Z0BRISZAN1 Sz lov en i Szlovenka med MIROV i RABOV. Najde sze v-Kormendini pri Udv»ry Ferenci Knigovezori. 3908 . 55;w 7 ■ ozoc-' f ( t 166 „0 cs. es np. kiralyi Felsegc atyai gondosko- dasat, es kegyelmcsseget oda terjesztven ki: liogy az orszag lakosaiuak azon osztalya-is, melly az is- tcni tisztelet szcnt foglalkozasai koriili szolgalatra alkalmazfatik ; es a’ fiatalsag tanitasaval es nevelesc- vel megbizatik, ugyiniiit: a’ KantoroU, Egjhaziiak es Iskoiamesterek, a’ lisztesbbek elojogaival birjon, mi szerint ez altal felbuzditva, a’ becsiilet erzest mind magaban : mind masokban is felserkenteni es a’ mivelttebb viseletre minčl jobbau torekedni igye- kezzek. — Enr.el fogva inult evi Mindszent ho 17 ki leirata altal kegyelmesen elhatarozni meltoztatott: liogy az orszagban minden torvenyesen bevett vallasi fe- lekezetck Kantorai, Egvhazszolgai es Tanitoi a’tisz- tcsbbek soralioz szamittassanak, ’s vetsegiik esete- ben a’ tisztesbbekkeli bauas-mbd ala vettessenek. Kolt Budim a’ Magyar kir. Ilelytartd Tauacs 1845 dik evi Boldog-Asszony hava 28-dik napjan tar- tott iilesebol.“ ■OC*L*C*> Vrli szlovenszki 8 kolnik. * -ednoj fari szo sze Judje po vnougih lejtiU tak szpohiijsali, da szo sze na nye vsze szo- szedscsine bridko tousile. Tou je nikse csiido nej. Mlajši brezi potrejbnoga povcsenya vu vrszti sze povek- » savajo, —szpodobno 'sivini: — vu modrou- szti, i rniloscsi pred Bougom i liidmi pa nej!— Za nikeliko csasza je bo'sanszka pri- gledba te pogiblavajoucse fare vorvajnszka i zadr'savajnszka dugovanya nacsi vravnala. Sztari zamedlani Uiihovnik szvoj zemelszki be'saj dokoncsavsi; szo eden mladi, 'sivecs- ni, preszvecseni, ino prebriszani Goszpoud odlocseni i priposzlani, kotni je taki neogibli- vib popravkov potrejbnoszt v ocsi szijjala. — Nisteroucs szo z-mokrimi ocsmi na nebesza gorizdehnili „eti more nacsi biti, — decza mo¬ rejo v-soulo itoditi, ino sze navcsiti pravoga — 4 — krsztsansztva i cslovesztva.“ — Sztaromi skolniki sze je od toga kihati zacsnilo, ino odpovedavsi skolnicsiji goszpodszki oster- jas je pousztao. Za skolnika je eden mladi, csrsztvi i jaszni kak ribje okou, zvoleni. Tomi szo Goszpoud taki regulo povedali „da skolnics- ke dii’snoszti naj nezamiidi v pravom vrej- meni szpuniti, — naj sze neborf pronti rav- nitelsztvi, ka nikomi od Adama i Ejve mao rou’se nerodi; — nego naj bode farnikom vucsiteo i voditeo z-rejcsorn i djanjom, da ga vsze pohvale, dike, i dohodkov vrejdno- ga bode cenilo.“ — On sze je z-dobrofivne koszecske szi- roticsnieepodao vu kralevszko Zobraznovni- czo (Pripravniczo) odned pa za pomocsnika k-naj imenitnejsim skolnikarn. — Povszed je goribrao, kak vesela med, od koga ko¬ li, stera szo za nyega bila. — Na veso sze je du'sevecs cerkvenih peszetn, da nyerni je nej potrejbno vszigdar edno kozo drejti. — V-orgole igranji szo ga ovi skolniczke za — 5 Mujsztra prestirnavali. *) Radjesteo v-praz- nih vtiraj dobre kriige, stere szo njemi Goszpon, ki szoszi vszako leto nikelko nou- vih priszkrbeli, z-dobre voule poszojiivali; dva tri pecse papira szi je vkiipzaslo, ino zatnerkao, stera nebi rad pozabo, da negda- negda za csaszkratejnye pati prešteti pre¬ more. — Z-efaksitn taloni sze je vszelevecs oblakov resiivala nyegova pamet, — njego¬ va proiiszta zvunejsina oplemenitena, zobri- szala, i olepšala tak, da je gratao nej susla- vecz, pa nej oziirni hajduk zavucsenike, — nej je prisao v-solo med deczo nedosztojnp po paverszkom oblecseni, tudi nejpoopics- jem na glavi kapiczo, ali v-zoubi szrnodko ali pipo majoucsi, z-rejcsoin: po csaszi sze je privado z-vszaksim naj sziromaskejsim farnikom sze szpriatliti, pa tildi nej poza- *) Za obcsinszko poszkusbo pri 0(leberanyi nouvo- ga Skolnika priporacssm velicsanszke mesne peszmi „T c b e ob b o ’s j a v i s z i k o s z t“ vdil i szploh szpopejvanye. Tii sze zovadi gibcsnoszt grla i prsztov. — Vszegaveješ nam je krouto potrejbna edna „Peszmaricza Oerk- vena“. — Steri plebanus je ali bode za nyou mou*s ? — 6 — biti pripoveszt „lu sze med pleve mejsa, ga szvinye pojejo ; 14 — privado sze je lejposznaj- go v» Cerkvi, vusouli, i na szebi dr’sati; je¬ zik szvoj i pero prav pelati, ino kaj vala- ti!“ — Solszke navad« Ti-Ioga Skol- nika* Farnikom pametnejšim sze je niksitrud i sztrosek nej vnou’sao za vcsenye i oszre- csanye szvojih liiblenih otrokov. — Vszaszo- szedsina sze je zacsiidila, gda szo oni go- riposztavili nouve, prisztojne, ino od og¬ neva zavarvane, skolnicske hrame. Vu presztrarioj, szvetloj i sznajsnoj vu- csiinici zviin primernih sztolicz edno prece- veliko Ilazpetje (bo’sja mantra) — pod nyim kejp precsiszte Matere bo'se,— edna cser- na tabla z-ednoga kraja po dugom erdecse terikelinije za piszanye majoucsa, — nadrii- goj sztejni szo viszile solszke regule pod g!a’sojnov. — 7 Skolnik je roditelorn gdebodi sztolma- cso, da je mladini v-zdajnyih csaszaj tudi sola pdtrejbna ar ki po szvejti scse, sze do¬ ma vszega potrejbnoga navcsiti nernore; — nejszam szlisao, veli on, parnetnoga cslove- ka preklinjati sztarise, da szo ga v-solo dali; veliko jih pa poznam, kizdihavajo, da szo nej v-szvojih mladih lejtih.v-solo hodili; vorjejo, da dober navuk vecs vala, nego zlato i szrebro. — Pa mlajši doma okoli goszpodarsztva premalo hasznijo, — z-szvo- jim szprevediivanyom, razbijanjom i zaglfi- sanyom sztraha i csemerov paes doszta csi- njjo. — Gda szo niki szkrbni roditelje dejte szvo- je k-skolnikj pripelali: on jetiszto z-negrba- nim cselom pogledno, z-rokouv poglado,o- batrivao, k-szebi privabo tak, da je takse dej¬ te doma komaj csakalo vrejmen za v-souloi- dejnye. Rejszan sze jih je v-souli vnogo na¬ bralo. — Skolnik vszakomi vucseniki kraj poka se, — vszakoga po imeni gorizapise, da ga bole pozna, ino veli vszemgorisztano- — 8 r~ ti, gda sze bode nyegovo ime stelo, ino sze oglasziti govorecsi „jasz szam.