'CSSSMJlsa. iBJ The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of 'America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Driavak Ameriških. ŠTEV. (No.) 176 CHICAGO, ILL., TOREK, 13. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 13, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Hitler stavil nov r NEMŠKI STRANKI FAŠISTOV IN CENTRISTOV STOPILI V KOALICIJO IN ZAHTE VATE, DA SE MORA ODSTRANITI KANCLER PA PEN. — V TEM SLUČAJU SE OBVEZUJETE PODPIRATI VLADO ZA ŠTIRI LETA. ' Berlin, Nemčija. — Fašist Hitler je znatno popustil v svojih zahtevah. Dočim je še pred nedolgim hotel imeti celo nemško vlado izključno v rokah /svojih pristašev, se je zdaj izrazil, da sploh ne zahteva, da bi v vladi sedeli fašisti, marveč je pripravljen, podpirati s svojo stranko tudi sedanjo "ba-ronsko" vlado. Edini pogoj, ki ga stavi v to svrho, je, da se mora odstraniti načelnik vlade, kancler von Papen. Pred nedolgim časom ste stopili v zvezo Hitlerjeva fašistična stranka narodnih socijali-stov in centristi, stranka bivšega kanclerja Brueninga. Obe stranki skupno imate toliko poslancev, da prevladujete v parlamentu z nadpolovično večino glasov. Lahko bi na ta način zahtevali popolno vlado za se, a preti jim nevarnost od kanclerja Papena, da parlamenta ne razpusti; Papen ima tozadevno pooblastilo od predsednika Hindenburga že v že- IZSILJEVALEC PRIJET Štiri premožne družine dobile grozilna pisma, da morajo plačati odkupnino za svoje hčerke. Chicago. 111. — Na lahek način je hotel priti neki Slletni Rudolf Diez do denarja, a mu je policija prekrižala račune, ko je že menil, da je dosegel svoj cilj. Tekom zadnjega tedna so dobile štiri družine, ki so imele mlada dekleta, katera so bila i na tem, da se poroče, grozilna pisma, da morajo plačati gotovo svoto kot odkupnino, drugače, da bodo umorjene njih hčerke. Vse te družine so preme-žne in izsiljevalec je vedel, da bodo z lahketo plačale zahtevano svoto. Vsa štiri pisma so bila enaka, pisana na pisalni stroj, in so imela sledečo vsebino: ROOSEVELT KAMPANJSKEM GOVORU Iz Jugoslavife, VAS ONEK NA KOČEVSKEM V OGNJU; PO PRVIH CENITVAH ZNAŠA ŠKODA PREKO DVA MILIJONA DINAR-JEV. — VELIK POŽAR NA ŠTAJERSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN DRUGE NOVICE. I Enajstim posestnikom 27 poslopij Kočevje 23. je nebo krvavordeče prva se je domnevalo, da gori v vasi Cvišlerjih, a je bilo kmalu ugotovljeno, da je ogenj v Svoj drugi kampanjski govor je imel demokratski predsedniški kandidat z verande hiše j vasi Onek. Ta vas se je pred svojega prijatelja A. Harry Moore, governorja države New Jersey. Ni sliki se vidijo sledeče j vsemi drugimi kočevskimi va-osebe: Na skrajni levi Rooseveltov sin John, dalje gov. Moore, Roosevelt sam in župan mesta sicamo posebno odlikovala s po-Jersey City, Hague. j nosnimi kmečkimi domačijami, , lepimi gospodarskimi poslopji in razsežnimi sadonosniki, ki so zgorelo (vredne stvari, na razna živila I in živino ter stroje, so pozabili. aug _Sinoči 'Vseh pet £0SP°darskih poslopij kmalu po deseti uri so se nepri-.je z^orel° do tal z živili' krmo' čakovano oglasile sirene raznih | podjetij in takoj nato je začelo j ^. biti plat zvona. Prebivalstvo je ?rej razburjeno hitelo iz svojih hišifalovse pridelke razen pšenice, in ugledalo nad Sv. Ano, kako klf ra+vno Predtoc? sPravih žarelo S !sedaj Pa ta nesreča, da jim je stroji in celo nekaj glav živine. — Komaj dobrih deset dni poje strašno neurje pokon- pu. Da preprečite ta razpust in čestitke vam in vaši hčerki k absolutno diktatorstvo od stra ni Papena, ki bi temu sledilo, ste gori omenjeni stranki zavzeli drugo smer, namreč nekako politično premirje. V posebnem predlogu, ki ga bodo predložili predsedniku Hindenburgu pred prihodnjo sredo, ko se začne v parlamentu debata glede zaupnice vladi, se bodo voditelji fašistov in centristov izjavili, da so pripravljeni za prihodnja štiri le-; ta podpirati kabinet, ki bi si ga izvolil Hindenburg. Enako so tudi zadovoljni, da se izvede ekonomski program pol milj ar-de dolarjev, za katerega je napravila načrt sedanja-vlada. — Pripravljeni so tudi za druge koncesije, in za vse to samo Pod enim pogojem, namreč, da 8e odstrani kancler Papen. — Ostali člani kabineta še nadalje lahko ostanejo v vladi in poroki — prepričani smo, da bo ženitovanje veselo — ako boste storili kakor vam naročamo — in ne poslušajte drugih "smart" ljudi". Ako pa nočete — potem pač ne bo nikakega ženitovanja, ali vsaj dolgo ne bo trajalo — svojo hčer ljubite, ne res, in želite, da bi živela?" Sledi nato dolga razlaga, kako rtaj se svota denarja zavije in kam naj se položi in ob kateri tiri. Eni družini je bilo v pismu naročeno, naj položi svoj denar v petek opolnoči, trem drugim pa je bilo zapovedano v četrtek zjutraj, in sicer ob istem času in na istem kraju, namreč v vhodu stanovanjskega poslopja na 4427 No. Ashland Ave. Policija, ki j3 "bila obveščena, je ob določeni uri skrivaj zastražila določeni kraj. Mimo se je pripeljal v avtomobilu zavoje, o ka- NOVO ZNIŽEVANJE PLAČ Nadaljnje znižanje železniških plač za 10 odstotkov. koalicija celo priporoča, da bi Diez, ki je pobral Re sedanjega vojnega ministra, Schleicherja, imenovalo kanclerjem. Vzrok za odstavitev Papeža navajajo to, da je njegova Preteklost taka, da ni primer-4101 da bi sedel na tako važnem toestu. Kakor znano, je namreč bil Papen leta 1915 obtožen od J Amerike vohunstva, ko je bil v 1 Ameriki kot vojaški ataše, in ' jje moral biti od Nemčije odpoklican. VSE ZA ČAST Budapesta, Ogrska. — Dasi Je na Ogrskem dvoboj po zakolu prepovedan, se vedno še najdejo kaki zeleni plemenitaši, da skušajo s tem srednjeveškim Sredstvom oprati svojo dozdevno Čast. Znani grof Hunyadi jo Je Pončno pri tem skupil. "Raz-alii" je tega gospoda neki di-iak in grof je zahteval dvoboj. J Prva sta se šla na pištole. Streha sta drug na drugega iz PaZJSlje 20 korakov Oba sta bede tako nervozna- da ni no- terih je menil, da je v njih denar, v resnici pa je bil samo prepir, a v naslednjem trenot-ku je bil pa tudi že obkrožen od policistov. Napravila se je preiskava tudi v njegovem stanovanju, ki leži na drugi strani ceste od omenjenega poslopja, in tam so aretirali tudi njegovo ženo. Diez se izgovarja, da je delal po naročilu nekega neznanega moškega, od katerega je dobil v plačilo $50, a iz-javti se ne veruje. --o- CERMAK SE VRAČA Chicago, 111. — Tukajšnji žiupan Cermak bo priplul s svojega evropskega potovanja v New York v torek. Tukajšnji mestni kontrolor mu bo šel do pristanišča naproti, da bosta potem skupno skušala dobiti na vzhodu kupce za chcaške bon-de in davčne warrante, da s tem pomoreta mestu priti do tako