trebne tiskovine. Ker so ti uradni podatM zek) neza1oesIjiTi, naj vsak posestaik prl popteovanju pregtoda. 5e ni glede njegovega zemljišfca zaheležena v polah kaka pomota v njegovo Kkodo. Če si zadnia l«ta odprodal kak del zenUjišča, moraš to komiSdji aennecla naananitl. Vsaflc posestnik in najemnik ima pravico zab.tevati, da se mu popisovalne pole popravLjo, »58 Je prvptno neto&no ali nepravilno napiovedjal. Ce je komu kaka stvar nejasna, nag se obw na ob&inski urad, ijer imajo uradno navodilo o popisovanju. Clani komiaj bodo še posebej pozani k podnkn o popisovanjju. Popisovanje obcUlanili zemljisc. fceios &e bo zopet vršilo popisovanje zemJj•<<> . ŁŁH$LS*li» eodeloval, pr^m-m lastn.ln. na. P ^pisZilna tonisija ne bo bpdila od njive do nhT«, tenm* bo zasliševala občane y kaM hifiu Po»stnii najemnik, viničar, vžitkar ali sploh vsaka o5* K^Tobsejan kak kos zemljišfia^ bo morafc? že poprej sama natanko izmeriU, kakp vulike so Ł*?* obdelane in obsejane njiv« in m zap^ata na Solo papiria, kake vrste žita ali dmgih sadežev ima S^BimaS nikogar pri hifii, ki bi fi pomagal izmenti S^TaTzemljišže, naprosi soseda ali kakega. zna^ Sarvaam. merilo (seženj *li meter) ter izmen, iato Srig fe širok je tisti kos zemlje, ki je obsejanspšeŁoS Ce njiva nima ravne oblike, moraš dohfini kos ijiT« izmoriti po adgoBfi in Hrtu. na enem m druSm konct! njive, ter tudi visredam Na tana&n^ m TBai približno mero (obseg) doti&ne njive. Łrvi Mds niive ki tfi ga izmeril, zaananraj na poli s Bt. I Hg ? Łto vrsto pridelka je ob^iana, saptta * tem1? dolga toliko in tolito metrc^ ^ofca na em itrani toliko in toliko, v sreaini tohko m tolito). Dru" kos ali razgon (ogon), H 5e obs»]an recuno z j*Senom, zaznamuj s St. H in popi& glede mere ravIo tako kot prvi del. Zapomni si posebno sledefee EbpiSi in izmeri si vsako njivo in vsak tos mive, ki iToSe an z drugo ^rsto pridelkov, posebe . Vehk^t SSh njiv in razgonov si lahko sam izraSnnaS, «Ii pa »aprosiš koga, da ti pomaga.Ce 3e n pr. nj,la, M }e obseiana s koruzo, dolga 120 m, široka pa Oa enem koncu 22 m, na enem pa 18 m, se vzam«- te iednja Širma, t. ]. 20 m. Dolžino 12« morag tedaj množiti z 20, t. j. 2400 štirjaških metror, ab 24 arov^ Paziti moraš, da ne boš izmenl svojih zemi]iš6 y Jvoio Skocb, namreg da bi izmeril ve«5 kafor mna&I Kdor tega dela ne bo izvrgil gam, bo komisija zapisala po svoje, t. i. povrSno. Ce bo zemljisge^opisaiio « Skodo poseslnika, ozirorma najemnika, bo dohCni ¦am kriv, ker se ni potmail, da M si natanko izmeril obdelano zemljišCe. Dolžnost vsakega posestmka tudi je, da n«au- fno navede pri popisovanju, katere njiv« je dal v na- tem in komu. Tudi v tem slučaju mora navesti, kako ttftlik ]e tisti del zemljišfia. ITdor ne bo prijaivil pn .popisovanju najemnikov, dninarjev, ^nifcarjev vn s- Iploh vseh vžitkarjev, * sami zase obdelujejo kak kos nlegove njiv« ali imajo pravico do pndelkov dotifine nuve, bo si sam kriv, 6e se mu bo jeseni potem ve5 pridelkov predpisaJo za oddajo. kakor bi bilo posta- vno ntemeijeno. Poaestnikom in najemnikom zemljiSč, katera merijo manj kot 10 arov, ni treba priti k pop1aoJan: iu Taka zemljišfia se ozna?ijo kot vrtovi. Posestniii ali na,jemniki/ ki stanujejo izven obfiine, se morajo povabiti potom dopisnice k popisovanju. Komisiiamore tiste pqsestnike in najemnike>, ki ne pndejo k popisovanju ali nočejo dati potrebnih podatkov, naenanifi oblasti, da se kaznujejo Veijim in zanesljivim poljedeleem se p^llejo popisavalne pole na dom. da jih sami izpolmjo. Vrnitt lib raorajo pravo«asno. Vsak posestnik, najemnik ali rJSitkar mora podpisati popisovalno polo. Pri popisovanju je va2no, da m navede, kateri so plavni in kateri jx)f3transiri sadeži obdelane nlive. ©e iroaS mea konizo ližol, mora§ povedaii, koliko oa uele povrSine pripada na komzo. kolifco na fižol, (n. Ki loruze, % tižola), ravtio tako je pri krotnpirju, ]| ot) bira«aah vw&}eo H«o>. Ce 9&}e6 a4*> a« pro-