“ — Pokedob pa soula, v-steroj sze deczi szvojvola da, nikaj nevala, — naszlediiva- joucse regule szo rneli vucseniczke obdr’sa- vati: *) Solsske Begule. I. Vszaki vucsenik more vu odlocsenom csaszi vsoulo priti; kije zakeszno, alivoosztao, more Vucsiteli poveda- ti: zakaj je tak vcsino? II. Vszaki moremujti, pocseszani, i dosz- tojno oblecseni v-solo priti, ino v- sze, ka tii potrebuje, z-szebom pri- neszti. *) Solszke regule prvikrat skolnik szam na glasz preste, i po cdnom raztolmacsi,— szledi sze pa vszako szoboto po ednom diaki pali na glasz p res lej o, vszi ovi sztojecs poszlusajo, - r 9 — III Vcsenye sze kvszaksemi mali z-molit- vami, i z-kratkov popevkov zacsne. Sleri kesznej pride, tou more kle- csecs natihoma zmoliti. IV. V-souli more tiho i na-inirom biti. Ki druge rasi, i zburkava, z-sztolice more vo, i naszerteJi sztati. V. Koga potrejbcsina szili, z-podignye' nov deszniczov sze more voprosziti, ino, hitro nazaj pascsiti. Vecs od ed- noga nigdar neszmi vo. VI. Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti. VII Ki kaj hiidoga vidi ali esiije od dru- goga, more Vucsiteli ovaditi; de- 10 — nok krivicsno tou’siti edendriigoga, je prepovedano. VIII. Vucsiteli more vszaki vucsenik poko¬ ren bili. IX. Na pi(anye Vncsitela je du’sen vszaki povedati isztino, i nej lagati. X. Po souli more vszaki pošteno domou iti, i po pouti nej juvkati, na repice c goriszkakati, ali z-kem sze szvajii- vati, nej v-krcsmi plesz gledati, nej voglariti ni vudne, niti v-nocsi it.v. — Skolnik szi je prebrao k-vszakoj dicsa- kov sztolici ednoga pametnejšega, — k de- klicsinam pa deklicsko, — steri bi ove sola- re, gda szarn nebi csasza men, vfipitali, — pri vcsenyej njim v-knige pokazali, csi bi potrebno bilou, — ino bi Vucsiteli povedali, csi bi sto v-tisztoj sztolici falto. Po szkoncsanyi molitve nikeliko v6- pita skolnik zdaj po szamom, zdaj poprejk po ednoj sztolici; pa vszo soulo vkiip , da naj v-knigo gleda i merka vszaksi. — Za szlovkanye (szillabizalivanye) ino stenye skolnik napise na tablo szmejsne, ali navkiip navucsne recsi, naj mlajši veksovo- lo majo piszmenke (szlove) s/.poznati, ino piszati. — Te recsi je skolnik z-palicsiczov pokazao od piszmenke do piszmenke, — ’se po ednorn, 'se v-sza sola je nye razla¬ gala, i po rnalom vrlo zgovarjala. — Skol¬ nik mlajsom pri vszaksem etaksem govori kaksi lejpi na vok po\ej za vodilo i preszve csenye. — Nikeliko taksib govorov je bilou etih: Aj-ja. — Sto aj-ja? dejte, dare nyemi liiba mati popeva: ajjaj a j j a j dejte moje! —Oh kelko mati z-ditetom trpi, pa kak hudo materi dejte placsiije? — Ja ja. — Znate ka tou veli? Krisztus je velo „vasa rejcs naj bode ja, ja; nej,nej.“ To je to: vszele isztina, ar la’sliva viiszta diisovmorijo. — 12 Ka-sa na-sa pa sa. — Kasa je za deczo pasa, naj bole mlejcsna; vrejlo jeszti je denok nej dobro. Bob v-sztej-no me-ta-ti. — Sztejne sze bobneprime; tak sze nepriine navuk okor¬ ne dece.— Praz noszlarno mlatiti, panis- teremlajše vcsiti, je vszeedno. Loncz lon-csa-ra hva-li;-gda lepo cin- ga: tak hvali vszako delo szvojega delavcza. Ki sai-ro-raa-kom da-rii-je, Bou-gi po- szo-juje; — veszelje ma ki kaj podeli. — Csicsne da nics;-negopascslivodelocslo- vecsilironk, blagoszlovi dober Boug. Zdravje po cziir-ki prej-de, poni-ti ras z te;-oh kak tesko trpi bete’snik, i dugd. — Boug-sa je krat-ka szpra-va, kak du-ga prav-da. — Bole je kaj z-do- bra prepiisztiti, kak pred Goszpodov sze tousiti ino trositi. Ki sze z-vu-kom paj—da si, tii di 'snjim tu li ti mo-re. — Lagojega pajdastva sze more vszaki habati, ar netna dohroga koncza; i, t. v. —, Vsza sola je bila edno okou i vuho na Vucsitela. — Mlajši szo bili prav dobre vou- le. — Zdaj pali z knige po malom vopra- vijo nisterni, ino lep6 z-prsztom po vrszti kasejo. — Na szlejdnje sze nyim naroucsi, keliko sze majo na drugi hip navcsitiV - - Goszpon Duhovni vszako szrejdo i v- szoboto pridejo v-solokrsztsanszke navtike delit. Teda vszi gnriszposztanejo šolarje, inogdasze oni poklonijo ,,hvalen bojdi Jezus Krisztus“ knyirn prignovsi glave odgovorijo 1 „amen na vsze veke; — bla’seni ki je pri— sao vu imeni goszpodnovom.“ — Goszpoud velijo vszem doliszeszti, ino zacsnejo v- mlada szrcza szemen voransztva i lejpe csed noszfi szejati, — hasznovitnoszt jakoszti i pobo’snoszti v-naj lepšem obrazi naprejposz- tavlajoucs preporacsati, — grdoszt grejhov pa, kak i kvare prazne vdre mocsno poka- zajoucs odvracsati, naj sze rano nezalubijo VU lagojine, kak v-nisterih krajih liidje v- szvoje krofe. — Pokedob bi na poszejano szemen po- trejbno bilousv.unčezato szo v-sonli dobre — 14 - voule bodoucsi vnouga pripovedovali vucse- nikom za sz mej. — Szeadbo, naj hitro ze¬ leni, more descs pomocsiti; zato szo tak prijazno i z szrcza giicsali, da szo z-ginga- vili szrcz vcsaszi tiidi szkuze — rodovita vlaga — vmesz poszilile. — Szvojemi govo- rejnyi szo znali z obrazom i z-rokami moucs szpraviti, da szo jih radi poszliihsali šolarje, ar ka sze z merkanyom neposzliisa, tiszto kre viih odfiikne, v szrce nepride, ino v- nyem dobre miszli, ino obliibe pobiiditi ne- more. — Goszpoudi szo sze nej dopadnile nike sz tar e — enoglaszne — po liisarzskoin vla- esene peszmi pribo'sjoj szlii’sbi, nego szo czami nikelko lepših i opobongslivih znouva szlo sili, ali poszlovenili, ino skolnika po pravoj vi’si popevati navcsili. — Gda je bi- lou nekaj csasza v-souli, z ednov popevkov napiszano tablo skolniki velijo voobrnoti, pe- szern nouvo po vrsztaj na glasz prestejo, i »kolnikom vred zapopevajo. — Po csaszi šo¬ larje tiidi za nyima potegnejo, ino sze hitro k liouvoj peszmi privadijo. — Veszelo je bilou viditi po sznejgi, v- prahi, po sztenaj po, 'sagdilaj: aj-ja, ka sa na-sa pasa i, t, v. Stera sz o Vneseniczke za Vucsitelorn nacsrtali. — Materam sze je vnou’salo pogousztoma hi'se vobejliti, za to¬ ga volo szo deczi raj cserno kameno tabli- »czo kupile, naj sze vn piszanji vajajo. — Veszelo je bilou csiiti, kak szo szi di- aczke nouve peszmi zbirali, — jaszne di- vojke pa gde bodi za njimi poszkiisale? — Veszelo je bilou csiiti, kak szo cejli sereg mladih person obojega szpole vecser z-pola i goricz na dom priszpevali, da szo bregouv- je i dolouvje hrunili ? — Veszelo je bilou csii- ti, kak szo šolarje pri sztoli radovednim do- macsim pripovedovali, stera szo vu souli po¬ vedana, ino szo sze sztarejsi od mlajsov v- csili ? — Nolszka PoszkiUba. Csi šolarje pri vszaksoj priliki znajo esedno gucsati, i na szvoje djanje i nihanje — 16 — dosztojno paziti, — liibim sztarisom, i o- vim domacsim poka’sejo toti, da szo nejzah- man v-soulo hodili: zviin toga