Posamezna številka 30 cen t.
Pošinoček. račun. — Conto corrente con la posta,
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9.— Tiska Narodna Tiskarna. — Izdaj, in odg. ured. FRANCE BEVK. Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame,- bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta ri	L. I.—, — Celoletna naročnina L. 15.— — Za inozemstvo L. 22.50.
GORICA, Četrtek dne 253. julija 1925
Lepa 5tvar!
Nejki turški kapitan je imel nalogo za časa Aby ul Hami-sa peljati svojo ladjo n.a Mal* to (otočje v Sredozemskem morju, Južno od Sicilije). Ker pa ni imel niti pajtrta, kje leži to otočje, je med potoma v-prašail ; neko angleško ladjo. Odgovorili so mu, naj jim kar sledi, ker gredo tudi oni na Malto. Zgodilo se pa. je, da jc nastala drugi dan zgodaj zjutraj megla in Turek je izgubil ladjo izpred oči. Ko pa se je megla zopet dvignila, je zagledali kapitan ves veseli pred seboj ladio. Bila je čisto po* dobna prejšnji. Pa je bila druga. Misleč, da je prejšnja ladja, je vozil za njo in kmalu sta krenili obe ladij i v prista* nišče in se zasidrali. Kmalu so vstopili pristaniški uradniki in kapitan jih vpraša, če je to mesto Malta! »Malta?« odgovore uradniki. »To je vendar
Ce Radič in Pašič pleseta
Če Radič in Pašič v SHS pleseta, ves strop se zamaje, vso hišo potreseta.
Nešteto sta krat že hotela plesati, a znala si nista še roko podati.
Kadar sta v roko lepo se prijela,
vselej le okoli se sebe vrtela.
Vedela nista, kdo drugega vodi, / ne kdo je na vrhu, ne kdo je od spodi, j
Ali moža sta res bistre glavice, jedla modrost iz velike sta žlice.
Zdaj sta spoznala: Kdor če govoriti, mora okoli se brž obrniti. ,
Zdaj sta spoznala: Kdor hoče plesati, mora si pravo roko podati.
Tudi zdaj vesta: Kdor hoče leteti, na nogah verige ne sme več imeti.
Malo po malo daleč se pride, počasi se človek še s pametjo snide.
Če bosta plesala moža kot se tiče. bo res prišla sloga, ki narod jo kliče.
11IIIII1IIIIIIIIIII1I1IIMIIIIIIIIIIIIIII1II1UIII1II11II1II1III1IIIIMIIIIIIII1IIII1IIII!!!
|	Pretnarjev JFraneosko - |
|	slovenski sIovaF se dobi 1
1	v „J\farodni knjigarni"	|
1	<rS V Qoriei OJ	=
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlIillllllllllHIllllllllllllllllllllllllHlllliti
Trst!«
VPLIV.
»Kako je vplivalo nate. ko si izvedela, da si zadela 2000 lir na loteriji«.
»Strašno. Celo nasproti svo* jemu možu sem postala pri* iazna«
ZA KULISAMI.
»Kako vlogo bom prevzel jaz«, vpraša gledališkega rav* natelja dolgi igralec.
»Vi boste igrali očeta glavne junakinje!« je odgovoril ravnatelj.
»In kaj imam storiti?«
»On umre deset let pred začetkom prvega dejanja!«
Gorica, dne 23. julija.
V SHS. gre vse. kakor b\ bilo namazano in po domače Stjepan Radič rogovih, zmerje kralja, ustavo, radikale, gre na Dunaj, v Moskvo, priseže na z ustavo tretje internucionale, se vrne pod vlado opozicije, naredi zopet neumnosti, ga zaprejo kot revolucijonarca in ga morajo postaviti pred sod-ni jo kot rušilca države ter ga potegniti na gavge. Vse ie že pripravljeno, smrtna obsodba, rabeli in vislice.
Toda človek obrača, Bog obrne. Juha se ne poje tako gorkae kot se skuha. V SliS. ie vse po domače in stari ded Pašič je dobro vedel, da je Radič toliko revolucij onar. kolikor njegove opanke. Mislil si je. to je nebogljen dečko, ta Stipek, treba ga je našeškati, pa bo dober.
In res ga ie ded Ni kola na-šeškal. pošteno ga prijel za uho in mu dejal: »Stipe. ali boš še ali ne boš več? Če boš še, te še bolj pritisnem, če boš pa priden in boš lepo ubogal, tet daj ti kupim, kar boš hotel«.
Pa je dejal Stipek. ko je pomislil da je zdrava koža vzvišena nad vsako idejo: »Pa ne bom več«.
Očka Pašič je bil zadovoljen in je Stipu kupil lesenega konjička, ki od zadaj piska, pa je bil tudi Radič zadovoljen in je od samega veselja pošu l j al brzojavke. Te brzojavke nekako niso mogle prehvaliti modrosti, tistih, ki so Radiča zaprli in ga na ta način spravili na pošteno pot. Toliko. da Radič od vzhičenja ni vzkliknil: »Živel kralj hrvatske se? Ijačke republike!«
Tako se je zadeva uredila povsem dobro in v zadovoljstvo vseh. najbolj pa v zadot voljstvo demokratov, ki trde, da je njih taktika pripeljala državo do tega sporazuma. Morda je pa to res.
Brugi važen čin se je zgodil v Anzio-Nettuno. To je krni ob morju. Čuk je takoj v ganil, da je' podpisana kaka pogodba med Mussolinijo in Pašičevi-no. Take pogddbe radi. podpis sujejo ob morju, da si potem umijejo roke.
Podpis te pogodbe ni zanimiv samo po bogati zakuski in radi šampanjca, temveč tudi radj tega, da je uvedena neka-
ka reprociteta za Italijane v Dalmaciji in Slovane v — khm, khm' — kaj bi dejal? — ne v Julijski kra jini, ampak na Reki. Iz tega je razvidno, da Slovanov v Julijski krajini sploh ni.
Neka znanstvena filozofska teorija je tako zelo pametna, da uči. da mi ljudje in vse. kar je okrog nas. sploh ne obstoz iamo. amnak da je to samo lažna predstava našega duha, kj plava v brezprostorni praznini.
Danes verujem v to čudno teorijo. Slovanov v Julijski krajini ni„ Zakaj, če bi bili. bi jih bil videl Rim in Belgrad, saj so politiki precej tenko* vidni. Mi vsi si domišljamo, da smo. Čuk na pal'ci in njegovi čitatelji obstojijo samo v domislili, kjer bi morali biti mi pa vlada velika praznota.
Od tega prepričanja ne od-vrne po podpisu zadnje po* godbe v Nettunu nihče ne sove, še manj pa
Čuka na paVci.
REŠITEV UGANKE
v zadnji številki:
Vjetnik pride iz svoje zaprte sobe skozi vse ostale sobe na ta način, da gre iz prve so* be v eno sosednjih sob in se vrne zopet v prvo sobo (v kateri edini sme biti dVakrat), nato pa se vije skozi vse ostale sobe do izhoda. Rešitve .so različne, pravilne pa so vse, ki obhodijo vse. razen ene sobe, samo po enkrat.
