehodni tir, v smeri
oil	začetne točke proge vedno številko I, vsi drugi od tega na levo ležeči tiri pa tekoče neravne številke : 3, 5, 7 i. t. d., vsi na desno ležeči tiri pa ravne številke : 2, 4, (i i. t. d.
davščin vlastelinu, desetina v naturalijah nadomešča moderen davčni sistem. Nikako čudo, da si macedonski kmetje žele bolgarskih in srbskih čet kot osvoboditeljic v svojo deželo !
Turčija ne more odpraviti fevdnega prava : razredu, ki edini še varuje in ščiti njeno vladarstvo v Macedoniji, ne more odvzeti njegove življenske podlage. Mohamedanov, Turkov ne more razlastiti, da osvobodi s tem kristijane, Slovane. Preu-stroj fevdne pravne uredbe v meščansko se v Macedoniji ne da izvršiti na nikak drug način kakor z odstranitvijo Turškega gospodstva. Osvojitev Macedonije po Bolgariji in Srbiji pomeni za to deželo meščansko revolucijo — njeno leto 178:*J. ali 1848. Fevdalizem, prenosljiv, dokler je vladalo naturalno gospodarstvo, je postal tam kakor vsepovsod nevzdržljiv, brž ko ga je preobrazilo denarno gospodarstvo. Kakor je bila preobrazba naturalnega gospodarstva v denarno gospodarstvo v vsej Evropi poslednji vzrok vseh agrarnih revolucij od 1525 do 1848, tako je danes v Macedoniji vzrok razsulu turškega gospodstva. Osvojitev Macedonije po krščanskih balkanskih državah bi pomenjala velik zgodovinski napredek : osvoboditev macedonskega kmeta iz nenasitnih krempljev turškega fevdnega gospoda; razširjenje preozkih, vsak razvitek onemogočujočih mej krščanskih državic balkanskih ; osvoboditev turških kmetov v Anatoliji od ogromnih vojaških in davčnih bremen, ki jih morajo nositi, da ščitijo gospodstvo 15.000 turških vlastelinov po Macedoniji. Že davno bi bil storjen ta zgodovinski korak, da ga ni oviral na eni strani narodnostni boj med krščanskimi balkanskimi narodi, na drugi strani pa velevlasti, ki podaljšujejo Turčiji življenje, ker se ne morejo zediniti glede delitve svoje dedščine.
Državna konferenca strojevodij.
(Dalje.)
II.	Strojevodjem in strojevodnim namestnikom je podeliti odmornc dopuste brez ozira na substitucijske stroške pravočasno naznanjenih izvoljenih uslužbencev in sicer : do prvih deset let službe 14 dni odmornega dopusta, od lo do 2«> let 21 dni in po 20 let 28 dni dopusta.
Bolezni, orožne vaje in enaki dopusti ne kratijo te pravice ; take odsotnosti v službi ni vračunati kot odmorne dopuste.
( lanom personalne komisije, delavskih odborov in odborov bolniških blagajn, kakor tudi članom predsedništva, razsodišča in delegatom zavarovalnice zoper nezgode železničarjev, je podeliti v svrho informacij in poročil redne dopuste in
Č 1 e n 12.
Vporaba novih ali prenarejenih naprav in tirov.
1. Novozgrajene železniške proge, kakor tudi tiste dele že obstoječih, ki z dograjo ali pa pre-naredbo dobijo nove ali izpremenjene tirne napravo in predmete, se sme uporabljati šele tedaj, če se je podelilo zato potrebno oblastno dovoljenje.
Člen 13.
Prosta železniška širina.
1. Ob strani in med tiri ležeči predmeti morajo biti od tračnic oddaljeni toliko, da ne ovirajo varne vožnje po tiru.
Kot najskrajnejša moja veljaj, da morajo kupi gramoza v tiru biti oddaljeni najmanj 200 mm od notranjega roba tračnice in ne smejo biti višji nego 50 mm. nad gornjim robom tračnice. Ob strani in med tiri morajo kupi gramoza biti oddaljeni poleti najmanj GOO mm, pozimi pa zaradi snežnih plugov, da imajo prosto pot, 800 mm od notranjega roba tračnice. Ob straneh tirov naloženi kupi gramoza lahko dosežejo poljubno višino, samo da njih pobočje napram tiru ne sme biti bolj strmo kot 45 stopinj.
Pri stranskem odkladanju predmetov poleg tirov mora razdalja od notranjega roba tračnice znašati po možnosti 1500 mm, v vseh okolnostih pa najmanj 1300 mm.
2. Na postajah (ogibališčih) — izvzemši področja kurilnic, delavnic in materialnih skladišč
—	morajo postajenačelniki, oziroma vlakovni
t
je te elane oskrbeti z začasno prostovožno legitimacijo.
Dopuste funkcionarjem podpornega in pra-vovarstvenega društva strojevodij avstrijskih in ogrskih železnic, društva strojevodij na Češkem, podpornega in pravo varstvenega društva strojevodij iz Bosne in Hercegovine, društva strojevodij na Ogrskem in članom strokovnih društev, ki imajo zastopati interese strojevodij in stroje-vodnih namestnikov, je smatrati službenim dopustom in se jih torej ne vračuna kot odmorne dopuste.
Razne že obstoječe določbe glede normalnih dopustov ostanejo neizpremenjene.
12. Stalni prejemki definitivnih ali provizo-račnih nastavljencev se tekom bolezni skozi eno celo leto ne prikrajša. Ako ni nastavljenec v tej dobi že okreval, se določi, če se ga obdrži v službi ali vpokoji.
V	slučaju, da pritiče bolnemu uslužbencu na temelju zavarovalnega zakona nezgodna renta, se stalne prejemke skozi eno leto ne prekine in se potom zavarovalnice zoper nezgode oziroma v smislu obratne ali prometne nezgode zgubo na spremenjljivih prejemkov izpolni in se to bolniško leto vračuna kot aktivno.
Tekom začasnega odstavijenja ali preiskave, kakor tudi tekom dobe, ki jo dotični mora pre-sediti v zaporu radi službenih zločinov se stalne prejemke v polni meri izplačuje.
Vse stalne prejemke naj se izplača zadnje dni meseca vnaprej.
13. Ureditev delovnega časa naj se vrši na način, da bo trajal na progi največ H ur, oziroma tam kjer je možna nočna služba 7 ur pri osebnih vlakih, in 11, odnosno lo. pri tovornih in lokalnih železnicah. Pri tem pa je vračunati po voznem redu trajajočo vožno dobo pri brzovlakom 5 ur. pri osebnem vlaku 7 ur in pri tovornem vlaku
9	ui’. To vožno dobo se ne sme prekoračiti. 4 urne vožne dobe je vračunati tudi po dveh noči zaporednega službovanja in sicer v dobi od 7 ure zvečer do 9 zjutraj.
Pri odmeri službi je urediti čas na način, da
12	ur dela sledi 24 urni odmor.
Vsako leto se ima podeliti 52 prostih dni, ki naj trajajo 36 ur.
Pri ureditvi službene dobe je vračunati pripravljalni in opremenljevalni čas.
Službenem času sledeča ’ odmorna doba izven stanovanjskega okraja ne sme trajati manj kot 11 ur. Temu naj bo podlaga zahteva, da službena doba ne sme biti daljša od 30% in odmprni čas
odpravniki ali zato določeni organi, v področjih kurilnic, delavnic in materialnih skladišč dotični predstojniki, na prosti progi pa progovzdrževalni organi skrbeti za prosto železniško širino po predstoječih določbah.
Člen 14.
Službene ure.
1. .Na vsaki postaji mora biti potnikom vidna ura. Razven tega mora biti pri brzojavnem aparatu vsake postaje in ogibališča ura. po kateri se urejuje službo.
Na lokalnih železnicah mora bil na vsaki .postaji ena ura, po kateri se. urejuje službo.
2. Vsak pri eksekutivni službi vdeležen uradnik, poduradnilc, postajni mojster, mestni mojster, premikalni nadzornik, premikalni vodja, prožni mojster, prožni vravnavaleo (delovodja), čuvajski kontrolor, prožni, ogibni (ogibno-pre-stavljališki) in nadomestni čuvaj, prožni obhodnik, vodja voženj s prožnimi vozički in drezinami, strojni mojster (strojni nadzornik) kakor tudi strojevodja in vlakovodja mora v službi seboj imeti dobro idočo žepno uro.
Vsaka zasedena čuvajnica, potem vsako vla-kojavno in bločno mesto mora biti opremljeno z uro.
3. Vse te ure morajo biti uravnane po srednjo evropskem (železniškem) času.
4. Da se vzdrži vse ure v soglašujočem teku, jih je uravnati vsak dan neposredno po znamenju za uravnanje ur, ki pride brzojavnim potom.