denok tiidi Goszpoudje diihovni ino szvetszki, ki sze majo szkrbeti za bo’sodiko, ino szebi na- rocsenih krsztsenikov vremenitno i vekivecs- no szrecso, — pai vezoloe szlovensine pos-» tenye, —bi radi zvedli: jeli sze krsztsansz- tva i Szlovensztva mladike v-dober kraj vu- gibajo?! — Vrli skolnik z- szvojime vucseniki sze je ospotanja bole bojao, neg szmrti. — Za¬ to szo vszizama radi pricsakali za Poszkiis- ba (veliko Pitanye) odlocseni den, da mo¬ rejo ocsivesztno pokazati: kaksi je steribio? — Pozvani szo bili nej szamo oni Goszpoud¬ je, ki z-dusnoszti morejo nazoucsi biti: ne¬ go i vucsenikov roditelje, rodbina, ino cse- mi farniczke z-oboujega szpola. — Teda je vsze po szvetesnyem vogledalo v solili. — Pred vkiipszpravlene gosztove eden vu- csenik naprejsztoupivsi. ino nyirn sze prik lonivsi, .szkoro etak pozdravla nye: „Vi sziko postiivani Goszpoudje! Krouto sze ve 17 szelimo, da mamo teliko szkrbnih Goszpou- dov, ki nasz tak lepouvcsijo, i nam vouscsi- jo tiszto dobrouto, stero nam niscse nemore vkrajvzeti. — Nase veszelje je dnesz tem vekse, ka njim visziko postiivani Goszpoud- je! lehko poka’semn, ka’se znamo. — Naj nasz poszkiisati dosztojo, csi szmo zahval- ni vucseniczke teliko szkrbnih Vucsitelov? ' Nasi odgovori naj njim pout i triki nikei- ko povrnejo. — I csi bomovrejdni, njihova pohvala bode nam naj szlajsi najem za tou, ka szmo szi prizadejvali. — Boug nam daj szrecso, njim pa veszelje!" Pred vszem szo domacsi Duhovnik zacs- nili poszkiisavat solare z-onih navukov, ste- p e szo njim po csaszih v-souli razlagali ino »ztolmacsili. —Dare szo oni hejnjali: skol uiksze prime z-szvoje vucsbe pitat vucsenike priszlabejsih do privatnikov. *) — Tudi szo *) Csi bi dneszviitro ni ki vrli skolnik za podoje¬ no placso zvini navadne takaj i privatno soii- io dr’sao, da naj tulce odlocsene vucsenike z-ebilnejsnni znanyami obogatiti, i oszrec.sati zamore : taksega, proszim , nej trbej z-nevos- csenouszti od postenya i szlii’sbe szpravlati, kak sze rado god«! —ar v sztrahi nicden skol- * — 18 — ovi nisteri Goszpoudje malo vardejvali szvo- jiti kmetov deczo. — Zadnjica szo G. K s pe¬ res (Sinjour) nad ednitn ali dvorna pokazali, v-kaksih obcsnohasznovitno - le’sejsih napra- vaj sze naj vcsenye deli"? — Nad gladkim odgovarjanyom solszke dece veszeli gosztove szo vrloga skolnika pohvalili; -- imenitnejsim solarom kaj ton vdar prikazali, — Vrlomi skolniki pri odha¬ janji, ki dvajsiczo, kideszetko, v-prijiscso vteknoli, — roditelje i rodbina od velke ra- doszti szkuze kvapajoucsi szo sze pa zah¬ valili pri vrlom skolniki za vcsenje i trud o- koli szvoje dece, ino szo njerni negdaneg- da ober v-pravom csaszi navadnoga placsii- vanja z-kaksimtaksim talom postenye szka- zali. !!! — Pa v-rejdno, ar poulek Duhov¬ nika vrli skolnik je tiszti, po steroga vucs- bi i trudejnyi szo farniczke bole sznajsni, rahi, i pokorni gratali po lej tih; ino dober nik kakstecs prigotovleni sze nepoviipa szvoje vucsitelszke csednoszti ino delavnoszli ober drugih voszkazati — i tak du’se pri szta- rom vsze osztanc! — Dober i opravilen Vu- esiteo je pravi blagoszlov bo’si; malodelaven pa prava nevola za faro , ino je na ponti. — — 19 Klas* okol i okoli meli tak , da szo sze knmaj vcsakale nedele i szvetka radovedne 'senszke, naj morejo csiiti dva solara kre skolnika na kornsi lejpe nouve peszme popevati; —llicz- kim farnikoin je tiidi kutnaj szapa dohajala setiivati ta, gde je vsza cerkev edno grlo, gda skolnik zacsne! — Vszigdar szkoze po¬ lijejo liceocsinszko imaterinszko, gda mlaj¬ ši pri zajtrasnyih i vecsernih molitvaj brez opombe szvoje nedu’sne roucsice k-Bongi goripo vzdignejo, i kak szo jih solszki Vn- csitelje navcsili, tiidi za szvoje liihe roditele eden ocsa nas molijo; —gda mlajše poszve- tesnyem gorobiecseno prvle, nego v Cerkev odide k-szpouvedi, ocso i mater ponižno o- kima, glavo prinagnovsi pravi: „Ocsa (mati) odpusztite mi, ka szam vasz vnogokrat raz- salo, naj mi Ocsa nebeszki tiidi odpiiszti! vein ’se vecs nebom tak -- Dale i vecs gu- csati nyemi je brano jocs; -- szrczna ra- doszt vszele obadva sztarisa na tolko z-sz- kuzami obleje, da mati szamo z-rokouv po¬ korno dejte szvoje pogladiti, ocsa pa ku- •naj obatrivati premore govoreča: „Boug naj v sz e in odpuszti, kak midva tebi odpiisztiva; pojdi k-rnilomi Jezusi, ino moli za naj! — Ton videcsi ovi domacsi eden driigomi tildi rokou podajo, csi bi koga v kom tali zbantiivali, ino sze ’snyimi lepou szpravijo pred Sz. szpovedjov, — po torn sze varvajo eden driigoga obsaliti, da je vsze žanrom pri i vu hrami po vszoj fari! — Vrednjena farna soula je potrebiivala krajdo, gobo, linijo, perorezesz, papire i, t, v. Vrli skolnik z-odl)iihovnika i primo’s- nejsih farnikov napro’senih pejnez da nare¬ diti edno precelejpo bandero (zasztavo) z- sterov bi nyego\i vucseniczke za malo pla- cso bogatejše mrtvecze na Cintor (britof) szprevajali, i nad nyirn popevali. Okoli dneva Sz. Gregora Pape szta dva rnalobole zevcseniva solara po fari pohi’so~ vajoucs i popevajoucs kajtou tiidi naproszi- la; — i tak sze je solszka potreboucsa o- baljavala. *) *) Koutnikom szo G. Birouv prepovedali okoli hoditi, i nj im kaj podeliti. - 21 Nike obcsinszke i poszebiie navade i šege. Dosztakrat sze liidje edendriigoga ogi- blejo, ki bi med szebom sze priatliti mogli. — Dosztakrat sze szamf neszmemo niste- romi csloveki pribli’savati, nej’snyim gucsa- ti, nej ’snyim kaj opraviati, ar nescsemo od nyegove’se poznane nepriliidnoszti, i bode- cse, kak jes, zviinejscsine razsaleni biti. — Zaisztino nisteri cslovek sze po csaszi tak privadi nedosztojnomi djanyi i nihanyi, da v szakoga za gizdavcza stima i raznaša, ki sze njegovetoposzti, nezaroblenoszti, grob- jansztva; i hiidovolnoszti baba. - Cseden l°ti ne’selej od kmetovszkoga csloveka tak v elike prebriszanoszti, kak od goszpodsz- koga: denok i prouszti cslovek pokedob na szvejti 'sive i z-liidrni poszle ma, merkati m ore na one nedu sne navade i šege, stere szo z-obcsinszkim privolejnyom v-cs!ove- cs anszko tivaristvo ino baratanje notripripe- lane. -- Nikelike szo Goszpon diibovni sza- ,ni , kakti varivacs voransztva,i krsztsansz- — 22 — ke csednoszti, — nikelike paskolnik, kaktt vdinyani vucsiteo, mlajsom v-soli povedali. — Vern je farnikov sznajsna zvfinejsina tudi znamenye, da szo nej zanernarani, i za- pusztseni! — Kakda sze more drsali vu i okoli Cerkvi? Cerkve szo lepota i kints katolicsansz- ke vere, — szo szvete i Bongi poszvecsene hi’se, v-sterih Jezus prebiva, i pricsaka ne— volnoga 'sivoucsega csloveka, naj ga z-szvo- jimi rriiloscsami potrousta. — Szveta groza obide Bogabojecsega krsztsenika, gda v- Cerkev notrisztoupi; — ino 1. Taki pri dveraj sze poškropi z-nalecse- nov blagoszlovlenov vodouv; prikloni sze prouti prejdnyemi oltari; poklekne naszvoj kraj, ino prav z-szrcza moli. 2. Kranscsak (klobuk, houba) more pred cerkvenim pragom z-glave. — V-Cerkvi szvojega kranscsake ali hoube nepolo’si na oltar, ali szveczom na glavo ali rokou; nego, csi sze v-nisterom sztouci nemorejo goriovesziti, mej ga pod lejvov paszuhov. 