Rešili so:
1. Frančiška Premru, Via Carducci, Gorica. 2. Vinko Skrianc, Selo 32. p. Moste. 3. Mya Berthold, Maribor, Aleksandrova 44. 4. Zavr.tanik Leopold, Kanal 60. 5. Ivanka Kavčič, Sette Fontane 33 p. 3. Trst. 6. Rasti-slav Marušič, Ronchi št. 430. 7. Ra-stislava Marušič, Ronchi št. 430. 8. Stanko Repinc. Prem. 9. Bizjak Andrej, Kal, p. Št. Peter — Kras. 10. Vinko Jamšek, Goče 36, Vipava. 11. Golič Edo, Deskle 67, p. Plave. 12. Kerševan Drago, Štanjel 69. 13. Zofka Kaluža, Dol. Košana št. 8. 14. Sta-: ne Rodman, Vipava 88. 15. Izidor Pin-tar, Rue de Victoria N. 8, Aumetz Moselle, Francija. 16. Marija Moho-rič, Korita št. 8, Ledine. 17. Pelicon Josip. Standrež 207. 18. Viktor Mo-ravec, Postojna 93. 19. Ivan Golež, Aleksandrova cesta 42, Maribor. 20. Bucik Alojzij, Šalita di Gretta 4. 21. Ivan Uršič, na Kanalu b. Zagreb. 22. Karol Malalan, II. Bistrica. 23. Ivan Poljšak, zg. Gretta 275. Trst. 24. Franc Mladovan, Trst, Via del Omilim 44. 35. Mici Furlan, Vrhpolje. .6. Bo?cc Andrej, Črni Kal, Istra. 37. Lotrič, Jamnik pri Kropi. 63. Franjo Leopold Spanger, Prosek 155. 39. Franc Legiša, Cerovlje št. 2. 40. Sirca Anton, Trst, Via Ckrtenone Gretta 17. j41. Antonija Pregelj, Gol 44. 42. Tončka Vičič, Trnova — Bistrica 40. 43. Pavla Štemberger, Rozzol in monte 1042. 44. Miče Led. Lonjer — Trst 137. p. Mocco. 45. Maraž Zvo-nimir, Via Camposanto 43, Gorica. 46. Jožef Cvetrežnik, Solkan 380. 47. Avguštin Škubin, Skedenj 331. 48. Komac Vida, Trst, Via dell'Istituto 2.
49. Cunjo Ivan, Bezovica 27, p. Ser-gio, Istra. 50. Manfreda Viljem, Mo-drejce. Sv. Lucija. 51. Zvonimir Per-kan, Trnovo 91. 52. Julija-Lapanja, Gorica. Via Angiolina 24. 53. Dago-bert Oder, Celje, Krekov trg 5. 54. Pikec iz Kanala. 55. Anica Vivoda, Via Croce 8, Gorica. 56. Vinko Kušar, Kožarje 25. Vič pri Ljubljani. 57. Lojze Košenina, dimnikar. Skofjalo-ka. 58. Rijavec Leopold, Vogersko 79. 59. Marcela Suligoj, Viale Reg. Ele-na 15, Trst. 60. Mikluš Zorko, Oslav* je št. 123. 61. Anton Uršič, delovodja, Polhov gradeč. 62. Valentin Sotrič, Jamnik pri Kropi. 63. Franjo Kisel, Zagreb, direkcija drž. železnic, odelenje I.. soba 72. 64. Delpin Ma-rio, Genova, 6. Comp. Sanita, Ospe-dale Militare. 65. Vižin Marijan, Solkan. 66. Marcela Suligoi, Trst, Vlale R. Elena 5. 67. Štefan Stojan, Dolgo-polje 2, Celje. 68. Viktor Makol, Kostanjevica pri Krškem. 69. Pregelj Josipina, Col 19. 70. Fornazarič Štefan, Bistrica 32, p. Tržič SHS. 71. Ade Vranjac, Koper, Istra. 72. Alfonz Kuštrin, S. Nicolo 31-11., Trst. 73. Alfo Falchetto. Monfalcone, 5.o Batt. 74. Jos. Brumat, Monfalcone, Albergo operai, stanza 309. 75. Reya Viktor, Miramar 16 pri Trstu. 76. Vladko Kovač, Opatija, Skrbiči 52. 77. Alojz Leban, Ljubinj 41. 78. Lucija Jug, Rute 20, Volče. 79. Ivan Urbiha, Trst (3), Scorcola, Coroneo 757. Ivo pl. Reva, Kozana, Brda. 81. Marica Doljak. Nabrežina 3. 82. Angela Ljubic, Jamerje 19. 83. Pepca Musec, Logatec 46. 84. Peršič Anton, Gorica. 85. Gregorič Jolanda, Gorica. 86. Vuga Milan, Solkan. 87. Fornazarič Tereza. Staragora. 88. Gomišček, trafika, Solkan. 89. Fr. Vo-dopivec, Maribor, Krekova ulica 18. 90. Renato Lupine. Celje, Marib. cesta 17. 91. Ant. Čargo, Aumetz-Mo-zelle, Francija. 92. Ivan Vižintin, Sos vodnje. 72.
Izžreban je bil Josip Brumat, Mon* falcone — in dobi vezano knjigo »Pesmi«.
Prejeli smo tudi mnogo rešitev iz zadnje številke, ki so pa zapoznele in jih ne moremo upoštevati. Upoštevati moremo le pošto, ki pride do srede dopoldne. Opoldne se vrši žrebanje.
BISMARK S TREMI LASMI.
Za časa Bismarkove slave so se pogosto norčevali iz njegove pleše in humoristični listi so prinašali njegovo kari* katuro z veliko plešo, nad če* lom so štrleli le trije lasje kvišku. Bismark je cenil humor in se je sam iz srca smejal tem karikaturam.
Ko je Lenbach — znani nemški slikar — izgotovil pr-
nega kanclerja, so jo vsi hva* lili radi podobnosti in živi j e-mark pa ie smehljaje dejal: »Lenbach me je prav dobro pogodil. Le znamenite tri lase nad čelom je pozabil«:, nja, ki se je kazalo v sliki. Bfs-
SITNA ZADEVA.
Gosnod: Moj račun je pač poravnan, mojster?
Krojač: Ne, Vaše zadnje hlače so še odprte.
Kako prideTčez^vodo 1
Uganka.
o
£ o
^ "o -o
Ali vidite dva štirikotna prostora. Notranji štirikot je suha zemlja. Tam se nahaja jetnik. Okdli te suhe zemlje je skopan globok kanal,' v njem ie voda. Kanal je 6 m širok. Jetnik ima pa samo dve deski. Ena deska ie 4 m dolga, druga pa tudi ravno toliko. Desk ne more skupaj zbiti. ker nima niti kladi ve, miti žebljev. ne zvezati, ker nima sploh nobene priprave. In vendar je prišel čez s pomočjo obeh desk. Pa povejte, kako? Kdor uga* ne prav, in bo izžreban, dobi knjigo povesti zastonj.
Tuone jen France s Krasa u Verone.
Tuone: Duobro jetro Frence, nu kaku se pej jemš? Mislem, da nej taku duobruo. kukr u Sežane.
Frence: Taužnt hudirjou, pej se nesm djal, da je bulše kokr doma, mislem, da je pej uglih naruobe. Nu Tuone, pej s tabo?
Tuone: Kaj bš šrajo, rajše mrtvega bse nejdo na\Opkenh kokr u Verone. Sliše, Frence, ki se bjeu trko cajta, da te nesm neč vido. Be skuorj djau, da se jemš pej prou duobro pr tuoje patrije, zato ke se ne nigdr le-mentaš.
Frence: Pej de uglih njebš mislo, da se pr muoje patrije peščance jen kapune jejo, sm oblegjern te tako povdt. da njebs iou več, dokr njebš bjou prou lačn. Pej glih dns me taku ščiplje u želodce, da sm se napravo iet h mjedho po medežijo. Tuone: Ej zaguišno se pajou kšno ■'alco, ke je pala po nešrejče u mr-mito (luonc). Sej nje be blo neč čudnega, če be se kej tašnega zgodilo.
Frence: Bug te ie biu dau, pej fejst se jo pogriintou. Čiij. Ma ne smejš povedt nobjenmo. A veš sm biu u kiihnji, zagledo sm u luonce lep ucvirk, jest pej da neso vidle kuharje, kr u varžet ž njem. Pjeklo me je, zato sm taku tjeko naraunost u Stalo.
Tuone: Ti Frence me delaš prje* več kurjožga, pej puotle kej se napravo, al je bjeu duobr?
Frence: Tristo medvedou, taku siri se naglihou, da se šuonm še tjebe pa-'■'H. Nekj je blo; ma ne muorem te pavedt, misleš pej se lhko sam, če te rječem. da je iemelo rjepk.
Tuone: Zahvale Baga, da je bla še mlada. Tede jest sm bjeu ambt i> magazine uod špeže, da be ti znou, kašno bando sm šlišo, da sm refs mislo. da sm u tejatre. Pej znaš, kaj je guodlo? Ej muhe so guodle jen miše plesle. Frence: Ješ, ješ, Tuone škužjerme, muorem jet. Mjedeh me zaguišno čaka. Z Bugm, drugebuot kej več.