Postaje, ogibališča in postajališča, ki niso v zvezi z obstoječo korespondenčno brzojavno zvezo, potem ogibni in ogibno-prestavljališki čuvaji kakor tudi prožni, vlakojavni in Močni čuvaji morajo uravnati svoje ure po znamenju 14 ..uravnajte ure“, ki je določeno za prožno ošobje in ki sc ga da z električnim zvonilom.
nc krajši od 70%. Odmorni čas na stanovanju ima trajati najmanj 45% od splošnega časa.
Službeni predstojniki in uslužbenci njim pri-deljeni so odgovorni za redno ravnanje po določenem službenem in odmornem času. Vsakemu prestopku predpisov sledi stroga disciplinarna kazen. Take prestopke je naznaniti izvoljenim zaupnikom. Le v slučaju izrednih dogodkov (elementarne nezgode, če skočijo vlaki iz tira, ali če se poruši pečina na tir, ali ob povodnji i. t. d.) se izjemoma ni ravnati po predpisih. Za delo v takih izvanrednih slučajih je osebje primerno oškodovati.
14. Odprava določbe, da se uslužbenec v prostem času ne more odstaniti od svojega domačega okraja brez prijaviti se pri službenem predstojniku.
15. Sprememba predpisov glede preiskave vida in sluha na podlagi izvedbe praktičnih službenih razmer, z določbo, da kdor je dovršil z uspehom izpit, je oprostiti vsake nadaljne preiskave barvnega čuta.
Kreiranje poduradniških mest za one, ki radi barvne slepote, ali radi slabega vida in čuta, so bili odtegnjeni strojevodni službi. Te je names-stiti kot strokovne mojstre v delavnicah ali kurilnicah, eventuelno kot skladiščne mojstre ali kanoliste. kjer pa imajo napredovati po normah določenih za strojevodje.
Oni namestniki, ki so bili radi enakih vzrokov odtegnjeni vožni službi, imajo doseči mesto poduradnikov v isti dobi kot njih tovariši v vožni službi.
Poslabšanja sluha radi opravljanja službe na stroju, ki se ga kuri s surovem oljem, ali na stroju z avtomati, z zvončnostim dimnikom, ali na turbini, je priznati nezgodam in je dotičnemu podeliti nezgodno rento.
Sprememba obstoječega signaliziranja prog potom odprave barvnih signalov, ki se naj jih nadomesti s primernimi signali bele barve.
K tem predlogam se je javil besedi sodr. Ružička, ki je v daljšem govoru pojasnil in ute-melijl pravičnost gori označenih točk. Razpravljalo in stavilo se je še sledeče zahteve.
18-. Izvoljene zaupnike osobja, ki imajo urediti službene, zadeve s predpostavljenim in postaviti turnuse, je od strani uprave priznati in njih izvolitev uradno izvesti.
19.	Strojevodjem in njih namestnikom je podeliti sledeče obleke:	vsakoletno	eno	poletno
črno službeno obleko in kapo in zimsko črno suk-neno obleko in sukneno kapo. Nadaljno kratek
Na lokalnih železnicah sc izvrši uravnanje ur dnevno po zato določenih napravah.
5. Ako postaje (ogibališča) radi motene brzojavne zveze ne dobe brzojavnega znamenja za uravnanje ur, se mora dati znamenje 14 po lastni, v brzojavnem uradu se nahajajoči službeni uri.
6. če bi postaja, ogibališče ali postajališče brez brzojavnega aparata ne slišala znamenja ..uravnajte ure“. mora svoje ure uravnati po žepni uri tistega vlakovodje, ki je na prejšnji postaji uravnal svojo uro po danem znamenju za uravnanje ur.
7. Pred odhodom iz odhodne postaje kakor tudi pri vsaki menjavi vlakovnega osobja morajo vlakovni odpravniki od vlakovodje in strojevodje zahtevati, da pokažeta svoje žepne ure in s tem ugotoviti, da kažejo pravi čas. Če jo potrebno, se mora odrediti uravnanje ur (glej člen 97, točka I n).
Isto se ima izvršiti na prvi postaji (oglbališču) na kateri postoji vlak po znam. n ju za uravnanje ur’
Člen 15.
Oprema ogib s signalnimi predmeti.
1. Ogibe, čez katere vozijo vlaki ali pa se preko njih v temi premika (glej člen L < >7), morajo biti opremljene s signalnimi predmeti, ki jih jo možno razsvetliti.
Druge ogibe pa morejo, v kolikor pripušča njih lega v stranskih tirih, ostati brez signalnih predmetov, ali pa se opremi z nerazsvetljavnimi signalnimi predmeti.
Na lokalnih železnicah oi/ibna znamenja niso obvezna ; kjer /si se nahajajo, /ki njih razsvetljava ni potrebna.
(halje prihodnjič )
kožuh in črni plašč, z dveletno nošno dobo. Poleg tega črevlje iz klobučevine.
29. Mesto obstoječih kilometrin in urnih doklad in poleg drugih nagrad, naj sc izplača dnevno dieto. Ta naj znaša, brez razlike na postajne okraje, za brzovlake in osebne vlake dnevno 7 kron. t. j. mesečno 217 kron in letno 2555 kron.
Za vodstvo vseh ostalih vlakov in zunanjih rezerv in potrebno pripravo naj se izplača, iz-vzemši stanovanjske rezerve, dnevno dieto 5 kron in 50, t. j. ,mesečno 170.50, letno 1907.50 kron. Službi na stanovanjski postaji je podeliti dnevno dieto 4 kron. mesečno 121 kron, letno 1400 kron.
21. Vsakemu prostemu dnevu po turnusu in vsakemu pričetnemu dnevu dela, brez ozira na trajnost službe, je vračunati polno dnevno dieto. Izjema je mogoča le radi dopusta ali bolezni.
22. Za vsako nočno službo je izplačati, poleg prej navedenih diet, nočno službeno odškodnino v znesku 2 kron. Nočnemu delu je smatrati službeno dobo od 2 ure zvečer do 9 zjutraj in ki traja najmanj 4 ure.
23. Službo na nekurjenemu stroju ali režijsko vožnjo je vračunati v smislu diete za tovorne vlake.
24. Strojnemu osobju je izplačati glasom sedanjih določb hranarino poleg dnevnih diet in nočne službene doklade.
25. Strojevodni namestnik, ki opravlja službo strojnega kurjača, dobi 80% postranske prejemke. Poklicani kurjač pa 70%. Ti prejemki so označeni pod točkami 20—24 glede postranskih prejemkov.
(Konec prihodnjič.)
Državna konferenca kurjačev vseli avstrijskih železnic.
Dne 18. oktobra t. 1. se je vršila na Dunaju državna konferenca kurjačev vseli avstrijskih železnic. Na dnevnem redu je bilo: I. zavzemanje stališča napram službenim in mezdnim razmeram kurjačev. 2;- raznoterosti. Konference sc je u deležih) 59 delegatov državne železnice, Ib delegatov južne, 4 delegati Buštehradske in I delegat Ustje-Topliške železnice. Iz proge Dunaj-Aspang je zastopanih 73 kurjačev. Centralo zastopajo sodrugi posl. 'I’ o m s c h i k , M ii 1 l e r iu S o m i t s c h. 'tajništva zastopajo : B r o d e c k v (Praga), K a-c z a n o v s k i (LvOv) in K o p a č iz Trsta. Predsednikom je bil izvoljen sodr. R o m i t s c h. O dnevnem redu sta poročala sodruga M ii 1 1 e r in Gerngross, ki sta pojasnila položaj kurjačev in njih boje, za dosego boljših delavnih in mezdnih razmer. Končno so bile stavljene sledeče zahteve :
I.	Začetna plača v kurjaški službi se nahajajočih uslužbencev ima znašati dnevno 3 krone in 10 vin. Plačo je višati po avtomatičnem napredovanju in sicer vsake dve leti za 20 vin.
Strojne kurjače je uvrstiti v kategorijo kuril-niških delavcev. Pri tem je vpoštebati sposobnost in znanje.	y,
Strojni kurjači imajo najprej izvrševati za dobo b mesecev razne kurilniške posle. Po preteku te dobo postanejo kurjaški nadomestovalci in imajo po predpisani šestmesečni dobi podati izpit za strežbo kotlov.
Po izvršenem izpitu sledi sistemiziran je in j)o preteku enega leta je podati službeni izpit, nakar sledi definitivna uvrstitev v kategorijo strojnih kurjačev.
Mesta v kurilnici je normirati iu jih imajo zaporedno zasesti oni kurjaški nadomestovalci, ki službujejo dve ali več let.
Kurjače, ki so bili po 5 letni službeni dobi sistemizirani, je po prihodnjem izpitnem turnusu pripustiti službenemu izpitu in definitivno nastaviti.
Kurjačem, ki že dolgo lot službujejo in ki niso mogli podati prvega izpita, je omogočiti ponovitev istega in jih definitivno nastaviti.
