KNJIŽNICA DOMŽALE 1230 DOMŽALE 2 sag** DOMŽALE, 23. APRILA 1999 LETNIK 38 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Vselej govorim resnico: ne vse resnice, kajti nikoli ne pridemo do tega, da bi jo izrekli vso. Reči vso resnico je materialno nemogoče: zmanjka besed. Prav skozi to nezmožnost je resnica poveza- Jacgues Lacan SLOVESNA SEJA OBČINSKEGA SVETA 19. april - praznik Občine Domžale Za občino Domžale in njene prebivalce je 19. april 1999 čisto poseben dan, saj se je na isti dan v letu 1952 rodila Mestna občina Domžale. V Uradnem listu Republike Slovenije štev. 11, na strani 56 je v Zakonu o razdelitvi republike Slovenije na mesta, okraje in občine v členu sedem pod točko 7, 19. aprila 1952 določeno, da je trg Domžale postalo mesto. V spomin na la, za zgodovino našega območja zelo pomemben dan, Občina Domžale praznuje svoj občinski praznik. Med številnimi prireditvami je bila 19. aprila 1999 tudi slavnostna seja Občinskega sveta občine Domžale, ki so se je po- leg svetnikov udeležili tudi drugi povabljeni gostje. Zbranim je spregovorila ga. Cveta Za-lokar Oražem, županja Občine Domžale. Županja je med drugim dejala: V občini Domžale smo lahko ponosni na svoje sadove, na uspehe v preteklosti in modrost tistih, ki so znali in bili uspeš- Leiošnji dobitniki priznanj Občine Domžale (Foto: V. Majhenič ni. Na mnogih področjih našega delovanja, od gospodarstva, obrti in trgovine do družbenih dejavnosti, društvenega in družabnega življenja ter umetnosti. Mnogim med njimi se bomo danes s skromnim priznanjem zahvalili in jim povedali, da cenimo njihove napore in uspehe. Obenem pa se bomo danes ozrli tudi v prihodnost, v upanju, da bomo še vnaprej razumno sprejemali najboljše rešitve. Da bodo občanke in občani naše občine zadovoljni in da bodo vedeli, da se po najboljših močeh trudimo in delujemo za še boljši jutri. Vemo, kaj hočemo, postaviti smo si cilje in imamo znanje, da jih udejanimo. Da zagotovimo kvalitetno pitno vodo vsem prebivalkam in prebivalcem, da izboljšamo prometno varnost, ki nas ogroža in nas dela nezadovoljne, da zgradimo nove šole, otroška igrišča in no ve športne površine, ki bodo dostopne vsem, zlasti pa mladim, da ohranjamo čisto in neokrnjeno naravo in organiziramo javne službe tako, da bodo učinkovite in v službi tistih, ki so jim namenjene. Da smo socialno čuteči in sočutni do tistih, ki so potrebni pomoči in solidarnosti, da preko društev, organizacij in skupin dajemo možnosti za bogato in kreativno preživljanje prostega časa. Nalog, ki so pred nami, je še veliko in pričakovanja morajo biti realna. Tisti, ki smo danes zbrani tu, na praznovanju našega praznika, lahko skupaj prispevamo veliko za našo prihodnost, i - - Cvetlična razstava Arboretum Volčji Potok od 24. aprila do 2. maja 1999 Evropski vrtovi Predstavitev občin Domžale, Kamnik, Moravče, Mengeš, Lukovica STRAN 17 Skupinski posnetek prevzemnikov plaket, priznanj, častnega občana ih župana Matjaža Kočarja. (Foto: R. Majhenič) Slavnostna akademija ob prazniku Občine Moravče Občina Moravče je letos prvič praznovala svoj občinski praznik. Na podlagi razpisa seje posebna komisija odločila za 23. marec, rojstni dan svetovno znanega rojaka in matematika Jurija Vege iz Zagori-ce, ki je ponesel ime našega kraja širom po svetu. V petek, 26. marca, je bila ob 20. uri v Kulturnem domu slavnostna akademija, posvečena prazniku občine Moravče. Večerni program se je začel ob 19.30 z otvoritvijo razstave sekcije Turističnega društva Rokodelci v avli Kulturnega doma. Razstavo je za ogled odprla predsednica sekcije, ki je n» kratko predstavila delo Rokodelcev. Na otvoritvi razstave je sodeloval tudi Dekliški pevski zbor KUD Tine Kos Moravče, ki letos praznuje 20-letnico delovanja. V ta namen so povabili k sodelovanju vse dosedanje članice zbora. Ob 20. uri se je začela slavnostna akademija v počastitev praznika. Po uvodni himni je župan občine Moravče g. Matjaž Kočar pozdravil navzoče in orisal dosedanji razvoj in napredek občine. Menil je, da lahko z optimizmom zre- mo v nadaljnje dni, kajti že dosedanji rezultati razvoja kažejo napredek občine na mnogih področjih. V kulturnem programu so sodelovali še številni nastopajoči: mešani pevski zbor DU Moravče, Pihalna godba Moravče, moški zbor KUD Tine Kos, dramska skupina KPD Peče, komorni zbor Limbar Moravče, učenci OŠ Jurija Vege Moravče in komorni trio Dol pri Ljubljani. STRAN 9 UREDNIKOVI PREBLISKI Skorajšnji labodji spev Najprej sem hotel dati svojim prebliskom naslov Bumerang, nato sem razmišljal o naslovu Moja resnica, toda ni mi bil všeč ne prvi ne drugi naslov. Prvi nosi v sebi nekolikanj maščevalen ton, drugi je preveč pravzaprav naslov že skoraj pozabljene Drnovškove knjige, pa še zgornje I a canove misli v tako imenovanem urednikovem klicaju so me »zaustavile*. Druga misel iz iste knjižice (Problemi-eseji, jacques Lacan: Televizija, 1993) pa se glasi še bolj pomenljivo: Nihče ne govori, ne da bi hkrati rekel »(jaz) govorim resnico: jutri, to je 21. aprila 1999, bo 5. seja Občinskega sveta Občine Domžale. Zopet je na »tapeti« Slamnik, najbrž najhujši trn v peti občinske vladajoče koalicije ali t.i. županjinih strank. Obravnava in sprejem Odloka o glasilu občine Domžale »Slamnik« - druga obravnava. To ne bo več Slamnik, glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče, kajti »Gerbčevi« predlagatelji ocenjujejo, »da je nujno ustanoviti novo javno glasilo Občine Domžale in prekiniti dosedanjo pravno kontinuiteto s skupnim glasilom Slamnik, tako da se s končno določbo uredi prenehanje veljavnosti dosedanjega odloka o glasilu Slamnik za območje Občine Domžale, oziroma se ta odlok neha uporabljati za območje Občine Domžale z dnem veljavnosti novega odloka.« Uf, končno konec citata! Takšnega pravniškega skrpucala pa še nel Le kdo ga je »skupaj sklam(al«t Naj preprosto zapišem: naša občina bo na podlagi politične premoči »levega valjarja« z jutrišnjim dnem, razen v primeru, da jih bo »spametovala« desna pozicija, ustanovila novi občinski časopis z istim imenom - Slamnik. Vprašanje je sicer naivno, vendar menim, da upravičeno: kateri Slamnik se bo odslej financiral iz občinskega proračunat Ali Slamnik, glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče ali Slamnik, glasilo občine Domžale* Pravniški »lisjaki« okoli »naše rožice« že vedo, kajnei Seveda se strinjam s predlagatelji, da je bilo potrebno marsikaj spremeniti v Odloku o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče, ki ga je sprejel Občinski svet občine Domžale na svoji 8. seji že »davnega« 27. julija 1995. To je predvsem pokazalo »življenje« Slamnika, saj sem že nekaj sprememb Odloka kot občinski svetnik tudi predlagal na 41. seji Občinskega sveta Občine Domžale dne 30. 9. 1998 (v prejšnji sestavi), vendar se takratne »županjine« stranke žal niso izkazale s konstruktivnimi predlogi in pozitivnim pristopom, jasno, čakale so na lokalne volitve. Takoj po volitvah pa je končno napočil njihov čas. Že 27. januarja 1999 so na 2. seji Občinskega sveta pokazale svoje razumevanje demokratičnih načel, ko so sprejele sklep o predčasni razrešitvi odgovornega urednika, pomočnice odgovornega urednika in petih članov uredništva glasila Slamnik. Čudno, da so prizanesle urednicama lukovških in moravskih strani! Zdi se, kot da so »maščevalne« vladajoče občinske stranke hotele, da naj bo Slamnik odtis-tihmal glasilo občin Lukovice in Moravč. Uredniškemu odboru, odgovornemu uredniku, njegovi pomočnici in urednicama moravskih in lukovških strani poteče po demokratično sprejetem sklepu Občinskega sveta (v prejšnji sestavi) mandatno obdobje šele konec oktobra oziroma v začetku novembra. Prepričan sem, da bi bilo to edi-nole demokratično in etično, toda silna moč in volja po (politični) moči (po Friedrichu Nietzscheju/ je privedla »novo« politično občinsko večino, da se je polastila totalne oblasti ali v totalitarizem z nedemokratičnim »občinskim obrazom«. Lansko leto je v Domžalskih novicah nekako tik pred volitvami »cvetoča« županja, kateri smo g. Janez Stibrič, ga. Dada Brejc in moja malenkost baje (po mnenju političnih analfabetov) največ pripomogli k njeni ponovni izvolitvi (Le kje je njena hvaležnost in nesprenevedajoča se zahvala njenih oblastiželjnih podanikovi), zapisala nekaj misli v povezavi s Slamnikom in koncu demokracije. Zdaj se ji zagotovo spoznanje o Slamniku ip koncu (medijske) demokracije vrača kot bumerang. Najbrž vsaj nekoliko čuti njegovo ostrino. Ker »njeni« namreč »sejejo veter, bodo želi vihar«. To je moja (nepopolna) resnica. In prva napoved skorajšnjega labodjega speva (Peter lljič Čajkovski: Labodje jezero). Vse to je ena sama politika. Za oblastne debelokožcel Bogdan Osolin odgovorni urednik Slamnika /lamnik Domžale 4. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Največ o zaključnem računu za leto 1998. Spoštovani občani in občanke, z iskreno željo, da prijetno preživite letošnje majske praznike, vam čestitamo ob 27. aprilu -dnevu upora proti okupatorju 4. seja Občinskega sveta Občine Domžale je bila v sredo, 24. marca 1999 ob 16. uri. Od skupaj 31 svetnikov se jih je zbralo 30. Ti so se pod vodstvom predsedujočega mag. Milana Pirmana (podžupana), pri delu mu je pomagala Petra Grkman, pomočnica za organizacijo dela Občinskega sveta, najprej lotili zapisnika 3. seje, z dne 17. februarja 1999, z vsemi njegovimi nadaljevanji in brez razprave sprejeli sklep: Občinski svet sprejema zapisnik 3. seje Občinskega sveta, z dne 17. februarja 1999, zapisnik prvega nadaljevanja 3. seje, z dne 03. marca 1999 in zapisnik drugega nadaljevanja 3. seje, z dne 08. 03.1999 v predloženem besedilu. Kratka je bila tudi obravnava predloga dnevnega reda, saj je le Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, v imenu predlagatelja umaknil predlagano 7. točko »Obravnava in sprejem osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1996 in prostorskih sestavin Družbenega plana občine Domžale za obodbje 1986-1990, za območje občine Domžale, oboje dopolnitev 1997«, svetniki pa so se odločili, da v dnevni red uvrstijo predlog za začetek postopka za uskladitev Statuta. Tako je bil soglasno določen naslednji dnevni red 4. seje Občinskega sveta Občine Domžale: 1. Obravnava in sprejem Zaključnega računa proračuna Občine Domžale za leto 1998 in Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 1998 s premoženjsko bilanco Občine Domžale za leto 1998 2. Obravnava in sprejem Sklepa o sprejemu seznama (programa) proslav in prireditev občinskega pomena 3. Obravnava in sprejem Sklepa o podelitvi priznanj občine Domžale za leto 1999 4. Obravnava in sprejem Sklepa o imenovanju direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale 5. Obravnava in sprejem predloga Sklepa o povečanju cen programov vrtcev 6. Obravnava in izdaja soglasja k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Domžale in Vrtcu Urša 7. Obravnava in sprejem osnutka Odloka o lokacijskem načrtu za vodovodno zanko Domžale-južni krak - prva obravnava 8. Obravnava in sprejem osnutka Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo lokalne ceste skozi Dragomelj na odseku mostu čez Pšato - priključek na regionalno cesto - prva obravnava 9. Obravnava in sprejem Odloka o občinskih cestah -prva obravnava 10. Obravnava in sprejem Odloka o kategorizaciji občinskih cest in občinskih kolesarskih poti v občini Domžale - prva obravnava 11. Obravnava in sprejem Sklepa o ustavitvi postopka sprejemanja Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Domžale 12. Obravnava in sprejem Sklepa o ustavitvi postopka sprejemanja Odloka o spremembah Odloka o glasilu Občine Domžale, Lukovica in Moravče 13. Obravnava in sprejem Odloka o turistični taksi v občini Domžale - prva obravnava 14. Volitve in imenovanja: Obravnava in sprejem Sklepa o imenovanju predstavnikov občine v Sosvet načelnika Upravne enote Domžale Obravnava in sprejem Sklepa o razrešitvi članice Odbora za kulturo, šport in dejavnost društev in imenovanju nadomestnega člana v Odboru za kulturo, šport in dejavnost društev 15. Obravnava in sprejem predloga za začetek postopka za uskladitev Statuta Občine Domžale s spremembami Zakona o lokalni samoupravi 16. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta Zaključni račun se sprejme Gradivo k točki so člani seve-ta prejeli hkrati z vabilom na sejo. Na seji so v skladu s sklepom Odbora za gospodarske javne službe prejeli še dopolnilno gradivo podrobnejšega mesečne- ga terminskega plana realiziranih naložb iz leta 1998. O gradivih so predhodno razpravljali tudi Odbor za gospodarske javne službe, Odbor za finance, Statutarno-pravna komisija in Nadzorni odbor. Z njihovimi stališči so se člani sveta seznanili na seji. Po uvodni obrazložitvi, ki jo je podala Metka Cerar, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo, so v razpravi sodelovali: Franci Gerbec (ZLSD), Franc Černagoj (Zeleni), dr. Marko Starbek (SKD), dr. Miha Brejc (SDS), Roman Kurmanšek (SDS), Marko Vresk (LDS), Bogdan Osolin (SKD), Anton Preskar (LDS), Janez Gr-mek (SDS), Janez Stibrič (SDS), Pavel Cerar (LDS), Jurij Berlot (SLS). V razpravo se je vključila tudi predsednica Nadzornega odbora Marija Šiška. Na vprašanfa iz razprave so odgovarjali Metka Cerar, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo, Franc; Golorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe, Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti in mag. Milan Pir-man, podžupan. V razpravi je idr. Miha Brejc (SDS) v obravnavo vložil naslednji predlog sklepa: »Predlagam, da prekinemo 1. točko današnjega dnevnega reda in jo obravnavamo takoj, ko bo občinska uprava pripravila odgovore na zastavljena vprašanja iz razprave.« Kar z dvema predlogoma pa mu je sledil Franci Gerbec (ZLSD): »1.Občinska uprava za eno od naslednjih sej Občinskega sveta pripravi dodatna pisna pojasnila in odgovore na vprašanja in pobude svetnikov in delovnih teles Občinskega sveta ob obravnavi zaključnega računa proračuna Občine Domžale za leto 1998. 2. Občinska uprava naj pri pripravi predloga proračuna Občine Domžale za leto 1999 upošteva pripombe in predloge glede večje sistematičnosti in preglednosti izdatkov za posamezne namene.« Predlog sklepa dr. Mihe Brejca (SDS) ni bil sprejet (ZA 9, J 3 PROTI), svetniki pa so predlagana sklepa Francija Gerbca sprejeli (18 ZA, 2 PROTI oz. 20 ZA, 1 PROTI). Točka pa je bila zaključena z naslednjim sklepom (19 ZA in 8 PROTI): Občinski svet Občine Domžale sprejema zaključni račun proračuna Občine Domžale za leto 1998 in Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 1998 ter premoženjsko bilanco Občine Domžale za leto 1998. Dopolnjen seznam proslav Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obele-žeja občinskega pomena je pripravil predlog seznama proslav občinskega pomena za leto 1999, ki je bil v razpravi dopolnjen s predlogom Marka Vreska (LDS), ki je v imenu svetniške skupine LDS predlagal, da se v seznam doda: »27. april - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU" (17 ZA in 7 PROTI). Hkrati pa je bil na predlog Martina Grošlja (LDS) prejet tudi sklep, da »Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena do prihodnje seje Občinskega sveta pripravi razdelilnik finančnih sredstev, ki bodo namenjena za počastitev posameznega praznika občinskega pomena. Poleg tega naj opredeli nosilca izvedbe in organizacije posamezne proslave ali prireditve« (22 ZA). Svetniki so točko zaključili z naslednjim sklepom (17 ZA in 4 PROTI): Občinski svet Občine Domžale sprejema naslednji seznam (program) proslav in prireditev občinskega pomena za leto 1999: 8. februar - PREŠERNOV DAN (SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK) 19. april - PRAZNIK OBČINE DOMŽALE 27. april - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 25. junij - DAN DRŽAVNOSTI 26. december - DAN SAMOSTOJNOSTI v decembru - BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRIREDITVE. ter 1. maju -prazniku dela. Občinski svet Občine Domžale Županja Cveta Zalokar Oražem s sodelavci Uredništvo SLAMNIKA 16 priznanj Kompletno gradivo so svetniki prejeli z vabilom, po krajši razpravi (Janez Stibrič, SDS, dr. Marko Starbek, SKD; Franci Gerbec, ZLSD; Bogdan Osolin, SKD) in pojasnilih Janeza Vasle-ta, predsednika Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena in Franca Pozniča, člana omenjenega odbora, so bili posamično sprejeti vsi sklepi, na podlagi katerih bodo letos podeljena priznanja: ZLATA PLAKETA: KULTURNEMU DRUŠTVU MIRAN JARC ŠKOCJAN za uspešno 50-letno delo na kulturnem področju (soglasno). SREBRNE PLAKETE: G. JANEZU NOVLJANU za dolgoletno prizadevno delo v Krajevni skupnosti Venclja Per-ka in mestu Domžale (soglasno). OSNOVNI ŠOLI RODICA za uspešno opravljeno delo na področju mednarodnega projekta EKO in zdrave šole ter za organizacijo različnih izvenšol-skih dejavnosti (21 glasov ZA). GE. BREDI SMOLNIKAR za njen književni opus, predvsem pa za knjigo Ko se tam gori olis-tajo breze (19 glasov ZA). BRONASTE PLAKETE: G. JOŽETU FUGGERJU za dolgoletno prizadevno delo na glasbenem področju, zlasti pri Godbi Domžale in v različnih pevskih zborih (soglasno). FOTO KINO & VIDEO KLUBU MAVRICA RADOMLJE za uspešno 30-letno delo na pod- Na podlagi I. odst. 82. člena Zakona o javnih cestah (Ur. list RS. štev. 29/97) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 10/95,21/95 in 4/98) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 4. seji dne 24. marca 1999 sprejel SKLEP O SPREJEMU PREDLOGA ODLOKA O OBČINSKIH CESTAH V PRVI OBRAVNAVI 1. Občinski set sprejema predlog Odloka o občinskih cestah v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno ra/pravo. O predlogu odloka občinska uprava obvesti krajevne skupnosti. Javnost o javni razpravi obvesti občinska uprava prek sredstev javnega obveščanja. Odlok o občinskih cestah je na vpogled na oglasni deski Oddelka za gospodarske javne službe, Savska 2, Domžale, med uradnimi urami. Za organiziranje in vodenje javne razprave je odgovoren Oddelek za gospodarske javne službe. 2. Predlagatelj pri pripravi odloka za drugo obravnavo smiselno upošteva pripombe oziroma stališča Odbora za gospodarske javne službe, z dne 16. 3. 1999. OBČINA DOMŽALE Številka: 01500-40/99 Občinski svet Datum: 24.3.1999 PREDSEDUJOČI OBČINSKEMU SVETU mag. Milan PIRMAN, 1. r. Na podlagi 1. odst. 82. člena Zakona o javnih cestah (Ur. list RS, štev. 29/97) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 10/95,21/95 in4/98) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 4. seji dne 24. marca 1999 sprejel SKLEP O SPREJEMU PREDLOGA ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST IN OBČINSKIH KOLESARSKIH POTI V OBČINI DOMŽALE V PRVI OBRAVNAVI Občinski svet sprejema predlog Odloka o kategorizaciji občinskih cest in občinskih kolesarskih poti v občini Domžale v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razpravo. O predlogu odloka občinska uprava obvesti krajevne skupnosti. Javnost o javni razpravi obvesti občinska uprava prek sredstev javnega obveščanja. Odlok o kategorizaciji občinskih cest in občinskih kolesarskih poti je na vpogled na oglasni deski Oddelka za gospodarske javne službe. Savska 2, Domžale, med uradnimi urami. Za organiziranje m vodenje javne razprave je odgovoren Oddelek za gospodarske javne službe. OBČINA DOMŽALE Številka: 0l5(X)-41/99 Občinski svet Datum: 24.3.1999 PREDSEDl (JOČI OBČINSKEMU SVETU mag. Milan PIRMAN, 1. r. Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599/ 720 100, (0609)634505 Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC I Jrednic .i sirani obilne I ukovic ,i MONIKA DOMITROVIČ 1 Jrednic .i sir.ini občino Moravče BERNARDA MAI l Jrodnišlvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 720 100 URADNE URE: vsako sredo od 8.-16. ure lehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izhaja v nakladi 1.1.000 i/vodov in ga prejema jo vsa gospodinjstva Imvplačno. . Na podlagi /akona o prometnem davku in mnenja mi nistrstva /a kulturo spada glasilo med proizvode, /a ka tere se plačuje W% davek od prometa proizvodov. TISK: DEI.C) - Tisk časopisov in revij, d.d, Ljubljana /lamnik Domžale /lamnik ročju filma, fotografije ter videa ter za opravljeno kulturno poslanstvo (soglasno). G. MIHU KOSCU za dolgoletno požrtvovalno delo pri organizaciji smučarskega športa v Občini Domžale (soglasno). G. JANEZU SVOLJŠKU za uspešno in prizadevno delo pri razvoju Zdravstvenega doma Domžale kot moderne zdravstvene ustanove (21 glasov ZA, 4 GLASOVI proti). G. JANKU VELKAVRHl I /,i prizadevno in uspešno delo v podjetju TOSAMA. NAGRADE OBČINE _DOMŽALE_ G. ANDREJU CERARJU za opravljanje plemenitega poslanstva na področju krvodajalstva ter 92-krat darovano kri oz. plazmo (soglasno). G. IGORJU JERMANU za mednarodne dosežke na področju motociklizma (soglasno). GE. MAJI JOVAN za prizadevno in uspešno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine, narodnih šeg in običajev (soglasno). G. JURIIU SMOLETU, akademskemu kiparju, za dosedanje uspešno delo na področju kiparstva (soglasno). G. BRANETU SRŠENU za dolgoletno prizadevno delo v Ribiški družini Bistrica ter na področju varstva okolja (soglasno). G. VELIMIRU VULIKIČU za njegovo strokovno, predvsem pa literarno delo z vsebinami z območja občine Domžale (20 glasov ZA, en glas PROTI). ŽENSKEMU PEVSKEMU ZBORU STANE HABE DU Domžale za uspešno 20-letno delo in nastopanje (soglasno). Jože LENIČ (LDS) je pred glasovanjem o predlogu sklepa o višini nagrad obrazločil svoj glas. Za nagrado Občine Domžale se prejemnikom nagrade podeli umetniška slika ene izmed domžalskih umetnic v posamezni maksimalni vrednosti do 23.000 SIT, umetniš- ko delo pa prejmejo tudi vsi prejemniki plaket (16 ZA, 6 PROTI). G. Milan Marinič novi (stari) direktor Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in po predhodni razpravi Odbora za družbene dejavnosti je bilo pripravljeno gradivo za sklepanje o imenovanju direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. V razpravi sta sodelovala Saša Kos (LDS) in Bogdan Osolin (SKD), po njej pa se je predstavil kandidat za direktorja Javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Milan Marinič. Z njegovo predstavitvijo so bili svetniki zadovoljni, saj so s ploskanjem soglasno sprejeli naslednji sklep: Za direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale se imenuje g. Milan MARINIČ, roj. 02. 