Tuone: Sej prou praveš, tede iest muorem jet na rapuort, ke se bajim, da me muoj stare conšenierti. Druge buot te bm pavedo, kaku se pr muo-je patrije toučejo za pasto šuto. I5en, uozdrave hitro. Zdrou Frence.
(Spisal: Svet. Corovič. Prev.: Karlo.)
(Dalje jjn! konec.)
Vrnili smo se domov in paša je rekel:
»Vojna je končana! Čeprav smo podlegli, vendar je bil boj vroč. Vabim Vas na veliko slavnostno pojedino, v svoj konak!«
Vsi so si gladili dolge brade in se veselili mastne večerje. Najbolj pa se je veselil sosed Selim.
»AH ne prideš k svečano« sti?« me je vprašal.
In hočeš, nočeš, moral sem z njim k paši.
Ko smo se bili že vsi zbrali in bi morala jedila ravnokar dospeti na mizo, tedaj so nas obkrožili stražniki in nihče ni mogel ne ven, ne noter.
Mesto jedil pa sta prinesla v sobo dVa cigana dolgo klop in jo postavila tik pred pašo.
In paša je pričel:
»Bojazljivci in zajci! Alah naj vas zavrže, s štirimi bivoli naj vas raztrže! Da bi vas po-besili in na konjske repe navezali! Tako se bojujete, če vas vodi vaš paša v boj? Naprej, cigani. Zgrabite drugega za drugim in mu naštejte plačilo za zmago!«
Ljubi moji! Tedaj so jih zagrabili cigani in vsak je do« bil svoje plačilo. Mufti, on je imel najdaljše hlače, dobil jih je petdeset. Selim je kričal, da, ni on čisto nič zakrivil poraza, ker je že pred bitko' zbežal z bojišča. Dobil jih je zato sto gorkih.
Mrzlično' sem gledlal drugega za drugim., kako so jih polagali
na klop in s klopi. Kdaj bo pri* šla vrsta name. sem si mislil. Ko pa so me cigani zgrabili, je z a klic al paša:
»Ho, tudi ti mali mož si tu... seveda, saj si tudi ti bežal? Le dobro ga potisnite na klop, bo bolj zrastal!« Pa so za vpili stražniki: »Gospod, to je vendar tisti mali Muharem aga, ki je ubil orjaka Jovana!«
Zagrabili so cigane za roke — paša pa me je dvignil s klopi in me poljubil — in moral sem. ostati pri pojedini in jim pripovedovati, kako se je vse zgodilo. — Jaz sem jim seveda pripovedoval, oni pa so me hvalili in jaz sem se veselil ;n sem bil slečen v dno duše.
Ljubi moji! Potem pa je prišlo nadme. Vedno m vedno sem moral misliti na velikega Črnogorca, gledati divji obraz in krvave oči. Podnevi in ponoči je stal pred menoj s svojim svetlikaj očim se mečem orjaški vojvoda iz Duge. Jaz sem ga ustrelil, velikega
in lepega moža! Doma žaluje njegova žena in otroci njegovi jočejo. Če se m!i je prikazal v sanjah, sem se premetaval po postelji in se potil; če sem se spomnil nanj čez dan, sem tre? petal in me je stresal mraz. U« moril sem človeka... Bilo mi je, kakor da mi je kdo odsekal roko. Umoril sem človeka, ki ga do tistega dne še videl nisem. Kakor psa sem ga pogodil na tla in si dušo z grehom obtežil. Bog je dal človeku življenje, jaz pa sem- mu ga vzel
Liudie božji, vi ne veste, kaj sem. takrat prestal! Eno leto mi je teklo za deset drugih. In če sem sedel v prodajalni — pri limonih, figah in granatnih jabolkih — nisem mogel najti miru — nisem ga mogel najti zjutraj, ne opoldne, ne zvečer. Vedno je stal pred menoj vojvoda — orjak z divjim obra« zom in s krvavimi očmi — pri* hajail je in me vpraševal:
»Zakaj si me ustrelil?«
Tresel sem se in lasje so se mi ježili.
NEVERJETNO.
Šofer. Pojdi s poti; ali ne vidiš, da vozim z 20. konjskimi silami?
Veseli meščan: Neverjetno. Dvajset konjev da vleče enega samega osla!	:
___ni.
Stopil sem! k svečeniku in mu položil svoje bolesti.
»Človek«, je rekel hodila, »kaj pa hočeš? Ti si vendar junak in si usmrtil junaka«.
»Ne, gospod«, sem rekel »grešnik sem, Alah mi bo nekoč zaprl vrata v paradiž«.
»Kdo drugi bi bil ponosen na t|k čin!«
»Pusti, naj bodo ponosni drugi, jaz sem ubog prodajalec sadja, nisem noben voj-ščak!« ;	m | SiV %
Eno leto mi je teklo za deset drugih.
Nekega dne pa sem sedel v svoji prodajalni — zunaj je bil sejem in ravnokar so šli mimo ljudje iz Duga, Nekdo izmed njih je nosil košaro, polno sira.
Pogledal sem ga: orjaški, divji človek.... Ali ga nisem že nekje videl?
»Sosed!« sem ga poklical, »kaj imaš na prodaj?«
}>Sfr«.
»Stopi v prodajalno, da se sporazumeva za blago!«
Orjak je vstopil. Ko sem ga tako od blizu videl....
»Čuj me!« sem rekel, »pa kaj nisi bil ti v vstaji?«
»Da!«
»In ali nifsi... nisi bil tudi ra* njen?«
»Bil sem! Nekega malega Turka sem mislil zadaviti, majhen je bil kot ti,' in tudi velik turban; je nosil... ravno takega Jfot ti!«
»In tisti Turek je bil skrit v nekem grmu?«
»Da, v nekem grmu je bil skrit!«
»In ali ni ustrelil vate?«
»Da, ustrelil je s samokres som! Nato sem ga pustil in bežal naprej«.
»Ti si ga pustil in stekel naprej, moj ljubi sokol?« sem vzkliknil in ga pričel objemati in pol jubovati. Ljudje so- se zbirali in se čudili, jaz pa sem
/. Jurkovič — Karlo:
11
Drugovanje.
IX. PRIZOR.
čulič, Petrica, Staniša in pozneje Miso STANIŠA (stopi na pot Čuliču): Stoj! Niti koraka... Ali ste vi!... Oho! Vas poznam, Vi ste gospodar. A nič za to. Vi mi jamčite. Tristo steklih psov! Niti z mesta se ne smete premakniti, dokler ga ne najdem... Kje je!
ČULIČ (pokaže na Petrico): Tu
je!
STANIŠA (čuliču): Sedaj lahko greste, (Čulič Odide. Staniša gleda Pe* irico, ki se stiska v kot.) Takoj ven! (Petrica stopi malo naprej,.) Ravno stoj, pa mi glej v obraz. (Razgne listič papirja in pozove.) »Vičko GolSbra« di!« (Petrica molči.)... No? PETRICA: To nisem jaz. STANIŠA: Tiho! Glej ga no! To
ni on! Kakor da si je težko nadeti drugo ime.
PETRICA: Vse že vedo.
STANIŠA: »Vičko Golibradič«, pravim še enkrat. A to si ti. Dalje... »brivec«.. Pa reci, da tudi to nisi.
PETRICA: To sem.... Ali...
STANIŠA: Niti besedice! (Čita da> Ije): »Se mora takoj zglasiti pri naborni komisiji«. — He?
PETRICA (zase): Za vraga (glasno). A se moram prav sedaj?
STANIŠA: Grom in strela! »Takoj« in »prav sedaj« — to je vendar vseeno. Glej ga no! — Ti bi se lepo tu zabaval, a drugi bi mesto tebe izgubljati glavo. Poslušaj dalje. (Čita.) »Mora se zglasiti živ ali mrtev.... He?
PETRICA: O, iaz rajši mrtev.
STANIŠA: Oho! Malo manj, dra« gec! Šel boš tudi ti živ, malo prostovoljno, a nekoliko, če bo potreba, ti bo
pomagala tale leskova palica. (Dvigne paico.) Naprej!
MIŠO (pokuka skozi vrata): Do sedaj gre še vse dobro (zapre vrata).
PETRICA: Ali, joj, gospod! Bog z vami in vašo pametjo! Kam bi na noč!?