Skrajšanje dnino, ki se jo dobiva v kurilnicah, sc pri vporabi v vožni službi ne sme pod nobenim pogojem izvršiti.
Plača Napredovanje Stanarinska doklada
skupina A skupi na B
1000	2	500	450
1100	2	600	550
1200	2	600	55( >
1300	2	600	550
1400	2	600	550
1500	2	700	65()
1600	9	700	. 650
1700	2	800	750
1800	2	800	750
1900	2	900	850
2000	9	900	850
2100	2	1000	950
2200	2	1000	950
2300	2	1000	950
2400	0	looo	950
Kvalifikacije	je	odpraviti.	
Pritegnitev postaj v obe skupini stanarin-ske doklade sledi potom članov personalne komisije vseh ravnateljskih okrajev in privatnih železnic.
Regulacija stanovanjskega vprašanja in sicor : Jamčiti za potrebni kapital v svrho zgradbe zadostnega števila personalnih hiš s higijeničnimi in cenimi stanovanji.
Strojni kurjači, ki na podlagi dveletnih na-predovalnih dob in normalnega službenega časa ne bi dosegli do upokojitve najvišjo plačo, imajo napredovati vsako leto in sicer za toliko casa, da pridejo do one plačilne stopnje, ki jim pripada po službenih letih.
Poklicni kurjač, ki radi poslabšanja vida ali sluha je bil odtegnjen vožni sližbi in premešOen v kategorijo nadkurjačev, ima biti tudi takoj kot nadkurjač nastavljen, ne da bi pri tem trpel škodo na prejemkih in pravicah.
Izključitev iz rednega napredovanja sme se izvršiti šele po zaslišanju disciplinarne komisije, ki ima glasovati o izključitvi iz rednega napredovanja. To se bo sporočilo dotičnemu slugi z navedbo vzrokov in trajnost dobe izključitve. Rednega napredovanja ne sme ovirati ne bolezen do enega leta in ne tekoča disciplinarna preiskava.
3. Disciplinarna komisija naj sestoji v enakih delih iz članov, ki jih volijo uslužbenei dotične kategorije in onih, ki jih imenuje ravnateljstvo. Razpravam je pritegniti aktivnega uslužbenca, ki si ga more izbrati prizadeti kot svojega zastopnika. Ob enakosti glasov se smatra kazenski predlog odklonjenim. V slučaju, da se je vršila v disciplinarni zadevi že sodnijska obravnava in sc je ustavilo nadaljno postopanje, ali pa oprostilo obtoženca, je ustaviti tudi disciplinarno preiskavo in odpade tedaj vsaka kazen. Redovne globe je odpraviti. Mesto tega naj se uvede primerni poduk. ki naj vzgojevalno vpliva na osobje.
4. Strojevodjem in nadkurjačem je podeliti odmorne dopuste brez ozira na substitucijske stroške pravočasno naznanjenih izvoljenih uslužbencev in sicer: do prvih deset let službe 12 dni odmornega dopusta ; od desetih do petnajstih službenih let 15 dni dopusta, od petnajstih službenih let 20 dni in po dvajsetih letih službovanja 28 dni odmornega dopusta.
Razširjenje enakih pravic na pomožne uslužbence.
Bolezni, orožne vaje in enaki dopusti ne kratijo te pravice ; take odsotnosti v službi ni vračunati kot odmorne dopuste.
Članom presonalne komisije, delavskih odborov in odborov bolniških blagajn, kakor tudi članom predsedništva, razsodišča in delegatom zavarovalnice zoper nezgode železničarjev, je podeliti v svrho nformacij in poročil redne dopuste in je te člane oskrbeti z začasno prostovožno legitimacijo.
Dopuste funkcionarjem strokovnih organizacij, ki imajo zastopati interese kurjaskega osobja, je smatrati službenim -dopustom in so jih torej ne vračuna kot odmorne dopuste.
5. Stalnih prejemkov definitivnih ali provizo- i ričnih nastavljencev se tekom bolezni skozi eno celo leto ne sine prikrajšati. Ako ni nastavljenoc v tej dobi še ozdravil, potem se določi, če se ga obdrži v službi ali vpokoji.
V slučaju, tla pritiče bolnemu uslužbencu n temelju zavarovalnega zakona nezgodna renta, se stalnih prejemkov skozi eno leto ne prekine in se potom zavarovalnice zope nezgode, oziroma v smislu obratne ali prometne nezgode
zgubo spremenjlivih prejemkov izpolni in se to bolniško leto vračuna kot aktivno.
'Pekom začasnega odstavljenja ali preiskave kakor tudi tekom dobe, ki jo dotični mora presedeti v zaporu zaradi službenih prestopkov se stalne prejemke v polni meri izplačuje.
Vse stalne prejemke naj se izplača zadnji dan meseca vnaprej.
(i. Ureditev delovnega časa naj se vrši na način da bo trajal na progi povprečno največ 8 ur, oziroma tam kjer jo močna služba 7 ur pri osobnih vlakih, in 11. odnosno 10, pri tovornih vlakih in na lokalnih železnicah.
Pri tem pa je vračunati po voznem redu trajajočo vožno dobo pri brzovlaku 5 ur, pri osebnem vlaku 7 ur, in pri tovornem vlaku 9 ur. To vožno dobo se ne sme prekoračiti. 4 urne vožbe dobe je vračunati tudi po dveh nočeh zaporednega službovanja in sicer v dobi od 7 ure zvečer do 9 zjutraj. Pri tezervni službi je urediti čas na način, da 12 ur dela sledi 24 urni odmor.
Vsako leto se ima podeliti 52 prostih dni po i 36 ur.
Pri odmeri službenega časa je vračunati pripravljalni in opremljevalni čas.
Službenemu času sledeči odmor izven stanovanjskega okraja ne sme trajati manj kot B ur, v stanovanjskem okraju pa ne manj kot 11 ur. Pri tem naj služi kot podlaga zahteva, da službena doba na sme biti daljša kot 30°/0 in odmor ne krajši od 7()°/0. Odmorni čas na stanovanju ima trajati najmanj 45% od splošnega časa.
Službeni predstojniki in uslužbenci njim pri-dcljeni so odgovorni za redno ravnanje po določenem službenem in odmornem času. Vsakemu predstopku predpisov sledi stroga disciplinarna kazen. Take prestopke je naznaniti izvoljenim zaupnikom. Le v slučaju izrednih dogodkov (elementarne nezgode, če skočijo vlaki iz tira ali če se poruši pečina na tir, ali ob povodnji itd.) se izjemoma ni ravnati po predpisih. Za taka dela je osobje primerno odškodovati.
Odpravo določbe, da se uslužbence v svojem prostem času ne more odstraniti od svojega stanovanjskega okraja brez prijave pri službenem predstojništvu.
7. Sprememba predpisov glede preiskave vida in sluha na podlagi izvedbe praktičnih službenih razmer z določbo, da kdor je dovršil z uspehom izpit je oprostiti vsake nadaljne preiskave barvnega čuta. Poslabšanje sluha radi opravljanja službe na stroju, ki se ga kuri s surovini oljem, ali na stroju z avtomati, z zvončastim dimnikom ali na turbino, je priznati nezgodam in jo dotičnemu podeliti nezgodno rento.
Sprememba obstoječega signaliziranja prog potom odprave barvnih signalov, ki se naj jih nadomesti s primernimi signali bele barve.
8. Kurjaškemu osobju in njih družinam je dovoliti prosto voznino oziroma režijsko voznino na lokalnih progah z uporabo brzovlakov na vseh progah.
Družinam je podeliti letno (i prostovožnih listov, v svrho nakupa živil pa prosto liste (Frei-scheine) za dvakratno mesečno vožnjo. Pravico do vožnih ugodnosti imajo pomožni kurjači kakor aktivni uslužbenci.
9. Poldrugokratno vračunajo spremenljivih prejemkov v pokojninski sklad s prištevanjem ene petine istočasne plačo kot zaračunanje spremenljivih prejemkov. Morebitna nezgodna renta ne sme biti povod krajšanja pokojninskih prejemkov. Pokojnina vdov naj znaša najmanj 70% od pokojnine moža. ki pa z ozirom na otroke lahko doseže tudi 100% pokojnino. Vpokojeni ali provizionirani more ostati član bolniških blagajn s prispevki, ki jih določa odbor bolniške blagajne.
10. Izvoljene zaupnike osobja, ki imajo urediti službene zadeve s predpostavljenim in postaviti turnuse, je od strani uprabe priznati in njih izvolitev uradno izvesti.
11. Podelitev strojnim kurjačem sledečih službenih oblek :
1. ('rno kapo z enoletno nosno dobo.
2. sukneno suknjo z dvoletno nosno dobo
3.	Platnene obleke ■/. enoletno nošno
dobo. ali mesto teh 1()() kron letnega pavšala za obleko.