3. Tia do cerkvenih d ver szi zgucsavati, — pipo ali szmodko v-zoubaj meti, — ali po- 'senszkom szpoli gledati ino ziati, je grdo. 4. Moški naj nejdo med 'senszke, ksenszke panej med moške, nitizviina, niti vuCerk¬ vi ; nego vszaki szpol na szvoj odkazani kraj. 5. Csi v-sztouli klecsas, i pride od tebe i- menitnejsi, sztarejsi, i bete’sni: odmekni sze nyemi. 6 - Czevzatko detece, csi v-Cerkvi zabrecsf, more voneszti; -- psza pa celou doma ni¬ hati. Pod bo’sov szlii’sbov sze klecsi ali sztoji, kak je sega. — V-rokaj mej molitveno kni- 'siczo, ali csiszlo (petii, pater noster, molek) Ki etih nema v-Cerkvi, ponavadi nema tudi v-szrci pobosnoszfi. V-Cerkvi sze neszmej, neoziraj, nerigaj, neklopocsi, da nebos druge mouto i raso v« pobo’suoszti. 24 — 9. Pridi v-Cerkev o pravom csaszi, i nejdi vo do szkoncsanya cejle szlii’sbe. 10. Gda zvoni k-molitvi, hitro sze prekrfsi, i moli brezi odlasanya naj bo na pouti, ali doma, na deli, ali pri szklejci. — Ka sze odlaša, sze rado zapiiszti. — 11. Vezolni szvejt je bo’sja hi’sa; Boug je vszepovszed doma; nindi sze nesznii ucsi- niti, ka bi nyega razsalilo; nindi nej za¬ muditi, ka szmonyerni du’sni. Bongiszlii- ’siti naj nikoga nebode szram „ki sze mene p r e d 1 ii d m i s z r a m e ’s I u j e, ve¬ li Jezus, nyega szeijaszszrame’s- liivao bodem .“ Mark, VIII. 38. Kakda s*c dr'$is uazoucsi GoSzfiouda? Boug na szvejti ma szvoje namesztnike, du¬ hovne i szvetszke; Nye postu vati veli vu strtoj szvojoj zapouvedi. 1. Gda Goszpouda szrecsas na pouti, odkrij i pokloni sze njim po krsztsanszkom „hva- — 25 len bojdi Jezus Krisztus. ”Csi vasz je veča' vkup, tou naj pravi te najsztarejsi szam. 2. Csi z kaksim Goszpoudom poszeo mas, k-njim pojdoucs z-szebom psza nevzeni; - • pred pragom szi obutelo osznajsi; — sznejg i mokroucso z-gvanta dolisztepi, naj sze v-hi’si z tebe necedi. 3. Popitaj koga: jeli szo Goszpond doma? i csi k njim notriszmejs? —Csi moreš ma¬ lo pocsakati, ino bos v-dr’sinszko hi’so vableni: tam sze tudi odkrij, i dtifiana nekadi. 4. Z-kliicsenim kazeczom (z-driigim prsz- tom) na rabi szklonczkaj na dveri gosz- poudove hi’se; csi szeneoglaszijo od znov- tra, escse ednouk malo bole szklonczkaj, na stero csi sze neoglaszijo, odsztoupi, ino podlaszti. 5. Pri dveraj neposzlusaj, neszkaslavaj, nev- szekiijsze, niti nad oblok neliikavaj; nego gda velijo po nemskom „herein“ — (lih notri) — teda dveri po malom odpri,, ino za szebom csedno zapri. 6. Vhi'si pri dveraj posztoj, ino csedno po¬ vej k a 'selejs? S — 26 T. Szvojega kranscsaka (hoube) nedeni na stol. — Neszedi szi doli, dokecs ti neve- lijo. Szedecsi sze negiigaj, niti szkri’so- ma noge nernej. — Nec-mhaj sze po glavi ali indi, kak viisivecz; — negrizi szi no- jete; — nepodr’si kranscsaka k-viisztam. —• Na sztejno sze szamo tneglenyak, ma- nyak, naszlanya; csrsztvi korenjak na obe¬ ma nogama raven sztoji, ino roke ma na krili. 8. Goszpondi sze more v-obraz gledati, pa nej z-grbanim cselom. — Po bi'si neozi- raj, nezijaj, kak dabi kaj szvojega iszkao. Netrejbi szi zoub, niti nousza. 9. Csi sze zikiha, ali zejva; z robczorn(fa- czalejkom) vuszta zakrij naj sze sto nevsz- trasi, kak dabi ga steo po’srejti. — Csi sze pa komi kihne, pravi: Bog pomagaj! — na zdravje! — ino sze z-glavov k-njemi prikloni. 10. Po klej pliivati, vszekiivati sze, potompa z-nogouv razmazati, je po szvinszkom.— Za vszetou mej szvoj roubecz. — 27 — 11. Pri Goszpoudi sze predugo nemiidi. — Nejemli v-rouke nikaj, ka je v hi'si. 12. Gda opraviš pri Goszpoudi tvoj poszeo. gorisztani, sztolecz posztavi ta, gde je prvle bio; preporoucsi sze njim govoreča: nikaj mi naj nezamejrijo — z Bougom naj osztanejo — hvalen bojdi Jezus Krisztus! — Nisteroj Goszpndi sze tiidi rouka more kiisnoti za volo njihove oszebujne zasz- lu’sbe, i cseszti. 13. Csi kaksi Goszpoud k tvojoj bi’si pride¬ jo, sztoupi njim paprouti pred hi’so, i nez- vejszti: ka sze veszelis, da szrecso mas njih pri szvojem lirami viditi. — Odpri njim dveri, ino sztoupi za njimi. — 14. V_h i’si ponudi Goszponi sztolecz, ste- roga vertinja, ali csi pobriszati more, csi je gli nej prasnati, — szam pa sztoj, do- kecs ti nevelijo doliszeszti. 15. Pred Gos/poudom na szebe pazi, da ne- bos prevzetni, csi sze z-tebom šalijo. — Ognja nekresi pred njimi, ino pipe nerta- 'sigaj Ib. Gda sze Goszpoud pali odpravlajo, zah- — 28 vsili nyim, ka szo te obiszkali, ino jih ni- kelko szprevodi. 17. Csiz-kaksirn Goszpcudontides, daj njim deszniczo, szam pa na lej voj poidi. — Hrbta nyim nigdar neobriti, i naprej nevujdavaj. 18. Gucsis z-Goszpoudom? — nepokrijsze, dokecs ti nevelijo. — Goszpodi sze szkri- vati, pred nyiini pobegnoti, je po divjacs- koin. — Krivci sze ogiblejo Goszpode,nej pošteni podlo'sniczke. Kakda sze (lrsis med edna- kimi? Vazi szmo decza nebeszkoga ocse. — Mo¬ remo szi kak brat i szesztra biti. — 1. Po potiti neleti, nelazi, nego hodi kak je prav. — Negucsi szam z-szebom; nekri- li z-rokami, — niti szi nelucskaj, ali z- bicsom nepokaj po varasi, ali veszi. — Kva- ra pojdoucsnevcsini; — pijanczov sze ogni. 2. Csi te sto kaj pita, povej ka znaš prijaz¬ no. — Od Vszakoga zvedavati: kamaide? — 29 — sze ne\da; — pomori komikoli, ka pre¬ more«, i nejemli za vszaki mali triid pla- cse; — Boug plati! vnogo vala. 3. Csi znancza gdebndi szrecsas; po priatelsz- koin rokou ujemi podaj rekoucs: Bougvasz 'sivi! ali: Boug daj szrecso! — i opitaj, kak sze mu godi? _ Po pouti nemecsi na liidi spote, kak hodijo ali kak gucsijo? ar z-kaksov merov mejris, z-taksov tebi bodo nazajmerili. — 4. Znaj, da je vszaki nej vszigdar takse voli¬ le, i njegova domacsija nej v-taksem szta- lisi, ka bi rad pri szebi gosztavido; *— zato merkaj, da v pravom csaszi prideš k-luczkoj hi’si. 5. Prideš v-liiczko hi’so: kranscsak z-odave O doli, pipo ali szmodko zoubvo, — pok¬ loni sze domacsim, i 'seli njim: dobro u- tro — dober den — ali dober vecser! — 6. Zasztopno povej, po kaj szi priso; i csi ii ponudijo, szedi szi doli; — za sztolom brado podpirati, sze nedosztaja. 