STANIŠA: Na noč, da. Cesarska zapoved ne pozna ne noči ne dneva. Mora se izvršiti, tudi če se podere svet... Tristo zelenih cesarskih psov! Spravi se pa pojdi! (Zapazi steklenico ruma na mizi). A kaj pa imate tamle?
PETRICA (zase): Oho! Le poča« kaj. (Vzame steklenico). To?.... Žganje.
STANIŠA (pohlepno): Žganje?... Hm ... Ali je zakaj?
PETRICA (hitro): Zakaj bi ne bilo!? Gosposko Jganje, vam rečem. Takega še niste pili.
STANIŠA(pogleda na vrata): No... no. To lahko vzamemo tudi s seboj na pot.... Ne maram.	.....U,
ga objemal in poljuboval znova in znova.
»Moj drzni sokol — Allah il Allah — Bog bodi zahvaljen. da še živiš! Sedaj mi ie zopet dobro pri srcu!«
»Kaj ti je? Kaj imaš, Muha-rem?«
_ »Bog bodi zahvaljen, da še živiš. Sedaj mi je laže pri srcu«.
In obdaroval sem ga z limo* nami in granatnimi jabolki —
in on je zopet mene s sirom__
in potem sva skupaj pozajutr* kovala. In ko je odhajal, sem mu zopet dal limon, fig in granatnih jabolk zanj in za njegove otroke in on je nesel vse domov. Ii?. ko je prišel domov, so se veselili njegovi otroci, a on mi je poslal zopet sira.
In jaz njemu zopet limon — in on meni sira in tako sva o-stala najboljša prijatelja in sva še danes.
Tak je, vidiš, moj junaški čin v vojni proti Črni gori!
PRI FILMU.
Pri fotografiranju filma, ko pade glavna junakinja. Ravna* telj: »No, zdaj je mrtva. Še 15 metrov obupa, prosim« VSOJENO MU JE.
V »divjem zapadu« severne Amerike je šel neki mladi mož s puško v gozd. Med potoma sreča prijatelja in ta ga vpraša:
»Zakaj greš obor&en v gozd?«
»Oh, lahko srečam kakega'' Indijanca!«
»Pa saj si kalvinist (neka vera), torej veš, da ne umreš prej predno ne pride tvoj čas!«
»Gotovo vem!«
»No zakaj pa si vzel puško s seboj?«
»Ja, lahko srečam kakega Indijanca, katerega čas je že prišel«.
Slika pokojnega dr. Antona Gregorčiča, očeta goriških Slovencev, je v velikem formatu in v steklu razstavljena v izložbi »Narodne Knjigarne" v Gorici. Kdor si hoče sliko omisliti, naj se ^ ^b zglasi v Knjgarni ^ ^ ^
PROBLEM.
»Predno se pričneva bojevati. zahtevam, da se nama zmerijo roke!« ja?rekel eden izmed gospodov, ki sta se bo* jevala. Zmerili so jima in dognali, da je roka drugega go* spoda daljša za pet centimetrov«.
»Hola, gospodje, jaz sem prikrajšan! « reče prvi. »Zato zahtevam, da se me postavi
pet centimetrov bližje mojemu nasprotniku!«
KILOMETERSKI KAMNI
Ona: »Sedaj sva že dvanajst let poročena in na vsak po* ročni dan ti spečem po en štrukelj. Ali se spomniš na
to?«
On: »Seveda, to 'so takore-kcč kilometerski kamni moje* ga življenja«.
KAH KDO MISLI.
- ti
—....,-.------ .
Šivilja. Ali veste, gospodična, da mnogo govorijo o novi modi kril.
Gospodična. Pa ne mislijo morda uvesti dolga krik? Šivilja. Ne. Malo krajša, pač pa široka. Gospodična. Da jih ni sram!____
ro
i ? Zato.
Zakaj je v goriškem mestnem svetu vse v razsulu?
Zato, ker je v Gorici oremalo — korit za občinske svetovalce!
Zakaj so se v Idriji strujarji izneverili dani obljubi za skupen nastop pri občinskih volitvah?
Zato. ker so se zbali, da bi pri vo-litvi župana ne bil izvoljen njihov pristaš!
Zakaj goriški Slovenci ne moremo dobiti slovenskih šol?
Zato. ker se vlada boji, da bi nas ne mogla poitalijančiti v desetih letih kakor se je zarekla.
Zakaj niso minulo nedeljo plesali v Renčah?
Zato. ker so se prireditelji plesa sprli z drugimi domačini. Vsled tega je prišla občina ob par tisoč lir; pa Sv. Mohorju nič ni žal za to, icaiti njegova aktiva so se ta dan pomnožila vsled tega, ker množina grehov, ki so se imeli ta dan odigrati v Renčah — je krenila v — Prvačino.
Zakaj ie minulo nedeljo šolska veselica v Biljah tako krasno izpadia?
Zato, ker vsi zavistneži so ostali doma in jedli — »česnik«, med tem ko so pametni Bitjenci posetili krasno prireditev in napolnili dvorano.
Zakaj pojdemo prihodnjo nedeljo v i>t. Peter pri Gorici?	^
Zato, da posetimo veselico tarnoš-njega društva »Mladina«, kjer v 'bratski slogi nastopita obe domači društvi — »Prešeren« in »Mladina«.
Zakaj je Bevkova »Smrtna poteza« minulo nedeljo napolnila solkansko g.edai;ško dvorano?
Zaio, ker so Solkanci na lastne oči hcteli videti in na lastna ušesa s.i-šati. kako se ljudje med seboj — »fentajo«. če ni ljubezni, poštenosti in
PETRICA: Ne tako gospod... Kar ko bi vas klical?
STANIŠA: Stražmešter
PETRICA: Ne tako, gospod stražmešter. Bodite pametni. Jaz sem v vaših rokah. Zakaj ne bi tukaj prenočili? Pa vas bom lepo nahranil in napojil.... Iz* volite. (Mu ponudi steklenico.)
STANIŠA (se ozre in zapazi da kuka Mišo skozi vrata.) Tristo zelenih steklih psov. Res, na pravega ste naleteli. O s^j vas poznam. PodkupUi me bi radi. Alo! Naprej! (Se ozre in zapazi, da m več Mišota). No, no. Bodimo ljudje. Dajte sem tisto! (Vzame stekleni* co, nagne in jb zopet odloži.) Aha! V resnici, dobro je.
PETRICA '(zase): Ga že imam. (Glasno.) O, le pijte, nijte, prijatelj!
STANIŠA: He. he! Prav imate. Takole se ne pije vsak dan. (Nagne in P1 je-) __ ...
PETRICA (medtem ko Staniša pije, zase.) Še enkrat naj potegne, pa je moj.
STANIŠA (odloži): Aha! Res, take, ga pa že nisem pil svoj živ dan.
MIŠO (pokuka skozi vrata, zase): Prokleti pijanec! Vse bo pokvaril.
STANIŠA (cmokajoč z jezikom): Naravnost imenitno, vam pravim. (Gleda Petrico in mu preti s prstom.) Go* spod Vicko! Vi niste neumen človek... Je še kaj notri? Imate še kaj takega?
PETRICA: Se bo že našel. Le pijte! (Zase.) Sedaj ga bo vrglo.
STANIŠA (zopet nagne.) Tako (Si briše brke. Se ziblie in izmakne steklenico ter gre proti vratam.) A sedaj, da mu dam po glavi (dvigne steklenico) onemu kozlu.... Ničesar se ne bojte.... Bežite, bežite, kakšna rekrutacija!?.... Budalosti! Gospod Vicko! (Razprostre roke), Pridite, da vas objamem.
MIŠO (plane v sobo in zagrabi Sta. mšo): Ven, pijanec! (Ga peha ven). Kaj se tako izvršuje cesarska zapoved? . Ven!
PETRICA (mu pomaga,): Ven' STANIŠA (se jih otepa): Lopovi; Barabe! (Se obrne k Petrici). Gospod!... Naj vam .povem...
MIŠO in PETRICA (hkratu): Ven! (Ga pahneta ven. Mišo se s Stanišo oddalji.)
IX. PRIZOR.
Petrica sam.