Gori navedena oblačila je v enaki meri in z enako nošno dobo podeliti tudi pomožnim kurjačem.
12. Mesto obstoječih kilometrin in urnih doklad in poleg drugih nagrad naj se izplača dnevno dieto. Ta naj znaša, brez razlike na postaje za osobne i brzovlake 5 kron in 00, t. j. mesečno 173 kron in 60 vin.
Za vodstvo vseh ostalih vlakov in zunanjih rezerv in potrebno pripravo naj se izplača, iz-vzemši domače rezerve, dnevno dieto 4 kron in 40. t. j. mesečno 136 kron in 40 vin. Za službo na domači postaji je podeliti dnevno dieto 3 kron in 20, mesečno 99 kron in 20 vin.
Za vsak po turnusu prost dan in za vsaki pričeti dan dela, brez ozira na trajnost, je vračunati polno dnevno dieto. Izjema je mogoča le radi dopusta ali bolezni.
Za vsako nočno službo je izplačati poleg prej navedene diete nočno službeno odškodnino v znesku l krone in 60 vin. Nočnemuclelu je smatrati službeno dobo od 7 ure zvečer do 9 zjutraj in ki traja najmanj 4 ure.
Službo na nekurjenem stroju ali režijsko vožnje je vračunati v smislu diet za tovorne vlake.
13. Pomožnemu kurjaču. ki je bil pritegnjen službenemu delu v dobi, ko bi imel nastopiti odmor, je ta čas vračunati kot izvanredne ure in sicer poldrugokratno. Poleg tega mu je podeliti drugi odmor.
14. Pomožnim kurjačem, ki bodo zaposleni kot sesalčni strežaji, ali kot pomočniki nadkurjačev, je podeliti dnevno doklado 2 kron.
15. Čiščenje mehanizma, oziroma stroja, naj se kurjačem odvzame.
Ki. Poldrugokratno vračunanje službenega časa v provizijski sklad pri porabi pomožnih kurjačev v vožni službi na vseh železnicah.
17. Sporazumno z odborom bolniške blagajne se bolniška podpora z ozirom na spremenljive prejemke zviša na 70%.
18. Nadkurjača je nastaviti s 1000 kron mezde in zvišano stanovanjsko doklado. Po dveletni čakalni dobi v plačilni stopnji 1000 in 1100 kron in po dosegi mezdne stopnje 1200 kron je imenovati nadkurjače poduradnikom in jih uvrstiti v poduradniški obris. Napredovalni roki v višje plačilne stopnje sledijo vsaki dve leti. Končna plača znaša letno 3000 kron. Stanovanjsko doklado je primerno zvišati po dosegi vsake višje plačilne stopnje, kakor zahtevajo tudi strojevodje.
19. Nadkurjačem in nadkurjaškim pomočnikom naj se podeli za izgubo na spremenljivih prejemkih mesečno odškodnino v znesku 30 kron.
20. Ureditev službenega in odmornega časa nadkurjačev in njih pomočnikov se ima vršiti na način, da vsaki 12 urni službi sledi 24 urni prosti čas. —
21. Podelitev službenih oblek nadkurjačem in nadkurjaškim pomočnikom analogno kurjačem.
V	razpravo je posegel tudi posl. Tomschik, ki je posebno poudarjal potrebo, da si kurjači izvojujejo boljše gmotne in službene razmere. Preveč se je od strani železniških uprav omalovaževalo kurjaško osobje. Razmere kurjačev je treba temeljito spremeniti in sicer v smislu stavljenih zahtev. Kurjaško osobje pa naj ne pozabi, da je edino v organizaciji njih rešitev iz današnjega zboljšanja in spremembe prepotrebnega položaja.
Sklepi te važne konference gotovo ne bodo ostali brez koristnih uspehov. Kurjači naj se ravnajo po priporočilih konference in naj se v vedno večjem številu združijo v enotni organizaciji, ki jih bo privedla do uresničenja stavljenih zahtev.
Blamaža nemških nacionalcev.
Buren shod v Gorici.
Hudo blamažo je doživel v Gorici nemški Nationalverband s poslancem Heinom na čelu. Shod. ki se je vršil v Gorici v nedeljo, je taka lekcija nemškim nacionalcem, da bi smeli opravičeno pričakovati, če bi ne vedeli da načelju-jejo tem nezavednežem brezvestneži lleinejc-vega in Krovevega kalibra, da se skratka ne prikažejo več med živim svetom. Klavrna vloga nemških nacionalnih poslancev in njih pajdašev, ki so v prvi vrsti zakrivili izdajstvo železničarjev in poslabšanje socialnega zavarovanja, se je pokazala v pravi luči. Blamirali in osmešili so se do kosti.
Društvo nemškonacionalnih železničarjev v Gorici je sklicalo v nedeljo popoldne javen shod z dnevnim redom:	sedanji	splošni položaj. Na
tem shodu je imel referirati glasoviti nemški radikalec poslanec Heine. Za ta shod se je delalo veliko šuma. Naši sodrugi železničarji pa, ki so imeli že zdavnaj likvidirati svoje račune s poslancem Heinejem, niso seveda držali rok križem. Povabili so na ta shod svoje pristaše in tajnika železničarske organizacije sodruga Kopača. Ob naznanjeni uri sta bili zares obe dvorani gostilne „pri treh kronah" nabito polno. Toda kakšen čudež ! Med tem ko so nacionalci čepeli \si skupaj pri eni mizi, je vse ostalo občinstvo bilo sestavljeno iz samih socialnih demokratov, ki so nekako porogljivo pričakovali začetek „velike maše'*.
Shod je o tvoril pristni german Binder, ki je predlagal izvolitev predsedništva. Socialni de-mokratje so glasovali za predlaganega sodruga Flasehbergerja. Obraz „Einberuferja“ se je začel krčiti. Predlagal je izvolitev namestnikov in zapisnikarjev, ali tudi tu so bili izvoljeni naši sodrugi in sicer Mozetič in Golouh. Potrt je pre-pustil predsedništvo našim sodrugom. Alecl tem ])a se je izvedelo, da poslanca Heineja ... ne bo na shod ; poslal je svojega namestnika, nekega Ganglmeierja z Dunaja.
„Sodni dan“ je začel z najlepšim uvodom. Predsednik otvarja shod in da besedo sodrugu Steinerju, ki je v kratkem temeljitem govoru očrtal postopanje Nationalverbanda in njih zastopnikov napram zahtevam železniškega osobja in delavstva sploh. Omenil jc glasovanje za davčno obremenitev ljudstva ; potem sklicevanje na § 14 in vse nalašč uprizorjene nacionalistične bo matije v parlamentu in izven njega, z namenom, da se ovira vsako ljudstvu koristno poslovanje parlamenta. Končal je s poštenim „fej“ na naslov teh izdajalcev.
Za njim je prevzel besedo sodr. Kopač, burno pozdravljen od velikega števila nazvocih. Pričakovati je bilo, da bodo dobili nasprotniki zdaj svoj zasluženi delež. In govornik jim je zares posvetil ! Nobene žaljive besede. Uničil jih je s pikrim sarkazmom, ki je zvonil iz vsega dolgega, jedernatega govora, Že po prvih zadetih besedah je bil položal sklicateljem shoda in Heinejevega zastopnika docela prevrnjen. Oblil jih je porogljivi in veseli smeh. Govornik je opisal točno, z neovrgljivimi konšta taci jami in dokazi nelepo zgodovino Nationalverbanda. Očrtal je razvoj in boje železničarske organizacije od početkov pa do danes. Pobil je nasprotnike s citati iz nemško nacionalnih listov, kar je obudilo posebno veselost med navzočimi. Okrtačil je na poseben način Heineja in Kroya.