7. Csi ravnics kam prideš, dare obedivajo ali vecserjajo — ka je nej lepou — teda * — 30 pravi: Iioug’segnjaj! '»licešteti, jedczom v-zoube ziati, sze nepripravi. 8. V-Iiiczkoj lii'si, csi legli radi vidijo, ues- foverjaj, repremefavaj, kak dabi steo kaj vkradniti, — nedaj sze navoliti, negosze zczajtorna poberi. 9. Pri odhajanji szlovou vzemi od domacsih govorecs: nezamerte — ali: szrecsno osztante — lehko noucs — hvalen bojdi Jezus Krisztus! — 10. Csi testeri znanecz z-daleka pobodi,. na- prouti ujemi sztoupi, rokou ujemi podaj, i poka’si veszelje, ka te je obiszkao;—po¬ nudi ujemi sztoleez, — i csi ti dugo ne- povej ka bi rad? csedno ga opitaj: z-kem bi ujemi rnogao szlii siti? — Kiszilo sze nedrsi, i lagoji czajt netou’si. — Dober eslovek rad druga potrousta. — 31 fiakda sze is v-dnTsbi v- nogofcle liidili? Delaven cslovek rad doma osztamije. — Neg- danepda ga denok difsnoszt primora med vnogofele liidi priti. Tedasze more varva- ti, da sze Boug nezbantuje, i bli’snik ne- pohujsa. 1. Do'se i predgarov rejcsi za kratki csasz oszmehavati, druga bo’sa zapouved pre* povedava. 2. ltad gticsi v-dru’sbi, denok drugim v-gucs nevujdavaj, i veliko neklopocsi. 3. Drugim vu viiha poseptavati pred drugi¬ mi, je zamerno. 4. Od nenazoucsriih hudo negucsi; szain od szebe dobroga tildi nej; druge razvlacsati boli, szam szebe hvaliti szmrdi. — 5. Drugi szpol z neszramnim gucsom v- szmejh szpravlati, je v-pekeo ogeny no- sziti. — Od taksih inlevczov Krisztus ve¬ li: „ka bi nyim bole bilou mlinszld kamen na sinyek zvezati, ino sze vtopiti.“ Csipa kaj nedoszt ojnoga szlisas brbotati; hitro — 32 na kaj bongsega obrni gtics, — kaj po- proszi —kaj povej ali pitaj, itak lagoje klopofanve sztavi. — 6. Szrarne'sliva 'senszka sze krouto negloda okoli mo’skih. — 7. Psziivati, ali lagati, naj bo za szmej ali dobicsek , vaze je hiidobno. 8. Nikoga kakste szirornaskoga neospofaj, niti nedrascsi ovim za szmej. — Nikaj ne- pozabi tak tesko cserni cslovek, kak od hudovolnih pretrpleno oszramotejnje. — 9. Csi bi te sto vtegno razcserneriti, prvle neg pregovoriš, v-szebi deszet (1, 2, 3, 4,5, 6,7, 8,9, JO) odstej; ali pa a, b, c, do ni, tiho pravi; — tecsasz sze csemerje ohladijo, i za kamenje krtih po¬ vrneš. — 10. Brezi dti’stioszti, i csi szi nej zaviipani, neszpitavaj: kak sze drugi noszijo, kak 'sivejo? — Liiczke csine neorilavaj, — mas pred szvojirn pragom pomerati. — 11. Z-tisztoga , ka szi vn drusbi csiio, dob¬ ro raztoucsi: ka dale povejs, i ka zaimi- csas? Rejcs sze lehko viipovej, ali tesko 33 —' nazaj pobere, — escse teskej rana zacejli, stera sze bli'sniki 'snjouv nevdari. _ Szkrivnosztili priatelov moremo vrejdni bi¬ li, i nej vsze odgreniti, odkriti, ino ko- inikoli viisztrobentati, vozbobnjariti. — 12. Preglaszno sze neszmej, — ka’seo z- roubczom zasztavi, da koga neokaslas.— Ravnaj sze po navadi csednih, zbriszanih ludih, nej pa, kak opicza, po naripacs- noszti vszaksega nezaroblencza, kijek- grobjancsivanyi 'setak privajani, kakszo- mar k-scsetalji, da ga 'se niti neboda. _ Ka szi ednouk v-grejso, drugikrat popra¬ vi. — Kak. tl a sae tli*'sis na kaksem g#s*- da, nekaj pa od primo’snejsih farnikov na- proszi pejneze za piikseni prali , ino sze pod proseciov tiidi sztrejla. **) Mrtvecsna skrinya bode z-bejlim prtom pokri¬ ta , i prt (esi sze zmore) vdil z-ogradmmi ali kiiplenimi rou’sami liaspikani, i na szrejdi razpelje z-lejpim diviskim vejnezom obdano, stera sze nepokopajo. — Pod szprevajanyom bratje i szesztre (esi je mogonese) bodo v- ronki zeleni rožmarin, ali szklepno, ali mrtvecs- no travo, ali — kakse druge Tele zelenye diseese dr’sali leesasz, ka na cintori (britofi) Duhovnik szvoje molitve dokonesajo. — Gda pa oni z- motikov ženilo vrbsejo v-djamo pokojnoga: v- — 96 — Mrtvi n diodi j o nazaj. Banje vore Ifidje stimajo, da mrtvi na¬ zaj domou hodijo, i trdijo, da szo jih vidili v-tisztom gvanti, v-sterom szo jih poko¬ pali. Sz. Piszmo szvedocsi, da je met nami, i med pokojnimi velika meja. — Zvelicsani nazajnescsejo; — szk varjeni nemorejo; — z-purgatoriuma tiidi nej brezi bo’sega pre- puscsenya. Vszamogoucsi Boug nasz pa lehko o- vak na dobro nagiba, ali od huda zavarva, nej tak, ka bi nasz v-nocsi sztrasiivao, i szaki brat i szesztra tiidi popadne griidiczo , kusnc jo , v-grob vr’se, ino preminoncsemi pokoj vekivecsni 'selcj. — Gda je na zvr’se- ni grob kri’s vteknyemi: najprvo mladenci (csi je te pokojni ’snyili bio) na grob doliz- dejvajo szvoje prineseno zelenyei-— (csi je pa pokojna z-szeszter bi!a) dekle naprej ton vcsimjo , da je vesz grob v-ednom zelenyej. — Po toni sze tusni vu Sz. miszlih doinou povrnejo , ino sze szledkar vccslirat v« szvo- jih molitvajh pod Sz. Mesovz-pokbjnoga szpo inenejo. 