08. 19951, stan. Prelog, Krožna pot 18, 1230 Domžale, po poklicu predmetni učitelj. _Dražji vrtci_ Po uvodni obrazložitvi pisnega gradiva, ki ga je podala Irena Gričar, načelnica Oddelka /,i družbene dejavnosti in predstavitvi mnenj Odbora za družbene dejavnosti in Odbora za finance, je bilo s 24 glasovi ZA in enim glasom PROTI sprejeto povečanje cen programov v vrtcih za 5%, ki velja od 1. aprila 1999. Cene programov so tako naslednje: za otroke do treh let za otroke od treh let dalje za družinsko varstvo za otroke s posebnimi potrebami 49.751,00 SIT 37.480,00 SIT 51.746,00 SIT 167.308,00 SIT Svetniki so tudi pri naslednji točki dnevnega reda ostali na področju otroškega varstva. Skoraj brez razprave in soglasno sta bila sprejeta sklepa, s ka- terima je Občinski svet dal soglasje k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Domžale in v Vrtcu Urša. Sklep: Izvedba zasedbe dodatnih delovnih mest po novi sistemizaciji v skladu s 1. in 2. sklepom se zadrži do sprejema proračuna Občine Domžale za leto 1999, ki ga je predlagal svetnik Franci Gerbec, ZLSD, pa je bil sprejet s 1 7 glasovi ZA in enim PROTI. Javna obravnava LN za vodovodno zanko Domžale-juž-ni krak ter za rekonstrukcijo lokalne ceste skozi Dragomelj na odseku most čez Pšato -priključek na regionalno cesto Uvodni obrazložitvi k naslednjima točkama je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, oba je predhodno obravnaval Odbor za prostor in varstvo okolja in oba sta bila soglasno, brez razprave, sprejeta. Besedili sklepov sta objavljeni posebej. V razpravo tudi odlok o občinskih cestah ter o kategorizaciji občinskih cest in občinskih kolesarskih poti v občini Domžale Obe uvodni obrazložitvi in tudi nekatere odgovore je po-d,il I ran« (.olorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe, o odlokih pa je razpravljal Odbor za gospodarske javne službe, pripombe k predlogu je predstavil predsednik odbora, Anton Preskar in predlagal, da se predlogi odbora upoštevajo. V razpravi o prvem odloku sta sodelovala dr. Marko Starbek (SKD) in Franci Gerbec (ZLSD), ki je predlagal, da bi v okviru druge obravnave do omenjenega odloka zavzel stališča tudi Odbor za prostor in varstvo okolja. V razpravi o drugem odloku pa so sodelovali Janez Stibrič (SDS), Pavel Cerar (LDS), Breda Kokalj-Lim-bek (SKD) in Anton Preskar (LDS), odgovore pa je posredoval Primož Tonkli, strokovni sodelavec v občinski upravi. Oba sklepa, ki ju objavljamo posebej, sta bila sprejeta soglasno. S komunalnega področja je bila tudi naslednja toč- Akti, ki jih je Občinski svet občine Domžale sprejel na 4. seji VSEBINA: • Sklep o sprejemu zaključnega računa proračuna občine Domžale za leto 1998 in odloka o zaključnem računu proračuna občine Domžale za leto 1998 ter premoženjske bilance občine Domžale za leto 1998 • Sklep o sprejemu osnutka odloka o lokacijskem načrtu za vodovodno zanko Domžale - južni krak v prvi obravnavi • Sklep o sprejemu osnutka odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo lokalne ceste skozi Dragomelj na odseku most čez Pšato - priključek na regionalno cesto - v prvi obravnavi • Sklep o sprejemu predloga odloka o občinskih cestah v prvi obravnavi • Sklep o sprejemu predloga odloka o kategorizaciji občinskih cest in občinskih kolesarskih poti v občini Domžale v prvi obravnavi • Sklep o sprejemu predloga odloka o turistični taksi v občini Domžale v prvi obravnavi • Sklep o ustavitvi postopka sprejemanja odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Domžale • Sklep o ustavitvi postopka sprejemanja odloka o spremembah odloka o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče • Sklep o povečanju cen programov vrtcev • Sklep o izdaji soglasja k sistemizaciji delovnih mest v vrtcu Domžale in vrtcu Urša • Sklep o proslavah in prireditvah občinskega pomena v letu 1999 • Sklep o podelitvi priznanj občine Domžale v letu 1999 • Sklep o imenovanju direktorja javnega zavoda kulturni dom Franca Bernika Domžale • Sklep o imenovanju predstavnikov občine Domžale v sosvet načelnika upravne enote Domžale • Sklep o razrešitvi članice odbora za kulturo, šport in dejavnosti društev Vsi akti so objavljeni v Uradnem vestniku Občine Domžale, številka 4, ki je izšel 8. aprila 1999. ka, ko je Občinski svet sprejel sklep o ustavitvi postopka sprejemanja odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Domžale. Ustavljen postopek sprejemanja sprembemb Odloka o SLAMNIKU Gradivo k točki so člani Občinskega sveta prejeli hkrati z vabilom na sejo, na seji pa so prejeli izjavo Bogdana Osolina (SKD) o umiku Odloka o spremembah Odloka o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče. Predhodno sta o gradivu razpravljala Odbor za družbene dejavnosti in Statutarno-pravna komisija. Po uvodni obrazložitvi Urške Ilič-Vider-gar, načelnice Oddelka za splošne zadeve, je bil brez razprave s 16 glasovi ZA in enim glasom PROTI sprejet SKLEP:' Ustavi se postopek nadaljnje obravnave in sprejemanja Odloka o spremembah Odloka o glasilu občine Domžale, Lukovica in Moravče, ki ga je Občinski svet Občine Domžale v prvi obravnavi sprejel na svoji 41 seji, dne 30. 09.1998. Brez razprave so člani Občinskega sveta soglasno posredovali v javno obravnavo tudi predlog Odloka o turistični taksi v občini Domžale v prvi obravnavi. Volitve in imenovanja V tej točki dnevnega reda sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet v Sosvet načelnika Upravne enote Domžale imenuje: g. Edvarda JEŠELNIKA, direktorja občinske uprave, stan. Trdinova 6, 1230 DOMŽALE, g. Franca KAPLJO ml., šlan-drova ul. 1, 1235 RADOMLJE. Marija Šiška, stan. Tovarniška 43, 1235 RADOMLJE, se razreši funkcije Članice Odbora za kulturo, šport in dejavnosti društev. Novega člana Odbora pa Občinski svet ni imenoval, ker je ZA glasovalo le 9 članov Občinskega sveta, 6 pa jih je bilo PROTI, enako pa v nadaljevanju seje ni bil sprejet tudi sklep o sprejemu predloga za začetek postopka za uskladitev Statuta Občine Domžale s spremembami zakona o lokalni samoupravi, saj bi zanj moralo glasovati dvetretjini vseh članov Občinskega sveta, ZA pa je glasovalo le 15 članov. Tudi brez predlogov, pobud in vprašanj svetnikov ni šlo. Tokrat so jih postavili: Franci Gerbec, ZLSD (1), Franc Čer-nagoj (1), Janez Stibrič (1), Marko Vresk (1) ter Svetniška skupina SDS (7). Dnevni red je bil izčrpan in seja sklenjena ob 20.35. V. V. Na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84', 37/85, 29/86,43/89 in Ur. list RS, Štev. 26/90, 18/9.3, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 10/95, 21/95 m 4/98) je Občinski svet občine Domžale na svoji 4. seji dne 24. marca 1999 sprejel SKLEP O SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA VODOVODNO ZANKO - JUŽNI KRAK V PRVI OBRAVNAVI Občinski svel sprejema predlo/eni osnutek Odloka 0 lokacijskem načrtu Za vodovodno zanko Domžale južni krak v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in lavno obravnavo, .lavna razgrnitev bo v prostorih ()bčine Domžale,' kldelek /a prostor in varstvo okolja, Savka 2. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale med javno razgrnitvijo, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja. Savska 2. Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se kol običajno poslednje javnosti. OBČINA DOMŽAL Občinski svi-l Številka: 01500-38/99 Datum: 24, 3. 1999 PREDSEDUJOČI OBČINSKIMI[ SVETU mag. MIlan PIRMAN, I. r. Na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84. 37/85, 29/86, 43/89 in Ur. list RS, štev. 26/90. 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 10/95.21/95 in 4/98)je občinski svet Občine Domžale na svoji 4. seji dne 24. marca 1999 sprejel SKLEP 0 SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA REKONSTRUKCIJO LOKALNE CESTE SKOZI DRACOMELJ NA ODSEKU MOST ČEZ PŠATO -PRIKLJI 'ČEK NA REGIONALNO CESTO V PRVI OBRAVNAVI Občinski svet sprejema predloženi osnutek Odloka o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo lokalne ceste skozi Dragomelj na odseku most čez Pšato - priključek na regionalno cesto v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale med javno razgrnitvijo, vodiljo bo pristojni oddelek občinske uprave. Takrat bo možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja. Savska 2. Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se kot običajno posreduje javnosti. OBČINA DOMŽALE Številka: 01500-39/99 Občinski svet Datum; 24.3.1990 PREDSEDUJOČI OBČINSKEMU SVETU mag. Milan PIRMAN. I. r. Odsevi To, kar se mi je zadnjič zgodilo na seji nadzornega odbora občine Domžale, se bo morda komu /tlelo neverjetno, vendar do pike drži. Kot članica nadzornega odbora, ta je namreč pristojen za nadziranje porabe proračunskega denarja, sem na seji želela pojasnila o nekaterih postavkah zaključnega računa občine za leto 1998. Tako sem vprašala, kako so bila porabljena sredstva za promocijo občine, za informiranje javnosti, za proslave, pokroviteljstva, zanimalo pa me je tudi, zakaj ima občina kar štiri službene avtomobile, kdo jih ima v osebni uporabi in podobno. Moja vprašanja so spravila ob živce županjo, ki je zapretila, da bo s svojimi sodelavci zapustila sejo, če nadzorni odbor ne bo ravnal po poslovniku. Predsednica odbora, ki na žalost nima pojma o pristojnostih tega odbora, mi je vzela besedo in odgovorov na moja vprašanja tako nisem dobila. Vprašujem vas, spoštovani bralci, kako naj vestno izpolnim svojo dolžnost članice nadzornega odbora, ki mora dati mnenje o zaključnem računu, če ne smem nič vprašati? Ali pa, kako naj nadzorni odbor sprejme kakršnokoli stališče o zaključnem računu, če njegovi člani ne dobijo odgovorov na zastavljena vprašanja? Več kot očitno je bila trditev /upanje, da je moje ravnanje (beri postavljanje vprašanj) v nasprotju s poslovnikom, huda manipulacija neveščih članov r hkrati pa tudi kršitev zakona o lokalr 32. členu celo izrecno pravi: »Vsak č zornega oooora, imoupravi, ki v nadzornega >odatke od oooora ima pravico /antevan in oo občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.« Skratka, lahko bi bili celo vsi drugi člani proti temu, da bi kdo županjo kaj vprašal, zakon daje pravico do vprašanja in odgovora. Županja si je torej dovolila očitno kršitev zakona o lokalni samoupravi, preostali člani nadzornega odbora pa so dali pozitivno mnenje k zaključnemu računu, ne da bi zastavili eno samo vprašanje. Si tako predstavljate nadzor nad porabo denarja davkoplačevalcev? Ne morem si kaj, da se ne bi vprašala: se mar stari časi vračajo? Vendar pa je to le del splošnega razpoloženja v domžalski občini, na žalost pa že kar običajen in stalen način ravnanja županje oziroma nomenklature, ki ji županja pripada, pooseblja pa jo Franci Gerbec. Morda bi me moralo dejstvo, da nisem edina, ki od županje in njenih podrejenih ne dobi odgovora, potolažiti, pa me, nasprotno, še bolj zaskrbi. Na marčevski seji občinskega sveta, na kateri je tekla razprava o zaključnem računu za leto 1998, so svetniki iz različnih strank postavili številna vprašanja, na katera pa, tako kot jaz dan poprej, niso dobili odgovora. Povedali so mi, da je tudi Gerbe< na seji postavil kar nekaj vprašanj, pa se je tako kot drugi /.s odgovore lahko obrisal pod nosom. Res ne vem, za kakšno občinsko upravo gre, ko pa ne zna odgovoriti na vprašanja o dokumentu (zaključnem računu), ki ga je sama pripravila. Pa ni ostalo samo pri tem hecu. Ker uprava ni znala ali želela odgovoriti na svetniška vprašanja, kar bi seveda po zakonu morala storiti, se je za govornico ponovno pojavil Franci Gerbec in, verjeli ali ne, predlagal, da naj svetniki zaključni račun občine kar sprejmejo, odgovore na njihova vprašanja, tudi na njegova, seveda, pa da bo občinska uprava pripravila za eno naslednjih sej! Z drugimi besedami Gerbčev predlog pomeni: svetniki, vi sklep lepo sprejmite, listo, kar pa je sploh osnova za to, da ste za ali proti, pa boste /vedeli enkrat drugič. Vas zanima, kako so ravnali svetniki'' Gerbčev predlog so sprejeli / večino glasov. Jim je vsaj nerodno? Sedanji večini občinskega sveta, ki jo sestavljajo prav vsi svetniki in svetnice Združene liste, LDS, Demokrati, Deus, obrtniki, zanjepa vedno glasuje tudi predsednica domžalske SLS Srebotnjakova, sprejemajo sklepe, ki so v posmeh demokraciji. Pa na žalost še ni konec. Trenutno je ena takih spornih točk tudi naš Slamnik. Kljub vsem opozorilom, da je Slamnik skupno glasilo treh občin in da bi bila normalna pot, če občina Domžale želi imeti svoje glasilo, dogovor med župani teh treh občin ter sporazumna prekinitev sodelovanja, s tem pa tudi poravnava medsebojnih pravic in obveznosti, to županje in večine v svetu ne zanima. Odločili so se, da bodo Domžale imele samostojno glasilo, Lukovica in Moravče pa naj delata, kar hočeta. Kako tipično za nomenklaturo in kako nedemokratično, neevropsko. Vse pogosteje pa se sliši, da je mnogim v bloku ZL -LDS takšno ravnanje vse manj všeč. Zgodilo se je celo, da sta se na seji ostro sporekla Gerbec in Vresk, menda tudi podžupan Mavsar ni zadovoljen / županjo, ko pa je treba glasovati, postanejo naenkrat vsi složni. Jasno, da takšno kramarsko ravnanje ne vpliva le na politične razmere znotraj teh strank, temveč tudi na celotno občinsko upravo, ki je bila, ve se, vselej ubogljiva, zdaj pa se nanjo jezijo kar vsi po vrsti. Tako niso prav nič redek pojav spori med načelniki, pa tudi slabe volje med upravo je vedno več. Da takšne razmere vedno slabše vplivajo na razmere v občini, najbrž ni treba posebej poudarjati, saj se to vidi tako rekoč na vsakem koraku. Proračun je županja obljubljena aprila, sedaj pa je že vprašljivo, če bo maja ali junija. Jasno, da bodo za vse to krivi drugi. N i kaj, čir po ■I) so takšne se stari časi vrača'}o, še jet sučejo gromoglasniki, k DADA UKI)( /lamnik Domžale prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo OPOZICIJSKI POGLED NA 4. SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE »Zaključni račun kar sprejmimo, odgovore na vprašanja o njem pa naj nam posredujejo na eni od prihodnjih sej...!!!« Po dolgem času je bila to seja, ki se je končala »v enem kosu«, torej brez nadaljevanj. A kljub temu ni potekalo vse gladko. Ponovno se je namreč izkazalo, da stranke, ki podpirajo županjo, s svojim »valjarjem« podirajo vse pred seboj. In kot je to že v navadi, tega ne delajo s pomočjo argumentov, ampak z argumentom moči (!!!), kar dolgoročno gledano, nikakor ni v blaginjo volivcev, tudi njihovih ne. Glavna tema je bila tokrat Obravnava in sprejem Zaključnega računa proračuna Občine Domžale za leto 1998 in Odloka o zaključnem računu proračuna občine Domžale za leto 1998 s premoženjsko bilanco Občine Domžale za leto 1998. V okviru razprave je bilo zastavljenih precej vprašanj, tako od opozicije kot tudi od predstavnikov strank, ki podpirajo županjo in trenutno vladajo v naši občini. Ponovno se je izkazalo, da je občinska uprava, ki jo vodi županja, slabo pripravila gradivo. Kljub temu da je bilo zastavljenih mnogo vprašanj, na katere občinska uprava ni imela odgovorov in bi bilo zaradi tega smiselno, da se obravnavana točka prekine (korekten predlog predsednika svetniške skupine SDS, dr. Mihe Brejca), dokler občinska uprava ne pripravi ustreznih odgovorov, so stranke, ki podpirajo županjo, vseeno sprejele sklep, da se potrdi Zaključni račun za leto 1998. Odgovore na vprašanja pa bodo svetniki prejeli na eni od prihodnjih sej. Upam, da bo to še v letošnjem letu in da odgovori ne bodo takšni, da bi bilo zaradi tega potrebno na »eni od prihodnjih sej« ponovno obravnavati Zaključni račun za leto 1998. Zanimivo je bilo tudi ob obravnavi Odloka o občinskih cestah. Po župa-njinem predlogu naj bi bili varovalni pasovi ob občinskih cestah zelo široki, kar z drugimi besedami pomeni, da bo prepovedana vsaka gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov v varovalnem pasu na vsaki strani 8 metrov ob lokalni cesti, 6 metrov pri javni poti, 3 metre na javni poti za kolesarje, 10 metrov pri zbirni mestni ali krajevni cesti in 8 metrov pri mestni ali krajevni cesti. Sedaj pa vzemite meter v roke in izmerite, koliko metrov loči vašo hišo ali garažo od ceste. Sicer se bi dalo v tem varovalnem pasu kaj graditi, vendar le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Pred vami je domača naloga; poizvedite, kdo je član pristojnega občinskega upravnega organa za ceste ter na kakšen način bi vi poskusili pridobiti njihovo pozitivno mnenje, ki je očitno odvisno le od njih samih (upam, da ne samo od tega, s katero, nogo so zjutraj vstali in če ste jim kaj simpatični ali ne). Kdo bi si mislil, da bo županja tako hitro spoznala svojo napako, ko je s pomočjo svetniških skupin (dodatna kršitev poslovnika), ki jo podpirajo, že-" lela na hitro »zrušiti« Slamnik. Napaka je bila predvsem v tem, da po poslovniku nikakor ni možno v predlog obravnave uvrstiti predloga, ki se na isto tematiko že obravnava. »Županjine« stranke pa so storile ravno to. Predlagale (in sprejele) so obravnavo »njihovega« odloka o glasilu Slamnik, čeprav je obravnava o Slamniku potekala že od septembra 1998. Ker se je županja ujela v lastno past nespoštovanja poslovniških določil (čeprav je sama na 1. seji slovesno izjavila, da bo spoštovala zakonodajo), je sedaj želela po hitrem postopku sanirati stanje. Predlagala je umaknitev predloga odloka o glasilu Slamnik iz septembra 1998, kar ji je seveda s pomočjo »njenih« strank oz. glasovalnega stroja uspelo. Vendar pa je ob tem storila tudi novo napako, saj ni zadržala sklepov o razrešitvi članov uredniškega odbora. To bi vsekakor morala storiti, saj je bil sklep sprejet v času, ko sta bila »v obravnavi« oba odloka na isto temo - očitna kršitev poslovnika - sklepi so zaradi tega neveljavni oz. bi morali biti pravno nični. Upam, da bo županja popravila tudi to napako, v nasprotnem primeru bo potrebno sprožiti kakšen spor na kakšni državni instituciji. Če sem malo ciničen, bi si tega celo želel, saj bi tako sedanji uredniški odbor lahko deloval še nadaljnja štiri leta... Kadrovska politika strank, ki podpirajo županjo, je, milo rečeno, popolnoma nedorečena. To se je ponovno pokazalo ob imenovanju člana Odbora za kultufo, šport in dejavnost društev. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je dala popolno soglasje za predlaganega kandidata, še več, na sami seji komisije je bilo v neformalni obliki povedano, da tu nihče ne bi smel delati težav, saj gre samo za zamenjavo člana iz iste stranke, ključ števila članov odborov in komisij po strankah pa je bil že predhodno določen. A glej ga zlomka, svetniki strank, ki podpirajo županjo (predvsem ZLSD in LDS), so glasovali proti. Brez obrazložitve, vsaj tiste uradne. Neuradno pa je bilo med sejo slišati besede v stilu:« Kje pa piše, da moramo sprejeti vse njihove predloge?