PETRICA (si otare znoj s čela): Hvala Bogu! Tudi tega sem se rešil; bolj srečno in lažje, kot sem si bil mislil. (Stopi k oknu.) Pa ne da bi hotel na-
Ha* gla-
zaj?„. O, ne bo!... Mišo ga žene..
ha vi..
... _ --- _---... _ ----
Sedaj ga je udaril s pestjo po
(Dalje.)
medsebojne strpnosti. »Smrina oote-za« naj bi šla čez vse slovenske odre.
Zakai prihaja letos na Sv. Goro tako malo slovenskih romarjev?
Zato. ker se slovenski romarji bo; jijo, da bi jih italijanski svetogorskl patri poitalijančili, kajti zgodilo se je . že, da je slovenski romar pobožno I pokleknil k spovednici, a je moral od spovednice preč, kajti pater ni umel, kar mu je slovenski spokornik pravil in ga je zato brez odv'eze odpustil. Dokler vsi svetogorski patri ne bodo poznali slovenščine — bode slovenskim romarjem moralno otežkočeno romanje na Sv. Goro.
Zakai so vzeli v reciproteto samo reške Slovane?
Zato morda, da so hoteli dokazati, da je v Dalmaciji komaj toliko Italijanov, kolikor Slovanov na Reki.
Zakai je dejal Radič Pašiču v br-z jnvki. da je skozi dosedanjo gosto meglo nepoznavanja in nezaupanja in skozi še gostejšo mrežo laži in zablod spoznal vso veličino sporazuma?
Zato, ker pri teh besedah ni mislil na Pašiča, ampak nai sebe.
Pad kašanskuo lipuo.
Jahana: Jejhata, jej bata, kaj buo, kaj buo? Kašana muore falirat!
Tuona: J' kaj pa jie, da ia? ku krčiš, kukr b' j'mela črme-le v r ...?
Jahana: L' pašliiši, sasejda! Lih zdej jie biv duiohtar pr' Gljačevih, pa jie reku, da i'ma njihu Frence k'taro v plučih, Vrše Liikav pa v trepki.
Tuona: Jov, buožja nebie.va' Mardi j'mam tudi jest tu o hu? do balezen! Vrše d'n's j'n še ondan par buotov s'm čuln kukr b' m' v trepki kej guodla. Ma se bajim, da nej tu k'tara. ker je biv hudu moč'n glas. Narbrž j'mam berdo v trepki.
Jahana: Jovsana, jovsana! Jest j'mam pa narbrž klanit, ker mj jie lih zdej nek'j zapi-skalo...
Tuona: Jest se prieci zdej zavablubim za na Trsat, če buom uazdravla.
Jahana: Tiidi jest buom kiipla še d'n's pu litra vuole za kapelo na Krvicah.
Raztrgane nogavice.
(U. S. — Karlo.)
Neprestano pada dež. uli« ca! Neki čovek sledi dami. . . . To ni nič čudnega v deževnem vremenu. On bo imel ka* kih petdeset, ona — opazujoč jo od zadaj, kajti od zadaj se navadno ogledujejo ženske kadar dežuje, je še mlada in lepa.	,
Petdesetletnih: »Gospodična!«	1 ! '
Neznanka: »— !!!? —«
On: »Nogavice imate strga? ne«.
Ona: »Ni mogoče!«
On; »Prisežem, gosipodič-»na!«	'.
Ona: »Pustite me potem v miru«.
On: »Resnično, gospodična, nič kaj lepo ne pristajajo tako lepi nogi razstrgane noga? vice!«
Ona: »Jih pa ne glejte, če Vam ne ugajalo«.
On: »Ne morem, da bi jih ne gledal!«
Ona: »No dobro, bom pa znižala krilo!«
On: »Nikar ne storite tega! Sem pripravljen raje nekaj žrtvovati!«
Ona: »Saj vas ne vprašam!«
On: »Pa fjaz vam. vseeno žrtvujem, gospodična —- obenem ..... ene nogavice«.
Ona: »Torej je res? Moje nogavice so popolnoma raz? strgane?«
On: »Ne bom se lagal radi luknje v nogavici. Bi se ne izplačalo«.
Ona: »Oh! — Ne glejte jih tako od blizu!«
On: »Nasprotno! Gledani jih bolj kot morem od blizu. Torej, ste zadovoljna, če ž rt? vujem nogavice«.
Ona: —• »Ne vem, če je potreba. A na vsak način ne morem taka naprej. Dajte mi to? rej dvajset lir, jih kupim spotoma«.
On: »Dvajset lir! (Seže v listnico). Tukaj!«
Ona: »Zelo galantni ste, gospod! Hvala lepa!«
On: »Pa to še ni vse!«
Ona: »No kaj pa še?«
On: »Saj ne morete obuti nogavic sredi ceste!«
Ona: »Saj res! Prav pravite !«
On: »Treba je -najti kak po? treben, zaprt kraj! Naprimer kaka gostilniška spalna soba za tujce«.	/
Ona: »Saj res!«
On: »Pa ne veste, ali se ne dobi tukaj v bližini?«
Ona: »Ne vem, če bi se dobilo!«
On: »Torej jo poiščemo!«
Ona: »Dobro, jo grem iskat. Dajte mii še petindvajset lir, potrebujem jih, da naj? mem dostojno sobico!«
On: »Petindvajset lir<?« (Vzame zopet iz listnice). Tu-ukaj! Pridem takoj za vami!«
Ona: »Za m eno L čemu?«
On: »I, da vam pomagam obuti nogavice!« ,
Ona: »Hvala, ni potreba . . . Ravnokar prihaja moj mož, on mi zna izvrstno obuvati nogavice!«
ZAMIŠLJENOST.
Gospa Krompirjeva: »Čuj? te, g. profesor, štirideset let to še n:i nobena starost!«
Profesor Cirkumfleks: »Ali govorite o katedrali ali o sebi, spoštljiva gospa?«
ZATO!
Gospod Koleraba: »Kako ie to, ti, prej ni nikoli hodila v kuhinjo tvoja žena, zdaj pa tiči v nji vsakih pet minut. Po? vej, kako si to napravil!«
Gospod Kapus: »Čisto pri-prosto. Našj kuharici* sem rekel mesto »Vi«, kar po domače »Micka«.
SVOJ POMEN.
Gospod Iksovič: »Vse, kar je ustvarila narava, ima svoj pomen«.
Gospod Oksovič: »Tako!? No kako si pa razlagate, kak pomen ima to, da ribe neprestano molče!«
Gospod Iksovič: »Seveda ga ima. Predstavljajte vi naprimer, da bi vse ribe, kadar ležejo jajca, kokodakale. Kakšen šum bi nastal!«
TE DOBRO POZNA.
Prijateljica Lija: »Ti čuj, kakšna nesramnost! Danes sem prejela neko anonimno pismo«.
Prijateljica Olga: »Od koga pa?«
Prijateljica Lija: »Pisal mi je, da sem neumna, ošabna in prevzeta gos. Kdo je mogei to biti?«
Prijateljica Olga: »Na vsak način nekdo, ki te dobro pozna!«
PA JI JE DAL POD NOS!
Neki vdovec se je drugič poročil in pripeljal v hišo sa? movoljno in prepirljivo ženo. Nič ji ni bilo prav, posebno stanovanje ni bilo nikoli prav pospravljeno.
»Kaj pa zopet ta vaza na kaminu pomeni?« je zopet godrnjala nekega dne. »Ta mora proč ali pa če daš še kako stvar zraven!«
»No, bom pa nekaj še dal zraven. Tole škatlico namreč, v kateri je pepel moje prejšnje žene!«	i
NAGLA POSTREŽBA.
Gost (natakarju). Poglejt e, no, če ni morda tisti nata? kar, kateremu sem danes naročil zrezek, morda odpuščen iz službe...	—	-.....V
VI.
Malo Ubeljcem.
To nam dosti mari ni. če k nam Čuk kedaj zlen, povemu mu pa samo to, povemo mu pa samo to, da Malo Ubeljce ne maramo. Mislite, da iz lepe ste vasi, in se ponašate z očmi. A so fantje lepši še, prekosijo Malo Ubeljce. Ko vrh Zgon.a pridete, se najbolj ogledujete, če kje vas kakšna ogleduje in lepoto občuduje. Po Ubeljskem ste do s t hodili in ljubezen ste trosili. Ker ste se močno- gol j'f ali, v jezi nas ste v Čuka dali. Vaše jeze poln je meh, nam pa je samo v posmeh.