97 — nebi voucso szvojim delavczom nocsnogapo¬ koja. Na Pepeoniczo Duhovniczke z-pepelom na cselo opominajo krsztsenike govorecsi ; „Szpoumeni sze cslovek,daszi prah,iz-pra- hom posztanes. “ -- Csi csloveka mrtvoga tejlo, ka je vecs, v-zemli szprhnej: njego¬ vo oblecsalo, ka je menje, tudi neosztane cejlo. — Szamo njegova duša, — steranesz- lisi v-zemlo, da je nej 'snje sztvorjena, — 'sive szrecsno ali neszrecsno na drugom sz vej - ti, njou pa viditi nemore, kak Boga nej. — Pokojnih lndih szem i ta idejnje je zmisleno. Zakaj tak szam szebi zmislavas sztras- sila vszakojacska, ino sze jih bojiš? — Sto te hodi sztrassiivat? — Stimas, da Angjel- je? nej — ar szo oni nam dani, naj nasz varvajo i branijo. — Morebiti vražje? — til¬ di nej, ar je Krisztus satana, kakli bejszno- ga psza, na lancz djao, naj nasznemorev- grizti, nego csi mo sze njemi ponujali. Sto tak hodi po nocsl k-hramam sztrah delat? Lagoji liidje: Bdna sztaricza sze j e tou’sit prišla szvo- 9 — 98 jemi Duhovniki, ka pri nye hrami ’se nikeli- ko dni okoli pounocsi nasztane takse milo joukanye, vcsaszi pa grozno triipanye, diin- kanye, i ropotanye, da’se niscse neszmi do¬ ma prenocsiivati, — ino jih je proszila, naj bi prišli hiidoga duha zapriszegat, i odprav- lat. — Oni nyej obecsajo te sztrah ftissati, szamo naj tiho domou ide, i na noucs vsze odprto niha. Za mrakaDiihovnik poslejo kurasnoga cerkvenoga czehmestra i szvojega hlapcza z- povcsenyom : naj sze eden szkrije nindizvB- na hrama, drugi sze pa naj v-odprto hi’so podkradne za pecs z-paliczov i z-vousjom. Obadva mirovno csakota do edenajsze- te vore, — vsze je tiho bilou kak na cinto- ri — Za nikelko csasza na hi’si zacsne nekaj dunkati; — od dvora za tem roslati, rogata- ti, i jajczkati', kak da bi koga v-naj hujšem 'selezji prignali. — Pri hrami trejszka, pes¬ ka zdaj z-ednimi, zdaj z-driigimi d verami.— diinka po sztejmi, -- loncze, vrese od teo mlati, — prevr’se kloup, sztouce, ino vesz bejli za szto sze de, — zkiste kruh vbvzeme ino jej. Zdaj czehmester, kak oroszlan zhrjii- vajoucsi, v« imeni bo’sem naglo naprej od pecsi na sztrassilo voszkocsi, hlapecz Du¬ hovnikov tudi sze v-hiso notriszune, — oba zamahneta z-paliezami, i kriesita za po- moucs, da je vesz hram zahruno; — vous- je sztrassili okoli rouk {letno zasziikneta, da sze je nej gjenoti moglo. — domaesi ino szouszedje vkuppriletljo, lampas vu’sgejo, i pogledajo sto bi bio?- — Lajnszki hlapecz sze je z-domaesov eserjouv zeznano, rad bi jo v-zakon vzeo, i da jo je ovak nej viipao dohiti: csonte mesznate je goriprivezao na szlemen, i odzviina’snyimi enesasz zvonio, — szledi szo nye pa maeske vlaesile, nad njimi sze z velikim nyaofkanyom szvajiivale da je i pszovi vola prišla po lesztvici gori szkoesiti za szodeza. — Z-tem je Ocso posz- trassuvao hlapecz, naj nyemi szvojo eserne- prekrati. -- Ocsa lampas k-obrazi sztrassila podrsi, lajnszkoga szvojga hlapeza szpozna i pravi: zdaj znam, zakaj szi mi obeesao, i ka hiidoga odpraviš, esi te za zeta vzemem. — Goszpon Birouv szo selmani edno nedelo meszto 'šene 12 ptilicz dali gorizmeriti. — 100 Nega hujšega kak astrah, steroga szi cslovek szam napravi; on nyemi beteg, v- csaszi tudi szmrt prinesze. — Po nocsi neg- danegda omar, stampet, dveri, lade poka¬ jo od mraza ali toploucse, macske nyaofcse- jo, miisi ciszkajo, ali kakse 'sivazen ropo- cse, czvili, tuli na hi’si ali okoli hrama, ka sze bojazlivim iiidem hitro neznano zdi. — Neplasi, neboj sze gda kaj taksega za var as, nego vecs kurasnih mo’skih zazovi, lampas vu’sgi, paliczo v-rouke vzemi, ino idi gle¬ dat, gde kaj neznanoga csudnoga csujes; — hitro vtihne, ali poka’se sze, — bos vido, ka je? Szi v-nocsi na pouti ino kaj csudnoga vidiš? —prav dobro pogledni. — vcsaszi sze cslovek szvoje tejnye vsztrassi. — Mocsno pitaj: stoje? — ka scse? — Szamo lagoje- ga csloveka sze je bojati — vudne i v-nocsi. — Ali csi Bougi prav szlu’sis, ino sze ga bojiš zbantuvati, nebode moucsi meo nad te- bom nepriateo. Krouto je neszpametno i skodlivo, gda matere, babe ali dojke malo dejte, naj hitro — 101 zainnkneizaszpi,posztrassujejo ,ka je bao -- bao vzeme, csi tiho nebode. — Od toga sze mlajše tak szplasi, da tudi odrascseno v-kmici z-hi’se vo neszmi: Niki Goszpoud i Goszpa ideta eden las- senszki vecser k-szouszedi ua mao. Njih dr’sina szo sze tecsasz v-ostarijo na plesz pokradnili. Dojka bi tudi rada sla pleszat, nego letosztaro dejte nescse mucsati, i zasz- pati. — Dojka njemi sztrassilo naredi, na posztelo k-nogam posztavi govorecsa i ka- zecsa : csi sze gjenes, alizajoukas, bao- bao te odnesze. — Dejte naglo mukne, i dojka pleszat leti. -- Goszpej nekaj neda po¬ koja, zahvalijo sze pri szouszedi, — setiijo domou, iuo najdejo szvoje dejte v-poszteli, ka z-odprtirni ocsmi sztrassilo gleda — odsz- traha mrtvo. 102 — Bliszka i ;;rinili., szamo naj nevilar i. Grumjenej kamen, kak nfki stimajo, ar on, csi v-csloveka ali v-’sivino trescsi, neraztere csonte, ka bi sze po kamni moglo zgoditi. — Nego visziko pod nebov je csiid- na kovacsnicza. — Jeszte ogeny i voda; vo- ter piše hujši kak kovacski meh. -- Napra¬ vi sze de’s, sznejg, tocsa, ino celou grum sze szkuha. — Sto pa tam dela? — Nej czomprnice — nego on, ki zapovedavamour- ji i votram; — Vszamogoucsi Boug ma obla¬ ke v-szvojoj oblaszti; votri szo nyegovj hlapci. — Onjevszako sztvorjeno sztvar ed- no prouti drugoj zvagao -- edno prouti drfi- goj zracsunao, nikaj je nej visse — escse je i bliszk i grumlancza potrejbna k-cimpri szvejta. V-etocsiidno kovacsniczo nam je Boug dopuszto nikelko notripogleduoti, da sze ny6 prevecs nebojisno. Csi pecsatni vojszk po szuknyi csou- — 103 — vas, da sze szegreje, majcine lisztike papi- ra na sze,potegne, ino pali szpiisztl. — Tu¬ di szmola i szvila (’sida) tou delata. — Csi pa glasovalo kolou tak. szegrejes po csouva- nyi, tolko ognya sze nabere, da iszkre od nyega luszkajo, -- torni nebeszki ogeny pravijo. Kak na szvili, szmoli, gla'si it, v? nebeszki ogeny nabereš: tak ga po zlati, szrebri, 'selezji i t, v, zgubiš. Vu zburkanom vrejmeni szo oblaczke puni nebeszkoga ognya, steri sze po vbtri glodajo. —Je eden oblak prepuni: ogenysze k-szouszedi za’sene, ino zabliszne. Csi szo pa prepuni oblaczke bluzi zemle: nebeszki ogeny na zemlo setlije, to je tou: grum v- dari, ka sze po zimi malogda godi. Gda sze bllszka i gruini: nej trbej na pouli szem i ta lejtati, — 'sivino, csi voziš, nepoganyaj, — nesztoj pod kaksim viszikim drejvom na szami, kama rado dolipufne:ne- go bole je gvisno na klaj le’sati, denok nej krevode, niti bliizi oszlice szena, ali bliizi kopev. 104 Szi pod sztrebov, gda bliszka i grumi: nesztoj pod kapelczov, nej pri pecsi, nej pod dinnyakom (rourom) nego sztoj naszer- teli. -- Gdekoli szi taksi hip, doszta szreb- ra, 'selezja ali driigelelebruncza, posterorn rad tecse grum, z-szebom nenoszi. Niki, dare sze naj bole bliszka i gru- mi, pipo nap’sejo, na’sgejo, ino v-zburka- nom zraki gledajo csitdne nebeszke prikaz¬ nih, csi gli Duh Sz. pravi „da molitev pra- vicsnoga oblake predira.