«. Torej je prišlo do očitnega nagajanja strank, ki podpirajo županjo. Opozicija se seveda lahko samo sprašuje, zakaj, čemu, s kakšnim namenom in koliko to koristi volivcem ter občini kot celoti? P. S. Tokrat so na seji prvič v obliki (sicer skromne) razprave nekaj besed povedali tudi predstavniki Zelenih, Desusa in Demokratov. JANEZ STIBRIČ r 27. april -dan upora proti okupatorjem Tudi letos se bomo 27. aprila spomnili našega upora proti srbskim okupatorjem, ki so tudi s pomočjo vojne hoteli preprečiti našo plebiscitno odločitev o osamosvojitvi Slovenije. Kot vam je znano, je srbski okupator moral popustiti in v desetdnevni vojni leta 1991 smo si izborili našo samostojnost in neodvisnost. Srbski okupator v obliki Jugo-slovanske ljudske armade ()LA), naslednice komunistične partizanske vojske, pa je moral pobrati šila in ko pita ter zapustiti ozemlje Slovenije. , Kot paradoks temu dogodku pa sedaj lahko vidimo, kaj dela srbski okupator na Kosovu. Izvaja etnično čiščenje, podobno kot je to med 2. svetovno vojno izvajala Hitlerjeva vojska nad Židi in komunistična Titova partizanska vojska nad nedolžnimi domobranci takoj po koncu druge svetovne vojne. Se dobro, da smo se izvili iz komunističnega obroča nekdanje Jugoslavije, saj bi drugače sedanji praznik boja proti srbskim okupatorjem verjetno dočakali v zakloniščih. Naj se nikoli več ne ponovi diktatorski režim, pa naj gre za Hitlerjev nacizem, Titov in Stalinov komunizem ali Miloše-vičev srbovizem. Naše str>letje je bilo stoletje vojn. Čas bi že bil, da prevladata razum in zdrava pamet ter da se ponovno povrnemo h krščanskim vrednotam, ki so bile pri ■nas predolgo zatirane in ki imajo glavno zaslugo, da danes lahko živimo v samostojni in neodvisni Sloveniji. JANEZ STIBRIČ Zamegljeni opozicijski pogled? Demokrati, Zeleni in DeSus- odlično Marsikdo, ki je v marčnem Slamniku bral modrovanje gospoda Stibriča o tretji seji Občinskega sveta Domžale, bi lahko sklepal, da njegova stranka nadvse uspešno in konstruktivno deluje na sejah sveta, tiste tri iz naslova pa nič. Uspešnost naj bi se namreč kazala v dolžini govorjenja na sejah; to naj bi bilo najpomembnejše opravilo. Pri tem se namreč lahko razvijejo razprave, ki »so pravi retorični biseri«, kot beremo na prvi strani istega Slamnika. Ti »biseri« so seveda glavno sredstvo sedanje občin- STOB - oaza miru, zelenja, dediščina prednikov predlog načrta ga želi korenito spremeniti Zdajšnja miselnost nekaterih načrtovalcev želi to domžalsko zgodovinsko oazo spremeniti v gosto poseljeno stanovanjsko naselje (430 stanovanj, 1700 m2 poslovnih površin in 700 parkirišč). To je razvidno iz osnutka načrta D 7 STOB, ki je razgrnjen in v javni obravnavi. Glavnina lastnikov parcel s tega območja ni obveščena ne z osnutkom ne z razpravo. Krajani Stoba si res že vrsto let želijo spremeniti dosedanje nemogoče stanovanjske razmere ob tako prometni cesti. Saj vidijo in imajo dovolj lastnega prostora za nadomestno gradnjo in rušenje stare bi dalo prostor razširitvi dosedanje ( osle. Do proge bi pa ostal se dovolj širok zeleni pas z nespremenjenim dotedanjim pogledom. A zaposlenim na oddelku za varstvo okolja se je porodila misel, da se da to območje kar hitro pozidati, dodati novo dovozno cesto ob progi proti Centru in še marsikaj do sedaj nenačrtovanega. Starim domačijam, nad katerimi strogo roko gor drži Spomeniško varstvo, se pa predlaga sanacija, kar je za občane Stoba nesprejemljivo. Hiše so v glavnem iz preteklega stoletja, zidane iz kamna, tik ob cesti in menim, da nimajo take zgodovinske vrednosti in lepote. Saj se bo kmalu katera domačija pod težo bremena sama sesedla. Po tem osnutku naj bi stare hiše ostale, dvorišča, sadovnjake in rodovitno Mladi socialdemokrati vas vabijo v svoje vrste 30. marca je potekala volilna konferenca Socialdemokratske mladine (SDM) v Domžalah. Predsednica OO SDM Domžale je postala Tjaša Jančigaj, izvolili so tudi dva podpredsednika, to sta Sašo Deisinger in Vesna Burja. Sklicatelj sestanka je bil predsednik OO SDS Domžale, g. Roman Kurmanšek. Med drugim je v uvodnem nagovoru poudaril pomembnost delovanja mladih v okviru stranke, saj le oni najbolje vedo in poznajo problematiko mladih. Hkrati pa se je potrebno zavedati, da so mladi zelo specifična skupina in da jih mora poleg političnega dela medsebojno družiti in povezovati tudi družabni del. Za slednjo bo vsekakor dobro poskrbljeno, saj je bilo v neformalni obliki že pred tem sestankom izraze- PRISTOPNA IZJAVA Priimek in ime: Rojstni datum:. Naslov:_ Telefonska št.: Poklic/izobrazba: se včlanjujem I v Socialdemokratsko mladino Slovenije (SDM) j Kraj in datum:- | Podpis:- | | Odreži in pošlji na naslov SDM Domžale, Ljubljanska 70, p. p. 95, | |_1230 Domžale Vodstvo domžalske SDM, v sredini predsednica Tjaša Jančigaj. (Foto: Janez Stibrič) nih precej pobud in predlogov, npr. kolesarski izleti, pikniki, športna tekmovanja, najem telovadnice za rekreacijo ipd. Po volitvah za predsednika in obeh podpredsednikov so prisotni izvolili še druge člane vodstva. Predsedstvo OO SDM Domžale tako sestavljajo; Tjaša Jančigaj (predsednica), Sašo Deisinger (podpredsednik), Vesna Burja (podpredsednica) ter člani Borut Kurmanšek, Romana Kurmanšek, Rajko Miklič, Andreja Miklič, Simon Žavbi in Grega Horvatič. Ustanovnemu sestanku so prisostvovali tudi nekateri člani vodstva centrale SDM iz Ljubljane. Anja Bah (predsednica SDM) je prisotne seznanila z delovanjem in notranjo organiziranostjo SDM, Marjetka VrbnjaK (notranja tajnica SDM) in Primož Vračko (član predsedstva SDM) pa sta podrobneje obrazložila način dela in zadolžitve posameznih članov v okviru predsedstva SDM. Ustanovni sestanek OO SDM Domžale se je končal z družabnim srečanjem. Vodstvo OO SDS Domžale želi mladim pri njihovem delu veliko uspeha. Sami pa si želijo predvsem povečati število aktivnih članov. Zato v svoje vrste vabijo vse mlade, ki jih poleg sorodne politične usmeritve zanimajo tudi družabno življenje in druženje. Pridružite se jim, ne bo vam žal. JANEZ STIBRIČ zemljo bi morali lastniki po minimalni ceni oddati za razkošna številna stanovanja in poslovne prostore ter novo cesto s parkirišči. Ta cesta bi ob obzidju starega pokopališča zavila na Taborsko in Ljubljansko. Kje je tukaj logično načrtovanje in upravičenost vseh teh posegov v to okolje. Če je kdo od lastnikov teh parcel v preteklosti zaprosil za spremembo namembnosti zemljišča, je prav hitro dobil odgovor, da je to in tudi v bodoče bo zeleni pas kraja brez večjih sprememb. Premnogi se sprašujemo, ali je res vse že pozidano, da je to edini prostor za pozidavo in naselitev nedomačinov in zastavljajo se nekatera pomembna vprašanja; - zakaj nova dovozna cesta proti Centru, ko je že več vzporednih, ki potrebujejo le malo razširitve in zakaj 700 parkirišč, ko že sedaj malo oddaljena samevajo; - z nadomestno gradnjo, odmaknjeno od ceste, bi se pridobil prostor za razširitev sedanje ceste, lastniki bi imeli novo stanovanje, z nižjimi stroški in še zeleni pas do proge bi ostal nespremenjen; - z načrtovano novo cesto ob obzidju in vznožju Goričice ter slanovanjsko-poslovnimi objekti bi se okolica cerkve in pokopališča zelo spremenila. V novem času pa razmišljamo tako, da cerkvena okolica ostane čimbolj mirna in zelena, da se vsem obiskovalcem spočije duša in naužije dobrega zraka; - premnogokrat ima tako železnica in infrastrukturna dejavnost visoke zahteve in v zdajšnji javni razpravi tolikokrat poudarjeno Spomeniško varstvo nikdar ne prekinja njihovih posegov v narvo, ki jo s le mi deli tudi spremfhjajo; - ali so tako imenovani Varstveni-ki seznanjeni, da je v preteklosti tekel na tem predelu potok STABU-ŠAK, ki je ob izviru imel celo bajer. Železni čas ga je zasul z odpadki. Potok je seveda poniknil, a še vedno teče pod težo navoženega materiala. Bil bi pa lahko kraju v okras, a vse kaže, da je izbrisan. Zakaj Varstveniki ne pogledajo v širšo okolico, saj je še mnogo lepše in boljše zgodovinske dediščine našega kraja, kot so te Stobljanske domačije. Druge v miru propadajo ali pa se morajo umakniti mogočnim betonskim stavbam. Kje je pa bila tolikšna moč Spomeniškega varstva takrat, ko so se veliko mlajše, lepše domačije sredi mesta morale umakniti sedanji mogočni betonski stavbi SPB in še mnogo bi se dalo našteti. Glavnina lastnikov STOBA se prav gotovo ne strinja z razgrnjenim načrtom. Res stari kmečki Stob izumira, kar je seveda pretekli čas in neovrednoteno kmečko delo. Toda dediščino vsak lastnik visoko ceni in videz dosedanjega stanja bi se dalo z drugačnimi posegi v naravo ohraniti. Ostal bi zeleni pas in stanovalci bi bili zado-voljnejši v novih stanovanjih, odmaknjenih od ceste. Tudi predniki bi že kaj spremenili a čuvali so rodovitno zemljo, ker jim je dajala kruh in dober zrak. Predlagani načrt pa hoče odstraniti zeleni pas, postaviti poslovno-stanovanjske bloke, novo cesto, številna parkirišča, lastnikom hiš pa naložiti astronomske stroške za sanacijo. Okolica cerkve bi prešla v hrupno in prometno okolico, Stob bi se moderniziral s preštevilnimi novimi priseljenci. ■* Nam to narekuje sedanja miselnost ob koncu tega stoletja, le kaj bi rekel ob tem načrtu pokojni g. Bernik, ki je ustvarjal naše mesto, ter pokojni Stobljani, saj je Stob s Stabušakom imel dobro polovico tega stoletja pomembno krajevno vrednost. Večina bi odklanjala ta osnutek. Tako pa morajo lastniki šele i/ (lnevne;',,i časopisja i/vedeti o načrtu z daljšo obrazložitvijo (DELO 23. 2. 99 ter po radiu HIT), da poteka že druga javna obravnava. Bila je 7. 4. in je potekala zelo nekorektno, ker je voditelj vsakega razpravljalca prekinjal. Lastniki nismo seznanjeni s sklepi prve obravnave, zato želimo, da se s sklepi druge razprave seznani prisotne in neprisotne lastnike parcel na tem območju. A. GRM ske opozicije, da se potek seje Občinskega sveta čim bolj raz-vleče, podaljša, prekinja in odlaša. Značilen tak primer je ravno tretja seja, ko smo dnevni red zaradi »tehtnih pripomb svetnikov SDS« sprejemali skoraj tri ure. In kakšen je bil rezultat? Od šestnajstih predlaganih točk dnevnega reda je bila umaknjena le ena (v zvezi s Slamnikom) - pa še ta pogojno. Drug način zavlačevanja je izražanje mnenj, dvomov in pomislekov o različnih podrobnostih, ki bi jih lahko biserni retoriki razčistili že pred sejo, saj je na voljo dovolj gradiva; tudi občinske strokovne službe prijazno in hitro ustrežejo s pojasnili. Poleg tega imamo ustrezne odbore in komisije, ki delujejo ravno z namenom, da se vse nejasnosti razčistijo in se ustvari enotno mnenje, ki je potem priloženo gradivom za sdje sveta. Ne nazadnje skrbi /upanja, da ne bi prišlo do nepotrebnih besednih dvobojev n.i sejah: pred vsako je namreč posvet predstavnikov strank, ki jim je s tem dana še dodatna možnost, da zgladijo nasprotja. Tak način dela s pridom uporabljajo predstavniki Demokratov, Zelenih in De-SUS-a in pravočasno poskrbijo, da so njihova mnenja in pobude- občanov vgrajene v predloge sklepov. Seveda bi opoziciji ustrezalo, da bi tudi svetniki omenjenih treh strank na široko komentirali, razglabljali in modrovali - pa če je potrebno ali ne - saj bi tako prispevali k želenemu opozicijskemu zavlačevanju. Naj gospoda Stibriča ne skrbi volilna baza omenjenih treh strank: ta namreč presneto dobro opazuje, sklepa, bere in preverja - ne glede na neprestano zlohotno opravljanje v Slamniku; morda pa nam poskuša naš opozicijski kolega na njemu svojstven način celo pomagati in bi se mu zato morali kajpak javno zahvaliti? FRANC POZNIČ pisma bralcev • pisma bralcev Odgovor g. Urošu Accetu V prejšnji številki Slamnika sem zasledil vaš prispevek na moj članek z naslovom Odstranitev spomenikov NOB. Ker očitno niste doumeli smisla članka, čutim dolžnost, da vam ga prek tega prispevka dodatno pojasnim. Nikakor ne enačim NOB s komunističnim režimom. Vendar je dejstvo, da je bila NOB od komunistov zlorabljena in je služila (skupaj z OF) zgolj kot krinka za prevzem komunistične oblasti. Literature o tem je sedaj na srečo dovojj (v člasu komunizma je bila Strogo prepovedana). (,lavni moto članka je bil, kako nesmiseln in škodljiv je bil prevzem oblasti od Komunistične partije. To seveda velja za vse lolalilarne režime, ne samo za komunizem. In ker tega na srečo sedaj pri nas ni več, ni nobenega smisla, da bi ga še naprej slavili tudi v obliki raznih spomenikov, kol sta tipr. sporna spomenika v centru Domžal. Če bi, g. Uroš, pozorno prebrali članek, bi zasledili, da nisem za to, da se spomenika porušita, temveč da se odstranita s tega mesta, saj živimo sedaj v samostojni Sloveniji, ki je povsem druga država, kot jo slavita sporna spomenika. Omenjate tudi finančna sredstva, češ, kako drago bo to. Mislim, da ni tako. Tisti, ki je sporne nike postavil (Komunistična partija oz. Zveza borcev NOV), naj plača še za njuno odstranitev. Sicer pa - ali ste se morebiti takrat, ko sta se postavila, kaj javno oglasili in javno povprašali, od kod denar za njuno postavitev? Dvomim, močno dvomim. Pišite tudi nekaj O boju domobrancev in njihovi prisegi Hillerju. Z njo se ne strinjam, strinjam pa se z borbo domobrancev za samostojno in nekomunistično Slovenijo - po 45 letih so se končno uresničile želje domobrancev. Nikakor pa se ne strinjam z zločinsko prisego komunističnih partizanov Stalinu in njihovemu nasilnemu prevzemu oblasti. Pravite, da je zgodovina ena sama. To verjetno drži, vendar le, če je zapisana resnično in nepristransko. Oba veva, da pri nas ni bilo lako da se je zgodovina pri nas pisala in izkrivljal,) po diktatu komunistov. Zato bi res bil že čas, da neodvisni zgodovinarji začno pisali zgodovino po resničnih dejstvih, ne pa po izkrivljenih komunističnih narekih. Pišite tudi nekaj 0 (vaši?) strankarski neopredeljenosti. V neopredeljenost enostavno ne verjamem, razen če vam je res povsem vseeno, kaj se dogaja z denarjem davkoplačevalcev (ter s tem, kako »dobro« naša županja zapravlja denar). Ker vam očitno ni vseeno, dokaz za to je vaš odziv na moj članek, ste očitno tudi strankarsko opredeljeni, le do tega vam ni, da bi javno izkazali pripadnost tej ali oni stranki (glede na vsebino vašega prispevka pa se že da slutiti, kateri politični grupaciji naj bi vi pripadali). Denarja v občinskem proračunu je vedno premalo. Zagotovo so tudi večji problemi od tega, da se odstrani sporne" spomenike, vendar moramo nekaj narediti tudi na moralnem področju, za naše duše, kot se temu reče. Vsekakor pa je poraba finančnih sredstev za odstranitev tovrstnih spomenikov bolj smotrna od npr. porabe, ki jo ima županja za »svojo« promocijo, pardon, za promocijo občine. Ko sem že pri promociji, kaj ne bi bila enkratna, zelo pozitvna in odmevna promocija to, če bi občina Domžale postala prva občina v Sloveniji, ki bi »pometla« z vsemi, še preostalimi ostanki totalitarnega komunističnega režima? JANEZ STIBRIČ Domžale /hmnik Zveza Svobodnih Sindikatov o km južno od Niša in ko nas je nekaj Slo vencev obiskalo dva starejša zakoni a, sta nam po stregla z vinom, ki je bilo namenjeno za pravoslavnega duhovnika (popa). Mislim, da tu poseben komentar ni potreben. Čeprav ima Miloševič slonovo kožo in ga je mednarodna skupnost res dolgo »čakala«, z razbijanjem Srbije rti veliko doseženo. Menim, daje za umiritev ii_:-ion_:-■——— razmer na Kosovu tudi srbska Pravoslavna Cerkev premalo storila. Res pa je tudi, da je srbski patriarh Pavle izjavil, da se / Alhaiu i da Živeti. Forej? Nje-gov poziv k miru je Miloševi' eva soldateska eno stavno preslišala kakor tudi poziv svetega očeta )a-neza Pavla II. oziroma Vatikana in drugih državnikov. Močno preseneča lelinčičeva izjava, da je Miloševič pameten politik. Pameten v toliko, da mu razbijajo Srbijo, da begunci trpijo kakor Kristus na križu - to se tako reče. Zapoznelo rešitev krize na Kosovu bi bilo morda res možno doseči najprej s prenehanjem Natovih napatlov in osamitvijo Srbije ter z odstavitvijo beograjskega samodržca. In kaj naj storimo mit Jo, da po svojih močeh darujemo za albanske begunce slovenski Karitas ali Rdečemu križu. »Orožje« vernih Slovencev pa je molitev. IVAN KEPIC KATARINA OVCA SMRKOLJ, DRŽAVNA SVETNICA - LJUBLJANA 3/99 Konstruktivna vloga državnega sveta Državni svet RS je del slovenskega parlamenta kot zakonodajne veje slovenske državne ureditve, hkrati pa nudi slovenskim državljanom »možnost več« pri utrjevanju demokracije v Republiki Sloveniji. V osamosvojitvenem procesu je bil osnovan kot nujen element za demokratično ureditev Republike Slovenije. Zaradi dosedanjih izkušenj se pomen Državnega sveta krepi, saj vse bolj opravičuje svoj namen. Tako stabilna vloga Državnega sveta, z možnostmi dopolnjevanja pristojnosti, pomeni za Republiko Slovenijo zagotovilo za stabilno demokracijo. Izvoljeni državni svetniki zaradi načina izvolitve predstavljajo zastopanost državljanov celotnega območja kot tudi družbene strukture. Izvolitev državnih svetnic in svetnikov je tudi odsev njihovega dosedanjega vključevanja v javno in družbeno življenje kot posledica dosedanjih prizadevanj. To dokazuje avtentično, in utemeljeno delovanje na sejah, posvetih, medinstituci-onalnih in mednarodnih stikih. S predlogi, pobudami in razpravami se državni svetniki utemeljeno vključujejo na sejah odborov in plenarnih sejah. Večinoma izstopajo in so z glasovanjem potrjeni konstruktivni predlogi, ki jih predlagatelji zakonov v pripravljalnem delu upoštevajo v največji možni meri. Po nekajmesečnih izkušnjah delovanja sem se prepričala o po membnosti vloge Državnega sveta. Koristnost svojega prispevka vidim predvsem v tem, da se posvečamo temam in predlogom, ki so blizu državljanom, ko preko državnih svetnikov in civilnih iniciativ posredujejo utemeljitve za uveljavljanje svojih potreb. V svoji volilni enoti, ki obsega ob čine Kamnik, Komenda, Mengeš, Lukovica, Moravče, Domžale, Trzin in Litija, vzdržujem stik z državljani preko uradnih ur in posvetov. Tako državnim organom Državni svet pomeni dodatno možnost za ugo- tovitev mnenja državljanov, preko katerega lahko precenijo pravilnost svojega dela. Iz različnih struktur izhajajoči državni svetniki se pri plenarnih razpravah ob utemeljenih predlogih z osnovno usmeritvijo »za napredek državljanov« usmerijo v boljše predloge. Državni svet za Republiko Slovenijo zato predstavlja pridobitev za Slovence. V mednarodnem merilu, kjer imajo v dolgoletni demokraciji trden dvodomni sistem, pa je Državni svet dostojen predstavnik Republike Slovenije. Državni svet RS sprejemam kot sodelovanje različnosti v smeri budnosti, uporabnosti, opozarjanja, gospodarnosti, preglednosti in pripravljenosti za medsebojno razumevanje. Kljub različni sestavi državne svetnice in svetnike povezuje odgovornost »za blaginjo državljank in državljanov Republike Slovenije«. Z dosedanjim delom sem spoznala, da se v Državnem svetu ravno zaradi njegove specifične sestave velikokrat »preveri uporab nost zakonodaje". Osnovni pomen in vlogo Državnega sveta vidim širše kot dnevno politična dogajanja, saj je demokracija proces, ne pa enkraten dogodek. POŠTA SLOVENIJE OBVEŠČA Nove priložnostne znamke Pošta Slovenije je pred kratkim izdala več novih priložnostnih znamk, ki jih predstavljamo tudi v našem časopisu: • 50 LET SVETA EVROPE - s to znamko želi Pošta prispevati k prepoznavnosti te najstarejše skupne evropske organizacije, ki je bila ustanovljena 5. maja 1949 in ima danes 40 članic. Najpomembnejša konvencija Sveta Evrope je Konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah; • GOLICA 1835 - nenapisani zakon pravi, da naj bi se vsak Slo venec vsaj enkrat povzpel na Triglav, enako pa naj bi veljalo tudi za Golico: vsak Slovenec naj bi najmanj enkrat obiskal Golico ali vsaj rovte pod njo, da bi se naužil belega paradiža narcis. Bogatejši bo za vso neizmerno lepoto, ki jo ustvarjajo nežni beli, dehteči cvetovi. • 50 LET FILATELISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE zbiranje znamk je staro toliko kot znamke same in že leta 1865 je bilo v Parizu ustanovljeno prvo znano filatelistično društvo, v Sloveniji smo zvezo ustanovili pred 50 leti; • CINABARIT IN ŽIVO SREBRO/IDRIJA 500-letno rudarjenje je omogočilo razcvet rudarskega mesta Idrije, ki je danes čudovit spomenik naravne, tehnične in kulturne dediščine in vreden po drobnega ogleda; • TRIGLAVSKI NARODNI PARK - nepokvarjene narave je vedno manj, potrebe po njej pa so vse večje. Varovati in ohranjati, kar je v naravi še ostalo prvobitnega in zato dragocenega, je nalo ga vseh, tudi priložnostne znamRe Pošte Slovenije. V. V. /lamnik Domžale BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Še o različnih napisih Mama z dvema otrokoma je sedela v neki ljubljanski čakalnici. Šestletni sinček, ki ga je imela na kolenih, jo je vprašal: »Mami, kaj pa je napisano na tistihle vratih?« Mama pogleda na vrata in reče Lukcu: »Napisano je: NI VSTOPA.« »Kaj pa to pomeni?« vpraša Lu-kec. »Da se ne sme iti noter,« pojasni mama. V tem se oglasi osemletna hčerka, ki je z zanimanjem poslušala pogovor. »Mami, tole pa nekaj ne bo držalo, jaz sem videla že tri gospe v modrih oblekah, ki so šle noter, dve pa sta prišli že tudi ven.« »Po svoje imaš prav,« ji odgovori mama. »Ja, mami ali pa je ta napis sploh ,ta' prav?« vrta hčerka naprej. »Seveda ni. Bolj prav bi bilo, če bi bilo napisano VSTOP SAMO ZA ZAPOSLENE.« Hčerka pa: »Mami, kdo so to zaposleni?« »Vsi, ki v tej veliki hiši delajo,« ji razloži mama. Hčerka je nekaj časa tiho, potem pa nadaljuje: »Zadnjič sem na nekih vratih videla napis VSTOP PREPOVEDAN!, vrata pa so bila do kraja odprta. Mama ji pomirljivo odgovori: »Najbrž je tisti, ki je šel noter, vrata pozabil zapreti. Napis na vratih pa gotovo ni pravi. Bolj primeren bi bil VHOD SAMO ZA DELAVCE. Ce ljudje hodijo ven in noter, potem je napis VSTOP PREPOVEDAN napačen in je vse to nesmiselno.« »Mami, kaj pa je to - nesmiselno?« hoče vedeti hčerka, »ali to pomeni, da ne smemo misliti?« »Ne, Marjanca, to mogoče pomeni, da je tisti, ki je na vrata dal tak napis, bolj malo mislil.