Pravijo.
Pravijo v Košani, da mislijo odpraviti pošto in brzojav, ker to opravljajo z vso natančnostjo in čudovito hitrostjo že koš. klepetulje.
Pravijo v Jurjevi dolini, da se Giorgio tako sladko smeje, da se oglavicam srca topijo.
Pravijo na Jurščah, da so imeli tam figoradi velike dirke: jahali so galop in trop ter se pri tem posebno trije odlikovali.
Pravijo figoradi, da je njihov ku* liar Zavezo — pardon — Musolini zelo potraten s soljo in sladkorjem, ker stavi sol celo v kavo in sladkor v riž,
Pravijo figoradi, da imajo sveže fige prav radi.
Pravijo, da ie Pepca K ••.. ačeva
iz B..... zelo vesela, ker je dobila
stalno mesto v Čuku in ji ne bo treba po cestah okoli hoditi.
Pravijo, da je res, »da nad poštenim življenjem ga ni«, pa če to Pepca govori, se ji še krava na paši smeji.
Pravijo, da se ie centrala kvant s pomočjo Pepce prenesla iz Bat v Via Ascoli v Gorici.. Olga bo že razumela, zakaj in kako. Prihodnjič pa več.
Pravijo, da imajo v Budanjah fantje dva Boga oziroma eden je malik »bal«, kateremu so že v stari zavezi na čast plesali, drugi je »porko di bako« (bog pijancev). Cuk ie cledal s hrasta, kako se v borštu bal časti, solzile so se mu oči od smeha, ko je videl tudi sive plesnjeve dedce in babe, kako so. se vozili za roke in se sprehajali po »tam podnu« in se po taktu ali pa tudi če ne po taktu brez pameti vrteli, kot bi noreli. Nihče pa se ni ozrl kvišku, da bi ga videl na hrastu. Bolniki, ki iih noben zdravnik ne more ozdraviti, so šli plesat, da jih malik bal ozdravi. Cuk Vam kliče: Ljudje Božji pamet, da se Vam ne bo ves svet smejal.
Pravijo, da sedaj hočejo v Mariboru postati vsi demokratie Radi-čevci.
Pravijo, da je šel neki mariborski vitez že v začetku meseca julija na letovišče. Opazovalci so ga videji, da je prišel v »Sodno ulico«, nihče pa ne ve, kam je krenil, ker ie tu Wildenrainerieva, Marijina ulica pa tudi Jetnišnica. Žalost je velika, ker njegova stranka ne ve, kam se je obrnil.
Pravijo, da je prišel neki Anglež v Maribor in ko ie videl carinarske uradnike, jih ie hotel nagovoriti angleški, ker pa ni dobil odgovora je vprašal nekega natakarja, odkod da so ti ljudje. Ta mu je pa Donosno odgovoril: To so naši ljudje, samo kroj imajo angleški.
1'raviio, da je 19. julija pri javni tomboli na Glavnem trgu v Maribo-
ru neka gospodična zamudila svojo zadeto ambo, ker je šla pivo pit, pa je preslišala poklicano štes'ilko. Neka druga gospodična je tudi preslišala poklicano številko, ker je pripovedovala zelo zamišljeno svoii prijateljici o svojem ljubčku, radi česa ni dobila zadete teme.
Pravijo, da je bil pri zadnji javni tomboli tisti gasilec, ki je obračal številke, zelo neroden. Ko mu je pala pri obračanju štev. 59 na tla je pokukal skozi luknjo ter «avpil: »De-vetinpetdeset — neunundfiinfzig«.
Pravijo, da je v Sloveniji premog zato tako drag, ker ima Trboveljsko premogovno društvo po izkazu zadnje bilance črez 35 milijonov dinar* iev čistega dobička.
Pravijo, da bo v Jugoslaviji uvozna carina za premog vzvišana od 1500 na 3000 odstotkov, da bo ljudem vsled visoke carine že brez premoga dovolj vroče postalo.
Pravijo, da neki stari lisjak iz Strušk pri Marezigah, nima več kosti za glodati.
Pravijo, da so na Proseku opustili načrt, za nabavo tiste kolosalne cevi, ki bi segala do nebes. Prišli so do prepričanja, da bi omenjena cev, le škodovala današnjemu tehnično s naprednemu svetu.
Pravijo, da se je izrazil Pepi iz Rojana, da malo več požrtvovalnosti in malo manj »zafrkavanja«, to bi bolj koristilo »Sireni«. Potem ne bi bilo treba čakati parnikom na odprtem morju, ampak zapreti različnim laži-narodnjakom čeljusti, da ne bi priveslal vanje kak »Sirenaš«. — Capito!
Pravijo Rojančani, da zmaga »Vala« nad »Adrijo« ni bila drugo kot zasluženo plačilo tistim, ki oficielno so in moralno niso zaslužili zlate kupe in ... buteljke šampanjca!...
Pravijo v Rojanu, da posebno v Trstu in v Barkovljah se igra nogomet pod slovansko firmo z laškimi igralci. — No, seveda! Pravijo, da tako mora biti, ker čisto slovanski šport v Julijski krajini pač drugače ne more še dati čet III. divizije ...
Pravijo, da v Rojanu živi neki »Cuk«, ki »klofne« s kljunom le malokdaj in kadar »klofne« je tako inisteriozen, da se ne ve ie-li vedno isti in ali ga trka ali ne luna na u-gledno podstrešje..
Pravijo, da mimoidoči, ki gredo zvečer mimo rojanskega »festivala«, preklinjajo in v zadregi ... kihajo. i3o dolgem raziskovanju se je našlo temu vzrok. — Ob pozni uri je namreč miramarska cesta polna patetičnih gest in platoničnih vzdihov- Ker je pa to komedija,1 ki se ponavlja vsako leto — draži živce.
Pravijo v Godoviču, da se g. »ata« lepo zahvaljuje gospodični I. Z., ker zna tako imenitno staviti dopise v Čuka na pal'ci. V zahvalo bode gosp. »ata« pri prvi seji predlagal »tramvajski družbi«, da naj vzamejo gdč. Z. Z. v službo za »žlajfarce«, da bode z svojim ježičkom malo »bremzala«, pri tem se ji bo jeziček obrabil, da Dotem ne bo več tako lagala in o-pravljala ter Čuku dopise pošiljala pod napačnim imenom.
Veharški pod Čuk.
Pravijo v Godoviču, da se neko dekle zelo postavi, namreč s tem, da: Kratka so krila in tanke roke, v prsih pa nosi neumno srce. Lice napudra. se lepo sfrizura, v glavi norosti so, mesto modrosti.
Praviio, da se je bal povirski »pa-desta« na povirskem plesu danskih »homonistov«; zato je postavil za svojo telesno stražo Janeza Godče-vega iz Merč, da ga »vahtal« s puško v roki.
Pravijo, da je neka sežanska gospodična, ki je napravila kolesarsko dirko v Senožeče, izgubila peto desnega šolenca; »sežanski čukec« jo je našel »na Gaberku«, a jo je prodal Andreju Velkobosemu za tri stare »patakone«. E, čo, Velkobosi je napravil dober kšeft.
Pravijo, da sežanski cerkveni pevci kličejo »parušule«, nredno prično neti; praviio pa tudi, da nekatere gospodične pevke rabijo namesto not liubimska pisma.
Praviio, da so Ubeljška dekleta tako fletna, da se je še »čukec« zaljubil v vanje, ko jih je ogledoval raz zvo-nikove line.
Pravijo, da je šel sežanski Pavli-hec na Ubeljsko urhe lovit; namesto urhov pa je vlovil slepo miš v »drenjskem hotelu«.
Pravijo Štorci, da se bo vršila v kratkem pri štorskem »Črnem morju«, imenitna ohcet, h kateri bode povabljen tudi »Čukec na palci«. Za to ohcet se baje delajo velike priprave. Štorci so že napravili dva kanona iz bezgovine, da bodeta poveličevala to slovesnost. Pa bo rekel kdo, da niso Štorci napredni!