V	sledečem podajamo jedro govora :	Izdaj-
stvo, ki so ga zakrivili nacionalistični poslanci, so glasila nemških narodnih organizacij najprimernejše očrtali. Glasilo nemško nacionalistične organizacije železničarjev je prinašalo celo vrsto člankov zoper Heineja, Kroya, Steimvenderja in drugih nemških veljakov. Obsojalo se je odkrito njih postopanje. Seveda ni preveliko verjeti resnosti in odkritosrčnosti teh napadov zoper lastnim poslancem. Vzrok značilnemu pojavu je iskati v dejstvu, da je najbrže nezadovoljnost lastnih pristašev pritiskala na voditelje organizacije, ki so bili tako prisiljeni javno ovreči izdajstvo nemško radikalnih poslancev. Z gibanjem železničarjev leta 1011 so se nekako vsaj navidezno strinjale tudi nacionalistične stranke. Glasovale so v parlamentu v pretežni večini za predlog sodr. poslanca Tomschika. Da se ni preveč zanašati na meščansko stranke smo že zdavnaj vedeli. Toda da bo v kratki dobi šestih mesecih nastal v nacionalističnih strankah docela popolen preobrat glede gori omenjenega predloga, ni bilo pričakovati že iz enostavnega razloga, ker bi tak preobrat škodoval v prvi vrsti nacionalističnim strankam samim. Ali preobrat in izdajstvo se je vendarle vršilo. Osebni interesi posameznih poslancev so tukaj odločevali. Uradna kariera poslancev Heine in Kroy postaja zdaj razumljiva. Na čuden način so skušali narodni poslanci se oprati opravičenih očitkov. Kar čez noč je prišla na dan trditev, ki jo je premlel tudi modri poslanec Rybar, da ni denarja v državni blagajni in da so za vsak izdatek potrebni tudi primerni dohodki. Po opisa-nju finančnega položaja države, ki so ga takrat podajali nacionalistični poslanci, jc bilo misliti,
da se nahaja država skoraj na robu propade. Mi pa vemo koliko je bilo na tem resničnega. Že v onem zasedanju državne zbornice, kjer se je odreklo železničarjem zahtevana gmotna zboljšanja z razlogom, da nima država zato dovolj sredstev, se je pa dovolilo nagrado žganjarskim grofom in so je glasovalo za militaristične zahteve ! Sicer nam ni bilo treba teh dokazov, da smo razumeli kam je merila poteza nacionalističnih poslancev. Bil je še drugi močnejši in očividnejši razlog, ki je jasno kazal zakrivljeno izadjstvo. Dejali smo tedaj :	Če je že res, da nima država sredstev,
sedaj, jih ni imela tudi tedaj ko ste glasovali za naš predlog. Razlog ki velja sedaj, bi moral torej veljati tudi za tedaj. Resnica pa je vsa drugačna. Nacionalistični poslanci, ki so hlapci vlade, so se morali na poziv vlade potuhniti. Vlada jim je z a v k a z a 1 a da naj glasujejo zoper 17 milijonskemu predlogu poslanca Tomschika in oni so se v k a z u tudi podvrgli. Hlapci imajo vbogati ukazom gospodarjev. Nacionalistični poslanci so pa vsi brez razlike hlapci vlade !
Nacionalistično komediantstvo pa bi zaslužilo posebno poglavje. Resničnemu nasprotju med narodnim strankam nismo nikdar verjeli. Da skrivajo nacionalistični prepiri le meščanske interese je že zdavnaj dognano. Nacionalisti so se po svojih listih prav nesramno blatili in na svojih kongresih so si kaj tragično napovedovali vojno. Pa je prišla konferenca v Pragi, ki je položaj docela prevrnila. Na konferenci .v Pragi so nacionalistične medsebojne homatije takoj izginile. Tam so stali v bratskem objemu slovenski in slovanski nacionalisti z'nemškimi. Narodni nazori in narodne prednosti so romale med staro šaro. Slo se je za oškodovati delavstvo in pozabili so pri tem na mah narodna nasprotja. Sklepi nesrečne konference so znani. Za škodo in izdajstva, ki jih trpi danes železniško osobje, se imamo v gotovi meri zahvaliti sklepom te konference. Ali spremembe v ravnanju in mišljenju narodnih strank se niso pojavljale le na narodnem polju. Doživeli smo v naši politiki momente, ko je bilo misliti, da izven klerikalne, je ni druge meščanske stranke. Nekdanji hudi in zagriženi svobodomi-selci in losvonromci so se kar čez noč počrnili. Razni Steimvender, Heine, Krov in drugi svo-bodomiselci enakega kalibra, so na mah zlezli pod farško kuto. Nenačelnost in nedoslednost ka-rakterizira meščanski nacionalizem. Takrat sc je šlo za obremeniti delovno ljudstvo z večjimi davki in za podražiti življenjske potrebščine. Interesi kapitala in vlade so važnejši od nacionalističnih in verskih načel. Proti predlogom poslancev Diamand in Schumeier, ki so zahtevali davčno razbremenitev ljudstva, so složno nastopili klerikalci in liberalci vseh gradacij in vseh narodov. Proti Schumeierjevi akciji, da se odvzame farjem vpliv ma vlado in šolo, so najhujše cesneli svobodnomiselni liberalci. Razume se, da so bili pri tem na svojem mestu tudi slovenski narodnjaki. Med nemškimi in slovenskimi nacionalci ni razlike. Težko bi bilo razločiti govor Heineja od Rvbarevih jeremijad.
Današnji shod v Gorici kaže, kam je privedla njih izdajaljska politika. Heine že ve zakaj so ni udeležil tega shoda. To kar je doživel nemški National Verband na Dunaju, v Pod-moklih in drugje, se ponavlja danes v Gorici. Zavedno železničarstvo, ki je najhujše odškodovano od narodnjaške politike izraža danes javno svoje razpoloženje napram narodnim poslancem in organizacijam. Edino naša organizacija je bila vedno na svojem mestu, da brani in podpira zahteve delavstva. Postopanje nacionalistov nas ni iznenadilo. Pričeti boj bomo pogumno in složno nadaljevali. Najboljši odgovor našim nasprotnikom bodo železničarji dali s tem, da z vedno večjim pristopom v naše vrste ojačijo razredno mednarodno organizacijo.
Govoru, ki je bil večkrat prekinjen z burnim pritrjevanjem, je sledil dolgi aplavz.
Govoril je na to zastopnik nemškega „Reichs-bunda" Ganglmeier. (lovor tega in ugovor sodr. Kopača in drugih priobčimo prihodnjič.
Dopisi.
Celje. -— Ravnanje postajenačelnika gospoda Kuglerja smo na tem mestu primerno in nemalokrat ožigosali. Sili se nam zopet pero v roko, da posvetimo še nekoliko besed tukajšnjim razmeram.
Železniški uslužbenci smo soglasno zahtevali, da se naj nadomesti zdravnika pri bolniški blagajni z drugim bolj človekoljubnim. Sedanji zdravnik dr. Premšak je slabši od najslabšega živino-zdravnika. Predstavlja se železničarje za nekake manjvredne ljudi, ki niti poštenega zdravljenja niso deležni. Nespodobno je, da ima zdravnik, ki bi moral z zavestjo in ljubeznijo izvrševati svoj potrebni posel, za bolnika le psovko in žuganje s tožbo in naznanilom. Pripetijo se slučaji, da si morajo bolniki drugje iskati zdravniško pomoč. Ce radi postopanja gospoda zdravnika komu v sveti jezi uide kolikortoliko ostra beseda, pa so tožbe in žuganja na vseh koncih in krajih. Ne-številno delavcev je, ki so žrtve tega plemenitega zdravnika. Ce mu kdo ni všeč, ga enostavno izjavi nesposobnega za železniško službo. In ubogi delavec hajdi drugje si iskati kruh. Tožbe se kar vrstijo. Noben zdravnik v Celju si ne dela take reklame pri sodniji kot dr. Premšak. Gospod zdravnik misli, da je bogve kako častno se tožiti po sodnijah z železniškimi uslužbenci. Ce ugled gospoda zdravnika trpi, je sam kriv. Dokler bo v ordinacijski sobi nočna posoda pod posteljo in dokler bo sprejemal bolnike v samih spodnjih hlačah, ne bo nič z ugledom.
Da se iznebimo tega čednega zdravnika, smo ukreniti vse poti. Obrnili smo se tudi do zastopnika bolniške blagajne sodr. Kunsta na Dunaju. Sodr. Kunst je prišel v Celje in mi smo ob tej priliki sklicali shod po § 2, da se pojasni zadevo zastopniku in ukrene kar je potrebno. Sodr. Kunst je imel priložnost se prepričati o resničnosti naših pritožb. Navzoči so podali zastopniku zadostno gradivo. Sodr. Kunst nam je obljubil intervencijo pri generalnemu zdravniku na Dunaju, kar jo tudf storil. Pred par dnevi pa dobimo pismo od sodruga Kunsta, ki nam naznanja, da se je gospod posta-jenačelnik Kugler potegnil za zdravnika in mu oskrbel priporočilno pismo. Prav lepo. Kaj ni morda znano gospodu načelniku postopanje zdravnika ? Zakaj neki je Kuglerju tako ležečo na tem da se gospoda dr. Premšaka ne odstrani j Morejo biti pač zelo tesni in tehtni interesi, ki spajajo postajenačelnika do tega no preveč slavnega zdravnika. Soditi, če je ravnanje teh gospodov zakonito in lepo, prepuščamo drugim. V prvi vrsti uslužbencem samim, ki naj se še enkrat do dobrega prepričajo v dobrohotnosti naše gospode.