potrebne gotovine. Chicago, 111. — Med železniškimi družbami in unijami železničarjev se obeta, da bo izbruhnil nov boj. Zastopniki železniških družb so se namreč v petek zedinili na tem, da se mora vsemu uslužbenstvu brez razlike znižati temeljna plača za skupno 20 odstotkov. Do zdaj je bila železničarjem plača znižana za 10 odstotkov po pogodbi, ki je stopila v veljavo s i. februarjem in ki je imela veljatii do prihodnjega 1. februarja. Novo znižanje nadaljnjih 10 odstotkov bi stopilo v veljavo po preteku te pogodbe. Kakor se čuje, se bodo unije odločno uprle temu. -o- KR1ZEMJVETA — Rim, Italija. — Tukajšnja vlada je določila, da se morajo lahka vfina napraviti nekoliko težja. Bela vina bodo morala imeti najmanj 9 odstotkov alkohola, črna pa 10, kar pomeni povišek enega odstotka. — Calgary, Alta, Kanada. — Tukajšnje msto je dalo brezposelnim na izbiro, da morajo iti ali na delo. ali pa v ječo. V južni Alberti namreč primanjkuje PLAČILO VOJNIH DOLGOV zgorela še ta spravljena pšenica do zadnjega zrna. Poleg tega pa tudi pohištvo in obleka. Zavarovan pa ni bil nihče. — Oškodovani so posestniki Ant. Komar, Franc Bobnič in Bob-ničev najemnik Anton Jeler. -o- Jubilej V krasni rajhenbprški bazili- posebno letos bogato rodili. — Kočevskim gasilcem, ki so pri- ki je obhajal 35 letnico mašni- Francija in Anglija pričnete zopet s plačevanjem. štva rajhenburški župnik hior Zorko. Mel- Žrtve dela 18 letnemu mizarskemu vajencu Antonu Kraljiču iz Stra- hiteli na mesto požara, se je nudil strašen in nad vse žalosten prizor. Središče lepe vasi je bilo v plamenih, ljudstvo je pa —o— begalo v strašni paniki okoli. Washington, D. C. — Iz Pa- Mnogi so bili le na pol oblečeni, riza prihaja poročilo, da je zu- ker jih je ogenj prebudil le še v j Umerja pod Krimom je padla nanje minfeterstvo podalo izja- zadnjem trenutku, da so si mog- na ram0 deska jn mu zlomila vo, iz katere se sklepa, da na-,li rešiti le golo življenje. Vse je 5 ključnico._V Kamni gorici je merava francoska vlada ponov- begalo sem in tja, vpilo in jo-! rezalni stroj poškodova 1 roko no pričeti s plačevanjem vojnih | kalo. Gasilci iz Spodnjega Moz-! 57 ietnemu delavcu Jožefu Po-dolgov Ameriki s 15. decern- lja so bili prvi na mestu nesre-j jjancu- -o- farmarskih delavcev, a mnogi! brom. Enaka vest je malo prej (če in so povedali, da je bilo kar raje prejemajo od mesta pod- prišla tudi iz Londona. V tukaj-. strašno za gledati, kako so se poro, kakor bi šli na poljsko j šnjem uradu zveznega blagaj- poslopja užigala eno za drugim, delo. [ničarja pa se vrši konferenca z j kakor vžigalice. Nihče ni vedel.1 HOOVER NE BO POTOVAL New York, N. Y. — Kakor se — Kakor govore poročila, je izrazil predsednik republi- prišlo med paraguajskimi kanskega glavnega stana, ne bo bolivijskimi četami do oborože-predsednik Hoover delal nika- nega spopada za neko trdnjavo kih kampanjskih potovanj po v spornem ozemlju Gran Cha-deželi. Imel bo samo dva ali tri co. Vesti si nasprotujejo o terr), govore na volilce, v katerih bo kdo je pričel z napadom. povdarjal, kaj vse je njegova' -o-- administracija dosegla, vse od- DRASTIČNO REDUCIRANJE govore na očitke demokratov New York, N. Y. — Novi za-pa bo prepustil v prvi vrsti za- časni župan McKee je odredil, kladniškemu tajniku Millsu. da se morajo izdatki v novem -o--' mestnem proračunu zSnžati od 180 do 100 milijonov dolarjev. V to svrho morajo vsi depart- — Tokio, Japonska. — Pod pokroviteljstvom nekega tukaj- j voli Nemčiji 30mesečni morato-šnjega česopisa bo neki aero-, rij za plačilo njenega dolga plan poskusil preleteti Pacifi-Josem milijonov dolarjev, ki zašiti ocean do Zed. držav. Prvi, pade koncem tega meseca, pristanek bo v Nome, Alaska. Zaradi slabega vremena se bo polet bržkone zakasnil za nekaj dni. — Buenos Aires, Argentina. je in zastopnikom Nemčije, da se do- kje bi se polotil gasiti, pa tudi gasiti ni bilo mogoče, ker v bližini rii nikakih izvirkov. Le na USODEN SOLNČNI MRK Logansport, Ind. — 491etni Foster Stoudt bo drago plačal 1 otežkočeno. spodnjem koncu vasi je večja luža za napajanje živine in od tam so zajemali vodo, da so vsaj oddaljenejša poslopja zavarovali pred plameni. Vsled strašne suše je bilo tudi to delo Strašna nesreča Sreča v nesreči Pri zadnjm viharju, ki je divjal po Štajerskem, so sedeli v Rušah na vrtu pod mogočnim kostanjem Mulerjeve gostilne neki letoviščarji. Komaj so se umaknili pred viharjem in nalivom, že se je vrh košatega kostanja. zrušil na mizo, kjer so sedeli. — Pač res sreča. -o- Radi uničene letine Toča, ki je uničila mnogim svojo neprevidnost pri opazo- je tako nagloma nastala, da so po8estnikom na Štajerskem vse vanju zadnjega solnčnega mr- začeli šele drugi dan razmišlja- prjdelke, je marsikaterega ka. Gledal je namreč v solnce s ti o postanku požara. Toliko spfavila'skoro v obup. Najbolj prostimi očmi, kar mu je tako je dognano, da je začelo goreti si je pa to gnal k srcu p0Sestnik škodovalo, da je moral takoj, v skednju Franca Kostnerja, ki Jogip 2el iz Gačnika pri Jareni-poiskati zdravniško pomoč. Sta- je bil do vrha napolnjen s slamo ,ni> se je iz 0bUpa obesil, nje pa se je čimdalje bolj slab- in drugo krmo. Skedenj je bil v , ' 0 šalo, in zdaj je končno postal .trenutku v plamenih, ki so isto-mož popolnoma slep. 'časno zajeli tudi stanovanjsko -o- , hišo in se je ogenj od tam z ne- ADVOKATI PREKANILI BANDITE EKSPLOZIJA RAZNESLA PARNIK New York, N. Y. — Ena naj- menti znižati svoje izdatke za j petek vdrli štirje banditi, M so strahovitejših nesreč, kar jih 20 odstotkov. Župan pravi, da tamkaj pobrali, kar so videli, Chicago, 111. — V neki advokatski urad na 9. nadstr. poslopja 11 So. La Salle St., so v ima New York zaznamovati te- se bo s tem reduciranjem pri-kom let, se je pripetila v petek pomoglo trgovini, da se bo po-v tukajšnji East reki. Na nekem starem malem parniku, ki je vo»il delavce na delo pri novi kaznilnici na Riker's otoku, je med potjo eksplodiral parni kotel, in sicer s tako silo, da je celi parnik razneslo na drobne kosce. Pri priči mrtvih je bilo 37. Trupla nekaterih so bila vržena po zraku do sto jardov daleč. Ostalo osobje, katerega je bilo na parniku 120 mož, se je rešilo, večinoma s poškodbami. Da ni več žrtev utonilo, se je bilo zahvaliti temu, ker so kosi lesa od razbite ladje na go- zado" Zac^' Grof ni bil s tem j la sta se nato s sabljami in pri'sto plavaltpo vodi in je vsakdo tta ; rekel je, da morai tem je dijak zadal grofovske-J imel priliko, da se je kakega 0- živila ne samo v New Yorku samem, marveč po celi deželi. -o- da ima kaj vrednosti. Od omenjenih šest advokatov so vzeli dragocenosti v vrednosti $2000. Tedaj pa so