Pravijo, da Mareziganci delajo na vse načine, da dobijo prvenstvo njih surovega junaštva.
Pravijo, da niso pozabili junaštva iz Babičev in z Vanganela.
Pravijo, da to junaštvo izhaja iz nekaterih nezavednežev. ki so tristo let nazaj.
Pravijo, da ie neki gospod iz Vipave plesal v Vrhpolju z neko gospodično iz Št. Vida, na »ohceti« pov-stertanc. Ker se je pa bal, da bi ga kdo videl, kam jo je poljubil, je raje luč ugasnil. Potem sta vročo ljubezen hladila na dežju v Lokah. Cuk jih je pa videl..
Pravijo v Vrhpolju, da g. P. ni nič plesala, ker ni imela nobenega kava-lirja; obžalujemo, ker je najlepša punca v Vrhpolju in ji izrekamo »so-žalje«. — In g. M. ni tudi nfc plesala, zato ker je šel nje ljubi k vojakom in se je bala, da izve in jo zapusti.
Pravijo, da so se istotam tudi dne 9. julija neke gospodične V. in A. prav .prijetno zabavale s fanti z juga.
Pisma.
IZ PIACENZE.
V tako zgodovinski Piacenzi se nahajamo tudi mi od 6. gruppe Tre-no. V duhu gledamo naše domače kraje, naše misli skačejo po domačih omarah, shrambah, »spajzih«. okrog pršutov in klobas, celo v »mentergo« se spravijo, ker nam večKrat zagode kakšno mazurko naš želodček. Pravzaprav pa nima časa, ker neprestano ropota, ko se trese na konju cel.) dopoldne kot tisti veliki boben nri godbi od sosednjih regimentov, samo s to razliko, da se je zelo skrčil (kakšen bo mislil, da od vročine) pa ie čisto drug vzrok. Včasin — in to je vsak dan jahamo toliko časa, da pridemo domov vsi krvavi, že veste kje. Z velikim veseljem moramo ugotoviti, da jemo vsak dan pašto z vo; do, brodo z vodo in kavo z vodo. Žalibog je pašta-šuta samo dvakrat na teden. Imajo pa nas vsi oficirji zelo radi, pa ne zato ker smo Slovenci, pač pa zato, ker smo vsi »fejst« fantje. Ampak eno napako pa imajo ti Italijani, da ne znajo brati — naših imen in nas kličejo vedno narobe. Požrla (pa nikar ne berite Požrla, čeprav je požrl že veliko pašte in panjok) kličejo za Poršel, kar pomeni v njihovem dijalektu »prasec«. Ne rečem, da bi se z našo hrano jako uspešno pitali domači prasci, ali zato še nismo mi prasci. če jo moramo jesti. Vsa pisma dobivam jaz France Ipavec, zato drage devojke.
kadar pišete svojemu Francetu in . onetu, jih kar pišite meni, saj j h
tovariše VčaTV f°ke kot ^ tolmač, V7C*i* moram biti tudi za tolmača. Zadnjic je vprašal Toneta
denpf	>>Sei stanco?« tru-
capitano mi ža no šon Stanko, mi ga son Antonio«. Moral
stotnik, ce je truden. Tale France z Budam pa tako stoče po hruškah, fi-
in druKih budanjskili sladcicah, da ga včasih, ko gremo po mestu mimo kake branievke, komaj vkrotimo. da se ne zaleti v njene marelce in breskve, ki sicer res niso tako drage, so samo po 9 lir kilo, ah po domače po 90 soldov Se namreč tako zagleda. Res sreča, da je suh kot mi!
Torej dragi domači! (Najprvo do* maci, zato ker _ no kaj bi nas bilo sram, hre pridejo čisto prav, kajti nasa plača je slaba. Kaj hočete, za cent. na dan živeti sebe in svoje-5a ™ m nazadnje, če ima kdo še --•(dekleta, pozor! če nam ne pošljete lir Je nevarnost, da vas pozabimo). Kadar pošljete pismo, naj nikdar ne manjka zraven t udi podobica našega kralja, ki mu moramo služiti. (Veste, pa nismo tako neumni, da bi stem mislili znamke, ne, ne podobica na bankovcu, drugače še one na znamki ne maramo). Potem naše devojke. Veste, tukaj je precej nevarnosti! Zato ni potreba pošiljati toliko poljubčkov, ker nam je ljubša ena lirca kot pa en poljubček na — papirju.
Torej Bog Vas živi, nas pa naj lirce!
Pozdrav starišem, punčkam, prijar teljem in so sorojakom, ki berejo tega »Čuka«.	i
Ipavec Franc, Kanal (Gorenja vas); Marc Franc, Budanie pri Vipavi; Požrl Anton. Senožeče (Vremski britof.)
IDA ENO ROMONA!
Ida Romona kuoj, gremo na ne-delju u Kuper Romona a kuoj jeskat? gamo si kepet soki eno bočico parfu« ma za nedelju ki bomo šla plesat, sa-bojo vač na morali naši meroži na nas. Ačamo jet Ida Romona kuošno vištoljo čamo zet nedelju? da buojo gledali naši meroži, na nas? A uono na ružica- Romona Ida znoške so do prav dobri noši meroži za plesot an-ko šete paši? A vero so Ida Romona? Čuoj čonta nekoj prošet? A kuoj sam čula provet daja bil tuj me-rožo te dneva na kronjskem, eno da tija perneso anka an kuos kronjska klobaso u karšeli? A jejo mo jas nišam tela, a kuoj niso dobra? A sujo mo mana puiožjo vač srova ma on mi jo parneso pačano. A ti si lahko probiraš da čaš jemet srovo klobaso zatu ki ti jih par nasa tuoj marožo kliko češ ki hodi na kransko kontra-bando ma vsaka ne more teku.
NOVA MODA PRI ŽENSKIH.
Sedaj nosijo ženske uhane po novi modi na verižicah^ zato, da iih lažje primeš za ušesa, ako te nafarbajo.
Nekatere ženske po novi modi ne nosijo nogavic, temveč si nafarbajo noge tako, da misliš, da imajo nogavice.
Po novi moji so začele neke ženske v Mariboru po ulicah in sprehodih javno cigareike pušiti in nekatere prekašajo še ceb moške.
Po novi modi hodijo ženske najraje same na izpre ni zato, da so bolj svobodne, pa ne samo imožece, temveč tudi dekle, ta se izprehajajo najraje same, zato da moške lažje far-bajo.
V bodoča še bodo ženske utneša-vale tudi v politiko, da bodo imele priliko tudi politike farbati.
Slovnica ljubezni!
Ko sem kot deček jaz v šoli ob viru učenosti se mučil, veljala kot samostalnik meni beseda
ljubezen
ker je učitelj to trdil. Ali ko v mladeniča sem dorastel, in svoje časti zavedal se, postala medmet beseda ljubezen katera v mojih prsih se budila je. in ko z najboljšo med ženami vstopil sem tja pred oltar, občutil da beseda ljubezen veznik na mah postala kar. Leto dni mine, prešinil jok in javk stanovanje moje.
in male otroške so ročice napravile prislov mahoma iz nje. Ko pa število malčkov se množilo in vedno se jih rodilo, občutil sem, saj vsak "razume, da ljubezen števnik postala je.
Jorjevci I
Slavni figurantski zbor v Jurjevi dolini je sklenil, da si bo kupil kozo. Ne toliko radi potrebe, ampak bolj radi bahaške samozavesti, češ, mi imamo pa le kozo. Ogničani pa ne. čuk je pa na bukvi slonel, je vse orav dobro slišal. Predno pa je s Dolnirn klunom proč odletel v goriški
svoj prestolni dom, se je še enkrat nazaj obrnil in to iim je zapel: Nekdo je kozo kupil, je petko zanjo dal, Zizek bo kozo molzel. Jurče jo na pašo gnal. Ali koza ta je sitna, po gojzdu vedno mekeke, ko pa se doma jo molze, treba štrk ji za roge. Makso pred hišo zamišljen sedi, ne ve se, kakšna mu misel po glavi roji. Nazadnje brž vstane, ker stuhtal jo je. Kozo priveze k smreki za ioge, Volk pa po gozdu hodi,
koza brž mu zadiši, slednjič pa jo le izvoha jo razstrga do kosti, kdo žalostno po gozdu hodi, prebridke solze v potok toči, za svojo ubogo mekeke?