« Ob vsem tem lahko pomislimo ša ne druge napise. Recimo KADITI PREPOVEDANO. V vratarnici neke velike in pomembne kulturne ustanove v Ljubljani sem videl majhen napis KADITI PREPOVEDANO, zraven njega pa velik napis PROSIMO, DA V TEM PROSTORU NE KADITE. Seveda je bolj prijazen veliki napis. Po gostilnah prostore označujejo z napisi ZA NEKADILCE in ZA KADILCE. V številnih gostilnah pa to žal ne velja. Verjetno je za kulturne kadilce bolj primeren napis PROSIMO, DA TUKAJ NE KADITE. Nekulturnemu kadilcu pa tako in tako noben napis nič ne pomeni, pa naj bo takšen ali drugačen. Hvaležno in za dobro moramo vzeti napis PAZITE, STOPNICA in podobna opozorila. Zanimivi so tudi napisi pri okencih v bankah in menjalnicah, na primer PROSIMO, PREŠTEJTE DENAR. Žal pa na številnih napisih manjka vejica. Napako lahko najdemo tudi na napisu v trgovini KUPLJENO. BLAGO NE MENJAMO. Napačen in še čuden povrh pa je napis ODPIRALNI ČAS OD 8. DO 12. ure... Včasih srečamo na vratih kakšne trgovinice tudi zelo neodgovoren in neroden napis PRIDEM TAKOJ. Še posebno, če je šel trgovec ob tem na malico. Po svoje zabaven in vabljiv je bil predvojni napis nad vrati restavracije DAj-DAM v Ljubljani, in sicer JUTRI TOČIMO ZASTONJ. Danes pa bi lahko na vrata naše vladne palače napisali VČERAJ SMO TOČILI ZASTONJ. To pa seveda le pod pogojem, da ne bi kak nepridiprav vse to pomešal in povezal z našimi milijardnimi dolgovi. FRANCE CERAR BODICE Tri domače Narava je kaj čudna metrga (saj v njej se mesi vse od kraja) Občina, ki si odpadkov ne sortira, ljudem prihodnost slabo fabricira. Čista pomlad Ljubitelji narave na sprehod; a s štirinožniki nevaren je obhod, če vrečko »zanje« le ste pozabili, naravo neokrnjeno da bi pustili. Lukovica in Moravče »ZA« svoja občinska časopisa? Naj le vprašajo Mengšane, kako gre to, koliko je to dobička na posamezno glavo. Ena sosedova Trzinska občina - ločenka (in finančna devica brez velike dote) Če Trzinci si cestninsko bi postajo le postavili, za plačilo »svoje« avtoceste brž odpadle bi skrbi. In dve državni Enote Volt, vat, amper so za elektriko. Na novo za novinarsko nam etiko (no, predlog je začetniški in svež) enota za žaljivke - bi bila enjež? Miloševič ves svet uči balkanskih kozjih molitvic Slovenija pa vse te že na pamet zna, zato v Guinnessovo knjigo priti zna. FRANCE CERAR G. Janez Jeglič, predsednik Zveze šoferjev in avto- program za letošnje leto. (slika levo). mehanikov, je na redni letni skupščini združenj Udeleženci skupščine so pozorno prisluhnili nalo- predstavil uspešno opravljeno delo v letu 1998 in gam, ki jih čakajo v letu 1999. (slika desno). REDNA LETNA SKUPŠČINA ZŠAM DOMŽALE Vozite varno in preudarno! Zveza šoferjev in avtomehani-kov ima v naši občini lepo tradicijo, saj letos praznujejo že 4'{-letnico uspešnega dela. Pred letom 1990 so v društvu združevali številne avtomehanike in šoferje, potem pa se je njihovo število precej znižalo (izguba dela), tako da danes šteje društvo okoli 100 članov, ki so se v marcu zbrali na redni letni skupščini, da bi pregledali v letu 1998 opravljeno delo, hkrati pa so sprejeli tudi program za leto 1999. V poročilu o delu v preteklem letu je g. Janez Jeglič, dolgoletni predsednik ZŠAM, ugotovil, da je bilo delo društva v letu 1998 zelo uspešno. Vključevali so se v akcije, ki jih je organiziral Svet za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Občini Domžale in bili deležni mnogih pohval in zahval. Leto 1998 je bilo za ZŠAM pomembno tudi zaradi sprejemanja novega Zakona o var- nosti v cestnem prometu, pri oblikovanju tega so sodelovali s predlogi in pripombami, od katerih so nekatere tudi upoštevali. Posebej so se organizirali tudi za nastop na lanskoletnem sejmu obrti in podjetništva, kjer se je predstavljala njihova avtošola, hkrati pa so skupaj z Območno obrtno zbornico Domžale pripravili tudi predavanje o novem Zakonu o varnosti v cestnem prometu. Prav ta zakon naj bi na naše ceste prinesel več reda, hkrati pa naj bi pomenil večjo prometno varnost za vse udeležence, zato so organizatorji pričakovali številne obiskovalce. Vabili so jih s številnimi pozivi prek medijev, zato so bili zelo razočarani, ko je strokovno dobro pripravljeno predavanje obiskalo le malo zainteresiranih voznikov in drugih udeležencev v prometu. Ob tem pa g. Jeglič opozarja zlasti na še ne sprejete pod- zakonske akte, ki bi zagotovili dosledno uresničevanje v zakonu predpisanih ravnanj. Čeprav je rok za sprejem aktov predpisan (eno leto), po mnenju predsednika ZŠAM ta rok ne bo upoštevan. To pa hkrati pomeni, da številne nedorečenosti ne bodo razrešene in da Zakon o varnosti v cestnem prometu tudi v letošnjem letu ne bo zaživel, kot bi moral. Veliko dela so opravili tudi pri pridobivanju potrebnih dokumentov za licence avtopre-voznikov. Svoja bogata strokovna znanja in praktične izkušnje člani ZŠAM Domžale uspešno posredujejo novim voznikom v svoji avtošoli, ki je znana kot odlična šola za bodoče voznike, saj po uspešnosti še vedno spada med najboljše avtošole na našem območju. Vabijo vse za-inleresirane, da se oglasijo v njihovi pisarni v Domžalah. Leto 1998 je prineslo uspeh tudi njihovi tekmovalni ekipi, ki so jo sestavljali: Peter Šare, Štefan Starbek, Milan Šinkovec (vodja) in Anton Urankar. Tekmovalci so se brez posebnih priprav udeležili 1 7. državnega tekmovanja voznikov in avto-mehanikov v Velenju, kjer so se pomerili tekmovalci iz vse države. Ekipa /ŠAM Domžale je osvojila dru go mesto, tretje mesto pa je pripadlo g. Petru Šarcu. ZŠAM Domžale uspešno sodeluje s sosednjimi združevanji v okviru ljubljanske regije, uspešno je sodelovanje z zvezo, kot odlično pa so ocenili tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in izrazili pričakovanje, da bo tako tudi v prihodnje. Podobne naloge, kot so bile uresničene v letu 1998, so našle svoj prostor tudi v programu za leto 1999. Vanj so člani ZŠAM Domžale vstopili trdo prepričani, da naredijo še več za varnost v cestnem prometu, kot so doslej. Ker njihova skrb za večjo varnost na naših cestah ostaja prednost, prosijo vse voznike, naj vozijo Z GLAVO, ne samo z rokami in nogami. Čeprav se vsi jezimo na razmere na cestah, ne smemo pozabiti, da statistika še vedno kaže, da je najpogostejši vzrok za prometne nesreče, (te so pri poklicnih voznikih res bistveno redkejše, kot pri drugih voznikih) ravnanje voznikov oz. človeški dejavnik. Zato srečno vsem udeležencem v prometu, ki naj nikdar ne pozabijo, da na cesti niso sami in da so dobri medčloveški odnosi pomembni tudi na tem področju življenja vseh nas. Hkrati Zveza šoferjev in avtomehanikov Domžale vabi vse udeležence v cestnem prometu in vse, ki skrbijo za varnost v prometu, da tudi v letu 1999 sodelujejo z njimi. V. VOJSKA za popi DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Kdaj Zakon o skladu ačilo vojne odškodnine Ena izmed pomembnejših nalog tako slovenskega društva izgnancev kot tudi domžalske Krajevne organizacije Dl Slovenije je, da vseskozi dajemo pobude za hitrejše uresničevanje Zakona o žrtvah vojnega nasilja in njegovo dopolnjevanje ter spodbujamo vladne organe, da obravnavajo predlog Zakona za poplačilo vojne odškodnine. Čeprav je Vlada RS na zadnjih sejah kar nekajkrat obravnavala to problematiko, še vedno ni določila vsebine omenjenega zakona, čeprav bi morala vedeti, da je v neskladju z načeli pravne države, če zakonodajalec brez stvarno utemeljenih razlogov odlaga zakonske; ureditev, ki je nujna za uveljavljanje priznane pravice posameznika do vojne odškodnine. Nobenega opravilčila ni, da tako dolgo zavlačujejo sprejetje zakona, ki popravlja krivice po 50 letih in zadeva starejše in bolehne ljudi, v glavnem pa tudi najrevnejši sloj prebivalstva. Zato je Društvo izgnancev Slovenije ponovno zahtevalo od Vlade RS, da takoj pošlje Državnemu zboru v obravnavo in sprejem Zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Hkrati je bila vložena tudi zahteva, da intenzivneje nadaljujejo pogajanja z Nemčijo o poplačilu vojne škode. Za utemeljitev vseh teh zahtev je bila narejena tudi analiza o pri- silnem delu slovenskih izgnancev 1941-1945 vokupatorskih državah. To je na osnovi podatkov, ki jih je zbirala tudi domžalska organizacija, pripravilo Društvo izgnancev Slovenije. Na osnovi dodatnega popisa je bilo pridobljenih več kot 12.000 izpolnjenih formular- jev, a še vedno prihajajo. Iz njih so razvidne številne tovarne in zasebniki, v katerih so morali izgnanci odslužiti vsak grižljaj in čorbo, ki sta bila stokrat poplačana s prisilnim delom. Vse izgnance, ki for mularjev še niso izpolnili, vabimo, da to storijo čimprej. V Društvu izgnancev Domžale se pripravljamo na poletne dejavnosti. Tako bomo predvidoma v juniju pripravili obisk Primorske (na pot bosta prijavljene nekdanje izgnance, ki bodo o času odhocia pravočasno obveščeni, odpeljalo dva avtobusa), udeležili se bomo tradicionalne prireditve ob 7. juniju - dnevu slovenskih izgnancev, vodstvo društva pa bo sodelovalo tudi na vsakoletni skupščini Društva izgnancev Slovenije; ta bo letos v Celju. Pridružite se nam in potrudite se, da boste lepo preživeli praznične dni! D. I. LOVSKA DRUŽINA VABI Očistimo gozdove in polja V soboto, 24. aprila s pričetkom ob 8. uri se bo začela vseslovenska čistilna akcija, ki jo pripravlja Lovska zveza Slovenije z območnimi lovskimi zvezami in lovskimi družinami. Prav lovske družine so zadolžene za organizacijo na svojem območju, kjer delujejo: gozdovi, travniki in polja. Velikokrat namreč na ta območja brezvestni občani odlagajo razne odpadke z enim samim namenom, da imajo doma lepo in čisto. Samo nekaj korakov od njegove parcele ga ne zanima več, ne vidi nič. Še hujše: posebno kvalificirani nesramneži odlagajo daleč v gozd odpadke, ki sploh niso ali vsaj dolgotrajno niso razpadljivi in se ne zavedajo, da je gozd dom gozdnih prebivalcev in raznovrstnih živali. Ker vidimo vse naokrog razne odpadke, žal pa ne, nemarnežev, ki to počno, Lovska družina Domžale vabi in prosi organizacije, šole in občane;, da se pridružijo lovcem na že omenjeni datum in uro na čim bliže določenem mestu, kjer živijo. Vnaprej je določenih šest zbirnih mest, kjer bodo zabojniki za odpadke;, in sicer: • na Kolovcu pri prvi vodozbirni postaji, • v kamnolomu na Šumberku; • na Črnelem pri križišču bližnje graščine, • pod Krtinskim hribom ob cesti Želodnik Krtina • pri spomeniku v Rudniku, • na Rovih pri Gostilni Pire:. Vsi udeleženci naj bodo primerno obuti in oblečeni, na zbirnih mestih pa bodo dobili rokavice, PVC vrečke za odpadke in druga navodila. Akcija bo predvidoma trajala do 13. ure, potem pa vse udeležence akcije vabimo k ribiški koči v Črnelem, kjer se bomo ob jedači in pijači pogovorili o akciji, marsikdo pa bo lahko navezal nova prijateljstva in znanstva. Zatorej, občani, udeležite se čistilne akcije, da bomo skupaj vsaj delno očistili naravo! Lep pozdrav UPRAVNI ODBOR LOVSKE DRUŽINE DOMŽALE Velikokrat nas pešci in kolesarji opozarjajo, da v mestu ni pravega prostora zanje, da lastniki jeklenih konjičkov parkirajo, kjer pač najdejo mesto. Nanje se navadno jezijo tudi mamice z otroškimi vozički, saj so pločniki in prehodi zasedeni in morajo z vozički na ceste, te pa so zaradi gostega prometa zelo nevarne. Na to najbrž ni mislil lastnik tegale jeklenega konjička, ki je z njim zasedel kar kolesarsko in peš pot v centru našega mesta. Fotografijo je poslal eden izmed naših bralcev, ki ga je neznani voznik tako razsrdil, da je njegovega jeklenega konjička poslikal. ur ^'iMMmmmmm Domžale /lamnik PREDSTAVITEV DVEH KNJIG DR. VELIMIRAVULIKIČA Knjige, ki nas osrečujejo in lepšajo življenje »Ob predstavitvi poslednjih, ne pa zadnjih dveh knjig, naj čestitam svojemu prijatelju dr. Veljku Vulikiču, saj je eden redkih, ki je dobil Schavvobovo priznanje, ki ga naše društvo namenja predvsem tujcem,« je na predstavitvi dveh knjig, KIRURGOVO ŽIVLJENJE in MOŽ DVEH DOMOVIN poudaril prim. dr. Franc Štolfa, pisatelj in predsednik društva zobo-zdravniških delavcev Celje in nadaljeval: »Vsak narod si mora zaslužiti svojo identiteto in del tega je tudi obujanje spominov na velike ljudi, ki so vplivali na zgodovino naše domovine. To s svojim delom odlično opravlja prav dr. Vulikič, saj mi nismo od včeraj, in lahko samo nadaljujemo njihovo delo. S svojimi strokovnimi in drugimi knjigami (Priročnik za bolničarje, zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem, Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940, V zrcalu Rač-nega potoka, V pajkovi mreži, Pota njegove mladosti, Beg iz pekla, senator s sv. Trojice, Dr. jože Rant - oče slovenskega zobozdravstva, Bratje Pir- Dr. Velimir Vulikič med odgovarjanjem na vprašanja, ki mu jih je na predstavitvi dveh knjig postavljal prof. dr. Zvone Žajdela. nat) je dr. Vulikič obogatil slovensko medicino in zdravstvo ter vse nas, saj je napisal veliko lepih knjig, ki nas bodo osrečevale in nam lepšale življenje. Prof. dr. Zvone Žajdela, naslednik dr. Franca Čelešnika, junaka knjige Kirurgovo življenje, ki je ustvaril novo ustno in čeljustno kirurgijo, je dr. Vulikiča vprašal, kako je začel pisati o dr. Če-lešniku. Dr. Vulikič je rad povedal, da povezuje podatek s podatkom, kot kamen na kamen zlaga besede in tako je na pobudo družine Čelešnik nastalo Kirurgovo življenje, najlepše darilo slovenskemu zobozdravstvu ob 50. letnici čeljustne kirurgije. Pisanje knjig je zanj zelo odgovorna naloga. Tak je tudi zapis življenjepisa pionirja sodobnega zobozdravstva in čeljustne kirurgije. Ključne trditve se ujemajo z življenjskimi in zgodovinskimi dogajanji in strokovne ocene so odlične. Sam je do sebe zelo trd in neizprosen, obe predstav Ijeni knjigi pa pisatelj Vulikič ni prav podrobneje predstavil, saj je sam dejal, naj ljudje knjigi preberejo. Ob tem pa še opozorilo: če ju boste želeli prebrati, pohitite, saj sta že skoraj razprodani. Dr. Vulikič je tudi povedal, da polovico knjig izda v založbah, drugo polovico pa v samozaložbi. Ob koncu zanimivega pogovora pa smo še izvedeli, da ima v rokopisu knjigo o svojem lanskem obisku v Avstraliji, kjer je skupaj z g. Ljubom Pirnatom predstavljal knjigo o bratih Pirnat in da je pri pisanju precej nediscipliniran, vendar se trudi, da vsak dan napiše vsaj nekaj. V kulturnem programu so zapeli bratje Pirnat, zaigrala je pianistka Maja Filipič, avtorjeva vnukinja, povezovalka pa je bila ga. Draga Jeretina Anžin; ta je iz obeh knjig prebrala najbolj zanimive odlomke. Po pesmi Okteta bratov Vse mine smo poslušali še predstavitev druge knjige, Mož dveh domovin. Polovico v samozaložbi, polovico v založbah, bi več v založbah, vendar je treba predolgo čakati. Avtorju dveh novih knjig je čestital tudi g. Alojz Stražar, predsednik Zveze kulturnih društev Domžale. V. VOJSKA Letošnje šmarnice o škofu Janezu Gnidovcu »Že šmarnice bele cveto...« V naših cerkvah se bodo kmalu spet začele šmarnice, ta stara maj-niška pobožnost, ki se pri nas redno opravlja vse od srede prejšnjega stoletja (1852). Poleg nje so se včasih verniki ob večerih zbirali pri vaških kapelicah. Peli so Marijine pesmi, prebirali šmar-nično branje in molili. To so bila zlasti za otroke nepozabna verska doživetja. Ponekod oživljajo te običaje. Pri šmarnicah največkrat poslušamo branje o božji materi Mariji, večkrat pa ludi o svetnikih in svelniških osebnostih, ki jih je navdihoval Marijin zgled. Letos bomo prvič prisluhnili šmarnicam o življenju in delu svetniškega škofa janeža Fr. Gni-dovca (1873-1'ii't). Napisal jih je lazarist Anton Pust in jim dal naslov Vsem sem postal vse, izdal pa katoliški tednik Družina. Letos namreč mineva šestdeset let od škofove smrti. Njegovo življenje je povezano tudi z našo občino, najtesneje pa z našim nekdanjim jugom, z Makedonijo in s pokrajino Kosovo, saj je bil petnajst let skopsko-pri-zrenski škof. Deloval je tudi v (.robijah lane/ C aiidovec se je rodil I. 187 i v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec na Dolenjskem. Sedem let mu je bilo, ko mu je umrla mama. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani in bil I. 1896 posvečen v duhovnika. Eno leto je kaplanoval v Idriji in dve leti v Vipavi. Škof Anton B. leglič, ki je takrat zidal prvo slovensko gimnazijo (Škofove zavode v Šentvidu nad Ljubljano), je moral poskrbeti za profesorski /bor in ga je poslal študirat na Dunaj. Tam je na filozofski fakulteti študiral klasično jezikoslovje, slovenščino ter nemščino in I. 1904 dosegel doktorat. Vmes je dve leti poučeval latinščino na gimnaziji v Kranju. Štirinajst let (1905-1919) je bil profesor in ravnatelj na škofijski gimnaziji v Šentvidu. Ko se je poslavljal od Šentvida, mu je v imenu učencev spregovoril tedanji osmošolec Matija Tome. Nalo je stopil v Misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega (lazaristi). Prav tista leta so lazaristi začenjali živahno misijonsko dejavnost z odprtjem Misijonskega središča v Grobljah. janež Gnidovec je spoznal, da je tukaj njegovo mesto. S svojimi sobrati je na mnogih župnijah vodil ljudske misijone. Imel je pretresljive govore, ki so ljudi ganili do solz. Bil je tudi spovednik sester usmiljenk in kaznjenk v Begunjah na Gorenjskem in ravnatelj novincev Misijonske družbe. V grobeljski cerkvi je ob nedeljah redno maševal. Ljudje so se še dolgo spominjali njegovih pridig. Škof med Makedonci in Albanci L. 1924 je bil janež Gnidovec imenovan za skopsko-prizrenskega škofa. Novembra je prejel škofovsko posvečenje v cerkvi Srca lezusovega na Taboru v I jubljani, decembra pa je bil ustoličen v Prizrenu. Tamkajšnja škofija je tedaj obsegala Makedonijo, Kosovo, Metohijo in del Srbije IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Vojno je laže začeti kakor končati« Grški mislec Heraklit je zapisal: Vojna (pole-mos) je mati (oče) vseh stvari. Ob prizorih, ki smo jih gledali ali jih še gledamo z Balkana, bi skoraj pritrdili tej strašni misli. Tudi pregovorov o vojni je obilo; to dokazuje, da ta grozota spremlja človeka skozi vso zgodovino. Stari Lalinci so svetovali: Ako želiš mir, pripravljaj boj (vojno). Zveni protislovno, loda politiki so prepričani, da se je to na< elo zaslraševa nja obneslo tudi v oboroževalni tekmi v lem slo letju. Izraža medsebojno nezaupanje. Brez zaupanja pa tudi trajen mir ni mogoč. Vojna ne »pade z neba«, ampak se začne po malem, predvsem s prepirom. Ljudska modrost svari: Kdor seje veter, žanje vihar. Kdor seje zmajeve zobe, ne more žeti miru. Vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani (Mt 26,52) Kdor kupi sulico, dobi vojno za dodatek. Kdor išče prepir, bo našel vojno. Kdor živi od meča, tudi umre od meča. Marsikdo lahko začne vojno, a malokdo jo more končati. Kjer ni pravičnosti, tudi ni miru. Pregovori slikovito opisujejo zlo, ki ga prinaša vojna: Ko je vojna, smrt proslavlja. Ko se začne vojna, se odpre pekel. Ko izbruhne vojna, hudič širi pekel. Mir zbira, vojna raztresa. Vojna ruši, mir hrani. Kar mir nakloni, vojna požre. V vojni vsi izgubljajo. Ko govori orožje, molčijo zakoni. Prva žrtev vojne je resnica (namig na lažno propagando). Proti kanonom ne obvelja nobena pravica. Kamor se naseli vojna, od tam se odseli sreča. Pri pravdanju in prepiru nihče dosti ne pridobi. Kjer vojska vzame, še trava ne raste. Če se mogočni (veliki) prepirajo, mali umirajo. In ko je vojne konec? Norec sklene mir potem, ko je škoda že tu. Po vojni je dosti junakov. Zmaga ima mnogo očetov, poraz je pa sirota brez staršev. Vsaka vojna se konča tam, kjer bi se morala začeti (to je: za pogajalsko mizo). Vojna ali mir? Stoletna človeška izkušnja se vedno postavlja na stran miru: En mir je več vreden (boljši) kot deset zmag. Kdor ohrani mir, ohrani bogat zaklad'. Boljši en mir ko sto vojsk. Slab mir je boljši kot dobra vojna. Bolje tenak mir kakor tolst prepir. Bežečemu sovražniku postavljaj zlate mostove. Mir in sloga sta zgradila vsa mesta. Živi v miru z vsemi, vojskuj se samo s svojimi napakami. Na nekem plakatu sem nedavno prebral tole misel: Nekateri pravijo: Oko za oko. Kaj pa, ko bomo vsi slepi? B. D. Škof Janez Fr. Gnidovec (1873-1939) v Sandžaku. Na tem ozemlju je prebivalo ok. milijon pravoslavnih, nekaj manj muslimanov in le ok. 30.000 katoličanov, med katerimi so bilo v večini Albanci, za njimi pa Hrvatje in priseljenci. Škot je bival v Prizrenu. Gnidovec se je z vso misijonarsko vnemo vrgel v delo. Začel je izdajati verski list Blagovijest in sezidaj malo semenišče. V zgodovino teh krajev se je zapisal kot graditelj cerkva. Skupaj s sodelavci (frančiškani in jezuiti) je zgradil osemnajst novih cerkva in kapel na Kosovu in po Makedoniji, šolo v Letnici, deško zavetišče in prosvetno dvorano v Skopju. Imel je devet škofijskih sinod (shodov), kjer so se zbrali duhovniki škofije. Vernikom je poslal enajst pastirskih pisem, obhajal je tri ev-haristične in dva marijanska kongresa. Ustanavljal je bratovščine ter dobrodelna gibanja in organizacije. Delal je tudi za edinost med kristjani. Slu bel je za vernike vzhodnega obreda (zedinjene) in bil spoštljiv do pravoslavnih in muslimanov. Bil je človek molitve, velikega zaupanja in samoza-tajevanja. »Škofijo je vodil na kolenih«, piše A. Pust v letošnjih šmarnicah. Že I. 1933 je škof Gnidovec resno obolel in odtlej ga je mučil glavobol. Januarja! 