se pokazali advokati, da v vsakem položaju ra-JAPONCI SE BOJE AMERIKE zumejo svoj "biznis". Bandi-Tokio, Japonska. — Nekate- torn so pričeli govoriti drug za re japonske patrijotične družbe . drugim tako dolgo, da so jih so vložile oster protest, ker so popolnoma zmešali in so jih Amerikanci pod vodstvom dveh! končno prepričali, da tisti dra-ameriških bank jemali po Ja- j gulji, ki so jih vzeli, niso pravi ponski fotografične slike. Ne- in da sploh nimajo nobene kateri listi trdijo, da se Ameri- vrednosti. Banditi so jim nazad- ka pripravlja za vojno proti Ja- nje vrgli tiste dragulje nazaj ponski in bi te slike služile a-. ter povrhu še enem,u vrnili u-meriški armadi pri bombardira-. grabljenih $11 in zbežali s ple- Vsak način teči kri. Spopad-'mu vratu šest inčev dolgo rano.'prijel, dokler ni prišla rešitev.tstvu. nju. Zadeva je prišla tako daleč, da je moral ameriški poslanik posredovati glede nje (pri japonskem zunanjem minister nom $50. Katoliški Slovenci oglašajte »voje prireditve v "Amerik»u tkem Slovencu"! verjetno naglico širil. Ob hiše in gospodarska poslopja so; posestniki France Kostner, Thaler, Ana Laknerjeva, Kramer, Janez Kostner, Knaflj, Tram-puš in Jaklič. Posestnik Huter in še nekaj drugih je pa ob gospodarska poslopja. Uničeni so seveda vsi pridelki, sadonosniki, vse pohištvo, veliko drv nekaj živine in prašičev in tudi nekaj denarja. Po prvi pavšalni cenitvi znaša škoda nad dva milijona dinarjev. -o- Pet poslopij v Komarjevcu « žrtev ognja Iz Sevnice poročajo, da je v nedeljo 21. avg. na nepojasnjen način začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Komarja v Komarjevcu. Močan veter je nesel ogorke 20 metrov daleč in zažgal gospodarsko poslopje rudarja Bobniča. V eni Smrtna kosa V Zagorju je umrl I. Peer steklarski starovpokojenec star nad 80 let. — V celjski javni bolnici je umrl Franjo Mramor, delavec in dninar iz Škofije vasi, star 36 let. — V Šoštanju je umrl Viktor Hauker, vnet gasilec. -o- Orjak svojega rodu Z Dolenjskega poročajo, da je neki šolarček pri Krškem, pri nabiranju gob naletel na izrednega 'jurja.' Ta jur-velikan je tehtal skoro poldrugi kilogram in je res pravi velikan med gobami. Stare korenine Janez in Jožefa Blatnik v Drašči vasi pri Žužemberku, sta letos obhajala že 58 letnico zakonskega življenja. On je star 91, ona pa 87 let. Janez se je udeležil leta 1866 vojne na Laškem in večkrat pove, kako hudi boji so se bili in kako je cesar "prodal" Beneško Talja-nu, da so Taljani od veselja no- uri je bilo že pet poslopij v plamenih. Zmeda ljudi je bila reli. Bil je tudi 8 let v Ameriki in tako velika, da so reševali nič !v Ameriki ima tudi dva sina. KMEfUKANSK! SLOVENEC Torek, 18. septembra 19142, I&MERIKANSKI SUOVENEC [ gm in najstarejši slovenski list v Ameriki. Uatanovljen let« lMfc i^JOw- lahaja vsak dan razun nedelj, pon»> laljkov in dnevov po praznikih, Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111, Phone: CANAL 5544 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto________ Za pol leta_______ Za četrt leta----- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta____1.75 The first and, the Oldest Slovene Newspaper in America Established 1891, Issued daily, cxcept Sunday, Monday and the day after holiday«, Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: j 1849 W. 22nd St., Chicago, 1X1. { Telefon CANAL 5544 Subscription: _$5.00 For one year______ For half a year ______________________ 2.50 For three months_______1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year___3.00 For three month*___1.75 Združene države so v zadnjih letih do 60 odstotkov svojega izvoza poslale v Azijo. Na Kitajskem je največji trg za ameriške izdelke. Japonci tudi to vedo in izriniti iz Azije ameriški trg je glaVnt načrt Japonske. Tjjdi v Washingtonu vedo za japonske načrte. Vedo tudi v 'Evropi, a Evropejci iz zavisti do Amerike škodoželjno sekundirajo Azijcem proti Ameriki. Gre za trgovino. Gre za obstoj Združenih držav in Japonske. Položaj se ostri iz leta v leto. Kdor bo kontroliral kitajski trg, bo imel v Aziji bodočnost. Tudi to vsi vedo. U-makniti kar tako se ne bo hotel nobeden. In kadar nastane položaj tak, spregovori orožje. Vsak lahko vidi, ki hoče, da v Aziji odpira žrelo velikanski vulkan, ki bo izbruhnil iz sebe prej ali slej strahoviti spopad med belo in rumeno raso. POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at i Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Prohibicija rta rešetu SLIKE IZ JUGOSLAVIJE NA ZAPADU Cleveland, O. Vse je že tako kazalo, da po U.: slovenskih naselbinah na zapadu, še ne bodo imeli prilike videti slik iz Jugoslavije, vsaj v do-glednem času ne. — Res, škoda Kakor izgleda, bodo letošnje narodne volitve v Združenih ! b| bn°> da bi tako pomembne, za- državah spravile vprašanje prohibicije na rešeto. "Ne mislimo nimive in podučljive slike ležale na tako rešeto, kakor so ga spravljali doslej še pri vsakih vo-.doma zaPrte> naši U^jf P° na" litvah, da so o prohibiciji mnogo govorili, obljubovali itd., a no ,selbmah Pa težko pričakujejo, volitvah pa zopet in zopet pozabljali na ,vse, kar se je govorilo !da vldl->° svo->° r°Jstno domovino o prohibiciji pred volitvami. *vsaj v _sllkah- Program republikanske stranke je sicer sprejel v svoj , Sedaj" vam lahko P°r°čam, program tudi delno vprašanje prohibicije. Toda zdi ~ se, da dragl sIovenski r°Jaki veselo no- med republikanci ni prave iskrenosti v tem ozJiru in da hodijo d.a boste sllke Prav gotovo z največjo previdnostjo okrog tega vprašanja, ker se boje suha- ™ Vldeh boste Prav te čev, da bi zgubili njihove glasove. idm' kakor Jebll° to že Prvotno . porocano. — Ker pa Mr. Grdina , točasno radi trgovskih zadrž- Demokratska stranka in njen kandidat governor Roosevelt se izraža v svojih govorih jasno in določeno glede prohi , , bicije. Odprto govori in dokazuje, da odpoklic suhaškega za- ^ f^L^S0!