“ Zatoje bogaboje- esa sega v-szombatelszkoj piispekiji z velkim trifarti na kratkom zazvoniti, ikrsztsenike k-moiitvam oponunati, gda sze pogibelni oblaezke pribli’savajo, — naj pazijo liidje — naj Boga zmo’snoszt csudivajo, steroga szo telikokrat brezi vszega sztraha z-rusni- mi grejhi za nikaj dr’sali, i za volo szvojih vnougih nezmernih grejhov vrejdni, da nje Boug razsaleni z-tocsov pokastiga. — Pa denok naj hujši krsztsanje naj bole tou’sijo Skolnika, zvonara, i zvone, kajihjebejsz- na tocsa pobila, — taksi kmetovje szrnejo mrmrati, sterim sze vnou’sa na Merkovo, — 105 — ali krfsno farno prosecio priti, ali koga od hiše poszlati, ka bi tam za blagoszlov na pouli i goriczaj Boga molili. Pameten krsztsenik dobro zna, da je oblakom dogo zvoniti prepovedano, ar tak¬ si hip v-turen rado notrivdari; — nego z-Job Patriarkom pravi: ,,dobro szmo vzeli od Bo¬ ga, hudo tiidi volno pretrpmo. Boug nam je dao, Boug nam je vkrajvzeo, tak sze je 2goudilo,kakszejenyemipovidilo, bojdi bo¬ sa vola.“ Csi bi pa grum vtegno gder vu’sgati kaj: teda lih more brs ta gde gori bej’sati na pomoucs, — zvone v-en kraj biti, — i pri ognyi nej klajfati, v-nyega ziati, ino ro¬ ke vkri's dr’sati. Nego 'senszke naj vodou v-skafaj noszijo, moški pa z-haklatni idrva- riczami sztrejbo trgajo, da ogeny prepre- csijo. -- Tudi sze more bli’snya sztreha z- mokrimi koczami ali ponyavami pokriti, naj sze 'sarecsina, stero voter noszi, nye ne- prime. Csi bi trbelo z-vu’sganoga hrama kaj vonosziti: pogorelci poulek kvara nej trbej escse veksega kvara ošiniti', i kaj zaszvoji- — 106 ti, vkradniti 'snjegovoga; — etakso hiidob- noszt ISoiig i poglavarje osztro pokastigajo. CjKomperiuja csalerija — s®a- nia Cigani j a. Csiidno je, pogousztom szinesno, pa tildi 'salosztno, kak liidje krsztsanszki vu diihovnih i telovnik potrejbcsinaj radi tam po- moucs iscsejo, gde pomoucsi nega, za diiso vu szkrivsiib, krivovdrnih ino ztnislehih mo- litvaj, i pobo'snesztih; --zatejlo pa pri boj - dikaj mazeczaj, czomprniczaj, csaleraj!-- ste- re szi bedaszti liidje s za mi napravijo, gdakak- sega sztaroga, pleslivoga deda za csale ra; — kakso grdo, piiklavo, okajeno babo ali ciganiezopa za czomperniczoprekricsijo, ino sze jih bole bojijo, neg zavcij bobena. Eden hertar, koga je vtraga bilou v- zimi z-delom kruh szlu’siti, szi je zvolo kou- disko paliczo, na stero szi je nikelko ’seiez- nih rincsicz gorina rddo. -- Uprav szo me- szarili pri ednoj kmetovszkoj hi’si, gde je i proszo malo szlanine, zabela. — Da je nye~ mi kmetojczo nej dala: ide csemeren na dvor, i z paliczov po szvinszkoj kopanji postover- ja, i zropota. — Szaszila sze je kmetojcza *ou videvsi, za njim nesze zabeo i klobaszo, inogaproszi, najoddela, d^szvinye nebodo bete’sne. — Etak szi liidje szami csalere, i czompernice napravlajo, — ino pomoucsod »yih csakajo. Czompernicze, csalejrje szo szami szi- rornaski liidje, — nemoreio nikaj z-bajilorn szebi pejnez, ni blaga priczomprati; — sza- me tiidi betegiivajo. -- za inda szo nje v- temnici raantrali, 'sive ze’sgali, i vtonnili. -- Zakaj szo sze pa nej teda rejsile czom¬ pernice? -- zato, ar szo szi nej znale po- mocsti. — Veliki bedak je tak tiszti cslovek, ki na nje kaj trosi, ino sze na njeb pomoucs zanaša. Bedasztirn ludem, ki na czompernice v orjejo, sze rado zdi v-szneh , kak dabinjim one na prszaj Ie'sale, da malo nezaszapijo. - Eto teskoucso pa nedelajo czompernice} 108 — nego gouszta krv okoli' szrcza pri onih, ki szo 'salosztne i zamislene nature; — etotes- koucso zveksema trpijo oni, ki szek-vecser- ji graha, 'sgankov, krumpirov, ali kakse- koli trde hrane prevecs namecsejo, taki szi dolilesejo, ino na lejvom kraji zaszpijo. — Tenka vecserja szi szladkopocsiva. Csi krave mlejka nemajo; — csi mod- raszto alikrvaszto mlejko dojijo ali scsijo.-nej je czompernija, nego beteg, steri pride od in^aszte ali czvetecse passe; v-zimi pa od lagoje dvorbe. — Etakse krave bedaszte’se- ne z kadilom sesejo zvracsiti, kak dahi din szkousz kuszte (debele) kravnje kou’se do trobuja notrimogao, gde gnejzdo m a beteg? — vnogo hramov je ’se zgorelo od tisztoga 'sivoga vogelja, z-sterim szo nepazlive 'še¬ ne kravo kadile v—stali! Prouti krvasztomi mlejki, ali krvoszczanji naj bougse domacse vrasztvo je eto: „Edno prijiscso lenovoga szemena v-maszli (pou stiite) vode kuhaj dobre pou vore: odczejdi lenovo vodou, i raztoupi v-njej eden lot szolitra. Tou mlacs- no pitje vlej bete’snoj kravi v-gonbeez trik- — 109 ratnaden: vgojdno, podne i vecser; v-trih dni bode pomagalo. Ali niiczaj eto prirocsno vraszto: „V- zemi edno stiiczo v-nadojenoga krvasztoga mlejka, prilej kupiczo pravosztroga imlacs- noga vinszkoga jesziha, ino vlej kravi v- goubecz zajtra, opodne, i vecser. Za tem zmejsaj er’seno melo v-mlacsno vodou, i daj kravi piti; za tri dni de zdrava. Csi krava szkoti, ino sze takitisztiden nescsiszti: mir nyej daj do driigoga dneva; teda poulek dobre krme dajnjej pitiz-er’se- nov melov zmejsano mlacsno vodou, v-ste- roj sze je szerbosztje kuhalo; — krava sze znebi szvojega ocsiscsenya. — Etak sze leh- ko pomore ludem i'sivini, csi cslovek zna trave, stere rasztejo po zemli, — brezi ke- dila, bajila, i brezi zobsztonszkoga sztros- ka na czompernice, nacsalericze, i na csa- lejre, stere niki neszpametni krsztsanje za vekse stimajo,kak zvucsene vracsitele (Ba- dere) — ar gdadugo betegujo, mejnijo, da nyimje djano — da szo na d j a I in i: od dalecs szi dajo kaksega csalejra prizvati. — vcsa- 10 — 110 — szitiidi piicza — mrzlogarneszara — kak dabi okrsztsenoga bete’snikatrbelo 'sivoga guliti! Ka pa csalejrje delajo okoli bete’snika‘? — oni radi pridejo, szamo naj dobijo dobro jesztipiti, i placso, — ali pomagati nevejo, da szo sze nej vcsili, niti šteti neznajo, nis- teri czelou sze neznajo prekrfsiti. — Nego po cziganszkom 'sarjavo vdgelje ali kamenye vu vodi vgasujejo; — karte premetavajo;-- v-kaksoj czapi koszminje ali kakso travo v- posztelo ali v-jaszle vtikajo; — na kri’so- poutji krouge i kri’se redijo, ino vivlevavle gucsijo; — na rasztovom peni szkisznyeno cserno descsevno vodo v-gla’sek nalijejo, -- vcsaszi vmesz i szvojo szczalino ali za sta- lami 'sivinszko pridajo, — i ia’sejo, ka je takse vrasztvo krouto dobro i drago; -- pa ka bi bilou nego 'snjim bete’snika