1939 je hudo bolan sam odpotoval v Ljubljano in tu 3. februarja umrl. Pokopan je med sobrati lazaristi pri Sv. Križu na Žalah. Bliža se časti oltarja Nadškof dr. Franc Rode je o svojem sobratu Gnidovcu zapisal: »Iz njegovega lepega in čistega obraza kar žari veselje, kot da se pogovarja z angeli, kot da že prebiva v božjem kraljestvu.« Bil je zares človek junaških kreposti: ponižnosti, preprostosti, krotkosti, čistosti... Njegovo škofovsko geslo ga najlepše označuje: Vsem sem postal vse. Neki pravoslavni škof, ki ga je poznal, je izjavil: »Če bi bil naš, bi ga že zdavnaj častili na oltarju.« Postopek za razglasitev za blaženega je bil na škofijski ravni v l jubljani končan že I. 1984 in vse spise so poslali v Rim. Letos bo papež škofa Antona M. Slomška razglasil za blaženega. Želimo in pričakujemo, da bodo za njim tudi škof Janez Gnidovec in drugi naši svetniški kandidati - Friderik Baraga, Vende-lin Vošnjak in Lojze Grozde - pred vesoljno Cerkvijo razglašeni za svetnike. Tudi v ta namen bomo kristjani molili pri letošnjih šmarnicah. . BOGDAN DOLENC Podoba nekega kraja Gre za središče Radomelj. Nekateri prometni strokovnjaki predvidevajo namesto semaforiziranega križišča veliko krožišče (glede na majhen prostor) ali kot se mu danes moderno reče RONCK). Kljub temu da absolutna večina Radomljanov in okoličanov izgradnji krožišča nasprotuje, ga prometniki stari vasi Radomlje vztrajno vsiljujejo. Prvotno zarisano krožišče je imelo notranji krog velik le 5 metrov, kar bi glede na razpoložljivi prostor nekako šlo, toda krog je bil absolutno premajhen za velike in težke tovornjake s prikolicami. Zdajšnja risba ima notranji krog premera 15 metrov. Tako veliko krožišče pa pokrije ves park in grobišče, sega do Špornove hiše in do stavbe Napredkove trgovine, čez četrti vogalni del pa teče Mlinščica. Če bi prišlo do te variante, v središču Radomelj ne bi bilo več nobenega »zraka« in nobenega praznega ali prijaznega prostora, kjer vaščani ob srečanju postojijo, da se pozdravijo in malo pogovorijo Nova stavba žal »štrli« na cesto in stiska središče Radomelj. Kje je ob cesti prazen prostor za parkiranje po pet minut? -Po prvotnem načrtu, ki je bil predstavljen Svetu KS Radomlje, je bila stavba precej odmaknjena od ceste - stavba je »dihala«. Kaže, da krožišče rešujejo samo iz zornega kota pretoka prejmeta. Kje pa je deset drugih pogledov? Res pa Je, da bi promet glede pre-točnosti pridobil. Toda, ali je pretok tako zelo kritičen le v Radomljah? Če pogledamo v Domžale, Mengeš ali v Kamnik, krožišča ni ne na Duplici, ne v Mengšu, ne v Trzinu, ne v Domžalah, ne na Viru, ne v Dobu in ne na Želodniku, to je na odcepu za Moravče. Povsod pa je najmanj še enkrat več prostora kot v Radomljah. Na kamniškem področju je krožišče samo v Podgorju. Krožišče bi lahko imeli v Ljubljani na Ajdovščini, na križišču pri Delavskem domu, na Dunajski cesti ob železnici in še na vseh vpadnicah. Imamo pa samo veliki rondo pri Tomačevem in manjšega pri ljubljanskih Žalah. V Radomljah ne bi bilo tako kritično, če ne bi bilo tako malo prostora. V primeru, če bi le prišlo do zgraditve krožišča, bi Radomlje do bile popolnoma drugačen videz, pogled na središče, dobile bi čisto nov značaj. Starega bi izgubile, s tem pa bi izgubile tudi svojo dušo. Nekateri pretirani vizionarji bi radi prehitro uničili vse staro. Pri prehitrem spreminjanju se kdaj naredi tudi Škoda. Prehitro spreminjamo stare vrednote, stavbe, značilnosti kakšnega kraja. Lep primer so Domžale; pred vojno so bile še velika vas, danes so mesto. Na srečo sta ostali vsaj dve značilni stavbi - Kulturni dom in Flerinova stara večini razglednic iz Pariza je £ nalo. ifflov stolp, iz Al pola, iz Rima pa bazilika sv. Petra. Le kakšno bi vse to bilo, če bi v neposredni bližini teh evropskih znamenitosti štrlele v zrak stanovanjske ali poslovne stolpnice. Slovenci pa vse to znamo. V Ljubljani sta tik za nunsko cerkvijo dve stolpnici, stolpnice pa so tudi ob cerili Sr ca Jezusovega in ob šempetrski cerkvi. Še čudno da niso bile zgrajene tudi na ljubljanskem Gradu. Tudi dušo Kopra, starodavnega obmorskega mesta, smo za vselej uničili. V tej čudoviti starini dve moderni stolpnici kipita v zrak in se med okoliškimi antičnimi zgradbami, polnimi zgodovine in med starimi ozkimi uličicami verjetno slabo počutita. Kaj če bi zdajle pod Kamniški Mali grad postavili nekaj visokih stolpnic, ki bi s svojo viši no konkurirali malograjski cerkvici? Ali v Radomljah krožišče bo ali ne, naj ne bo le presoja prometnih strokovnjakov, pač pa še precej drugih, čeprav nazadnje - spodobi se, da bi bili tudi Radomljani kaj vprašani, pravzaprav vsi tisti, katerih sedemletni otroci tod mimo hodijo v šolo. Za otroke, ki pri prečkanju ceste ne bi videli zelene luči, bi bilo to težko in nevarno. Tudi na vljudnost voznikov hitrih avtomobilov se je težko zanesti. Lahko so med stotimi vozniki le trije divjaki. Vsem pa se zjutraj mudi v službo, popoldne pa domov na kosilo. Bralcem Slamnika se opravičujem, ker so nekatere misli v tem prispevku že ponavljane. FRANCE CERAR r Občni zbor Društva katoliških izobražencev Franc Bernik Domžale V sredo, 7. aprila 1999, je v Bernikovi sobi Kulturnega doma v Domžalah potekal občni zbor tega društva. Poleg volitev vodstva so sprejeli tudi okvirni načrt za delo v letošnjem letu. Ponovno so tudi poudarili glavni namen tega društva, to je delovanje in izobraževanje članov in zainteresirane javnosti o krščanskih vrednotah. Poleg predavanj, ki jih bodo organizirali med letošnjim letom, bo društvo za svoje člane in simpatizerje, tako, kot je bilo to že v lanskem letu, pripravilo tudi zanimiv in poučen izlet. Predlogov za delo je bilo še mnogo in jih bo v celoti kar težko uresničiti. Vse je namreč povezano s financami, glavni vir dohod- kov društva pa so članarina in prostovoljni prispevki. A kljub temu se da z dobro voljo narediti mnogo, o tem so se prepričali vsi prisotni, ko so slišali letno poročilo o delu društva, ki ga je predstavil njen predsednik g. Matjaž Kar-lovšek. Po uradnem delu je občni zbor popestri dr. Velimir Vulikič s predavanjem o njegovih vtisih iz po potovanja po Avstraliji in srečanja z našimi rojaki, ki živijo na tej peti celini. Občini zbor se je zaključil z družabnim srečanjem, na katerem so člani v neformalni obliki ob prigrizku in dobri kapljici medsebojno izmenjavali predloge in želje za delo društva v bodoče. JANEZ STIBRIČ /lamnik Domžale Dober dan, g. Lado Smolnikar Iz Krajevne skupnosti, kjer sem doma, smo v Slamniku predstavili že kar nekaj ljudi. Predstavili so nam vsak svojo življenjsko pot in usodo. Te so bile različne, ene bolj vesele, druge žalostne, vsaka po svoje zanimive in' včasih tudi poučne. Življenjska pot mojega današnjega sogovornika je zanimiva, pestra, pa tudi vesela, saj je gospod Ladislav Smolnikar, Bezjakov Lado, vesel človek. Njegova stalna spremljevalka je harmonika in družba, v kateri je gospod Lado, je vedno vesela in sproščena. Pravi Dobljan G. Lado je pravi Dobljan, njegova mama Marjeta Gerlič je bila Bezjako-va, oče Jakob Smolnikar pa Štibjev z Gorjuše in najprej so živeli pri Bezjako-vih. Z veliko odrekanji so zgradili novo hišo, v kateri se je 20. marca 1928 kot zadnji od štirih otrok (Jakoba, Metke in Slavke) ob pomoči tedanje babice Tin-ce, rodil moj sogovornik. Spomini na zgodnje otroštvo so povezani z otroško igro, pa tudi s tem, »da so me vsi tepli, ker sem bil najmljaši«, se spominja g. Lado. Ampak to ne misli čisto zares, saj ima na otroštvo lepe spomine. Oče je bil cimperman, zaposlen v papirnici Količevo, ob delu pa je naredil številne grušte. Na majhni kmetiji je delala mati. Tedaj življenje ni bilo lahko, na kar mojega sogovornika spominja tudi droben dogodek, ko je v sestrinih čevljih, ki so ga močno tiščali, hodil v meščansko šolo v Domžale. Vojna Vmes je prišla vojna in v mladem fantu pustila svoje sledi. Se danes se spominja, kako je neko noč s cizo vozil filc iz Papirnice Količevo za potrebe partizanov v Račo. Drugi dogodek bi bil lahko bolj tragičen, saj so ga Nemci presenetili na češnji na domačiji Opaškanev, ki so jo pomagali obdelovati, ker so Opaškarjeve izselili v Nemčijo. Odpeljali so ga na Krumperk, češ da je »vohunil«, od tu pa ga je rešil oče, ki je povedal, da je mladenič le obiral češnje, ne pa opazoval okolico. Od trgovca do trgovskega potnika V meščansko šolo se je vpisal po zaključku osnovne šole v Dobu, nato pa jo je zapustil in se odšel učit za trgovca v tedanjo trgovino pri Menartu (današnji Super N), kjer so prodajali vse: od tekstila do hrane in galanterije. V šolo je najprej hodil peš, kasneje s kolesom, delovni čas pa je bil deljen. Dve prosti uri med dopoldanskim in popoldanskim turnusom je navadno izkoris- til za pot do doma - za kosilo. Včasih kosila za odmor ni bilo, ker je bilo treba pospraviti, pomesti, počistiti sneg. Spominja se, kako je preskočil razred na tedanji poklicni šoli, kjer je bil prof. Milan Flerin. Ker na vratih ni bilo napisa, je stopil kar v tretji razred. C. Milan Flerin ga je opozoril, da je zgrešil razred, in mimogrede dejal, naj kar ostane, če si upa. Ostal je in razred naredil in s tem šolo končal leto prej. Vajeniške dobe mu niso skrajšali in je moral opraviti vsa tri leta tedaj predpisane vajeniške dobe. Plačila ni bilo, bila pa je nagrada, ki si jo dobil, če si bil priden. Od Menarta ga je pot vodila do trgovine Kmetijske zadruge. Zanimiva slu-ža je bila tudi v razprodaji pri Turku v nekdanji Majheničevi hiši, prijetni pa so tudi spomini na delo poslovodje v Tobaku. Slaščičarno in delikateso Domžale je leta 1959 prevzel na pobudo nekdanjega slaščičarja Lenčka. Tu je ostal šest let in lahko se pohvali, da je skupaj s svojimi dekleti zelo uspešen. Kavarna, kot so jo imenovali tedanji Domžalčani, je bila najbolj obiskan lokal tedaj, njen poslovodja, edini moški med 14 zaposlenimi, pa se je trudil, da bi bili gostje zadovoljni. Z avtobusom se je vozil v Ljubljano, nakupoval, zložil vse v vrečo in nazaj na avtobus ter v slaščičarno in delikateso. Lokal je bil odprt vse dni v tednu, kavo so kuhali v lončkih, samo po eno, in gost je dobil vedno svežo, odlikovala jih je prijaznost in dobra postrežba. K uspešnosti je veliko prispeval vedno veseli gospod Lado. Tam je ostal vse do leta 1965, ko je še zadnjič zamenjal svojo službo. Odšel je v Veletekstil, kjer je bil nekaj časa poslovodja, nato pa kar 20 let trgovini potnik za Gorenjsko, Primorsko, Notranjsko in Istro vse do Crikvenice. Tedaj je ugotovil, da je to tisto, kar si želi, kar lahko opravlja z največjim veseljem in velikim uspehom, zato mu je bilo težko oditi v pokoj. Domači so ga želeli doma, v tedanji službi pa najboljšega trgovskega potnika tudi niso želeli izgubiti. Zmagali so domači in gospod Lado je ostal doma. Ob tem ga vprašam tudi o razliki med nekdanjimi prodajalci in sedanjimi in pravi, da predvsem v večji prijaznosti. Te je zlasti v zadnjem času vedno več, vzrok pa vidi v tem, da sedaj drug drugega potrebujemo. Z ženo sta poročena od leta 1952, s tremi hčerkami, Lad-ko, Majdo irj Margi, ter njunimi družinami živijo v Čopovi ulici v Dobu. Tako sedem vnukov nima daleč do svojih starih staršev, ki jih »crkljata«, vedno dobrodošli gostje pa so tudi vsi drugi domači, ki vsaj ob nedeljah nikoli ne manjkajo pri nedeljski kavici. Brez harmonike mi živeti ni - gospod Lado vselej razvedri še tako število in različno družbo. Nikoli brez harmonike Flarmoniko gospod Lado igra od dvanajstega leta. Za prvo plačo si jo je kupil brat |akob, ampak ker so bili La-dovi prsti bolj spretni, se je naučil igrati sam. Spominja se prvih nastopov pri »Milajznu« in pri Levcu, skupnega nastopanja z ansamblom Veseli Gorenjci, kjer je igral skupaj z Janezom juva-nom, jožetom Breskvarjem in Ivanom Cotmanom. Ansambel je obstajal kar nekaj let in so ga radi poslušali na različnih prireditvah. Rad se spomni tudi večletnega nedeljskega igranja v gostilni Pri Bunkež, ko sta gostilno upravljala še Angela in Tone Boršnar. Najraje je igral znano skladbo Avgusta Stanka ()j Polonca in nikoli ne bo pozabil, kako sta jo z danes že pokojnim Dušanom Matičičem na Viru zaigrala ob 750-let-nici Doba. Pa ne samo te. Številni obiskovalci so jima zaploskali, ko sta v duetu zaigrala Mi smo vojaki korenjaki in kapetan Džimek in še nekatere in ju kar niso mogli spustiti z odra. Zelo rad igra tudi na porokah in kot zanimivost mi pove, da se velikokrat zgodi, da je igral na porokah staršev, ki ga danes vabijo, naj igra na porokah njihovih otrok. Igral pa je tudi na zlati poroki mladoporočencev, ki ju je pred petdesetimi leti pospremil na skupno življenjsko pot. Na porokah in različnih jubilejih, pa tudi izletih, kamor ga vabijo zlasti upokojenska društva, pa ne le igra, temveč vodi tudi družabne igre in pripoveduje vice. Ko sem ga zaprosila, naj mi enega pove, se je nekaj časa obotavljal, nato pa mi mimogrede povedal šalo o zadovoljnem očetu, ki ima tri hčerke: frizerka in trgovka sta pridni in imata veliko dela, tretja, prostitutka, pa ga ima največ, zato ji ob sobotah in nedeljah pomaga tudi mama. V veseli družbi Najbolj je zadovoljen, če svatje oblikujejo veselo družbo, ki zna ustvariti prijetno razpoloženje. To pa je treba znati narediti. Za to pa ni dovolj le dober vsestranski harmonikar, temveč mora biti za to vsa družba. Del tega prijetnega razpoloženja je pesem in te je tudi na današnjih porokah veliko, pravi g. Lado. In še kakšen nenavaden dogodek s številnih igranj mojega so govornika? To je spomin na veselico v Zlatem polju, kjer se je na veselici razvil množičen pretep, v katerem je bilo glavno orožje velik kup klafter, ki jih je pred koncem pretepa zmanjkalo. Harmonika je njegova zvesta spremljevalka tudi ob vsakoletnih pohodih na Hrastovec, rad zaigra borcem, ob njegovi spremljavi pa plešejo tudi člani folklorne skupine iz Osnovne šole Dob. Malce starejši Dobljani se ga bodo spomnili tudi kot igralca. Sam se izmed množice iger najraje spominja glavne vloge v Divjem lovcu, kjer je bila njegova soigralka gospa Pavla Dragar. Malce od tega sta podedovali hčerki Majda in Margi, ki sta sodelovali v igralski skupini, največ: glasbene dediščine pa je po starem očetu podedovala vnukinja Alja, saj igra na sintesajzer in klavir. Upokojenec Kaj dela, ko je v pokoju? »Nikoli nisem bil tako zaposlen, kot sem sedaj,« se smeji in temu pritrdi tudi žena. Uredi vse okoli hiše, pa ne le domače, katere sliko so mu hčerke podarile ob njegovi 70-letnici. Rad kaj postori tudi okoli hiš svojih dveh hčerk, gre sam v trgovino, hkrati pa ne pozabi v roke vzeti harmonike in se naučiti nove skladbe. Najraje igra Slakove, saj Slaka poslušalci radi poslušajo v njegovi izvedbi. Redno posluša poročila in zelo rad rešuje križanke - pa ne za nagrade, čeprav je nagrada dobrodošla, temveč predvsem za lastno zadovoljstvo. Z ženo sta najraje doma, kjer rad pogledata smučarske skoke. Včasih, ko je tekmoval še Bojan Križaj, se je navduševal nad slalomom. Okolje, v katerem živita, je prijetno in z ženo se dobro počutita. Morda bi ob spremembi prometnega režima spremenili uvoz v Čopo vo ulico, postavili semafor na križišče proti Češeniku, predvsem pa odpravili vzroke za poplave, saj je bilo mojemu sogovorniku zelo hudo, ko je opazoval poplavljene hiše. Da bi vsi dočakali Štuklja »Da bi bilo tako kot doslej,« odgo varja na vprašanje, kaj si želi, »da bi vsi, kar nas je, dočakali Stuklja.« Gospod Lado, ki je lani dočakal sedemdesetletnico, jih, glede na svojo veselo naravo, najbrž bo, in pri tem bo zanesljivo ohranil svojo človečnost in dobrosrčnost, ki mu je po mnenju njegove hčerke Margi ne bo nikoli zmanjkalo. O tem je trdno prepričana. Najbrž prav tako trdno kot jaz o tem, da bo gospod Lado tudi v prihodnje spremljal novo poročence na njihovih novih življenjskih poteh, jubilante na njihovih obletnicah in vse druge ter ob tem trosil svo jo dobro voljo. Naj mu je nikoli ne zmanjka, mu želim. Obema z ženo Tončko pa hvala za prijaznost in veliko zdravja na poti do zlate poroke in naprej! -s- CVETLIČNA RAZSTAVA VARBORETUMU VOLČJI POTOK Skupen nastop med evropskimi vrtovi Na pobudo Komisije za turizem pri Oddelku za gospodarstvo in finance Občine Domžale je bil tudi letos sprejet dogovor o skupnem nastopu občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče na spomladanski cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok, ki bo od 24. aprila do 2. maja 1999. Občine bodo ob vhodu v park - v neposredni bližini slovenskega mesta, pripravile skupne predstavitve, kjer se bodo delili tudi prospekti posameznih občin. Ob tej priložnosti bo izdana posebna zloženka, v kateri bodo na kratko predstavljena za turiste najzanimivejša področja po samezne občine. Zloženka se bo delila ob vhodu na razstavo. Občine bodo pripravile tudi preeJ-stavitve in sicer bodo v določenih dneh od 15. do 18. ure pe>sebni pre> grami pe> naslednjem vrstnem redu: 25. april - OBČINA DOMŽALE (Godba Domžale, mažoretke Turističnega društva Domžale, folklorna skupina Turističnega društva Ihan, pianist Matija Cerar z večno zelenimi skladbami) 26. april - OBČINA KAMNIK (harme)nikarja g. Jože Jagr>dic: in g. Božo Matičič ter pevka ga. Jožica Kališnik) 27. april - OBČINA MORAVČE (Pihalna godba Moravče, KD Limbar, Moški in dekliški pevski zbor, ansambel Beli cvet, citrar Rado Kokalj) 28. maj - OBČINA MENGEŠ (predstavile se bodo kulturne skupine iz Občine Mengeš) 2. maj - OBČINA LUKOVICA (kulturni društvi Janko Kersnik Lukovica in Franc Maselj-Podlim-barski Krašnja, MePZ Šentviški zvon, narodno zabavni ansambel Rokovnjači) Posebej se bo predstavile) TURISTIČNO DRUŠTVO RADOMLJE, napovedan pa je tudi nastop gleela-liščnikov iz Občine Trzin, ki bo za obiskovalce pripravila letak s predstavitvijo občine. Občine bodo zagotovile; tudi predstavitev starih obrti. S svoje) kulinarično ponudbo se be>do predstavili ge)stinc:i in aktivi kmečkih žena, V okviru skupnega nastopa bodo občine pripravile tudi: - natečaj za najboljše) fote)grafijo iz Volčjega Potok,i - srečanje predstavnkov turističnih agencij iz vse Slovenije z namenom predstavitve turističnih zanimivosti vseh petih občin. Obiščite torej ARBORETUM VOLČJI POTOK in se na cvetlični razstavi seznanite tudi s turistično ponudbo svojih občin. Ke)misije za turizem občin Domžale;, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče ter Trzin Povabilo ljubiteljskim fotografom Vse ljubiteljske fotografe va bimo, da z motivi, ki jih bosle v svoje' fotografske objektive uje-li med razstave) v Arboretumu Volčji Potok, sodelujete v natečaju Zci izbor najlepše fotogra Rje, posnele med razstavo. Fotografije pričakujemo do 30. maja 1999 na naslov Občina Domžale', Komisija za turizem, l iomž.ile, l jubljanska 69, 1210 I lomžale s pripisom FOTO 99. POLJE, KDO BO TEBE L|UBIL (IV) Slamoreznica Poljedelstvo je bilo skozi vse čase močno povezano z živinorejo. Preprosto - veliko živine v hlevu - veliko gnoja in pogostega gnojenja - s tem pa na obdelovalnih površinah več pridelka. Živinorejci so živino skozi dolga stoletja več kot pol leta pasli. Za zimo pa je bilo treba nakositi, po sušiti in spraviti seno. Ker se je gnoj med pašo po razgubil, se je »pridelal« samo v mesecih, ko je bila živina v hlevu; ta gnoj je bil predvsem za na njive, za na travnik pa je bila samo gnojnica. Dokler so kmetje kosili majhno ali nizko travo, je bila iz nje kar primerna krma za pokladanje živini. Ob pridelavi različnega žita je kmetom ostajala slama; ker je bila predolga, jo je bilo za dodatek h krmi treba sesekati na kosce. Ob tem počasnem in nerodnem delu se je pred okroglo tisoč leti živinorejcem posvetilo, da so izumili koso. S koso so seveda najprej kosili travo. Iz kose pa se je rodila naprava ali nekakšen pol-stroj, v katerem so lahko z enim odrezom naenkrat odrezali vsaj za pet šopov slame. S tem je nastala prva SLAMOREZNICA. Na široki leseni podlagi so ob straneh namestili stranici. Tako je nastal žleb, v katerega so vlagali slamo. Na koncu žleba je bilo kovinsko ustje z ostrim spodnjim robom. Risba prve naprave oziroma nekakšnega polstroja za rezanje slame. Takšna je bila prva slamoreznica, ki je stara približno tisoč let. Ročni stroj - slamoreznica. Izhaja iz začetka 19. sto letja. V slovenskih deželah so jo začeli uporabljati v drugi polovici prejšnjega stoletja. Po prvi svetovni vojni jih je na debelo prodajal tudi trgovec z že-leznino Franc Stupica v Ljubljani. Razen lesenega žleba je bilo vse drugo kovinsko. Obe sliki sta iz nemške knjige o razvoju kmetijskih strojev Vom Klepper zum Schlepper, last Kmetijskega inštituta Slovenije. Primerno debelo plast slame so s kratkimi vilami po vsakem odrezu porinili naprej, slamo stisnili in s pokončno kline) ali koso diagonalno odrezali. S takimi slamoreznicami so naši predniki rezali slamo približno do konca prve svetovne vojne. Zanimivo je tudi, kako so to pripravo ali ta pol-stroj za rezanje slame poimenovali po drugih evropskih državah. Dobeseden prevod pove, da so imeli Francozi, Angleži in Hrvati sekalnico slame-, Nemci sekalni stroj, Italijani pa stroj za sekanje slame. Rusi in Čehi pa so imeli kot Slovenci rezalni-ce oziroma slamoreznice, kar je glede na prvo naštete bolj bogat izraz, saj loči rezanje in sekanje. Drugod še prej, v naših krajih pa so se slamoreznice kot stroji pojavili v drugi polovici 19. stoletja. Bistvo strojnega rezanja ali delanja rezanice (tako smo rekli pri nas doma - SSKj pa navaja izraz pripravljanje rezanice) je bilo v lem, da je bilo treba poganjati in vrteti kakšen poldrugi meter veliko in težko kolo, ulito iz jekla; delovalo je tudi kot vztraj- nik. V to kolo so bili nameščeni poganjalni roč in dve ostri klini, ki sta tik ob jekleni čeljusti razreza-vali ali odrezavali krmo (seno, detelje) in slamo) ter tako »delali« rezanico. V poldrugi meter dejlgem žlebu ali »trugi«, kot smo rekli, smej naložili plasti omenjene krme, vse skupaj porinili med dva, po višini in glede na debelino plasti krme, premakljiva Zobata valja, ki sta potem krmo stiskala in obenem porivala v jekleno čeljust. Te) naporno ročno vrtenje slamoreznice, ki je bik) prirejene) na več načinov, je bilo dokaj težaško delo. Zato so živinorejci pospešene) iskali kakršnokoli nadomestilo za te) ročno delo ali ročno delovno moč. Srečo so imeli kmetje ob rekah ali vec'jih potokih s precejšnjim vodnim padcem ali strmcem. Vodna moč ali energija je bila z vodnih koles različno napeljana do raznih strojev in tudi do slamoreznice. Kjer pa tega ni bilo, so si premožnejši kmetje in graščine pomagali z gepljem. Ponekod so bile to lesene, drugod pa že kovinske naprave, vanje pa so bili vpre-ženi konji ali voli. Prava rešitev za pogonsko energijo je v naše kraje prišla v začetku tega stoletja, ko so ob Bistrici in njenih mlinščicah začele rasti elektrarne. Ker so ustvarjale le enosmerni električni tok, je bil ta namenjen bolj le za bližnjej okolico. Tudi v naši vasi sta imeli dve kmetiji napeljano elektriko za pogon slamoreznice že leta 1921. Vaški otroci smo večkrat hodili gledat to čudo ali »mašino«, ki je tako veselo delala rezanico. Doma smo večkrat rekli: »Ata, kdaj bomo pa pri nas imo li elektromotor?