Gorica. — Zgubili smo starega in zvestega sodruga. Anton Nanut iz Štandreža pri Gorici je po dolgi in mučni bolezni umrl. Proletarska bolezen, ki toliko koristnih moči mori, je tudi njega uničila. Pogreba, ki se je vršil dne 30. oktobra, so se udeležili sodrugi v izredno častnem številu. Sodrugi progovzdrževalne sekcije v Gorisi so korporativno spremili poslednjikrat blagega tovariša. Pogreb je krasil lep venec z rdečimi trakovi. Tako smo se potrtega srca ločili od dolgoletnega člana in sobojevnika stranke. Umrli so-drug bo ostal vsem v najboljšem spominu. Zaostalim naše iskreno sožalje.
Ljubljana. — (C. kr. generalni inšpekciji avstrijskih železnic na znanje). Poživljamo generalno inšpekcijo, da naj pregleda turnuse loko-motivne vrste 17 skupine 24 ljubljanske južno železniške kurilnice, ker se v tej kurilnici ne uva-žuje predpisov železniškega ministrstva. Mnogo stro jevodij je bilo radi službenih nedostatnosti po nedolžnem obsojenih. Obratni inšpektorat v l.rstu in nadinšpektor Grundner sta v prvi vrsti kriva, če so tukajšnji turnusi, ki so v popolnem nesoglasju s predpisi o službenem in odmornem urniku, naravnost nevzdržljivi. Obrat je uveden na način, da mora strojevodja vsled dolgih vožnih tur mnogokrat celili deset ali dvanajst ur neprestano službovati. In taki turnusi so kar neprestano vrstijo. Ni čuda, da se potem pripetijo slučaji, za katere je potem čisto brez vzroka odgovorno službujoče osobje. Strojno osobje izjavlja, da radi sedanjih službenih razmer ne more biti odgovorno za eventuelne prometne neprilike, ker ob sedanjih turnusih ni izključeno, da bi strojno osobje zaspalo na lokomotivi v teku. Strojno osobje bo pritožbe potom svojega zaupnika sporočilo strojnemu vodstvu. Strojni ravnatelj Trossi
in nadinšpektor Grundner pravita, da so turnusi znani c. kr. generalni inšpekciji. Mi pa vemo, da so turnusi še večji nego se je dokazalo inšpekciji. Zato opozarjamo generalno inšpekcijo, da naj natančno in točno preišče razmere, ker to je predvsem v direktnem interesu prometa samega, za katerega gotovost ni nemarnost ne moremo biti odgovorni. Upamo, da ne bodo generalni direktor c. kr. južne železnice kakor tudi načelnik železniškega ministrstva dovolili, da se odloke in predpise, ki jih je generalna inšpekcija izdala za varnost prometa, kar enostavno prezira, če ne bodo naše besede zadostovale, bomo spomnili na trčenje, ki sc je pred dvemi leti pripetilo in ki je poškodovalo vlak, potnike in osobje. To nezgodo je uprava prikrila in utajila. Kljub vsemu pa obstojajo še zdaj razmere identične onim, ki so povzročile nesreče. Ali se zavedajo odgovorni faktorji teh nevarnosti l Preiskava, ki naj uredi razmere je neodložljivo nujna in neizogibna.
Domače vesti.
Iz proračuna železniškega ministrstva za leto 1913. Proračun železniškega ministrstva določa za leto 1913 sledeče svote : 130 milijonov za nove zgradbe in vozila državnih železnic.; od teh 85 mili jonov kron se porabi za gradje, 45 milijonov pa za stroje, tenderje ip vozove. Glavna mesta novim zgradbam so sledeča : drugi, tretji in četrti tir (zlasti na progi Solnograd-Bischofshofen in Sehvarzbach-St. Vid-VVorgl) 20.1 milijonov kron. Izpopolnitev po-sa meznih prog in obratnih ogibalisč 3 milijone kron. Povečanje postaj in vlakopospeševalnih naprav 15.4 milijona kron. Naprava in povečanje delavnic 4.(5 milijonov kron. Dopolnilne zgradbe spodnjih stavb :	10	milijonov ; za gornje stavbe :
19 milijonov kron. Zgradba stanovanj in kasarn :
1	milijon kron. Za varnostne naprave in naprave za slabi tok in naprav manjšega obsega : 3 milijon kron. Električne naprave in naprave za močnejši tok : 80.000 kron. Preddela in načrti: 500.000 kron. Za nepredvidjene stroške 3.2. milijonov kron. S svoto določeno za vozila se bo napravilo sledeče predmete :	140 novih strojev za
tenderjev kar bo stalo 15.7 milijonov kron. Za odpravo starih strojev 11.2 milijonov kron. Naročilo se bo sledeče število vozov : 400 osebnih, 130 službenih in 1(500 tovornih v znesku 19.4 milijonov kron. Računa so pri tem na večje dohodke v znesku 49 milijonov kron in sicer transportnih dohodkov za 44 milijonov kron in pri tovornem prometu 3:5.8 milijonov kron. Zaključek je bil sestavljen z ozirom na dohodke leta 15)11 in na podlagi finančnega razvoja v prvem polletju 15)12. Vrn-čunjeni dohodki so to leto napram letu 15)11 na-rastli za 7 in pol odstotkov in za leto 1913 za na-daljnih 4 in pol odstotkov. Za kurivo strojev in stroške obratnih moči električnih motornih vozov na državnih železnicah je vračunjenih 51.9 milijonov kron. Veliki izdatek bo potreben za oskrbo strojev z 294.850 ton normalnega premoga, kar bo stalo 2.4(5(5 milijonov kron. Okolo 366.000 kron gre na račun naraščanja stroškov za kurivo. Skupni izdatek 51.5) milijonov kron znači porabo 5.497 milijonov ton normalnega premoga. Za 4.835 milijonov ton mineralnega premoga je določenih 43.42(5 milijonov kron. Za okolo 593.000 ton kurilnega olja 6 in pol milijonov kron in za 69.000 ton drv 1.314 milijonov kron.
Trst. Jubilej železničarja. Dne 3. t. m. so južni železničarji imeli priliko obhajati redko slavnost. Eden izmed njih. sodr. Anton Stauder, je obhajal petdesetletnico svojega službovanja na železnici. To jo dalo skupini I. povod, da je priredila veselico. Kakor je bilo pričakovati, je veselica izvrstno uspela. Redko kedaj je videti zbrano tako ogromno število delavcev. Velika dvorana Delavskega doma je bila še vse premajhna za tako množino ljudstva. Z izredno veliko udeležbo so sodrugi železničarji praznovati izredni dogodek. Nikomur gotovo ni bilo žal, da je posetil zanimivo in srečno izpadlo veselico. Vse točke programa so bile s preciznostjo in popolnostjo izvedene. Pridni pevski zbor našega Ljudskega odra jo tudi pri tej veselici žel lep in zaslužen uspeh. Velika zasluga gre tudi članom dramatičnega odseka, ki so izborno, prav mojstrsko uprizorili šaloigro „Eno uro doktor". Navzoči so se zelo zabavali ob komičnih prizorih, ki so jih diletanti igrali z izredno popolnostjo in živahnostjo. Priznanje in častitanje za lepo in
dovršeno igranje gre v enaki meri vsem igralcem in igralkam. Prav poseben vtisk pa je napravil na vse navzoče slavnostni govor sodruga Kopača. Pozdravil je predvsem jubilanta sodruga Stau-derja, katerega petdesetletno službovanje pri južni železnici je dalo povod izredni slavnosti, potem vodjo obratnega nadzorstva v Trstu, g. Stiimpfla in postajenačelnika g. Kranjca, ki sta se tudi udeležila slavnosti. Izvajal je nato : Le redkokrat se nam nudi prilika praznovati petdesetletnico nepretrganega službovanja na železnici zaradi težavnega, napornega in nevarnega dela. Ki. oktobra 1912 je jubilant Anton Stauder dokončal svojo petdesetletno službovanje. Vse svoje življenje, zdravje in moč je pustil na železnici. Garal in mučil se je petdeset let v tujo korist. Železnici je dal vso svojo moč ; razmere pa mu ne dovolijo, da bi vsaj vžival pokojnino. Zares poučen je slučaj sodr. Stauderja. Vstopil je leta 1862. v železniško službo z ,,mastno" dnevno plačo K 3(5 v ! „ Kariera" delavcev na železnici je jako priporočljiva. Sodr. Stauder je šele zadnje leto ,.napredoval". Celih 49 let je bil provizorični delavec ! Taka je delavska usoda ! Petdesetetno nepretrgano službovanje na železnici pomeni petdeset let muk, truda in nevarnega vsakdanjega boja z nevarnostmi, ki posvocl pretijo življenju železničarja. Z eno nogo v grobu z drugo v zaporu
—	tako je življenje železničarja. Tudi meščanstvo in kapitalizem praznuje take petdesetletnice. Toda kakšna razlika. Tam poka šampanjec in govorniki z bleščečimi frazami opevajo lastnosti, ki jih morda ni, tukaj se pa zbirajo delavci, da počaste dogodek z vse drugačnega stališča., Praznik delavske solidarnosti je ta slavnost in obenem protesta zoper dejstvo, da mora delavec do najvišje starosti delati v tujo korist. — Krasnemu govoru, ki jc napravil na vse globok vtis, je sledilo dolg in buren aplavz. Govornik je govoril nato še v nemškem jeziku in sc je končno v imenu strokovne komisije pridružil manifestaciji še so-drug Todeschini. ki je v italijanskem jeziku pozdravil jubilanta. Govoril je tudi vodja obratnega nadzorstva g. Stiimpfl, zahvaljujoč se za vabilo poudarjajoč naklonjenost železniške uprave in želeč jubilantu vse najbolje. Sodr. poslanec Toin-schik od železničarske centrale je telegrafično čestital jubilantu v imenu organizacije in centrale. Po končanih govorih se je vršila neprisiljena zabava in ples je zaključil slavnost. Tako so sodrugi železničarji dostojno praznovali izredni dogodek. Vodstvu skupine I. gre za lepo prireditev topla zahvala. — Sodružica Margon je nabrala za milijonski sklad „Zarje“ 2(1 K 40 v.