vmorijo, da szo jih tiszti, ki sze orocsine, ali kakse driigefele dobroute troustajo po szmrti be- te’snika, szkrivoma podkupili, i najeli! Cseden krsztsenik v-betegi vracsitela k-szebi privabi, ar je szam Boug nyega od- louCso za sker i pomogo Uidem 'sitek zdr’sa- — 111 — ti i podugsati. -- Vracsitelje szo sze vcsili csloveka z noutra izvirna szpoznati, ino be- te’snomi pomagati. — Oni szo toti nej vsza- mogoucsni> ka bi mogli Bougi i szmrti: za¬ povedovati: denok bi njim krivicza bila vou- csi metati, da nikaj nevejo, ar szo vracsi¬ telje ’se vnougim otrokom roditele, vczaga- joncsim 'senam tivarise od groba, k-steromi szo 'se pribli’savali, nazaj v-narocsa szpra- vili, i njihove mokre ocst posznsili. -- Szam Boug veli vracsitele postu vati, v-betegi nye niiczati, njim beteg brezi zadrsavanja zo- vaditi, ino njih bougati. — Oni znajo zarnii- csati, kak szpovednfczke, vsze, ka bi bete’smka oszramotilo; — Njim sze mili kaksi koli betesnik; -- oni sze veszelijo, csi koga ozdravijo , ar szamo tak diko i glasz zadobijo. — Vracsitelje sze Boga bo¬ jijo, szvojega kakste sziromaskoga bii’sni- ka lubijo, i njemi v-betegi radi pomagajo za malo ali celou nikakso placso, — Njiho¬ va mestrijaje bole za postenje kak za pej- neze. Niki Szveci szo bete'sni bili po 30 lej- — 112 — tih, kak Sz. Ludwinat *) jeli nyim je tfidi poczomprano? -- jeli szo na djalini bili? — oh nej -- nego Boug csloveka po dobrou- taj i kri’saj v-nebo pela. — V-zdravji szpre- vediije, v-betegi po’saliije cslovek. Od czonipernicz i csalejrov szo pogi- belnejsi ciganje i ciganice, sterim delo vo¬ nja, nego sze po ednom, ali v-seregi pote¬ pajo, po veszi oglejujejo, i naliikavajo, gde? kak bi kaj vkradniti? ali koga vkaniti mog¬ li? -- Tecsasz, kaedna ciganicza pravrecs- liva, divojki, ali inladenci na dlani ’sile zbro- dava, ino z-szrecsnira zakonom oblase; z-’se- pa rčbecz, ali mosnyo; ali pipo vopotegne- *) Sz. Ludtvina csiszta divicza je za volo szvoje preimenitne lepote krouto gouszta, i velika szkiisavanya trpejla. — Lejpi, mladi i boga¬ ti moški bi jo radi meli za zakonszko tivari- siczo , ali za lubo. — Czlou nye lasztni Ocsa jo je prisziljavao k-omo’sejnyi. — Ona sze je pa molila Bougi naj bi nye czvetecse liczetak rii’sno vcsino, da sze drngomi nikoini, nego nyemi szamomi, dopadne. — Ka sze jezgou- dilo ? — Bong je na Sz. Ludwino priposzlao eden beteg, steri jo je 88 lejt mantrao. — Ona je pa szploh vu szvojem szrci tak vesze- Ie bila, da sze je vszaki cslovek nad nyonv zacsiidivao. -- — 113 — jo ovi eiganje, — pa s*i dajo za la’s p!aesa- ti, -- Oni szo tak osztroga pogleda, da be¬ daka i bedacso v-migi sapoznajo, ino sze o- koli nytb naj raj obraesajo. Gda tej zamazani gosztovje vu kakso vesz pridejo: pri vszakoj hi’si morejo vszi domaesi na nje gledati i paziti, naj kvara nevesinijo. Biketz Marko mladi kmetje vecs- krat csiio od'sen, ka szo nisteroucs od te- rilnice opounoesi domon idoucs vidile na bli’s- , nyem grabasztom brejgi szreberni plamen. — Niki vesesan od ciganov povešeni je trdo, ka tam pejnezi czvetejo. —Markoje na szkriv- nyem dvakrat hodo kopat pejneze, — pa zobszton. — Eden cigan sze Marki pridrii- 'si v-kresmi, komi sze tou’si, da vecskrat esuje veliki ropot v-noesi na brejgi. — Tam pejnezi czvetejo, veli cigan, odiva je zdigat. — Nemaram, kmeszti privolecs odgovori Marko. V-szrejdo vecser ideta kopat, inopoz- lacseni kltics najdeta, steroga je cigan na¬ prej ta pokopao. — Eto je kltics, veli cigan, * 114 — steri sze v-sztou lejtih ednouk prika'se, — pred njim pejnezi czvetejo, — v-petek nye zdigneva — naprej bos mogao skratcza ob- dariivati, vmititi. -- Z-kem? pita Marko. — Csernoga kokouta zadaviva, veli cigan, v- ujega szedein zlatov matere bo’se, 3 kri’se- | vacse, 2 poukri’savki i edno libro polo’siva. Csi etaksih pejnez nezmores, jasz tiposzou- dim. — Marko z-jiincseszkib pejnez cigani szatne dvajsice naste, v-csetertek sze posz- ti, — v-petek v cerkev ide -- vecser szta do pou edenajszete oba v-krcsmi pila. Zdaj vzemetacsernogakokouta, v ste- roga szta pejneze zašila, ino szi na brejg szvejtita. -- O poudvanajszete szta szivi bliszk zaglednola, — cigan pravi: da ravno tam pejnezi czvetejo ; — hitro ta prisztoupi- ta, ino ravno na tiszto meszto v-nouvoj szklej- ci kokouta zakopata. — Cigan sirki kroug napravi, ino Marki veli na szrdini szklejce poklekuoti. — Zdaj Cigan zacsne hokoszpo- koszivati vivlevavlati; — z-dv5j liikeny pa zabliszne, zabobnjari, ino zrogacse tak, da sze vesz brejg trouszi, ino Marko trepe- 115 — cse. |Za tem zafucska cigan medprszte, da je po viihaj zvonilo, ino zacsne nikak od v- szejh krajov sztare lonce (piszkre) lucsati, da Marko 'se po szili klecsi, moli, ino sze k-szmrti pripravla. — Naglo naprej szkocsi- jo z-velikejame cserni sztrasni moški, eden Marki na glavo szajavi lonecz poveszne, da sze iiyerri’i po lici cedi, — ovi ga zacsnejo nemilo z-peszniczami pufkati po glavi, po r ebri, po zadnjici. — Gda lonecz z-glave do- livr’se i za pomoucs kricsi: vidi z-driige gra- be pa skratecza prileteti, komi jez-goubcza ogeny goro. -- Marko Jezus Mario kricsees komaj 'siv pobegne, ino sze nyemi zdi, kak da bi sze pou brega za nyim posziinolo. — Kamaje pa cigan? — Nega nyemi ni duha, Oej sztopnye, ki je cejli keden z-szvojimi pajdaši za brejgom kuhao, peko, i pojo, ka szo szpokoudivali, ali vkradnili: zdaj z-Mar- ka pejnezi inan je odfiikno. Ob ednoj po pounocsi pridija Marko ma¬ lo 'siv doinou, -- blejdi kak szrnrt sze za ®ztol vszede vesz zovlacseni, povalani i vo- "yecsi. — Gda szi nikeliko odehne: zacsne 116 — psziivati cigana i pripovedovati - Drugi den szta dva szouszeda hodila kokouta iszkat, pa szta drugo nej najsla, nego en kup vo - gelja i nekelko esrejp. — Tou je prav po ci- ganszkom - szo gucsali po vszoj veszi, ino Marka gdebodi voszmehali. — On je pa od sztraha i od 'saloszti', ka ga je eta ciganija vnogo pejnez kostaia, obete’sao. Potrejbno je znati, da sze ponocsi ni- kedik szlejpi ogenj szvejti. — On je nej dru¬ go,. nego szapout (szpar) steri sze rad zem- le vokadi pri muzgaj, ali na taksih mejsz- taj, gde szo cslovecsa ali 'sivinszka tejla zegnjilila. -- Taksa szvetloszt sze da odvo- tra sze® i ta poganjati, ino sze csl.oveki zdi, kak