« Ata pa so rekli: »Pri nas imame) kar šest elek tromotorjev in vsi ste pridni za »delali rezanico«, Na majhni kmetiji s šestimi otroki pač ni bilo denarja za elektromotor. Dokaj poceni pa je bil kupljen med okupacijo. Od leta 1932 naprej so v naše kraje napeljevali »banovinsko elektrike)«. To pa je bila prava in nikejli utrujena ali preobremenjena pogon- ska moč, kar se je velikokrat dogajalo pri enosmernem toku. [Drugod po Evropi že prej, pri nas pa gotovo po drugi svetovni vojni bi morali slamoreznico prav zaprav preimenovati v SENOREZNICO. Zadnjih petdeset let kmetje slame ne uporabljajo več za rezanico ampak le za nastilj. Takrat se je pri nas vzporedno za krmo začela uporabljati silaža. Kot krma je odlična, saj je to na pol zrela sesekljana koruza; nekje dodajajo tudi otavič. Ko je primerno skisana jo kot dodatek pokladajo živini. Sodobni živinorejci pa so že prišli do spoznanja, da le polle'tno krmljenje s silažo ni najbolj zdravo in uspešno; zato pripravljajo za krmo celoletno »eno lončnico«. Na dolgo narezano seno in otava, silaža, raznovrstni dodatki, kot so minerali in močna krmila. Slamoreznica tako še vedno »živi«. FRANCE CERAR V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV SMO ZA VA5 POPESTRILI P0NUD30I Trenutno na zalogi več kot 2000 različnih igrač po ugodnih cenah za vse starostne skupine na 150 m2 prodajne površine! Možnost plačila na več čekov ali s plačilnimi karticami KARANTA, EUROCARD! Pričakujemo vas med tednom od 9.00 do 19.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. u. vs r...... ■■ i 1 1 »tt _ (( Kima Vljudno vabljeni! vaš NIKI. Moravče /lamnik E O 15 C i mvske doline N A M O R A V Č E POROČILO S 3. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVČE Ceste, ceste...!? 3. seja OS je bila 31.3. 1999 in je potekala v sejni sobi. Navzoči so bili vsi svetniki in župan. Na dnevnem redu je bilo 10 točk. Prvih devet točk so obravnavali v dobri uri. Prav toliko časa so namenili zadnji 10. točki, ki se je nanašala na izgradnjo ceste Moravče - Imenje. OS je z glasovanjem določil, da bodo krajani ob celotni trasi sofinancirali izgradnjo z enakimi finančnimi deleži. Po tej točki sodeč, bo tudi ta OS moral natančno spremljati in po načelu strokovnosti odločati o prioritetnih izgradnjah cest po vsej občini. Predsednica Nadzornega odbora, Mateja Marolt, je poročala o ugotovitvah NO. Odbor ni ugotovil nepravilnosti v izvrševanju in porabi proračuna. Le-ta je med letom z rebalansom na dohodkovni strani znižal prihodke za 15% zaradi manjšega prihodka republiških sredstev, manjših prihodkov iz sofinaiK iranja s strani krajanov, nerealizacije odprodaje stavbnih zemljišč in nekaterih prerazporeditev davkov in taks. To je pomenilo tudi enako znižanje odhodkov. NO je OS predlagal sprejem zaključnega računa. Predlagal je, naj bi v bodoče sredstva s proračunske postavke Promocija občine župan pred županovo odločitvijo o tem razpravljala ena od komisij, ki bi predlagala višino sofinanciranja s te postavke. Prav tako se je NO zavzel za proučitev možnosti koriščenja snežnih topov za učence osnovne šole. OS je po razpravi sprejel Odlok o potrditvi zaključnega računa Proračuna Občine Moravče in potrdil premoženjsko bilanco Občine Moravče na dan 31.12.1999. V nadaljevanju seje -ni in avtobusni prevoz, po dogovoru z občinsko borčevsko organizacijo Mo ravče. Pohodnišrvo: Vse leto bomo organizirali samostojne in skupinske pohode z DU Kamnik in PD Moravče kot v preteklem letu po Moravski planinski poti in poti spominov vse štiri etape. Pohodi med tednom, nedeljah in praznikih po predhodnem obvestilu na oglasnih deskah. Organiziran bo spomladanski in jesenski pohod »PO KOŽELjEVI POTI« od Iverja od Kamniške Bistrice. Osebni prevoz do Stahovice, dalje pešhoja. Pridruževali se bomo sosednjim društvom upokojencev, s katerimi sodelujemo. Planinski pohodi Organizirani bodo ob sobotah in nedeljah samostojno ali s PD Moravče po dogovoru z vodstvom katerega člani smo tudi upokojenci. • V soboto, 9. januarja, smo obiskali znane Dragoše, kar je tradicionalni izlet in pešhoja. • Sobota, 18. aprila, bo organiziran pohod Rašic -.a-Gobavic a. Lahka hoja. • Nedeljo, 9. maja, bo vsakoletni pohod na Blegoš - lahka pol, osebni in avlo busni prevozi. • V soboto, 29. maja, in nedeljo, 30. maja bo Rokovnjaški jiohod, zelo zahtevna pot, zato je potrebna dobra fizična kondicija. • Soboto, 5, junija, TRIM Velika planina. • Nedelja, 18. julija, Dan kamniških planin na Kamniškem sedlu. Osebni in avtobusni prevoz, do Kamniške Bistrice,Zahtevna pešhoja. • Nedelja, 7. novembra, pohod od Lilije do Čateža, lahka pot, osebni prevoz. • Nedelja, 12. decembra, pohod Litija-Tisje, lahka pot, osebni prevoz. • Petek, 24. decembra, Velika planina (pobočnica), osebni prevoz in zmerna pešhoja po planini. Kolesarski izleti: Bodo po Moravski dolini, Zasavju in Gorenjski. Organiziranih bo deset izle tov. Izleti bodri ob četrtkih in sobotah z odhodom izpred društvenega doma v Moravčah, avtobusnih poslaj Selo pri Moravčah in Zalog pod Trojico. Vsakakor ob 8. uri zjutraj iz dogovorjenega kraja. Kolesarjenje bo vsak mesec, začenši v mesec u aprilu do vključno meseca decembra, če bo takrat ugodno vreme. • V soboto, 26. junija, kolesarimo na vsakoletno prireditev »KMEČKA OHCET« v Vidrgo. • V četrtek, 8. julija, kolesarski izlet Moravče-Utik pri Vodicah. Srečanje z upokojenci DU Bukovica-Šenkov Turn. • V ponedeljek, 26. julija, kolesarski izlel Moravc":e-Tunjice-Sv. Ana. Kombiniran izlel s kolesi in osebnimi avtomobili, po želji prijavljencev. • V soboto, 30. oktobra, ob 8. uri - kolesarski izlet v Mengeš z ogledalom Mihaelovega sejma, če bo ugodno vreme. • Ostalih šest izletov bo organiziranih prek leta na relacijah: Moravče-Mlinše, Moravče-Zasavska Sv. Gora, Moravče Vače-GEOSS, Moravče-Vače-GEOSS, Moravče-Lukovic a, Moravče-Rafolće Radomlje in Moravče-Ihan-Dob. Ob slabem vremenu se vožnja preloži na naslednji lep dan. OPOZORILO: Pridružujemo si pravico do sprememb ali opustitve kateregakoli od programa, če bi nastopili opravičljivi razlogi. Letna članarina za leto 1999 znaša 600 tolarjev. Vzajemna samopomoč 650 tolarjev. Vpisnina 100 tolarjev. Irenulna višina Vzajemne samopomoči, se ob smrli - izplača uravičencu svoj cu, 25.000 tolarjev. ŽIVIMO ZDRAVO ZA ZABAVO, JE LETOŠNJEGA LETA GESLO DRUŠTVA UPOKOJENCEV MORAVČE! Pridružite se nam v čimvečjem številu - člani in tudi ne člani. Predsednik komisije za šport % IOŽE NOVAK Moravče /lamnik Moravski planinci pričeli s planinsko šolo Po triletnem premoru, smo se planinci v Moravčah odločili, da znova izvedemo izobraževanje mladih članov v obliki planinske šole. Opogumljeni z dejstvom, da je takšna oblika izobraževanja pred leti lepo uspela, saj večina tistih, ki so tedaj končali šolo, še vedno hodi v gore, marsikdo pa s seboj povabi tudi svoje prijatelje in znance. Zato smo prepričani, da se takšen način izobraževanja dobro obrestuje in da stroški in trud niso zaman. Prav zato smo se na UO društva dogovorili, da ponovno izvedemo takšno obliko izobraževanja naših mladih članov. Ko to berete, je zadeva že v polnem teku. Vrstijo se predavanja in načrtovani izleti, skratka izobraževanje teče po pripravljenem načrtu. Brez temeljev se vsaka stavba podre. Da se to ne bi zgodilo, smo učence najprej seznanili z zgodovino planinstva v Evropi, Sloveniji, pa tudi v Moravčah. Na gorske vrhove, do prijetnih planinskih koč in domov so speljane lepe planinske poti, označene s Knafeljčevo markacijo, po potrebi tudi primerno zavarovane. Kako in kdo to opravi smo se tudi že seznanili. Kako je organizirana naša zelo razvejana in številčna planinska organizacija - PZS, so mladi slišali na predavanju. Kaj pomenijo posamezni izrazi v bogatem gorniškem izrazoslovju, so učenci zvedeli kar precej koristnega. Brez tega znanja je skoraj nemogoče v polnosti brati razno zahtevnejšo planinsko branje. Sodo- ben človek je zaradi svoje odtujitve od narave lahko večkrat moteč dejavnik v naravnih dogajanjih, še posebej velja to za gorski svet. Kako ohraniti kar najbolj prvobitno nara vo v gorah kljub številnim obiskom, kaj vidimo na naših poteh, pa najsi bo lepa cvetka ali žival, kaj storiti s smetmi in drugimi nevšečnostmi, so učenci kar veliko slišali in si ogledali tudi nekaj diapozitivov. Predvsem naše, mogoče pozneje tudi tuje gore so cilj naših pohodov, zato je prav, da se seznanimo s tem. Kako lahko spoznamo ali nas bo na izletu grelo prijetno sonce ali pa pral neusmiljen dež je mladim pripovedoval Peter. Prazna vreča ne stoji pokonci. Brez primerne hrane pač ne gre! Kaj naj jemo in pijemo, nas bo poučila Urška, poučiti pa namerava mlade tudi o tem, kakšen mora biti pravi planinec. V hribih ni vedno le sončnih dni, saj pogosto nastajajo nevihte, ki so lahko s svojimi posledicami, strelo, meglo, velikimi temperaturnimi spremembami usodne za nas. Kako postopati v takšnih primerih nam bo veliko povedal Janez. Tudi neprimerna oprema ali obutev lahko prikliče hudo, tudi usodno nesrečo. Kako opremljeni naj se podamo v gorski svet, bomo spoznali z ustreznim predavanjem in praktično preizkušnjo. Hoja po gorah ni le lahkoten sprehod, saj v glavnem zahteva zbranega človeka, ki zna poskrbeti zase in prijatelje, ki jih je popeljal na turo. Dobro usposobljen in opremljen planinec lahko prepreči nesrečo, ki bi se sicer lahko zgodila. Kako pomagati manj spretnim, kako jih spraviti čez bolj zahtevna mesta, tudi z vrvjo in drugimi pripomočki bo mlade poučila Vida in ostali vodniki. Da bomo znali pravilno ravnati ob nesreči, bo mlade poučila strokovno dobro usposobljena medicinska sestra. Tudi orientaciji je namenjena posebna tema, prav tako pa'tudi o de lu GRS - gorske reševalne službe. Vse to in še mnogo več bodo učenci slišali v naši šoli in prav gotovo koristno uporabili na številnih izletih v lepi gorski svet. Marijan < .ril Na Gori z roko v roki Marec je mesec, v katerem ima pomlad svoj prvi dan. Vsi se ga veselimo, ga težko pričakujemo, želimo ga čim lepše preživeti. Marec je tudi mesec v katerem zima še pomaha z repom, nakloni pa nam tudi že marsikakšen lep dan, ki ga lahko izkoristimo za izlet v prelepo naravo v Moravski dolini, zlasti če sta to sobota ali nedelja. Dolina se v začetku pomladi prične odevati z nežno zeleno barvo travnikov in gozdov, vmes pa se vi jejo rjavi pasovi različnih dolžin. Med zeleno in rjavo barvo se večkrat prikaže trak asfaltne ceste, ki človeka željnega narave popelje prav v njena nedrja; lahko izbiramo med sprehodi po dolini, lahko se s kolesom popeljemo od vasi do vasi; ljudje željni sprostitve in lepega razgleda pa se lahko podajo tudi proti Limbarski gori, ki posaja znana po vsej domovini prav zaradi prireditve, ki jo že več kot desetletje zgledno pripravljata društvi SK TERMIT Moravče in Društvo krajanov Limbarske gore. Gasilska društva iz občine Moravče, pa na prireditvi poskrbijo za varnost obiskovalcev. Vse obiskovalke, ki se povzpnejo na Limbarsko goro na dan prireditve Po nagelj na Limbarsko goro, če so dovolj zgodnje, nagelj tudi dobijo. Še več dni jih roža spominja na lepo preživet dan, med prijatelji, ob lepem razgledu z gore, ki ob tako lepem dnevu kot je bil letošnji, ponuja gore in zaselke kot na dlani pod seboj. Cerkvica sv. Valentina v zadnjih nekaj letih tudi po zaslugi farnega župnika spreminja svojo podobo in postaja urejen kulturni spomenik, ki gori daje še poseben pečat. Tako zgledno sodelovanje in medsebojno razumevanje med dvema društvoma in gasilci obiskovalcem gore na ta veliki praznik ponuja tudi različne kulinarične dobrote, nastajajoče pod spretnimi prsti žena in deklet, ki goro poznajo še iz svojih otroških dni. SK TERMIT Moravče in Društvo krajanov Limbarske gore s svojo vsakoletno aktivnostjo ob pripravi tako velike prireditve, kot je Po nagelj na Limbarsko goro pripeljeta v dolino in na goro pravo turistično reko ljudi, ki se znajo v naravi sprostiti in se naužiti njenih lepot. Člani obeh društev že nekaj mesecev pred prireditvijo pričnejo aktivno delati, nabirati sponzorje prireditve, dobitke za »srečelov«, načrtovati ureditev prireditvenega prostora. Vedno tudi poskrbijo za prijeten kulturni program, ki ga popestrijo tudi malčki iz moravškega vrtca, seveda ne pozabijo na godce, da si obiskovalci prireditve lahko »nabrusijo tudi pete«. Teden pred Radovednost (II) (Nadaljevanje iz januarske številke Slamnika) Sledovi prejšnjih prebivalcev so se od tega »povabila« (-izdajstva!) dalje hitro zabrisovali. Nekaj sledi (kar precej za tistega, ki jih vidi!) pa se je vseeno ohranilo! Da bi njihov nekdanji pomen lahko »prevedli« v današnjo govorico, pa je poleg ogromno komparativnega znanja potrebno tudi veliko pronicljivosti, pa še kaj! Najprej nekaj o glasovih Š in S! Glas, ki ga zapisujemo z znakom (črko) Š je pravgotovo nekaj desettisoč let starejši od glasu S! Tako npr. »prva žena« še ni mogla zapeti »visokega« C-ja, in tudi ne izreči današnjega S! Pr-votnejši ljudje so torej govorili bolj na Č, D, Š, (Ž), dočim so se stari Grki, pa tudi stari Rimljani, že povsem navdušili za S oz. Z, kasneje pa tudi za C (ki je v bistvu Ts!). Prve jaz imenujem ši-boletovci, druge pa siboletovci! Mi zlahka govorimo eno in drugo. Sedanji Nemci pa svoje šiboletovstvo hočejo prikriti (pa tudi še neki drugi!), in bi radi, da bi jih imeli za siboletovi e, pa čeprav imajo s starimi Rimljani prav tako malo skupnega, kot z Indijanci! Zato, torej, je vaša mama tudi slišala med vojno Nemce govoriti Tuštan! Seveda pa tu ne gre za kakšen štajn (kamen)! Osnova besede (koren) je tuš-(toš-)..., kar je v nekdanji govorici pomenilo: sprostitev, olajšanje, pomiritev, zadovoljstvo, veselje, radost... Odtod je tudi naša sedanja oblika potešitev, tolažba... (kot tudi srbske ob- Očiščevalna akcija V soboto, 10. aprila, je v KS Peče potekala spomladanska akcija čiščenja travnikov, gozdov, bregov potokov in obcestnih mej. Akcijo sta organizirala Prostovoljno gasilsko društvo Peče ter Kulturno in športno društvo Peče, sodelovali pa sta tudi Ribiška družina Bistrica in Lovska družina Moravče. Količina odpadkov se je v primerja vi s prejšnjimi leti občutno zmanjšala predvsem tam, kjer so nameščeni zabojniki. Žal tega ni mogoče trditi za obcestne meje, ki so kot vsako leto »okrašene« s praznimi pločevinkami in drugo embalažo. Vsak ekološko neosveščen voznik bi lahko imel vsaj toliko spoštovanja do narave, da bi odpadke odvrgel tja, kamor spadajo. Z omenjeno akcijo pa še ni konec spomladanskega čiščenja. KS Peče bo namreč v sodelovanju z občinsko upravo, Lovsko družino Moravče in ostalimi društvi izvedla sanac ijo črnih odlagališč in odvoz odsluženih avto mobilov. D. BRVAR Število udeležencev akcije dokazuje, da se za ekološko osveščenost v KS Peče še ni treba bati. (Foto T. STENKO) like npr. tešiti in dr.) Isti izvor in pomen ima tudi ime gore Tošč (S od Polhovega Gradca). Razume se, da so odtod izšle tudi take besede, kot je npr. za-tušati. Mnogi sedanji narodi so - v skladu s svojo šibo-sibo-letovsko usmeritvijo - na tem korenu razvili svoje besede. (Razni etimološki slovarji, ki »učijo« tako, kot da bi vsaka druga naša beseda bila »izposojena« iz nemščine, so gromozanska polomi-ja! Resnici na ljubo: Tuštan (brez j!) je prvotnejša oblika! Naši davni predniki so te kraje tako poimenovali iz več razlogov. Tu so se občasno shajali (nastanili) v upanju (tušt, tuštanje, odtod tudi nemški šiboletovski Trošt/ Trost), da sem ne bodo prišli ropajoči klateži - »povabljenci«! (Sicer pa so ti naši predniki tistikrat še prav dobro čutili, kateri kraj izžareva nekaj posebnega... Vsi torej niso bili taki nevedne-ži, kot jih opisujejo neki »strokovnjaki«). So pa (neki) naši predniki res bili večji veseljaki, kot smo mi danes! Vsako priliko (življenje je bilo tistikrat kratko!) so izrabili za veseljačenjc! |e pa tudi res, da so se na teh krajih zbirali tudi zato, da bi počastili Boga, ga česa izprosili (šlo ie za verski obred), zatem pa je sledila še »prosta« zaba va. (Če bi danes tisto »zabavo« videli, bi rekli, da gre za požrtijo, pijance vanje in razvrat! Potuštali/potešili so se v vseh pogledih!). Zato ni nič čudnega, če so jih obvladali resnejši in su-rovejši ljudje! (Tudi danes je še tako!) Taka shajališča so pridošli ponarejevalci zgodovine (Nemci) in za njimi nek naš (?) prepisovalec ponekod prevedli v - Veselka, Veselkovo... (No, tedaj pa so bili znani tudi že razni Ve-selkoviči, Veselinoviči... in seveda tudi kranjski Vesel ter »nemški« VVessel.) Kot vidite, je govorica neka čudna godlja! Za vzorec naj bo tokrat priimek Učakar. V bistvu gre za vzdevek (v glavnem so vsi priimki vzdevki, najraje sramotljivi). Možakar izpred tisoč let je prav gotovo bil svetlolas in svetle polti ter okroglega obraza! Beseda je sestavljenka in pomeni: Svetlič, Svetlin, Svetel-ko... (dobesedno: »ta, ki svetli«). Nekoliko manj blizu prvotni predstavi pa bi bila imena Jutranjik, Zorko, Zorkič. Ni verjetno, da bi možakar bil ponočnjakar. Je pa res to bilo eno izmed mnogih ljubkovalnih imen za mesec. (Beseda luna je starejša od Rimljanov in dobesedno pomeni pasji rep, kar kaže, da je prvotno pomenila tisto, čemur mi zdaj pravimo lunin krajec. Torej se je šele v času Rimljanov, verjetneje pa še veliko kasneje, pojavil »latinski« vzdevek (sedaj priimek) - Lunar (z enakim pomenom kot Učakar). Vidite, zdaj lahko šele zaslutite, kako velika je bila izrazna moč govorice teh prednikov! Ne more biti dvoma: kultura in civilizacija zelo hitro upadeta ob prevelikem dotoku ali celo prevladi t. i. barbarov, po velikih pokolih, naravnih nesrečah, kot tudi velikih epidemijah! Razmere se zatem silno počasi popravljajo, pa tudi »stečejo« v povsem drugačni smeri! Toliko na kratko, le najnujnejše! MARIJAN SLEVEC, Preserje prireditvijo pa člani obeh društev v delo vključijo še svoje dužine in prijatelje; goro je potrebno na obiskovalce pripraviti, nato pa za obiskovalci tudi pospraviti, kajti le pospravljena bo privabljala obiskovalce vsak dan in takih obiskovalcev ni malo; popotniki se vzpenjajo na goro iz različnih smeri, prihajajo peš ali pa se po že kar široki cesti lahko pripeljejo prav do vrha. Člani SK TERMIT, ki ima dvanajst kategoriziranih skakalcev, kar za tako majhen klub ni zanemarljiva številka, s svojim delom na tej prireditvi zbirajo tudi finančna sredstva za svoje fante, saj skakalci »nastajajo« prav v času, ko je otrokom, od jeseni do pomladi vse, kar spravijo nase, premajhno. Za novodobno skakanje pa morajo tekmovalci imeti kvalitetno opremo. Da nekoliko omilijo stroške družinskih proračunov, starši skakalcev, ki so v večini člani kluba, tudi na ta način pripomorejo klubu pridobiti denarna sredstva, saj vsi vemo, kako je s sredstvi iz državnih in občinskih proračunov. Slovenski pregovor pravi: »Obljuba dela dolg.