Naročujte in kupujte ..Zarjo" ! Naglašali smo že stoinstokrat, kako važno je, da čita vsak delavec delavsko časopisje. V vsaki delavski rodbini mora biti „Zarja“. Cast delavca zahteva, da svoj časopis naroči in ga čita. Sodrug ki čita, ki se uči, ki pozna politične in gospodarske razmere, zna tudi temeljito braniti svoje nazore in uspešno agitirati za stranko. Vrhutega prinaša „Zarja“ objektivna in zanesljiva poročila o vseh važnih dogodkih.
Finančni razvoj državnih železnic. Iz poročila, ki ga je izdala uprava državnih železnic o dohodkih prometa, je razvidno, da je imela železnica meseca septembra t. I. 10,326.900 kron dohodkov, t. j. 4,428.905 kron več nego meseca septembra pretečenega leta. Od teh pride na prometno osobje 1,044.545 kron, ki pa je bilo deloma izdano radi izrednega prometnega gibanja povodom evharističnega kongresa na Dunaju. Blagovni promet znatno narašča. Prejemkov na blagovnem prometu je bilo 3,384.360 kron. Ugodno je uplivalo na blagovni promet pošiljanje pese in veliki promet s premogom, petrolejem in zgradbenim materialom. Naraščanje povprečnih dohodkov državnih železnic se je znižalo. Le prejemki osobja so ostali skoraj neizpremenjeni. Tekom tega leta so imele državne železnice 57(5,332.000 kron dohodkov, to je ža 45,217,588 kron več nego pretečeno leto v isti dobi.
Izredno priden poslanec. Gospod Oton Kroy je jako priden in spreten agitator. Njegovi pristaši ga naravnost obožujejo. Agitačno zmožnost gospoda poslanca je zlasti opaziti ob nedeljah. Elegantna poslančeva figura leti ta dan od ene postaje na drugo. Povsod nagovarja in navdušuje svojo baje nošteviilne pristaše. Drugi dan meščanski časopisi kar mrgolijo poročil o velikih shodih in slavospevov na poslanca Krova. 'Pega po-
slanca je najti povsod in njegovo delovanje je zelo raznovrstno. Ce priredi zveza kramarjev svoj kongres, se ga bo gotovo udeležil tudi poslanec Krov ki bo slovesno izjavil, da se bo zavzemal za upravičene zahteve kongresa i. t. d. i. t. d. Ce imate priliko čitati ta ali oni nemško radikalni list, pa boste naleteli na neizogibni članek velikega Kroya. Tako vsestransko delovanje kajpada imponira. Toda veliki zastopnik ..interesov vseli slojev" in zlasti železničarjev kaže svojo agilnost še na drug način. Krov je n. pr. tudi član socialno zavarovalnega odbora in kot tak se predstavlja za velikega in neustrašljivega bojevnika socialnega zavarovanja. To pa ga ne moti veliko. Iz poročila, ki ga je izdala zavarovalnica zope nezgode, posnemamo, da se gospod Kro v kot član in poročevalec v odseku za socialno zavarovanje š e nobene seje ni udeležil i n d a j e p r e-p ustil izvršitev akcije zoper nameravano poslabšanja zavarovanja železničarjev, socialnim demokratom in češkemu poslancu Burivalu. Poslanec Kroy ni hotel dejansko pokazati svojo vnemo za socialno zavarovanje. Proti nakanam vlade pravi meščanski poslanec ne sme nikdar nastopiti. Tega načela se nemško radikalna figura strogo drži. On pač že ve zakaj.
Zadružništvo.
Konzumne zadruge v Trstu. V ponedeljek dne
4.	t. m. se je otvorilo skladišče XVII. delavskih konzumnih zadrug v Skednju.
Skladišče je opremljeno s svežim in izbranim blagom kakor mestna skladišča in cene blagu so enake mestnim. Že prvi dan so bile vpisane družine s skladiščem zadovoljne bodisi v postrežbi, v rednem poslovanju, ali pa v zdravstvenem oziru.
Vodstvo je gotovo dobrega uspeha novega skladišča.
Vsak član naj agitira pri svojih sorodnikih in prijateljih v prid Delavskim zadrugam in naj spodbuja, da pristopijo zadrugi.
Opozarjamo, da se člani lahko poslužujejo tudi skladišča oblačil (klobukov, pokrival, manufaktur, izgotovljenih oblek itd.), ki ga je vodstvo pred kratkim otvorilo.
Kdor se želi vpisati, obrne naj se do skladišča kjer dobi potrebna pojasnila, bilance, pravila, predpise i. t. d.
Iz organizacije.
Določbe za posmrtno odpravninski sklad. —
Vodstvom krajevnih skupin in vplačevalnic naznanjamo, da smo dali natisniti določbe za posmrtno odpravninski sklad tudi v slovenskem jeziku. Ta tiskovina je namenjena kot dodatek našim članskim knjižicam ter vsebuje poleg gori navedenih določb tudi opravilnih za seje in shode in knjižnični red. Naroča se ta dodatek pri T a j -n i š t vu železničarske organizacije v Trstu, ulica Madonina 15.
NAŠ POSMRTNO ODPRAVNINSKI SKLAD.
Iz našega posmrtno-odpravninskega sklada se je od 16. septembra do 24. oktobra izplačalo podpore za sledeče smrtne slučaje :
213. Barbara Kompiller, Leobersdorf.
214. Antonija Rais. Ziediz.
215. Barbara Trag. Celovec.
216. Josefa Hickl. Leopoldstadt II.
217. Marija Novak, Veseli ob Moravi.
218. Losipina Schmol. Klam na Semerniku.
215). Ivan Falta. Karolinental.
220. Ana Bittner. Dečin.
221. Ana Kinel. Numburg.
223. Karol Korošic, Spodnja Šiška.
224. Vencsl Schmidt. Rakovic.
225. Vincenc Antonim. Vrstje.
22(5. Josip Schmid. Wels.
227. Marija Trasner, Fehring.
228. Marija Persch, St. Vid ob Glini.
229. Vencel Tries. Trutnov.
230. Anton Konig. Dečin.
231. Ljudevit Deselhofer, Ebensee.
232. Anton Hudovernik. Maribor.
233. Angela Brod. Vordernberg.
234. Georg Denthofer. Solnograd I.
235. Ivan Polpa. Devica.
236. Fran Brodcki, Landeck.
237. Apolonija Kvinig. St. Vid ob Glini.
238. Gofred Lettner. Braunau am Inn.
239. Rudolf Nasek. Floridsdorf.
240 Josip Gros, Landeek.
241. Genovefa Giesl. Olomunr.
242. Ana Stoibe . Stadlau.
243. Viktor Podlauner. Ljubno.
Dosedaj se je odklonilo sledečih deset slučajev, ker niso bili upravičeni :
45. Vladimir Borovic. Kolomea.
50. Josip Kloc, Tropava.
66. Griczilo. Kopiezineze.
67. Ferdinand Pič, Meidling.
lil. Ivan Ghizzolini. Roveret.
US. Fran Seltman. Falkenau.
144. Josip Sehener, Novi Sandec.
159. Josip Tantner, Leopoldstadt.
1(59. Fran Lienert, VVeipert.
194. Hubert Mohl. Solnograd.
POZOR I Poživljamo člane posm tno odprav-ninskega sklada, naj svoje pravice varujejo s tem. da redno vsaki mesec in vnaprej plačujejo svoj prispevek skladu in društvu. Člane, ki zaostanejo nad tri mesece s plačevanjem prispevkov, se po ji 3 odstavka 1 smatra za odstopi v še.
NAZNANILA CENTRALE.