^^!. kona je nujno potreben, če hočemo Združene države zlasti v davčnem oziru gospodarsko rehabilitirati in odpraviti večni sirah pred vedno naraščajočimi davki. Governor Roosevelt, demokratski kandidat, je v svojem govoru v Sea Girt, New Jersey, jasno in odprto povedal, da je prohibicija polje, kjer verižijo in kopičijo milijone razni boot-legarji in raketirji, a poleg vsega tega nima nobena oblast prave kontrole ne nad temi ogromnimi dohodki, ne nad izdelavo pijač, ki so po večini delane brez vsakih zdravstvenih predpisov in so v večini- strup, ki ga narod uživa. Koliko pobojev, vati in izostati od doma za celi mesec ali več, je poveril to nalo- J go meni podpisanemu, da grem j jaz na to potovanje s slikami na ; zapad. ; Tukaj se je Mr. Grdina zopet i pokazal, kako požrtvovalen je. I Slike, ki so ga stale z vso opre- j , mo vred tisoče dolarjev, poleg j tega pa še toliko zamudo časa, i je pripravljen prevzeti riziko in Vulkan v Aziji koliko zločinov se izvrši na račun prohibicije! Vse to bi se j ^bC'slmo omejilo, ce se postavi izdelavo opojnih pijač pod strogo držav-j ^ jih ]ahl(G y^ite no kontrolo. Iz tega stališča demokratski kandidat odprto iz-j S]ike se bodo to • kaza,e javlja, da bo stoiU vse, kar je v njegovi moči, da se dosedanji j posameznih naSelbinah ravno ti-nacin prohibicije odpravi j ste dni, kakor jVže teiio v časo-• Konecno besedo pri tem bodo imeli pa seveda 8. novem- pisju poročano. Da pa ne bo ka-bra ameriški vohlqi s svojimi glasovnicami. Ti bode pokazali, ke neljube pomote> naj vam tu_ ah so za odpravo prohibicije ali ne.____kaj kot y prograitl; navedem še 0 i enkrat posamezne naselbine in U.: j pa datum, kedaj in v kateri na- • i selbini se bodo kazale, da bo ta-' ! ko vsak pred časom vedel, kedaj ___Ibodo slike v njegovi naselbini, r/ ji ur , v .. , , -t . "... ..... Ida tako lahko vredi svoj čas in' Zasedba Mandžurije od strani Japoncev m njih politično gledat reg prezanimive sli_ stremljenje v Aziji ustvarja pravcati vulkan, iz katerega zna ke gko(Ja w bilo> z če začeti vsak cas bruhati. To vprašanje ni tako enostavno m bi kdo zamudn to mk ker je brezpomembno, kakor si morda marsikdo na prvi pogled to mogoge prva zad m predstavlja. Za tem vprašanjem stoje velika vprašanja, od ka> da kaj takega vidi> da vidi katerih so odvisne gospodarske eksistence premnogih velikih |žive gUke iz -e d d držav. . •" j , i vine m ta in oni morda celo svo-V Aziji se začenja doba velikih trgovskih konkurenc. I je sorodnike) znance in prijate. japonska je to predvidevala že pred 40 leti. Japonsko-ruska jje> vojna, ki je tako srečno izpadla za Japonsko, je dala Japonski j ' glike se bodo kazale po temi močno pozicijo v Aziji. Ze takrat je odrezala Rusijo od vzhod- |e redu: i i ega trga. S sedanjo zasedbo Mandžurije je to izpopolnila v| Omaha, Nebraska — sept. 17.,i taki meri, da se je pred Rusijo popolnoma zavarovala. Zdaj jg jn 19. ji diM še Mongolija, da še tam Ruse odžaga popolnoma naj Rock Springs, Wyo. _ sept. vsem teritorijalnem pasu od kineškega trga. ! 22. 23. 24. in 25. Japonska želi odžagati pa tudi Združene države od kine- Leadville, Colo. _ sept. 27 ' škega trga. Japonci so stanovitni in vztrajni ljudje, ki ne bodo odjenjali kar tako pri svojih načrtih. Japonci vedo določeno, kaj hočejo. Colorado Springs, Colo. — okt. 3. Denver, Colo. — okt. 4. in 5. Kansas City, Kan. — okt. 8., 9., 10. in 11. St. Louis, Mo. — okt. 12. in -IB. Tega programa se bom točno držal in upam, da bo mogoče vsaki naselbini tako vrediti, da ne bom imel kake zamude, ker potem bi se pokvaril ves spored, kar bi bilo zelo mučno za druge, naselbine, ker bi ne prišel tja ob določenem dnevu, ko bi imeli pripravljeno dvorano. — Naj o-menim še to, da bom imel izvrstno godbo s seboj. Ne bom tukaj opisoval kakšna godba bo to, samo to vam rečem, da lahko garantiram, da je prvovrstna in vas ne bo prav nič stala in da se j boste po predstavi prav lahko po omače Zavrteli. — Toliko ža danes in pa na svidenje. Lawrence Leskovec. --o- DROBNE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, 111. V tukajšnji St. Mary bolnišnici se nahajata Math Pod-linsek in Math Urbainija, oba iz La Salle. V petek dhe 16. sept. pride v La Salle sodnik Henry Horner, ki je demokratski kandidat za governerja države Illinois. Kakor se sliši in bere o njem, je zelo dober govornik in bo govoril v La Salle omenjeni petek ob 8. uri zvečer. — Bomo šli ga po- j slušat. Slovenski državljanski poli-i tični klub ima velik shod v dvo- j rani sv. Roka na šestem streetu 1 v La Salle, Illinois. Shod bo v nedeljo 25. septembra ob 3. uri popoldne. Na ta shod se vabijo vsi volilci in volilke, da bodo številno zastopani. Opomniti je' treba, da bodo na shodu izvrstni govorniki, zato se pričakuje tudi velike udeležbe. j Odbor pol. kluba, i in 28. Salida, Colo. — sept. 29. Pueblo, Colo. — okt. 1. in 2. SLOVENSKE ŽENE V CLEVE-LANDU SE PRIPRAVLJAJO Cleveland, O. Dne 29. avgusta je podružnica štev. 10, Slovenske Ženske1 Zveze povabila vse sosedne po-j družnice na važni sestanek. O-, menjeni večer se nas je zbralo' 30 zastopnic raznih podružnic. I Podružnice štev. 32, 42 in 49,' niste poslale svojih zastopnic. Prošene ste, da jih pošljete vsaj na prihodnji sestanek ki bo dne 26. septembra. Naj vam na tem mestu malo pojasnim, zakaj smo se pričele zbirati skupaj. — Upam vsaj, da je vsem članicam SŽZ že znano, da bo imela naša organizacija SŽZ. prihodnje leto koncem meseca maja tretjo konvencijo, ,ki se bo vršila v S. N. D. na Holmes Avenue. — Ta in ona članica bo morda mislila, da je do tedaj še dovolj časa, kar pa ne bo držalo, ker čas neprimerno hitro beži in prav nič prezgodaj nismo začele se zanimati za to. Potreba je, da se vse poprej vredi. Ker pa podružnici štev. 10 ni mogoče v vsem vse zmagovati, smo se vsled tega obrnile na vse ostale podružnice, nahajajoče se v Clevelandu in okolici. Naša sesterska dolžnost je, da se temu vabilu odzovemo in skupno delujemo v vseh ozirih. — Na prvem sestanku se je izvolil kon-venčni odbor, v katerega so bile izvoljene sledeče: Jennie Mila-vec od podr. št. 10 predsednica,1 Frances Ponikvar od podr. štev. 25 podpredsednica, Anna Somrak od podr. štev. 41 blagajni- • čarka, Apolonija Kic od podr.1 štev. 15 tajnica, Helen Tomažič < od podr. štev. 47 zapisnikarica in | poročevalka. Nadzornice so: An- j na Slapko od podr. štev. 14, Cecilija Brodnik od podr. štev. 21 in Marie Marsič od podr. štev. 50. Ker bodo zči časa konvencije gotovi stroški in ker je blagaj-, na popolnoma prazna, zato nam! bo treba poskrbeti, da si na kak način pridobimo kaj denarja. V ta namen je bilo na zadnjem sestanku sklenjeno, da dobi na prihodnjem sestanku vsaka podružnica po številu članic tikete, na katere se bo dala nagrada in sicer bodo tri nagrade. Prva bo' $10.00, druga $5.00, tretja $2.50.' Ti tiketi bodo po 25c in vsaka članica je prošena, da vzame enega, ako ga ne more obdržati, naj ga pa ponudi komu drugemu v nakup. Ker so sedaj tako slabi časi, ko je tolika brezposelnost, si pač nismo mogle drugače pomagati, da bi prišle do kakih dohodkov, kakor na tak način. Da bi naložile kake posebne naklade, smo bile prepričane, da bi se jih vse ustrašile. Zato se nam je zdel ta način še najboljši, da bodo tako vsaj tri srečne, katere bodo namreč dobile omenjene nagrade. Te nagrade se bodo razdelile pc novem letu, ko' priredimo kako skupno prireditev. Več o tem se bo še poročalo. Končno se vas še enkrat opominja, prosi in vabi, vse podružnice, katere ste bile zadnjič zastopane, kakor tudi podružnice štev. 32, 42 in 49, da se gotovo udeležite prihodnjega sestanka po svojih zastopnicah. Zavedajmo se, da spadamo vse skupaj, pod eno okrilje Slovenske Ženske Zveze in je torej naša dolžnost, da ena drugi pomagamo. Delujmo torej složno, ker le v složnosti je moč. — Ako želi še katera podružnica v Ohio z nami sodelovati, ji kličemo dobrodošla in naj pošlje svoje zastopnice na prihodnji sestanek ki se bo vršil dne 26. sept. 1.1. ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani na Holmes Ave. Za konv. pripravljalni odbor Helen Tomažič. KAKO DELUJEJO V BAR-BERTONU Barberton, O. Prve dni tega meseca je vladala taka vročina, da je bilo vsake obleke preveč, kar je človek imel na sebi. Pozneje je padlo precej dežja ki je napojil žejno zemljo in tudi zrak se je nekoliko shladil. — Tu in tam po raznih listih beremo, da bodo nekatere tovarne zopet odprle svoja vrata in sprejele prejšnje delavcev nazaj na delo. Človek si misli, je li to verjetno ali ne, ker smo bili pač v času te depresije premnogokrat po takih obljubah goljufani, a prosperitete še ni od nikoder. — Dal Bog, da bi se sedanje obljube ne razblinile v nič, kakor so se vse dosedanje, da bo enkrat odvzeto to strašno breme, ki tare delavca. Ko se tu pa tam strnemo možaki, največkrat pred tukajšnjim božjim hramom, se pogovarjamo, kako bi se dalo kaj ukreniti, da bi vsaj tisti ki še deloma pohajamo v ^tovarne rta delo, pomagali v prihodnji zimi, da bi se kupilo revnim naše narodnosti, brez razlike Strank, kaj za božične praznike. V to svrho priredi naša fara Sv. Srea Jezusovega piknik in sicer prihodnjo nedeljo dne 18. septembra. Piknik bo na Hopocan Garden. Vstopnina na piknik bo prosta. Tem potom ste najvljudneje vabljeni vsi Slovenci in Hrvati iz Barbertona in okolice, da se kolikor mnogoštevilno vdeležite piknika. S tem boste naredili veliko dobro delo, da boste na ta način pomagali svojim stradajo-čim bratom in jim za praznike napravili malo veselja. Za ude-ležitev tega piknika se je že izrekel naš cerkveni pevski zbor pod vodstvom Mrs. Angele Beg, kakor tudi domači pevski zbor Javornik, pod vodstvom Mr. A. Bombacha. Obema pevskima zboroma gre za to najlepša hvala, ker nam s svojo vdeležitvijo obetata, da bo na pikniku veliko zabave za stare in mlade. Kakor se nadalje sliši bo na pikniku tudi dober prigrizek in pa izbor-na kapljica za suha grla. — Na svidenje torej, v nedeljo 18. septembra na Hopocan Garden. J. Ujčič, član cerkv. odb. -o- ZAKAJ JEMO POLETI MANJ KAKOR POZIMI? Do neke mere ureja telo proizvajanje toplote s tem, da omejuje notranje zgorevanje. Če se pa pri močni temperaturi od zunaj zgorevanje na ta način zmanjša, potrebuje ta proces manj snovi za zgorevanje, torej ni treba, da se mu toliko te snovi dovaja. Tako prihaja, da použije človek poleti manj zgor-ijive hrane kakor pozimi. Iz prav tega vzroka se ljudje na hladnem severu hranijo z živili visoke hranilne vrednosti (maščobami) kakor ljudje v južnih krajih, kjer povsem zadostuje hrana iz ogljikovih hidratov, sladkorja, sadja itd. Mil? V šoli. Profesor: — Jamnik, je vam znan kak primer tresenja? — Je, gospod profesor. Ka-- dar odpirate notez. * * * Slaba vest. — Papa, ali bi se znal podpisati z zavezanimi očmi? — Seveda, drago dete. — No, pa mi podpiši tu izpričevalo. * * * Idealno letovišče. — Ta kraj je res idealno letovišče! če gojiš sport, se tako utrudiš, da mo-• raš v posteljo, če pa ne gojiš : športa, dremaš od samega dol-, gega časa. I Barbar. — Žena: Šivilja i pr&tfi, da mi ne bo več delala ! oblek, dokler ne poravnaš zadnjega računa. I Mož : — Imenitno, takoj ji sporočim da je njena ostavka sprejeta. * * • * Dobra informacija. — Prosim, kam pa vozi ta tramvaj ? — Na končrto postajo. — Hvala. In mi ne bo treba prestopiti? * * * Prezgodaj se je \-eselll — Trgovec z jestvinartii trgovskemu pomočniku: No, vidim Vaim na veselem obrazu, da ste srečno 'spečali žaitavo surovo maslo. I — Pomočnik: Res.! Zraveh j pa še vsa stara jajca in smrdljivo gnjat. Vse je kupila gospa Karjola. — Trgovec: Kdo ? Za božjo voljo! Takoj se moram javiti bolnega; za drevi me je namreč povabila k večerji. * * * Brihten sinček — Mama, tli imaš dinar nazaj! — Ali nisi kupil znamke i» jo prilepil na pismo? — Ne, veš, sem kar hitro pismo vrgel v nabiralnik in nihče me ni videl! t. * * Nerazumljivo. — Kaj pravi tvoja žena, če prideš pozno ponoči domov? — Nič, nisem oženjen. — Nisi oženjen. Zakaj pa ne hodiš potem takem bolj zgodaj domov ? * * * Na razburkanem morju — Gospod, bolje je, da me plačate takoj. Saj ne vem če pride kdo od naju še kdaj na suho! * * * Poslovna motnja. — Znani odvetnik je nekoč pred sodiščem zagovarjal nekega vlomilca in zahteval naj bo oproščen, ker da je nedolžen. Med zagovorom pa je obtoženec hotel svojemu odvetniku nekaj sporočiti in ga je pocukal za rokav. Zagovornika je to tako razburilo, da je na glas vzkliknil : Nikar me ne motite v govoru, tudi jaz vas nisem motil pri vlomu. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (29) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR'RICE BURROUGHS ;^><><>ooooo<>cx>oooooo<>o<^ Werperju niso šli iz rlave dragulji, ki jih ie videl pri Tarzanu. Tuhtal 'je, na kak nažin bi se jih polastil. Vedel je, da bi bilo nesmiselno, spustiti se v borbo za nje proti orjaškemu Tarzanu. Poslužil se je končno zvite nakane. Vle-gel se je in se delal, kakor da je zaspal, pri tem pa skrivaj opazoval Tarzana. Videl je, da tudi njega Tarzan napeto opazuje, zato je simuliral trden spanec. Tarzan je z instinktom divjaka, v katerega se je izpremenil, sumil, da bi se njegov tovariš rad polastil njegovih draguljev. Pokazal je to, ko je enkrat posegel po njih. Hotel si jih je zato zavarovati. Videl je črnce, da so zakopali svojo imovino; tudi on bo storil enako. Vzel je nož, izkopal jamico, položil vanjo dragulje in jo zo-pet zakopal. Werper je komal pridržal vzklik veselja, ko je to videl. Po dovršenem delu se je Tarzan vlegel in zaspal. Zdaj je prišla prava prilika za pohlepnega Werperja. Vendar pa se ni upal takoj premakniti ter je počakal, da je trden spanec objel divjaka. Celo uro je čakal, predno se je dvignil, se počasi splazil proti jamici in jo odkopal. V naslednjem trenotku so bili dragulji že na varnem za njegovo srajco. Zakopal je jamico in misli so se mu bliskovito vrstile v glavi. Če se Tarzan zdaj zbudi in opazi tatvino! To pomeni za Werperja gotovo smrt. A Tarzan se ni zbudil, niti ne, ko je nekje v džungli glasno zarjovel leopard. Werper je še včdno imel v ro-ki nož. Pogledal je spečega Tarzana in zlobna misel mu je šinila v glavo. "Zakaj bi ga ne? Potem bi bil varen pred njim." Dvignil je nož svečenice, pred katerim ga je rešil Tarzan, in se po kolenih pričel plaziti proti svojemu rešitelju. , i a, i JE SLIKANA IN OPISANA V KNJltfl Gorenjskaf To je knjiga, ki jo bo z velikim užitkom bra vsak Sloevnec, kaj šele sinovi iti hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje. Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, č bodo v tej knjigi našli v besedi in siiki svoje mle rod- jjj ne vasicc, trge in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje divne lepe gorenjske gofe in P'a" nine. V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro C vseli gorenjski!? mest, trgov in vasi. . . v Ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljal0 £ gorenjska mesta, trge in vasi, pestra polja in livade in divne grtrenjske gore in planine. PIŠITE PO NJO ŠE DANES! — STANE S POŠTNINO $2.00 KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd STREET. CHICAGO, ILL. ^ OOOOOO OOOOOO OOO OOOOOOOOOOOOCHKXKKHJ^0^^ F m Torek, 48. septembra 1982. ^Mekiksmski štdVEKže fera I ^ nedeljski tovariš. | POTOPLJENO LADJO DVIGNILI lUUiUUiiuuimiiuuuuiuuiuiumuAiiiiiJiiiuiuumuinuummu iiiumimiuinTv.mim muuimm uu'iuuiiiiwiiuii,tiiii;niaimi7:iniuiiianiiiii:iHiimi TEDENSKI KOLEDAR 18 N da deca siovanskih star- mošnji profesorji pravi misijo- Menina planina Igoslovanske knjigarne.— V dveh stanovanjskih hiš, ena odvzel tudi časno kajen m m;u rekel: "Vstani, vzemi svojo po- šev bi mogla biti od svojega narji med samim "tujerodnim"! Na Menini planini v kamni-' Dravogradu je umrl Alojzij 14x10 m, druga 14x7 m. Zra-stelj in pojdi na svo'j dom." tretjega leta v takem vrtcu, da ljudstvom in da ta gimnazija škem okraju so meseca julija Košir, gostilničar in trgovec, ven hlev za govejo in konjsko* Tudi nam pravi namestnik božji: "Odpuščeni so ti tvoji se privadi italijanščine in opu-jsluži bolj stotinam dijakov iz blagoslovili lep planinski stan star 36 let. — V Ljubljani je u- živino, kozole in svinjaki. Vse grehi, kadar nas v sv. spovedi odveže naših grehov. Nima pa sti slovenščino. Le na ta način, Furlanije, iz Trsta in drugih ob veliki udeležbi planincev mrl Lenart Bešter. j stavbe so'trdno zidane, kleti duhovnik oblasti, da bi nam odvzel, kakor Izveličar, tudi čas- Plavijo, bodo imele sedanje ljud- italijanskih pokrajin na severu j Blagoslov je izvršil navdušen. -o--j obokane. Prostor je pripraven ne kazni. Vredna spoved nas osvobodi ^icer greha in večnih ske šole uspehe, in ne bo treba države in da je obstoj gimnazi-! planinec, profesor g. Janko Mla- Smrt pod zabojem i za vsako tovarno ali trgovino, kazni, toda bolezni, križerv, težav, nesreč, ki jih moramo tr- otrokom po tri leta hoditi v pr-Je potreben v svrho nacionalne kar. J|i z drugimi otroci se je igral j— MARTIN BLAJ, Radeče 92 neti kot časno kazen za naše grehe, se nam le deloma odpusti- |vi razred, kakor morajo sedaj, vzgoje italijanskih otrok tuje-jo. Večji del ostane na nas. In te časne kazni moramo trpeti ,m to sam? radi tega, ker ne ob- rodnih staršev. ali tu na tem svetu, ali pa, če umrjen^o prej kakor smo jih pre-1 vladaJO italijanščine. Nadalje . -o- -trpeli, v vicah. Preštejmo vse velike in male grehe našega živ-1 Ugotavlja družba "Italia Reden-, Radi bega čez mejo Ijenja, ipomislimo na vse kraje, kjer smo bili, na Vse ljudi, s katerimi smo bili v našem življenju vkup, pomislimo na vse dne na domačem skednju tudi šest- pri Zidanem moštu, Jugoslavija, i letni sinček posestnika Žurma- . —. ^a", da spričo devet let, popol-' ____________ -____________________________„ ,________________________ |noma italijanske šde, ni zazna- krajin0 Dominik 2agflr k Bov.|Podcerkve, ■vedn ure, v katerih smo grešili, pa bomo morali s prerokom |movatl slcoro nikakih^ uspehov, Takoj- na me;ji SQ ga vstavili Ložu. Obračun med fanti Med prepirom je udaril s ce-| na v Pesjem pri Šoštanju. Ple-pinom po glavjl neki fant 211et-,zali so po na steno prislonje-Nedavno se je vrnil v Julijsko ;ne^a delavca Franca Ibci iz-nem zaboju, ki se je-zvrnil na vzdihniti: "Moji grehi so brezštevilni, kakor pesek ob morskem bregu." Če sedaj zasluži vsak, tudi najmanjši greh svojo -kazen, koliko kazni moramo mi pričakovati! V puščavi so se uprli Izraelcu' 4» 4» 4* 4» 4? 4s 4» W Specijalist za pljučne In -«rčn* bolezni T«tl. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel. Anstin 2376, Chicago Urad: 3335 West 2Gth Street Uradne ure: 5 do 9 zveč. razen sredi, jb sredah 9 do II dop.; ob sobOfafc I . Preka Bremena z Najhitrejšimi farniki, kak jih pluje Poseben v l » k pniniku n Bčemeftntrcnu jamči najbolj pripravno potovanje v Ljnbljano. Pojasnila da katerikoli agent ali 130 WEST RANDOLPH STREET, CHICAGO. ILL. NORTH GERMAN O Y D l 1 'T^, V;-, j lisbffiiaaaiSj Slika kaže predsednika Hooverja na njegovem priljub?je-n«m žrebcu " Billie", ko je šel nedavno za par dni na oddih v svoj "Rapidan Camp". ii * i < ŠTEV. 169, K. S. K. J.EDNOTE. Cleveland, Ohio Predsednik, LAVRENC LESKOVEC. Podpredsednik, FRANK MATOH. Tajnik, GEORGE PANCHUR, 829 E. 143rd St. Blagajnik, JOHN J. OMERZA. Društvene seje se vršijo vsaki tretji četrtek v mesecu v SI. domu na Holmes, ob pol osmih zvečer. Društo vsprejema v svojo sredo člane, stare od 16. do 55. let. Zavarujete se lahko od $250.00, in 1 dolar bolniške podpore, do $2000.00 in $2 podpore. Otroke se sprejema takoj po krstu, in so v'mlad. oddelku do 16. leta; plačujejo malenkostno svoto 15c na mesec, ali pa 30c, in zato dobijo v slučaju smrti na •15c največ $450.00, za 30c pa Jednota plača $1000.00. VSI, KATERI SE NISTE ZAVAROVANI, ZAVARUJTE SE IN PRISTOPITE K NAŠEMU DRUŠTVU! * * * + 4« 414« 4> 4» r?? 4? 4» % 4 4» '4* 4« 4» 4? 4<4' 4? 4? 4* 4?"4»% 4» 4r,sl / je potrebno, da v času selitve sporočite Upravi lista takoj. Najbolje, da v času selitve naznanite na dopisnici ali v pismu vaš novi naslov PAR DNI V NAPREJ, recimo teden, ali vsaj TRI DNI V NAPREJ. Navedite v pismu, kateri dan se bote preselili na novi naslov in Uprava bo skrbela, da z dotičnim driem, ko bote prišli na novi naslov bote tudi že list prejemali na novi naslov. Obenem je sedaj NOVA DOLOČBA v veljavi, da namreč pošta računa izdajateljem časopisov po 2c za poštnino za vsako obvestilo, kar je bilo poprej prosto. Ako pa naročniki sami točno poročajo svoje nove naslove, to odpade. Zato prav uljudno prosimo vse naše drage naročnike, da v času selitve nam takoj in če le moč par dni v naprej sporoče svoj novi naslov. S tem bodo pomagali, da bodo točno list prejemali za novi naslov in pomagali bodo listu, da ne bo imel stroškov za poštna obvestila. Pri sporočanju novega naslova se poslužite spodnjega kupona, katerega izpolnite, izrežite in pošljite na Upravo Hsta. f UPRAVA "AM. SLOVENEC", 1849 West 22nd St., Chicago, 111. Cenjeni: — Sporočam Vam, da se bom presclil(a), na novi naslov dne ............................................................................................ in prosim, da mi začnete s tem dnehi pošiljati list na novi naslov. Ime Novi naslov ,1. Mesto I Moj dosedanji stari naslov je bil: 4 I Naslov Mesto jI_____________ i ISCFS?! ' Trsi -------->-1* «»Mt»»««« «»"«» »"" " »»»»*» t«««««««« ***** Smm.ma._a, Kmečki punt AVGUST ŠENOA: Poslovenil Joža Glonar. f "Andrej!" ga je poklical Gubec, "pojdi sem, nekaj ti imam povedati. Nocoj bo Tahi s svojo četo krenil proti Madžarski." Tn?" vpraša Andrej. "Pohiti, kolikor morejo tvoje noge, proti Susjedu. Skrij se v grmovje nad cesto, po kateri morajo konjeniki iti." "Čemu?" "Ali se hočeš maščevati nad Tahom?" "Stokrat, če treba!" je kliknil Andrej. "Dobro; stori, kakor sem ti rekel, in ko bo šla četa mimo, zakliči iz grmovja na vse grlo: "Gjuro Mogaič, Jana te kliče!" In dobro pazi, ali se bo kdo oglasil. Pozvedi, koliko oboro-žencev je ostalo na gradu, potem pa se vrni čim preje sem in poišči me v hiši Ilije Grego-riča!" Andrej se je začudil in nekaj časa gledal Gubca, na to pa je pomežiknil, prikimal z glavo in pohitel proti Zaprešiču; Gubec pa se je poslovil od župnika in krenil proti hiši svojega botra Ilije. Počasi so tekle nočne ure, za mizo sta sedela Ilija in Matija in se tiho razgovarjala. Otroci so že davno zaspali. Trska je dogorela. Kata je nataknila drugo in si mela zaspane oči. Naenkrat je zalajal pes, kmeta sta prisluhnila, takoj za tem pa je nekdo potrkal na okno. Kata je odprla in v sobo je stopil Andrej, ves zaprašen in brez sape; kakor kamen je padel na klop, vzdihnil "Ah!" in si z rokavom otrl potno če-Jo. gelj nisem čutil, cul sem samo, kako so streli med bregovi odmevali. Četa je šla dalje in vse je bilo mirno. Tedaj sem krenil v vas, kjer mi je povedal Filipič, da je v gradu kakih šestdeset oborožencev in precej topov. In potem — sem prišel sem. Ali je to tvoje maščevanje, Gubec?" "Ali si čul, boter Ilija," je zakričal Gubec in stisnil pesti na mizi, "to je bil Gjuro, moj Gjuro. Razbojniki so ga odpeljali kakor ščene. In krvnik Tahi je rekel, da ga ni v gradu; pleme-nitnik je to rekel, plemič se je zlagal!" Ilija Gregorič odvrne mirno. "Ne jezi se, boter Ilija. Sedaj vsaj vemo, kako je in kaj je treba narediti." "Da," je odgovoril Ilija resno, "bodi v božjem imenu, Andrej, reci Ivanu Sabovu, naj pride jutri k meni v Stubico. Ti Ilija poznaš svoje ljudi; stopi v Zaprešič, Stupnik, Stenjevec, Trgovino, jaz bom opravil tukaj za goro, ti Andrej pa boš šel v Mokrice in rekel gospodu Stje-panu, da bo črez osem dni polna luna, ob ščipu pa se bo vzdignilo vse." Tako je uravnal Gubec; Ilija in Andrej sta mu pritrdila, botra Kata pa je peljala Gubca na seno in mu želela lahko noč. * Osem dni je minilo. Tahi je pač že na Madžarskem. Pokrajina je mirna, nikjer se kmetje ne protivijo in ne upirajo. Vse dela kakor po navadi, vse molči kakor da je nemo. "Psi so se naenkrat izprevrgli v backe!" se zasmeje v Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: "Govori!" je zaklical Matija in je vstal izza šali Peter Bošnjak Petru Petričeviču, kastela- mize. "Dajte mi vina!" je zastokal Andrej, posegel po vrču in ga izpil, "hvala Bogu, da sem tu. Cuj torej! Prišel sem do Ivanca. Tam zapustim cesto in krenem v breg. Na polovici brega sem sledil cesti skozi grmovje in trnje. Glejte čisto krvave roke imam. Pri cerkvici svetega Martina sem se spustil v klanec, po- nu na Susjedu. Prišla je noč, prišel na nebo tudi ščip. Vas pod Susjedom je bila kakor mrtva, vse je spalo. Tudi na gradu je vse zaspalo — razen stražarja in gospe Helene. Tahova žena je sedela v mali z modrimi tapetami obiti sobi za veliko mizo. Na stolu je svetilka, čije slaba luč je podrhtavala v somračni sobi in čudno OVCICSO iuui uiiu --X------ ■ ----------" i.-r-. A 1 J zneje pa sem se popel na drugi breg ravno nad poigravala na starinski sliki Dore Arlandove. cesto, ki gre proti Zagrebu. Precej strm je in j Odeta v dolgo belo haljo, pokrita s široko če- gosto obrastel. Na drugi strani je stal na bregu grad Susjed s svetlimi okni, kakor črn, ro-gat maček z ognjenimi očmi. Spodaj v vasi so goreli ognji, okoli njih pa je mrgolelo vojakov na konjih. Dobro sem čul, kako so kričali in kleli in kako so sablje žvenketale. Zlezel sem na star, močan gaber. Tam sem med vejevjem ležal na trebuhu kakor mačka, ki preži na vrabca. Naenkrat se je v gradu oglasila trobenta, za njo pa kakih deset v vasi pod gradom. Konjeniki so se postavili v vrste, sablje in kopja so se zableščala v mesečini. Grajska vrata so se odprla in iz njih se je pomaknil izprevod. Na čelu ogromen konjenik pod veliko kučmo; njegova senca je hitela po obronku brega. To je bil Tahi, Bog ga ubij! Za njim ostali oboroženi konjeniki, a tudi neoboroženi pešci, ki so jih konjeniki gnali na konopcih. Bili so naši fantje, ki jih je Tahi po sili vzel med vojake. Uf, grlo me peče! Dajte mi vina!" • "Pij in nadaljuj," je zaklical Gubec in široko odprl oči. "Tedaj," je nadaljeval Andrej, ko se je okrepil in zamlaskal, "je vsa četa s Tahom vred krenila na pot proti Zagrebu. Bili so že skoro pod menoj. Stisnil sem glavo med rogovile in zatulil: "Gjuro Mogaič, Jana te kliče!" Tedaj se je iz čete čul žalosten glas: "Jana, moja Jana!" in eden izmed pešcev se je zgrudil na tla. "Ha," je udaril Gubec s pestjo po miiz, "to je Gjuro, moj Gjuro!" "Ne vem, kdo je bil," je odvrnil Andrej, "videl sem pa, kako so ga pobrali in naložili na konja. Dva ,trije so proti meni ustrelili. Kro- pico.je sedela bleda gospa Helena in opirala svojo glavo na laket. Črne oči so ji blodile po spretno slikani knjigi, ki je ležala pred njo. V nočni tišini je molila večerno molitev. Naenkrat je počil top. Gospa se je zdrznila, pre-bledela in skočila po koncu. Tedaj je počil drugi, tretji. V vaški cerkvi sv. Martina je zaklenkal zvonec, Helena je začela trepetati, naenkrat se je začul krik in žvenket. Prestrašena gospo je pohitela k oknu in ga naglo odprla. "Joj!" je zavreščala. Mesec je obsijaval strašno sliko. Ves breg pod Susjedom je bil posut s kopji, kosami in puškami. V temni noči so se razlegali klici in kriki. V tem prihiti v njeno sobo napol oblečen sin Gavro. "Mati!" zakriči obupano, "izgubljeni smo. Kmetje so napadli grad." "Naj napadejo!" je zakričala gospa Helena besno in oči so ji zažarele, "branili se bomo." "Zaman," odvrne mladenič, "že sekajo s sekirami grajska vrata in plezajo po lestvah na zid." "S topovi nad pse!" je zakričala Helena. "Zaman. Saj Peter strelja in Petričevič mu pomaga. Kroglja prevrže deset ljudi, sto novih pa vstane." Ostreje je zaklenkal zvonček, močneje zakričala množica; zdaj se čujejo puške, zdaj topovi ; naenkrat nekaj tresne in začuje se gromo-vito kričanje. Vrata so razbita, razjarjeni kmetje se vsujejo v grad. Bled, krvav prihiti Petričevič v sobo. (Dalje prih.) Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku......... Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta- Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po- smrtnine. . . . V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo lSc v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane, stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtmne. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zayarujejo samo za 20 let, proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote". ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in clanica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan (a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. | J-000000«K>0000<>0000<>0<>00<><^^ BAJNE ŠTEVILKE iflniitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiw " K V uradu "Amer. Slovenca" _lahko kupite Money Ordre od American Express Company; _lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; _lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in _o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; _o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; _izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najrmernejših cenah. Mnogi »o se o tem prepričali in »o naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško m obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. i Širite "Amer. Slovenca"! Inflacije po svetovni vojni so nas naučile računati tudi z več-jimi številkami in danes ve že vsak otrok, kaj je milijon in milijarda. Znanost, ki se najbolj j postavlja s tem, da skuša vse stvari zmeriti s svojim merilom, pa pozna še mnogo večje številke. To so številke, ki jih kaj težko doumemo, predstavljati pa si jih sploh ne moremo. Začnimo kar pri najmanjšem. Najmanjši deček, ki ga je znanost doslej zaznala s svojim bistrim očesom, je silno majhno električno zrnce — elektron, ki je del najmanjšega delca vsake materije. Najmanjši del vsake snovi nazivamo atom. Atom pa (sestoji iz dveh delov: iz takozva-nega jedra in še drugih delcev, , ki ga obkrožajo z velikansko hitrostjo in te najmanjše delce imenujemo elektrone. Po sedanjih računih bi meril približno en elektron eno milijoninko ene milijoninke milimetra ali z drugimi besedami tisoč milijardni del milimetra. Drugo pravo nasprotje tega najmanjšega delca pa bi bilo, v kolikor moremo doslej zaznati, vsemirje. Znani učenjak Einstein je dokazal, da vsemirje kljub temu, da človek tega ne more poj miti, ni neskončno, ampak da je neke vrste omejena celota. Kako veliko pa naj bi bilo torej vsemirje? Po dosedanjih računih bi imelo doslej zaznavno vsemirje približno premer milijon bilijonov kilometrov, število bi torej imelo 18 ničel. Za kolikokrat je torej vsemirje večje od najmanjšega delca elektrona? Število, ki bi označi-(lo to razmerje, bi imelo 42 ničel, i ali kakor pravimo: vsemirje je septiljonkrat večje, kakor njegov najmanjši delec. Te silne številke pa nam ne povedo še ničesar. Zakaj ničle same ne morejo dati človeku prave predstave. Pravo predstavo moremo dobiti le, če poiščemo velikost, ki je nekako v sredi med obema tema; torej velikosti, ki je prav tolikokrat manjša od vsemirja, koli-korkrat je večja od najmanjšega delca -t- elektrona. To srednjo velikost ima približno zemlja. Zemlja je namreč desetsekstiljonkrat večja od e-lektrona. Hkrati pa je desetsekstiljonkrat manjša od vsemirja ali z drugimi besedami: Ako bi imeli toliko zemelj, kolikor jih predstavlja število, ki ima na levi 1, za tem pa 37 ničel, potem bi s temi zemljami napolnili vsemirje. Sedaj pa poiščemo še enkrat srednjo velikost med zemljo in elektronom. Tak predmet bi imel premer ene desetinke milimetra, t. j. približno velikost čisto mlade bolhe, j Ta bolha je prav tolikokrat več- ja od elektrona, kolikorkrat je večja zemlja od drobnega telesca mlade bolhe. Nadaljno primero bi lahko našli, če bi vzeli srednjo velikost med to malo živalico in vso zemljo. To srednjo mero bi imela kroglja, ki bi imela v premeru 170 cm, torej približno toliko, kolikor znaša povprečna višina človeka. Človek je torej približno prav tolikokrat večji od skoro nevidne mlade bolhe, kolikorkrat je zemlja večja od njega. Ti primeri šele približno pokažejo, kakšne bajne velikosti in kakšne bajne najmanjše delce premore naš svet. -o- HAKENKREUZ Hakenkreuz, znak hitlerjev-cev, znamenje reakcije in proti-židovskega pokreta, velja zdaj za izrazito arijski simbol. Toda taka razlaga je zmotna. Za arijski simbol ga je namreč izdajal v svoji lažiznanstveni razlagi šele Nemec Quido List leta 1910., in šele pod dojmom, ki so ga vzbujale Listove domneve, je bil sprejet ta prastari znak na prapore antisemitskih društev, j Hakenkreuz, ki se imenuje v '.sanskritu svastika, je bil razširjen že v 3. stoletju pred Kr. po j Kitajskem in Japonskem. Na ta znak pa naletimo tudi na Malajskih otokih, v srednji Afriki, v Sudanu, na Obali slonove kosti, v lesenih plastikah v Kongu, v Ameriki in med Indijanci plemena Pueblos. Ne gre torej za nobeno tipično arijsko znamenje. Hakenkreuz pa ni znan semitskim narodom, niti prebivalcem Avstralije. V indijskem budizmu je ta znak z ogli v levi smeri simbol rasti in sreče, z ogli v desni smeri pa simbol propada in smrti. Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. AMER. SLOVENCA" ne č»ta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. i i » .—.—I! naiiiii; [imuni »»Mf'**********"""""*"*" Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. NSpako dela tisti, kdor sodi žensko mišljenje po njenih besedah. USPEŠEN VSAKOKRAT Komu množice najbolj ploskajo? Tistemu, ki dosega uspehe To je vzrok, da je Budweiserjev sladni sirup tako priljubljen in da se vedno več in več tisočev obrača k njemu, zato, ker prinaša učinke Nikoli ne špekulirate, kadar kupite Budweiserjev slad. Vedno je enoten — vedno zanesljiv — vedno čist. 75 letne sladne izkušnje za tem izdelkom pojasnijo njega kakovost. Natančni in izbirčni kupci u-porabljajo Budweiserjev slad. Vedo namreč, od kod prihaja in kdo ga izdeluje. Naj vam vaš trgovec prinese kanto Budwei-serja. Preizkusite ga in videli boste razliko med njim in vrsto, ki jo zdaj uporabljate. Prodaja se povsod. SUCH IS LIFE— 4( ANAP-SHOOTING TIIE MILLENNIUM