PRI SPOVEDI.
Mož: Sem klel pa °em tudi molil, se pogliha.
Spovednik: Bog Te je ustvaril, hudič Te bo vzel, pa se tudi pogliha.

Nova prodaja tkanin na račun
f- sjuetMn mw®ii wmmm&mmw
i
IPO ZNIŽANIH CEN
VIDEM-
(AL RI8ASSO)
1191 5 (
t
KAJ BRIGA, če se cene višajo, ko si pa v naših skladiščih lahko nabavite blago po STARIH
NIKDAR ZVIŠANIH CENAH! Oglejte si dobro imenik spodaj označenih cen in prepričani bodete o tej veliki resnici.
Navajamo nekatere stvari In cene:
Obrobljene rutice Servjete za čaj . Bele rutice z ažurom Povojčki za deteta, meter Moške barvane nogavice Krpice iz gobastega blaga Brisače, reklam 45 X 90 Robljene brisače Platnene krpice . Servjeti 60 X 60 . . Prozorne ženske nogavice Švicarsko vezenje, meter Možke nogavice, fantazija Gobaste brisače
L	—.75
«	—.95
«	1.25
«	1.30
«	1.75
«	1.75
«	1 90
«	2.20
«	2.30
«	2.50
«	2.50
«	2.50
«	2.75
«	2.75
Nogavice z dvojnato peto, prvovrstne ......
Platoo Madapolam 80 cm., meter Oxford za srajce, meter Naramnice dvojnate, elastične Moderčki vezeni Blago, Pelle uovo, meter Platno » Madonna«, meter
Majice......
Blago dvojno tkano, meter . Obposteljne preproge, reklam Preproge iz jute, meter Angleški batist 80 cm., meter Svilene ženske nogavice
2.75 2.90 2.95 3.50 3.50 3.90 3.90 4.50 490 5.50 5.50 5.90 6.50
Neapeljski prti .... Ženske srajce z ažurom Ženska spodnja krila, vezena Žamet za lovske obleke, meter Kombinacija., vezena Možke srajce iz zefirja z ovratn Rjuhe z ažurom za 1 posteljo Posteljno pregrinjalo, dvojno
tkano 200 X 200 . . Rjuhe vezene za 2 postelji , Žimnice iz prave žime prva kva
liteta, 14 kg. ... Prešite odeje barvane, za ! po steljo.....
7.90 9.90 9.90 10.90 12.90 15.90 29.90
29.90 49.90
59.—
Bogata izbera blaga za gospode in gospe, — Žamet za lovce. — Izgotovljeno perilo. — Platno. — Gobasto tkano blago za gospe. — Platno in bombaževina v vseh visočinab, — Prtenina. Brisače in servijeti »Fiandra". — Pletenine iz lanu in bombaža. — Tepihi. — Tepihi za hodnike iz jute in koko. — Zavese. Blago za mibilije. — Posteljna pregrinjala v vseh merah, — Dvošivi. — Opreme za neveste. Popolne oprave za prenočišča, zavode in internate. — Izdelane blazine iz žime in volne.
|
3
1
OPOMBA. Blago, ki ne ugaja naj si bo glede kvalitete ali cene se vzame nazaj.
CENE STALNE	CENE STALNE
Razprodalalcem poseben popust! Vstop prost brez obveze nakupa!
VIDEN - Via Savorgnana 5 (vogal Via Cavour) - UDINE
1
r
i
t
i
PET ALI ŠEST . „.
Gospod Suhovič: »Koliko dni ste porabili, da ste se naučili voziti zrakoplov?«
Gospod Debelič: »Pet ali Šest...«
Gospod Suhovič: »Kaj? Dni?«
Gospod Debelič: »Kaj še! Zrakoplovov!«
IZGUBIL JE GROŠ.
»Zakaj jočeš, mali«, je vprašal že postaren gospod mlade« ga dečka na celsti. — »Oh, iz« gubil sem groš«. — Stari gospod je segel v žep in dal jokajočemu dečku dvajsetico. »Na, potolaži se, tu imaš zopet denar. No, kako- pa si ga izgubil?« — »Jaz? Z Janezom sem stavil en groš, da boste stopili vi na •škatljico od vži« galic, ki sem. vam jo položil pred nogo, pa ste šli mimo!«
ZATO PA ...
Gospa Grah: »Mi se ne kregamo nikoli vpričo otrok. Kadarkoli se pričnemo preparati, takoj pošljem otroke ven«.
Gospa Fižol: »Zato pa so vedno na cesti...«
IDILIČEN POGOVOR.
Ona (v postelji): »Ti, ali si zapodil mačko iz sobe?«
On (tudi v postelji): »Se« veda!«
Ona: »Ne verjamem!«
On: »No, če ne verjameš, pa vstani in jo zapodi ti!«
MOŽ IZ AFRIKE.
Bahač: Potoval sem po Afriki. Lahko sem vesel, da nisem prišel f.iudožreem pred oči.
Gospod: Ali misliš, da bi se bili dotaknili tako nevžitnega človeka kakor si ti.
NEOZDRAVLJIVO: Peter (ravnokar poročen): Moja žena je tako zelo nervozna. Ponoči me zbudi, ka« dar sliši kak ropot. Vedno misli, da so vlomilci.
Pavel (že dolgo poročen): Prav tako, kot moja v prejšnjih letih. Dokler ii nisem dopovedal, da vlomilci sploh ne delajo ropota.
Peter: Krasna misel. To ji bom. tudi jaz dopovedal.
Pavel: Nikari! Kajti potem me je moja žena zbudila vsakokrat, kadar ni bilo šuma.
Babica
avtorizirana sprejema noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC - TRST - Via Giulia 29
POPOLNOMA VARNO NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJE
II
r. z. z o. z.
v novopjnb n smloih v Ljubljani
Mestni trg. Štev. 6
sprejema vloge tisa hranilne knjižice In tekoči račun, jih obrestuje po S°/0
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Pravim Vam samo to !
Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnih strojev „Winselman - Titan" in „Anker" ler dvokoles dobroznane znamke „Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro.
Priporočam šivalne stroje Titan in Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen.
Edino slovensko zastopstva Bianchi dvokoles.
Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn.
Priporoča se stara in dobro znana ivrdka
Elijo Čuk
Gorica, Piazza Cavour št. 9,
Lastna mehanična delavnica in popravljalnica Via Dliomo št.
11. Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujejo
Sprejema se v popravilo
punčke iz porcelana in celuloida, lasne zaponke, torbice, vsakovrstne stvari iz celuloida, gumija, ambra itd. Trgovina drobnjave in igrač A.. Fiegel, via Carducci 9 — Gorica.
Domače žganje Rum Jamaica 50% Jajčna Krema maršala
Cognac .....
Jajčni ognac Malaga vino Cipro „ Pissito „
Chianti „ ... . Maršala, vermout, asti spumante, spumante moškatni. Najfinejši likerji, Fernet, Bitter, Sirupi.
Lir 10.50—11.50 liter.
„	12.50 literna steklenica.
„	12.30 „
»	10.50 7/10
.	15.50
„	10.-
„	8,-
„	6.50
„	4.—, 4.25, 5.50 steklenica nevračunjena
Zganjarna Trg Sv. Antona št. 7 — Gorica.
*****
Trgovina 7 m**nuffakturo
škodnik anton
Gorica - Via Semfnario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v hiši z desetico
trgovec Skodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.
Manufakt^ro, perilo, izdelane ob^ke
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Via Rastello 7 - GOaieA - Via Hastello 7
5 ZANIMA VSE!
Ob priliki konca sezone se nadaljuje v manufaktumi
trgovini
♦
+ „AL RIBASSO" v Gosposki 'j>ici št. 5 - Gorica
% IZREDNA PRODAJA
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
vsega blaga 30°/0 do 50°/0 popustom na nakupnih cenah. Blago za možke in ženske obleke — Svila — Bomba-ževine — Perilo — Blago za mobilijo — Pogrinjala — Zavese itd. itd. Ne zamenjajte trgovine s vsakdanjimi likvidacijami. Obiščite trgovino in primerjajte blago in cene z blagom in s cenami v drugih trgovinih.