Seja upravnega komiteja dne 18. oktobra 1912.
— Iz posmrtno odpravninskega sklada se je podelilo za 42 smrtnih slučajev 3100 kron podpore.
— Seji je bilo predloženih 141 prošenj ;	128 se je dovolilo, zakar se jo določilo svoto 3036 kron.
13	slučajev je bilo odklonjenih. Dovolilo se je pravovarstvo za 118 slučajev. Za poravnavo odvetniških računov zaradi 98 slučajev, se je določilo svoro ,12.894.34 kron.— Rešena so bila potom centralnega tajništva še razna druga vprašanja.
Seja centralnega odbora dne 23. oktobra t. 1.
— Določitev kandidatov v personalno komisijo državne železnice. — Poročilo in razpravo o nameravani uvedbi prernikalne nagrade na c. kr. državni železnici. — Rešitev tekočih stvareh.
3(njiževnost.
D r. O ton Bauer: Narodni ali razredni
boj { V naši založbi je pod tem naslovom izšla lična brošurica odličnega socialnodemokratičnega pisatelja. Brošura obsega 16 strani in je za vsakega sodruga velike važnosti. Posebno pripravna pa je za agitacijo, ker se more iz nje vsakdo poučiti o tem vprašanju. Cena je zelo nizka — 6 vinarjev za komad. Vsled tega si jo lahko vsak omisli. Razpečavalci dobe primeren popust.
Sodrugi ! naročite brošuro čimprej in jo razširjajte med svojimi tovariši ! Naročila je pošiljati na Tajništvo železničarske organizacije v Trstu, ulica Madoni n a 15.
Vršili so se sledeči shodi:
Občni zbor skupine Gorica II. so je vršil v Gorici v ponedeljek zvečer dne 11. t. m. Občni zbor je otvoril in predsedoval predsednik skupine sodr. Seiser, ki je obenem podal poročilo o delovanju odbora v pretečeni funkcijski dobi. Poročilo je jako obširno in kaže, da se je v tem poslovnem letu izvršilo mnogo koristnega dela. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi :	Predsed-
nikom : Seiser Karl; namestnik Trattner Friede-rik ; zapisnikarji: Petrič Fran in Grebar Josip ; blagajničarji :	Nagolschmied Ivan, Ostermann
Ivan in Dostal Josip ; nadzorniki :	Jlaschber-
ger Josip, Rajšp Aleks ; knjižničarji : Gregori Fran, Kirbisch Roman in Kocijančič Ivan. Pri-sedniki :	Alblieh Leopold Ulčar Fran, in Tonk
Karol.
Po izvolitvi je sodi’. Kopač predaval o zavarovalnici zoper nezgodo. Eminentno važnemu predmetu so navzoči pazno sledili. — Zbor se je zaključil ob pozni uri v noči.
Občni zbor skupine v Nabrežini, se je vršil dn 12. t. m. ob 8 uri zvečer v gostilni pri „Xemcu“. Zboru je predsedoval predsednik skupino v Nabrežini sodr. Jagrič. Iz poročila o delovanju in položaju skupine v pretekli poslovni dobi posnemamo sledeče :	Skupina je imela v
pretečenem letu 19 shodov, zastopana jo bila na
6	raznih konferencah. Dohodkov je bilo od I. januarja 1911 do I. septembra t. I. 1559 kron in 24. izdatkov pa 1486 kron ; ostane s prebit-
I
kom prejšnjega leta 72 kron
2	kron in 54 vin. Centrali se je poslalo 1253 kron in 34 vin. ; za poštnino in razne tiskovine Ki kron 45 vin. :	delegacije
61 kron in 40 ; naročnina časopisja 21 kron in 30 vin. Lokalnih izdatkov je bilo 151 kron in 18 vin. Podporni sklad skupine iznaša 64 kron in 79 vin. Skupina šteje 138 elanov. Skupina je intervenirala v 7 slučajih. 6 intervencij je imelo popolen uspeh.
Kontrola je predlagala- absolutorij, ki je bil enoglasno sprejet. Nato je bil enoglasno izvoljen sledeči odbor:	Predsednik Jagrič Alojzij,
podpredsednik Deisinger Ivan, tajnik Mihevc Fran. Blagajnik Klanjšek Fran, 11. blagajnik Frank Miha, III. Krošelj Anton, IV. Gec Anton. Nadzorniki : Blažem Josip in Krašovec Stanko. Odborniki :	Tevčelj Anton,Faganel Anton, Abram
Gustav in Legiša Josip. Vršila se je dolga in zanimiva razprava, katere se je udeležilo mnogo sodrugov. Hladnik je predlagal, da naj se društvo preseli v prostore gostilne pri „Nemcu“. Predlog je bil sprejet. Soclr. Hladnik je obenem priporočal večje zanimanje za izobraževalno delo in predlagal nabavo knjižnice. Tudi ta predlog je bil sprejet. Končno je imel besedo sodr. Kopač, ki je v daljšem govoru razlagal sedanji položaj železničarjev. Predočil je bodoče boje, ki pričakujejo organiziranega železničarstva, da se prepreči nameravano poslabšanje zavarovalnice zoper nezgode in omejevanje koalicijskega prava. Hudim časom in. resnim bojem se je s podvojeno silo pripraviti. Le moč organizacije bo odbila vsak napad na pravice železniškega osobja in delavstva sploh. Referent je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. — Za milijonski sklad „Zarje“ se je nabralo 2 kron in 76 vin.
Vršijo se sledeči shodi:
V Poljčanah dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne.
V Spodnji Šiški dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer.
V Borovnici dne 19. t. m. ob 7. uri zvečer.
Vsebina št. 21 z dne 1. novembra 1912.
Članki:	Ali smo v predmarčni dobi ?
Proti vojni. Vojna in gospodarski položaj. Ministrske besede. Socialna politika državno železniško uprave. Položaj vratarjev. Iz personalne komisije južne železnice.
Predpisi z a p r o m e t n o službo.
D opis i. Iz proga Celje-Spodnji Dravograd.
Domače vesti. Naznanilo deželne organizacije v Trstu. Iz žoltega tabora v Trstu. Osobje avstrijskih drž. železnic. Statistika nezgod na državnih železnicah. Draginja narašča. Agrarna predrznost. Hudi časi za avstrijsko železničarstvo. Delavske zadruge za Trst. Sredstvo zoper posledice nezgod — manjša renta ! Ljudski oder v Trstu (predavanja).
Inozemstvo. Konec dolgotrajnega štraj-ka. Železničarska organizacija na Ogrskem. Žrtve železniškega obrata.
Volitev v centralni delavski o d b o r (kandidatna lista).
Iz organizacije. Funkcionarjem in članom na znanje ! Člani posmrtninskega sklada
pozor
Določbe za posmrtno odpravninski sklad. K n j i ž e v n o s t. Dr. Oton Bauer :	Na-
rodni ali razredni boj ?
Poročilo o shodih: Gorica 1.
Kavarna Unione - Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca
—■ -----—	Napitnina	je	odpravljena	===—
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Železničarji!
Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah
1	v
strankine liste kakor: Železničar in Zarja.
V kratkem začnemo razpošiljati
v
::	Žepni	::
koledar
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1913.
'IV žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — V s e b i n a : Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množilna razpredelnica.— Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. -— Poštni in brzojavni tarif. Dr. Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje, r— Priporočljive knjige založbe „Zarje“. ■— Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo.
—	Stavke v Avstriji leta 1911. — Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za .,Zarjo". — Naj večja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorstva v južnih avstrijskih deželah.— Pisatelj Ivan Oankar (slika). — Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beleške za vsak : :	dan	v	letu. — Oglasi.	::
Cona posameznim izvodom I K, po pošti
10	vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi „Zarje“ v Ljubljani in po za-: :	upnikih.	:	:
*
Sr
3*
«
3-
*
Sr
Sr
*
*
Sr
Sr
Sr
Sr
3-
Sr
Sr
Sr
*
Sr
Sr
*
Sr
Št
St
Sr
*
Sr
Sr
St
Sr
Sr
*
Sr
St
St
St
St
St
St
St
St
St
St
St
St
St
St
St
St
S*
St
St
3»
T»
3»
St
St
St
St
St
St
St
3»
*
Si
St
St
St
St
St
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
Si
SiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiiliSiSiSiSiSiSTSiSiSiSi
M
?ozor sodrugi!
Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanjo sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske bojo našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči strankino glasilo
,.Z ARJ A“
ki izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina
celoletna .	  K	21‘60
polletna.............................  10‘80
četrtletna............................  5-40
mesečna..............................„	1’80
za inozemstvo celoletno .	.	. „ 36-—
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnuh.
Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na „ZARJO“.
Naročnina se poSilja pod naslovom : Uprav-nlštvo „ZARJE“ v Ljubljani.
'So-
izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska L. Herrmanstorier v Trstu