« Starši, ki obljubijo svojim otrokom pomoč pri njihovem športnem načinu preživljanja prostega časa z različnimi deli v klubu SK TERMIT svojo obljubo odplačujejo. Vprašajmo se, ali svoj dolg odplačujejo tudi na demokratičnih volitvah izvoljeni predstavniki oblasti. M.KAVKA »Da te veseli živeti« Lepo je, če je praznik, še lepše, če je praznik življenja. In iz čaše življenja se je usulo kot dar za materinski dan. Tokrat sem prvič začutil, da otroci potrebujejo in cenijo tudi očetovo vlogo v družini. Menda so tudi pesniki, učitelji in pisatelji spoznali, da bo družina preživela težke čase le v čim boljšem-sožitju in upoštevanju vlog vseh njenih članov. »Starši se rojevajo istočasno z otroki, vzgoja pa pomeni skupno hojo in skupno rast« (Mihah/ Szentmarto-ni, 1991). Zato so nekateri prazniki Gospodovega oznanjenja Mariji - materinski dan, preimenovali kar v dan staršev. Ta dan, v četrtek, 25. marca, ko sem sedel v precej zasedeno dvorano Kulturnega doma v Moravčah, so me otroci prepričali, da vedo za to resnico življenja. Nepre-kosljivo hudomušno in kar se da iskreno, so list za listom prebirali va. Izšla je tudi v knjižni obliki pri založbi DRUŽINA v zbirki Ljudske igre. Predstava je bila odlična, z bri-Ijantnimi dialogi igralcev, ki so nas nasmejali in prepričali s svojo pristno scensko igro in mimiko. Tudi sicer smo se na proslavi večkrat od srca nasmejali. Tako preprosto in prijazno so se vrstile pesmi otroškega zbora, ki je potrpežljivo z veselim prepevanjem spremljal vso predstavo kar na odru, besede re-citatorjev z domislenimi in prisrčnimi teksti, ki jih še nikoli nisem slišal, gibi plesalcev po »Nori ulici«, hudomušni skeč mamice in sinka, ki mu jo je zagodla šolska torba, čarobni predpasnik, ki je tudi za očka uporaben pripomoček, veriga želja in lepotilnih nasvetov za mamice, kot jih vidijo otroci iz vrtca in presenečenje za očka, ki mu zaigra domača »plehmuzika«. Vse skupaj pa smo z dolgim ap- Premierna uprizoritev »Otroške zadrege« KID Limbar. Foto: M. Novak naše dnevnike, podčrtali prijetne in tudi manj prijetne dogodke, v katerih sem se tudi jaz kot družinski oče prepoznal. »Tako, kot sta očka in mamica najmočnejša skupaj, tako smo za praznovanje združili moči: moravski vrfec, OŠ Jurij Vega Moravče in podružnična šola Vrhpolje, otroška dramska skupina KID Limbar, cerkveni otroški pevski zbor in skupaj z Župnijsko karitas, Krajevno skupnostjo, KID Limbar, SKD in Občino Moravče pripravili praznovanje za naše mame in očete. Radi bi vam olajšali breme vsakdanjih skrbi in vam povedali, da vas imamo radi, da cenimo vaše delo, žrtve in da vam odpuščamo vaše morebitne napake«. S temi ali po dobnimi besedami nas je v nago voru pozdravila predsednica KID Limbar ga. Milka Novak, ki je tudi avtorica teksta in scenarija za igro »Otroška zadrega«, ki so jo uprizo rili mladi dramski igralci tega društ- lavzom pospremili pod »Plašček za Barbaro«, ki je končno našel svojega veselega in hvaležnega lastnika. In Barbar je bilo kar nekaj na odru: ena pred zborom, ena za mikrofonom, režiserka Elizabeta za kulisami, učiteljice in vzgojiteljice, organistka in drugi, ki so vsak po svoje prispevali, da smo se na koncu vsi čutili ogrnjeni s plaščem ljubezni in hvaležnosti. Morda pa smo odhajali tudi s tihimi vprašanji o lepem življenju v naših družinah, o velikodušnem podarjanju svojega časa in potrpežljivih pogajanjih z našimi otroki ali pa...? In ko se bo tebi mati in tebi ote zdelo, da sta nemoćna in nihče ne ceni vajinega prizadevanja; da vama kruti čas in svet jemljeta vajine otroke iz varnosti doma, se spomnita na besede iz otroške pesmi, ki je izzvenela oh odhodu: Draga mama, očka, skupaj najmočnejša bosta...! ALOJZIJ ŠTEFAN Prvi rezultati moravskih nogometašev Ekipa mlajših dečkov se je v domačem kraju v boju z Logatcem zelo dobro odrezala. Zmaga je bila na naši strani z rezultatom 5:3. Tudi mladinci so na domačem igrišču slavili zmago proti ekipi Ihana. Rezultat 1:0 kaže v prid našim fantom. V Šentjerneju na Dolenjskem so z dosti slabšim rezultatom (5:0) spoznali, da je še vedno potrebno dosti dela, treninga in volje. Ekipa članov je v tretji slovenski ligi dobila velik, obilen zalogaj. Kljub vsakodnevnim treningom bo potrebno še veliko truda, volje in razumevanja med seboj, da bodo ta zalogaj tudi premagali. / NK Zarica v Kranju je bila tekma, kot smo že prej povedali, zanimiva do zadnjega piska sodnikove piščalke, ko je napovedal konec tekme. Rezultat 1:1 je bil za igralce in vse nas kar zadovoljiv, čeprav smo si ob posameznih trenutkih obetali c elci boljšega. Z ekipo Belinke je bila »borba« dosti težja. RezuL- Zadovoljna ekipa članov NK Termit po končani tekmi z NK Zarica Kranj (foto P. Gorjup) tat 1:0 je bil v prid gostom, čeprav je nekajkrat nastopila že situacija, ki bi lahko bistveno spremenila 1 končni rezultat v korist naše ekipe. Poleg dobre tekme smo imeli možnost videti no gomet v resnično zelo težkih vremenskih razmerah Močan dež je igrišče spremenil v pravo blatno je zero, zato žoge ni bilo tako zlahka voditi. Tudi pre močenost, prepojenost dresov z blatom Je povzro čila, da je bila utrujenost dosti večja, noge težke, prsti rok in nog pa premraženi. Seveda so jih te težke razmere spremljale tudi na tekmi z Ivančno Gorico, kjer je bil rezultat 3:0 tudi v prid gostom. Seveda niso krive le slabe vremen ske razmere, tudi dobra pripravljenost nasprotne ekipe je temu botrovala, zato lahko vidimo, da ima jo naši igralci resnično polne roke dela in bodo 4> vnaprej potrebovali veliko vzpodbude tudi z nate strani. GORJUP 12 /lamnik M 0B0MM Lukovica Tretja seja občinskega sveta Tokratna seja občinskega sveta Občine Lukovica, ki je potekala 8. aprila, je imela 12 točk dnevnega reda; kljub temu so svetniki z delom zaključili v poznih večernih urah. Največ časa so namreč vzele volitve delovnih teles občinskega sveta in ostalih komisij. Svet je obravnaval naslednje točke: - Obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne obravnave in javne razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje za območje Občine Lukovica, dopolnjenih 1996, za območje vrtca Lukovica, dopolnitev 1999. Med javno razgrnitvijo ni bilo podanih nobenih pripomb, na javni obravnavi, ki je bila 16. 3. 1999, pa je bilo soglasno ugotovljeno, da je izbrana lokacija za vrtec na Prevojah zelo ugodna. V nadaljevanju postopka je zdaj na vrsti Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bosta podali svoji mnenji glede posega na 1. območje kmetijskih zemljišč. Mnenje bo posredovano Vladi RS v obravnavo, šele potem bo občinski svet lahko sprejel plan oziroma odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, oboje za območje Občine Lukovica, dopolnjenih 1996, za območje vrtca Lukovica, dopolnitev 1999. - Sprejeto je bilo poročilo nadzornega odbora o poslovanju občine v preteklem letu, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bila poraba sredstev proračunskih postavk namenska in poslovanje zadovoljivo. - Sprejet je bil odlok o zaključnem računu proračuna za I. 1998 in premoženjske bilance Občine Lukovica na dan 31. 12. 1998. - Sprejet je bil program varstva in zaščite kulturnih spomenikov v letu 1999. Prednost pri obnovi bodo v tem letu imeli: grad Brdo (statična sanacija), cerkev sv. Luka v Sp. Prapre-čah (obnova ostrešja), cerkev sv. Petra v Blagovici (obnova fasade), cerkev sv. Neže na Golčaju (obnova stropa), Marijino znamenje v Lukovici in kmečki dvorec v Imovici. Nadaljevala se bo sanacija cerkve Sv. Luka v Sp. Praprečah, medtem ko bo občina s sanacijo gradu Brdo (s sofinanciranjem) nadaljevala šele po ureditvi medsebojnih odnosov z lastnikom gradu. S sklenitvijo dogovora bo namreč potrebno določiti medsebojne pravice in obveznosti glede nadaljnje rabe oziroma namembnosti tega kulturnega spomenika. Člani sveta so ob tem sprejeli tudi sklep, da mora občinska uprava takoj pripraviti odlok o kulturnih spomenikih na območju Občine Lukovica. - Svetniki so sklenili, da bodo sofinancirali tudi izgradnjo bivalne enote - INCE Mengeš -Naša hiša Groblje, ki bo namenjena varstvu odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Gradnjo podpirajo tudi občine Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče in Trzin ter Minis- Člani občinskega sveta so si skupaj z županom in delavci občinske uprave na terenu ogledali, kako je občina pristopila k sanaciji škode po katastrofalnem neurju 5. novembra 1998. Za lokacijo plazu nad vasjo Lipa je naročen projekt za trajno sanacijo plazu, opravljene so sondažne vrtine, začasno pa je urejena prometna signalizacija, zaščita in odvodnjavanje. Svetniki so si ogledali nadaljevanje del pri sanaciji gradu Brdo in preizkusili dva izmed štirih novih kombijev, ki jih je občina kupila za varne prevoze šolarjev. (V. P.) Majska številka Slamnika izide 28. maja, zato prispevke oddajte najkasneje do 15. majav tajništvo Občine Lukovica. Urednica Monika Domitrovič trstvo za delo, družino in socialne zadeve. Tako bo naša občina v proračunu za leto 1999 in 2000 zagotovila skupaj 2.040.000,00 SIT, kar predstavlja 6% delež skupne investicije. - Občinski svet je na predlog župana imenoval tudi dva podžupana Občine Lukovica, in sicer g. Janeza Hrovata (SLS) iz Gradišč in g. Iranca Cerarja (SDS), ravno tako iz Gradišč. V primeru odsotnosti ali zadržanosti župana bo župana nadomeščal podžupan g. janež Hrovat, prav tako bo ta opravljal funkcijo župana v primeru predčasnega prenehanja mandata župana. - Občinski svet je izvolil tudi člane delovnih teles sveta (odbora za finance, odbora za družbene in društvene dejavnosti, odbora za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje ter odbora za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem) ter ostalih Komisij (komisije za priznanja in odlikovanja, komisije za vloge in pritožbe občanov in organizacij v občini, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in občinsko volilno komisijo). V skladu s poslovnikom občinskega sveta bi morala liste kandidatov predlagati Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja; le-ta je zaradi velikega števila predlogov kandidatov predlagala, da občinski svet sam opravi volitve. Ker je 1/4 vseh članov zahtevala tajno glasovanje, so člani sveta glasovali tajno. Imenovani so bili tudi predsedniki odborov in komisij, in sicer: predsednik odbora za finance je Janez Bernot, predsednik odbora za družbene in društvene dejavnosti je Davorin Stupica, predsednik odbora za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje je Janez Hrovat, predsednik odbora za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem pa Franc Avbelj. Predsedniki vseh štirih odborov so člani občinskega sveta, tako kot določa Zakon o lokalni samoupravi. Predsednik komisije za priznanja in odlikovanja je Ciril Smrkolj, predsednica Komisije za vloge in pritožbe občanov in organizacij je Mojca Sto-schitzkv, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je Drago Juteršek, predsednica Občinske volilne komisije pa je Mojca Stoschitzkv. MOJCA S. Glasbena šola Domžale vabi k vpisu novih učencev. Starost 8 in 9 let V prostorih Osnovne šole Na Brdu pri Lukovici Vpis na določene instrumente, predvsem na klavir, kitaro in flavto, je omejen. Vse informacije v zvezi s sprejemnim izpitom dobite po telefonu 721 419 Po lanskoletnem uspešnem Lukovem sejmu se je tudi letos TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRDO-LUKOVlCAodločilo, da organizira PEREGRINOV SEJEM. Društvo si prizadeva, da bi ta sejem postal tradicionalen, saj je deloval pred drugo svetovno vojno, kakor tudi po njej. Nikoli pa ni dokončno izumrl. Vsako Iđo okrog 27.4. se je pojavil kdo, ki je ponujal krajanom svoje izdelke. Zato se bomo tudi letos 27.4.1999 od 8. ure dalje srečali v središču Lukovice, si popestrili dan s sprehodom in nakupom med stojnicami. V dopoldanskem času bomo prisluhnili predstavnikom Turističnega kro-fka Osnovne šole Brdo. Ob 14. uri nam bodo jaigrali harmonikarji. Pridite in preživite ta prazničen dan malo drugače. Vabijo organizatorji Prvi letni sestanek članov Lukovške godbe V Kulturnem domu v Lukovici smo se 9. 4. 1999 zbrali na prvem letnem sestanku Lukovške godbe. Predsednik je pozdravil vse prisotne, posebej še vabljene goste: Toneta Savnika, ravnatelja Glasbene šole Domžale, Karla Leskovca, profesorja glasbe in Anastazija Živka Burjo, župana. Po uradni proceduri smo pregledali delo za postavitev godbe. Ugotovili smo, da je bilo delo dobro opravljeno, tako da so temelji god-beništva postavljeni predvsem s finančno pomočjo Občine Lukovica, saj smo z njeno pomočjo kupili vse instrumente, ki jih potrebujemo. Zato smo pogledali naprej. Godba Lukovica šteje sedaj 15 aktivnih članov, v prihodnje pa pričakujemo, da se nam bodo na rednih vajah pridružili še ostali člani, ki se trenutno še šolajo, tako, da bi imeli v prihodnjem letu najnujnejšo zasedenost godbe. Da smo na dobri poti, so nam potrdili tudi prisotni gostje, še posebej župan, ki Je objubil vso podporo za naprej in upanje, da bo Lukovška godba dobra godba. Na sestanku smo se dogovirili, da bo prva javna predstavitev Lukovške1 godbe 30. aprib popoldan, na predvečer prvega maja, v več krajih po občini (17.30-Lukovica, Krašnja, Rafolče, Prevoje). Ob tej priložnosti krajane vabimo, da nam prisluhnete! Predsednik Lukovške godbe KAMILO DOMITROVIČ Odkritje starega vaškega vodovoda Vodovodi so pomembne komunalne naprave, ki poleg gospodarskega napredka prinašajo v naše domove higieno in zdravje ter večjo požarno varnost. Posebej pomembni so za naselja v hribovitih predelih, kjer jih pogosto pesti suša. Lukovica se kot staro lokalno in furmansko središče ponaša s staro komunalno opremljenostjo. Današnja izgradnja sodobne infrastrukture v tleh odkriva ostanke starih komunalnih objektov in naprav. Tako so že leta 1982, ko so kopali več metrov globok jarek za kanalizacijski cevi od zdravstvenega doma proti tovarni Mojca, našli leseni vodovod, katerega se nihče ne spominja. Pred tremi leti, ko so delavci Telekoma kopali traso za telefonski kabel, pa so v samem centru Lukovice, pri Marijinem znamenju, naleteli na staro leseno vodovodno cev. Vsa ta odkritja dokazujejo resničnost podatkov, ki jih v svoji knjigi »Črni graben« navaja Stane Stražar. Po njegovih navedbah je Martin Vever - Slaparjev oče že sredi druge polovice prejšnjega stoletja zgradil svoj vodovod. Od preprostega zajetja v Rovcah, z obloženimi kamni pri Žegnanem studencu nad Lukovico, je položil cevi in napeljal vodo mimo Pungartnika proti Lavriče-vi hiši, kjer je bilo korito za napajanje furmanskih konj in druge živine. Iz studenca severno od Mojce je bila verjetno voda napeljana v pivovarno, ki je bila sredi prejšnjega stoletja v sedanji Pungartnikovi hiši. Najdba lesene vodovodne cevi ob Marijinem znamenju v Lukovici Iz Mežnarijskega studenca na Brdu si je Franc Capuder že leta 1880 napeljal vodo v Lukovico. Po večletnem sporu je moral vodovod opustiti In porušili. Iz zajetja blizu Boštjanca na Selu pod Brdom je tekla voda k Rusu v Šentvidu. Iz studenca na severni strani kamnoloma so vodo po lesenih ceveh speljali do stare pošte, kjer so med drugim na koritu napajali svojo živino tudi furmani. Lukovčani so že leta 1912 dali ize-lati načrl za vodovod. Njegovo gradnjo je preprečila in prestavila prva svetovna vojna. Gradnja je bila nujna zaradi pogostih epidemij, ki so se širile tudi z vodo. Po načrtu je bilo zajetje izdelano na izviru nad sedanjo tovarno Mojca okrog 800 m od naselja. Graditi so zac'eli leta 1926 s podporo Ministrstva za narodovo zdravje, /a gradnjo vodovoda si je najbolj prizadeval in veliko prispeval Franc Pungartnik iz Lukovice. Sredi gradnje, leta 1927, so osnovali Vodovodno zadrugo Lukovica, ki naj bi svoje člane oskrbovala z zdravo vodo za gospodinjstva, gospodarstva ler vzdrževala vodovodne naprave in s tem skrbela za higieno. Ne samo Lukovica, tudi druga naselja v dolini Onega grabna se ponašajo s starimi vodovodi iz prejšnjega stoletja. Tedaj so pričeli poiagati lesene cevi v naseljih Krašnja (1820), Javor)« (1860), Trojane (1880 - Kon-šek), Blagovica (1887) in Vrhovlje (1898). Med najstarejšimi je vsekakor graščinski vodovod na Brdu, ki je bil verjetno zgrajen že ob gradnji gradu. Tudi ostanki rimskega vodovoda na Prevojah kažejo, da so ljudje že pred dvema tisočletjema znali ceniti vodovod in zdravo pitno vodo. Stari vaški vodovodi danes ne ustrezajo već normam zdrave pitne vode, zalo jih nadomeščajo z novimi sodobnimi vodovodnimi sistemi, ki so v občini Lukovica vsako leto med prioritetnimi investicijami. TATJANA S o i Obnova gradu Brdo napreduje V mesecu februarju letošnjega leta je začel veljati nov zakon o varstvu kulturne dediščine. Pomen zakona je, da v spremenjenih lastninskih odnosih obvezuje vzpostavitev enotne evidence kulturne dediščine in spomenikov v Sloveniji ter vzpostavlja delitev kulturnih spomenikov na spomenike državnega in lokalnega pomena in s tem razmejitev pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo. Osnovne pristojnosti občine so: razglašanje spomenikov lokalnega pomena, zagotavljanje in vzdrževanje spomenikov lokalnega pomena ter izdajanje odločb lastnikom kulturnih spomenikov, ki morajo določati obveznosti lastnika in občine. Občina Lukovica sodeluje pri sanaciji najpomembnejših kulturnih spomenikov, med katere v prvi vrsti sodi statična sanacija gradu Brdo. Nosilec spomeniško-varstvene akcije, ki poteka že od leta 1994, je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Na podlagi izdelanega projekta se postopoma obnavlja zunanji obod gradu. Sredstva zagotavljata Ministrstvo za kulturo in Občina Lukovica. Dosedanji rezultat akcije je obnovljena južna stena in sanirane razvaline vzhodnega trakta. Končni cilj akcije? je postopna zaščita in obnova celotnega obodnega zidu gradu. V obnovljenem jugozahodnem stolpu bomo v prihodnosti uredili spominsko sobo pisatelja lanka Kersnika. Letos je Ministrstvo za kulturo projektu namenilo več milijonov SIT, kar se financira iz kulturnega tolarja za preteklo in letošnje leto. Nekaj sredstev bo namenila tudi občina iz proračuna. Trenutno izvajalec GP Bežigrad za- ključuje dela pri obnovi zahodnega grajskega pročelja. Dela so se sicer začela že lansko jesen, vendar so bila prekinjena zaradi neugodnih zimskih razmer. Predvidoma junija bomo začeli s sanacijo severne stene ter jugozahodnega dela gradu od vhoda. Obnova bo vključevala tudi okna in konzole. Ohranjeni kamniti okenski okviri bodo shranjeni, za druge bodo izdelani odlitki. Predvidoma v mesecu maju bo Ministrstvo za kulturo razpisalo zbiranje predlogov za subvencioniranje kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2000 financirala Republika Slo venija iz dela proračuna, namenjene ga za kulturo. Eden izmed predlogov Občine Lukovica bo projekt grad Brdo, katerega obnovo bo občina sofinancirala tudi v prihodnjem letu. TATJANA S. Lukovica /lamnik APRIL «f Q MALI TRAVEN I J Kraji bogatejši za novo asfaltno prevleko RAZSTAVA ROČNIH DEL MARIJE PRITEKELJ IZ KRAŠNJE Praznovanje dneva žena in materinskega dneva Roke naših mam nikoli ne počivajo. Delajo na polju, v hlevu, skrbijo za gospodinjstvo, varujejo vnuke. Zato tudi v prostem času ne mirujejo. Iščejo dela. Včasih so ga našle v pletenju, vezenju, kvačkanju. Danes je vedno manj žensk, ki si prosti čas krajšajo z ročnimi deli. Nekatere pa najdejo v tem delu še vedno veliko zadovoljstva. Takšna je gospa Marija Pritekelj, ki je začela izdelovati gobeline pred približno desetimi leti. Zadnje čase veze tudi prte. Kar težko verjameš, da lahko kdo v tako kratkem času naredi toliko ročnih del. Gospa Marija jih dela v svoje zadovoljstvo. Pravi, da ji je vezanje prtov in gobelinov v največje veselje. Do razstave ni ničesar prodala. Podarja jih sorodnikom ali prijateljem. Ker dela z veseljem, svojega dela ne zna oceniti. Ko gledaš njene izdelke, se spomniš prtov nad mizo v kuhinji, pa prtičkov, ki so nekoč viseli v kredencah, bogato izvezenih zaves, rjuh, pregrinjal in blazin. Dekleta so si nekoč tako same pripravljale balo. Tudi to je del naše kulturne dediščine, ki izginja. Danes, ko vsi hitimo in ne najdemo časa niti za pogovor, tudi ročna dela ne nastajajo tako kot nekoč. Zato smo gospe Mariji hvaležni, da nam je pokazala, kaj lahko ustvariš, če si to želiš. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi, osebno in v knjigi vtisov je sprejela veliko čestitk. Želimo ji, da bi izpod njenih rok nastalo še veliko ročnih del. Izbor tekstov je pripravil gospod Vili Golob, ki je tudi prireditev režiral. V kulturnem programu so sodelovali člani in članice KUD Fran Maselj Podlimbarski, s kitaro pa jih je spremljal gospod Anton Potokar. Vsem iskrena hvala za lep kulturni užitek. Iz kulturnega programa: O, žena, tebe ni ustvaril samo Bog, ampak tudi ljudje; venomer te zaljšajo z lepoto svojih src. Pesniki predejo zate tkanino z nitmi zlatih podob; slikarji dajejo tvoji obliki vedno novo nesmrtnost. Morje daje svoje bisere, rudniki svoje zlato, poletni vrtovi svoje rože, da te okrase, pokrijejo, da te storijo še bolj dragoceno. Hrepenenje moških src je razgrnilo svojo glorijo nad tvojo mladostjo. Ti si pol ž< 7),i in pol sen. RABINDRANATH TAGORE Razstavo ročnih del pa so v prvem tednu obogatile velikonočne butarice, v naslednjem tednu pa še pirhi in jerbasi, kakršnih danes ob Ob koncu prireditve je gospe Mariji Pritekelj čestital Ciril Podmilšak Utrinek z razstave velikonočnem žegnu skoraj ne vidimo. Vsem, ki so z različnimi predmeti obogatili razstavo, iskrena hvala. Posebej veselo pa je bilo še na ve- likonočno nedeljo, ko so stari in mladi sekali pirhe. Potrebno je bilo kar nekaj usklajevanj, da so spet oživela prava pravila. VERA BEGUŠ Prva revija pevskih zborov Sentvidov Slovenije »Na ogledu Zdravilišča Atomske toplice« V nedeljo, 11. aprila, je v Šentvidu pri Grobelnem potekalo prvo srečanje pevskih zborov iz Sentvidov Slovenije. Pred dvema letoma je namreč pobudo o teh srečanjih podal moški pevski zbor iz Šentvida pri Grobelnem, ki je letos tudi organiziral prvo revijo. Da pesem združuje in bogati naš vsakdan, so pevke in pevci dokazali, saj se je srečanja udeležilo šest zborov: iz Šentvida pri Grobelnem, Šentvida pri Stični (moški in žen- ski zbor), Šentvida pri Planini, Šentvida nad Ljubljano in seveda iz našega Šentvida pri Lukovici. Moški pevski zbor iz Šentvida pri Grobelnem, ki je pripravil letošnje »krstno« srečanje, je poskrbel za vse: za kulturno prireditev, kjer je vsak zbor zapel tri pesmi in nato za bogato preživeto nedeljsko popoldne. Z organiziranjem strokovnega vodstva in seveda s člani njihovega zbora smo namreč skupaj preživeli nepozaben dan. Ker sta prireditev finančno podprli tudi Občini Rogaška Slatina in Podčetrtek, smo si ogledali vse tamkajšnje največje znamenitosti: Zdravilišče Atomske toplice, Olimje, Zdravilišče Rogaška Slatina, kmečki turizem... Po številnih doživetjih in vtisih pa so v poznih popoldanskih urah pripravili še skupno zabavno srečanje. Skratka, to je bil dan, poln novih doživetij in tkanj novih vezi. V prihodnjem letu bo organizator 2. revije naš Šentviški zvon. Potrudili se bomo, da bo srečanje takšno, kot je bilo letošnje. Seveda upamo na podporo občine in morda tudi na pomoč sosednjih občin. Želimo si, da bi to srečanje postalo tradicionalno, da bi privabljalo v naše vrste nove pevke in pevce. »Kdor poje rad, ostaja mlad«, pravijo pevci in res je tako. Pesem je Slovencem položena v zibelko, z njo se je slovenski narod ohranjal in plemenitil. Tudi naša generacija potrebuje pesem kot kruh, kot požirek vode, ki vsaj za hip človeka iztrga iz vsakdanjega napetega življenja. Zato smo veseli vsakršnega delovanja na tem področju, vsake prireditve in novih pobud. MOJCA S. Poginule ribe v Prevojskem ribniku Kdo je kriv za pogin rib v Prevojskem ribniku? Po vsem tem, kar smo vaščani Prevoj opazili v zadnjih letih, odkar ima Kersnikove ribnike v najemu RD BISTRICA, je njihov odnos do življenja v ribniku in ob njem skrajno škodljiv za ta del naše naravne in kulturne dediščine. Zakaj so poginile ribe? Zaradi malomarnega odnosa najemnikov ribnikov?! Kot vemo tu vsi domačini, so v ribnikih v zadnjih letih začele rasti vodne alge ali cveteti. V poletnih mesecih zaradi previsoke temperature vode nastajajo ugodne možnosti za cvetenje. Pri tem pa moramo poudariti, da je osnova preprečevanja cvetenja prav red, ki ga mora spoštovati vsak dober gospodar voda. Dno v ribnikih je treba očistiti in razkužiti v točno določenem času, drugače se srečamo s težavami. Zanemarjanje teh pravil se dogaja predvsem v tistem okolju, kjer je več gospodarjev. Naloga odgovornih je, da čim več iztržijo s prodajo, ribiških kart. Vzrok za pogin sedaj vemo, a vendar se to ne bi smelo pripetiti tako izkušenim?! Po oceni očevidcev je poginilo pre- ko 3000 rib že pod ledom. Zadušile so se zaradi gnitja alg, iz katerih je izhajal strupen plin, ki se je zadrževal pod gladino ledu. Ribe so tja prihajale po svež zrak. Sramota za ribiče in nesreča za ribe sta se nadaljevala, ko je skopnel led. Nihče ni pobral poginulih rib, ki so plavale po ribniku, zato so te z razpadanjem okužile vodo. S tem pa še druge preživele ribe. Iz ribnika je smrdelo, kako da bi polival z gnojevko. Po dolgem času so se zbrali ribi či in pričeli spuščati vodo iz ribnika. Naj povem, da so mrtve ribe spuščali po kanalu v potok Rope. Imeli so tudi nočno stražo, da ne bi morda kakšen »raušic« izpraznil okužene in nemočne ribe. V tem nočnem delu se je za njim nabral zelo velik kup odpadkov, katere so poskušali sežgati, a jim je to uspelo le delno. Ostanki še danes krasijo bližino ribnika. Še bolj pa bodejo v oči poginjene ribe po ribniku in ob kanalu do potoka Rope. V okolici praznega ribnika zaudarja neznosen smrad. Še bolj pa vzbuja skrb, da je mogoče kakšna neznana ribiška družina ali ribarnica kupi- la te zastrupljene ribe. Po pričevanju naj bi bil ulov blizu treh ton. Največjo ščuko, ki naj bi merila blizu enega metra, so dali preparirati kot dobro ribiško trofejo. S takšnim nadaljnjim delom z ribniki in voda mi na območju občine Lukovica opažamo, da ima R. D. Bistrica slab odnos do voda, narave in ljudi. Lastnika ribnikov, ministrstvo za kmetijstvo in RZ Slovenijo, pa opozarjamo, naj v letu 2000 podeli koncesijo vod v občini Lukovica bodoči ribiški družini ČRNI GRABEN. Občinski svet občine Lukovica pa naj sprejme odlok o podeljevanju in uporabi voda v naši občini. Vsaka drugačna odločitev bi bila tragedija za ribe in sramota za vse nas v občini Lukovica. DANILO KASTELIC Pločnik v Trnjavi V sklopu izgradnje avtoceste na odseku Šentjakob-Blagovica in Vransko-Blagovica je predvidena odprava kritičnih prometnih točk na magistralni cesti G I 10. Ukrepi so nujni zaradi dodatne obremenitve ceste s transporti mehanizacije in materialov. Na slabše prometne razmere bodo vplivali tudi gradbiščni priključki in občasne zapore prometa. Na relaciji Prevoje-Trojane se je investitor med ukrepi na petnajstih lokacijah obvezal zgraditi hodnik za pešce v naselju Trnjava. Ukrep so začeli izvajati v preteklem mesecu, ko so delavci gradbenega podjetja SCT začeli z asfaltiranjem 100 m dolgega pločnika na levi Asfaltiranje pločnika v Trnjavi strani magistralke v smeri Ljubljana-Celje. V sklopu projekta je bilo zgrajeno tudi avtobusno postajališče. Poleg tega je predvideno še podaljšanje pločnika za 1 km. Z novozgrajenim pločnikom se bo bistveno povečala varnost do- mačinov, še posebej otrok, ki lahko sedaj varno hodijo po hodniku ob robu izredno prometne ceste. Z dokončanjem projekta bo izpolnjena dolgoletna želja krajanov po peš povezavi z občinskim središčem. VLADIMIR N. Otvoritev ceste v Lipo Še v zimskem času smo se v vetrovnem nedeljskem popoldnevu zbrali na otvoritvi ceste, ki poteka od kamnoloma pri vasi Gabrovni-ca do vasi Lipa. Trak sta prerezala župan Anastazij Živko Burja in predsednik KS Češnjice, Stane Žordani, blagoslovil pa župnik Anton Potokar. Krajanom Lipe pomeni nova dostopna cesta možnost za oživitev vasi, ki jo je v preteklosti zapustila večina mlajše generacije. Vaščani so s prostovoljnim delom in prispevki s pomočjo Janeza Štuklja s. p. uredili spodnji ustroj, občina Lukovica pa asfaltno prevleko. Vaščani so na priložnostni zakuski županu in načelniku oddelka za komunalo Tomažu Cerarju predstavili težave, ki jih pestijo po jesenskem neurju, v katerem so številni plazovi poškodovali in tudi popol- noma uničili dostopne poti do po sameznih parcel in tudi povezovalno cesto Lipa-Češnjice. (V. P.) Bo nova cesta pripomogla k ohranitvi poseljenosti podeželja? Asfalt v Gabrje Gabrie je vas, ki leži na severni strani Črnega grabna in spada med visokogorske vasi. Približno 30 let smo se prebivalci Gabrja in Jelše vozili po ozki in nevarni cesti. Danes pa se pripelješ v vas Gabrje po 4,5 km dolgem in 4 m širokem varnem cestišču. Same priprave so se začele leta 1994, kot prvo: izdelava projekta in pridobitev soglasij za poseg v 130 parcel. Ker pa je varna cesta ena najpomembnejših stvari za življenje v hribih, smo leta 1994 sami s prostovoljnimi prispevki pričeli z zemeljskimi deli. V novo nastali občini Lukovica pa smo videli, da se bodo naše sanje o asfaltu uresničile. Tako je bilo iz prostovoljnih pri spevkov, trdemu delu, pomoči občine, KS Blagovica ter pomoči Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru sofinanciranja projektov CRPOV leta 1997 asfalti ranih že 3600 metrov. Zato srno vztrajali pri trdem delu in zadnji metri črne prevleke so bili polože ni 18. marca 1999. Vaščani Gabrja in JelSe srno ponosni, da imamo tako občino, ki nam je prisluhnila in pomagala izgraditi cesto. Cesta pomeni obstoj prebivalstva in nekai najpomembnejšega, brez katere v današnjem času ne vidimo življenja v Gabrjah. Odprtje in blagoslov ceste za varno vožnjo, pa je bilo 26. marca 1999. Zato se zahvaljujemo županu g. Anastaziju Živku Burji za pome/ in odprtje ceste, vodji oddelka za komunalo, g. Tomažu Cerarju, ga. Tatjani Suhadok, občinski upravi, občinskemu svetu, ministru, g. Cirilu Smrkolju, blagoviškemu župniku za blagoslov ceste, izvajalcu zemeljskih del g. Janezu Štruklju ter KS Blagovica. PRIMOŽ DEŽMAN Tudi na Prevoje po asfaltu Vasica Prevoje nad Blagovico, ki šteje komaj S stanovanjskih hiš, je z letošnjim letom bogatejša. V prvem tednu aprila je bila namreč dokončno asfaltirana cesta Sp. Petelinjek - Prevoje. Odsek ceste v dolžini 800 m je bil asfaltiran že v letu 1996, preostali del v dolžini 700 m pa je dobil asfaltno prevleko v letošnjem aprilu. Asfaltiranje je bilo sicer predvideno že v jeseni leta 1998, a je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavljeno na letošnjo pomlad. Vaščani smo izredno zadovoljni z novo vaško pridobitvijo, saj nam asfaltna cesta omogoča boljšo povezavo z dolino. Bistveno se bodo zmanjšali stroški vzdrževanja ceste. Vsako večje neurje je namreč povzročilo veliko škodo na makadamski cesti. Ker vas šteje le pet domačij in tri vikende, bi bilo pričakovati, da bi vsi enotno pristopili k financiranju rekonstrukcije ceste. Kljub veliki želji in potrebi po asfaltirani cesti so stroške utrditve ceste krile le štiri domačije. Opravljeno je bilo precejšnje število delovnih ur. Gorjača graja Neodvisne svetnike KS Prevoje. Zavrnili so prošnjo za uporabo sejne sobe KS za sestanke KO SDS Prevoje. Kaj jih je privedlo do takšne odločitve? Predsednica KS Prevoje, ga. Marta Kržan, je po premisleku povedala, da dokumentacija KS Prevoje ni zaklenjena ter predlagala, da dokler ne dobi KS novih omar, naj ne bi tam potekali sestanki družbenih in društvenih organizacij. Neodvisni so soglasno potrdili. Začudeni smo nad to odločitvijo, saj nam je sama predsednica že prej ustno obljubila, da ni nobenih ovir, samo da se moramo poprej najaviti. Sama pa dopušča dvojna merila, saj enim dovoli, drugim pa ne. Pod rdečo obleko skrita logka neodvisnih je, da niso nobenemu in za nič odgovorni, saj so sami sebi zadostni. Sprašujemo se, ali morate skrivati grehe prejšnje liste neodvisnih, ki so menda gradili z makaroni? Tarnali so, da v dveh letih ne morejo storiti nič? Žal pa že vrabci na strehi čivkajo, da je bilo vse narobe. Ne hodite po istih poteh kot predhodniki? KO SDS Prevoje Vsa zemeljska dela je opravil Marko Zupančič, s. p. iz Spodnjih Lok. Asfaltiranje je financirala Občina Lukovica. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k asfaltiranju ceste, še posebej županu g. Anastaziju Živku Burja in g. Tomažu Cerarju iz Občine Lukovica ter'g. Zdravku Prašnikarju - predsedniku KS Blagovica. Sklepno dejanje asfaltiranja ceste - otvoritev ceste -je predvideno za petek, 16. 4. 1999. Takrat naj bi bila cesta tudi blagoslovljena in uradno izročena svojemu namenu. M. C. Iz Blagovice do Vose _po asfaltu_ Pred kratkim je bil asfaltiran še preostali del ceste med Malim Jelnikom in Vošcami. Tako je sedaj v celoti asfaltirana cesta Mali Jelnik-Vošce v dolžini 1850 m. Utrditev ceste smo financirali vaščani sami (eni so prispevali več, drugi manj, vsak po svojih mož nostihj. Opravljenih je bilo tudi veliko delovnih in traktorskih ur, saj smo sami betonirali vodne propuv te, polagali cevi, vozili pesek... Vsekakor pa tega brez pomoči Občine Lukovica in KS Blagovica tega ne bi zmogli. Zato bi se radi ob tej priliki zahvalili g. Tomažu Cerarju in županu občine g. Živku Burji za vso pomoč, katere smo bili deležni do sedaj. Zahvala velja tudi KS Blagovica, g. Francu Barli-ču, g. Zdravku Prašnikarju. Upamo na podobno pomoč tudi pri asfaltiranju že utrjene ceste med Vošcami in Krajnim Brdom v dolžini 800 m. Menimo, da je ta cesta širšega pomena, saj se ob njej nahajajo nekateredomačije. Ta del ceste pa povezuje tudi več okoliških vasi. Z našo pomočjo, s pomočjo KS Blagovica, KS Krašnja irt Občine Lukovic a In skupaj zmogli asfaltirati tudi ta cestni »zalogaj«. VAŠČANI VOŠC UAPRIL MALI TRAVEN /lamnik Lukovica 'Pesem kjepi duha in nam voljo da, zato pridite vsi, k]i vas pesem veseli! VABILO Mešani pevski zbor KD Šentviški zvon pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca, VABI NA LETNI KONCERT OB 10. OBLETNICI DELOVANJA Koncert bo potekal kot tretji del sklopa koncertov ob 10. obletnici, v soboto. 22. maia 1999. ob 20.30 v Kulturnem domu v Šentvidu. PRISRČNO VABLJENI Dajmo težo zdravju Pogovarjali smo se že o pomenu osebnega odnosa do zdravja, o razsežnosti zdravja in poznavanju samega sebe za kakovost življenja. Zdravje je eden temeljnih pogojev za dobro obvladovanje vsakodnevnih potreb, problemov, omogočanje svobodnih odločitev, ter prevzemanje odgovornosti. Promocija zdravja pomeni ljudi usposobiti in jim omogočiti zavestno, vsakodnevno in prosto izbiro zdravega. Da pa bomo'zmogli, znali in bili usposobljeni, da izberemo zdravo, moramo poznati osnovne elemente temeljev zdravja. Osnovni elementi zdravja so: - pozitivno vedenje - obvladovanje stresa - uravnotežena prehrana Ob materinskem dnevu - 25.3. '99 v \ Li Leto je hitro naokoli in spet je bil tu 25. marec - materinski dan. Že drugo leto smo se zbrale gasilke prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Lukovica. Tokrat gostišču Konjšek na Trojanah, rečale smo se članice prostovolj-ega društva Blagovica, Krašnja Lukovice in letos prvič tudi članice Trojan. Upamo, da se nam bodo naslednje leto pridružile tudi članice iz Prevoj. Na začetku so nas pozdravili pevci LIPA s Trojan. Otroci iz OŠ Krašnja so nam zaigrali igrico o ko koški. Vsa zahvala gre njihovi mentorici ga. Beguš, saj so nas otroci zelo razveselili s svojo razigranostjo, me pa smo se nasmejale do solz. S svojo prisotnostjo nas je počastila tudi predstavnica Gasilske Zveze Slovenije. Poudarila je pomen žensk med gasilskimi vrstami in bila zadovoljna z našim delom, ki ga je predstavila ga. Minka Ga-les. Srečanje se je nadaljevalo v prijetnem razpoloženju. Preveč je vseh, ki so kakor koli pomagali pripraviti to srečanje, zato velja vsem skupaj velika zahvala. Gasilke pa si želimo, da se naslednje leto zopet srečamo. NA POMOČ ČERIN A. BO LOVSTVO POSTALO PLEMENITEJŠE Nič več gojenja fazanov za pred puške in streljanja domačih živali Čas, v katerem živimo, zaradi spremenjenih razmer v družbi, naravi in okolju, že dalj časa sili tudi lovske združbe, da svojo okorelo organiziranost in miselnost prilagodijo usmeritvam sodobne družbe. V urbani civilizaciji Evrope, kjer lov ni več potreben za preživetje, postaja ta občutljivo kulturno vprašanje. Lov je potisnjen na rob še sprejemljivega. Lovske združbe si v bodoče lahko zagotovijo svojo vlogo, predvsem na področju varstva prostoživečih divjih živali in njihovih habitatov - življenjskega prostora. Lovstvo je namreč dejavnost, katere namen je sona-ravno usmerjanje obstoja vseh vrst divjadi, zaradi ohranjanja biološke pestrosti in ekološkega ravnotežja. Pri izvajanju te dejavnosti pa morajo biti spoštovana visoka etična načela in lovska pravičnost. Lovska združba bo morala spoznati, da ne obstaja divjad zaradi njih - njihovega užitka in prestiža. Odreči se bodo morali odstrelu preneketere divjadi in jo prepustiti procesom naravne prehrane divjadi, kar je pravičneje, pa tudi strokovno bolje opravljeno. Žival si vedno vzame le slabotnejše, ki ima manjšo možnost preživetja in le toliko, kot jo potrebuje za preživetje. Ljudje - lovci pa si običajno zaželijo lepe trofeje ter prestiž in zabavo. Vzgibe, kot so streljaštvo, gojenje divjadi (fazanov, rac pa še katere), zaradi užitka streljanja, bodo morali uresničevati zunaj lovske dejavnosti. Pa tudi čas po vprek ocenjevanja in klasificiranja videnih psov in mačk v naravi za klateške, je minil. Pod tako klasifikacijo se je pogosto, zaradi sle posameznega lovca po strelu in smrti, končalo marsikatero življenje povsem civiliziranega psa, le da je izkoristil svojo pravico gibanja in storil malo hitrejši in daljši korak. Za dosego kulturnejše dejavnosti pri lovstvu je bilo doslej že veliko napisanega. Žal pa to le s težavo pro dira v trdno zasidrana in ustaljena mišljenja izpred davnih let. To pa se rado opravičuje s tradicijo in običaji, le počasi pa združba spoznava, kako se svet spreminja. Tisti, ki na prepotrebne spremembe na tem področju opozarjamo, smo v tej združbi nezaželeni. Sem namreč ena tistih. V prejšnjem časopisu Slamnik, sem bila kar v sklopu članka »Divjad in potepuški psi« omenjena, da sem bila izključena iz LD Lukovica ter da zato zlivam slabo vo Ijo in gnev na LD. Zato si dovoljujem v okviru tega članka pojasniti, da je bila moja, že večletna kritika do gojenja fazanov in rac za »pred puške«, pa tudi taka moja razumevanja do lova, kot sem jih napisala, vzrok za mojo izključitev. Da pa ne bo nepotrebne polemike, pa kar navajam izrek za izključitev: Ana ZAJC, stanujoča Lukovica 64, Lukovica je disciplinsko odgovorna, ker je dne 13. 5. na občini Lukovica izjavila, da so sredstva, ki so v občinskem proračunu namenjena za gojitev divjadi, nepotrebna in da se bodo uporabila za nespametno gojitev in pobijanje divjadi, kar je imelo za posledico, da LD Lukovica ni dobila finančnih sredstev za gojitev divjadi v višini 145.000,00 SIT. in je s tem storila hujši kršitvi članskih obveznosti po 23. členu Pravil LD Lukovica, in sicer po 4. odstavku, alinea 3 in 10, za kar seji po istem določilu izreče disciplinska kazen IZKLJUČITEV IZ LD LUKOVICA. Zadovoljna sem, če sem preprečila porabo sredstev občinskega proračuna - sredstev davkoplačevalcev, za gojenje tistih fazanov v ujetništvu - obori, ki se potem streljajo za zabavo in prestiž, sredstva pa so v občini prepotrebna za pomembnejše dejavnosti. Iz izreka o izključitvi" pa se da razbrati tudi stopnjo demokracije v občini Lukovica. Kot državljanka menim, da imam pravico do lastnega mišljenja in besed, za katere imam vso pozitivno oporo v bodoči usmeritvi lovske dejavnosti. V članku se tudi navaja, da s tem, verjetno je mišljeno, ko razmišljam in pišem o lovstvu, mečem slabo luč nase in na svojega soproga. Sama sem v večletnem članstvu v tej združbi, kjer sem želela uresničevati le prvi del Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi (odstrel tako temeljito opravljajo drugi), dobro spoznala to dejavnost, pa tudi slabosti. Ker pa rada živim s časom, razmišljam na že povedani način. Glede svojega soproga pa želim, da ga v polemikah z menoj ne omenjate, saj je človek vsak po svoje samostojna osebnost. Tudi pri tem se kaže pomanjkanje etike v tej združbi. O tem, kako se v okolju kažejo masovni - zastareli pohodi lovcev s psi, ko iščejo in vznemirjajo maloštevilno divjad, ali pa streljajo kar tisto, ki jo celo leto krmijo, ne bom razsojala. To zna storiti vsak sam in zase. Pes, za katerega sem napisala poslovilno pismo, ni bil klateški. Bil je star, miroljuben civiliziran pes. Tak pa je bil verjetno še kdo od mnogih, ki mu je ugasnilo življenje pod lovsko puško. Lovska družina Lukovica je namreč v enem od letnih poročil kar k odstreljeni divjadi prištela 24 psov in prek 30 mačk. Znano mi je, da članek »potepuški psi in divjad«, ni odsev miselnosti vseh članov LD. To so verjetno misli tistega, ki ga je pes Nero slutil ob svoji usmrtitvi ter lovcev enakih nagibov. Primerno bi bilo, da bi se podpisali. Jaz se pod svoje misli vedno rada podpišem. Da pa res že prihaja čas, ko se bodo morali lovci posloviti od svojih neetičnih ravnanj, kot je gojenje divjadi za pred puške, množično streljanje povsem udomačenih rac ter streljanja domačih živali, si lahko zelo nazorno ogledamo tudi v člankih revije LOVEC - »KOMU Zvoni«, »naravovarstvene pristojnosti in LOVSTVO«, pa tudi v drugih strokovnih razlagah. Tam bomo našli misli: - Da je minevajoče obdobje zadnjih nekaj let s tektonskimi, političnimi, informacijskimi in gospodarskimi premiki preoblikovalo svet in naše razmere tudi za lovstvo; \ - Da bodo lovci in organizacije morali sprejeti mišljenje, da je pri izbiri ukrepov v naravi vselej treba nesporno ravnati v korist divjadi in ' - da naj lovstvo začne urejati svoje vrste zaradi divjadi ter lovišč in ugleda, ki hitro kopni. Ana ZAJC Lukovica - primerna telesna dejavnost - zdrava spolnost - prava mera počitka - varno okolje. Usposabljanje sloni na zdravstveni vzgoji ali na vzgoji za zdravje. Pridobljeno znanje bomo uporabljali na vseh nivojih lastnega delovanja, tako v osebnem, poklicnem in javnem življenju. Prav tako pa moramo dobro poznati tako imenovane dejavnike tveganja za zdravje. Dejavniki tveganja za zdravje ne povzročajo neposredno obolenj, ampak pomembno pri spevajo k razvoju bolezni. Tako lahko govorimo o posledičnih obolenjih. Dejavnike tveganja delimo v dve skupini. V prvi skupini so biološki: - spol - starost - zvišan krvni sladkor - zvišan krvni pritisk - zvišan holesterol - dednost S preventivnimi programi jih ne moremo popolnoma preprečiti. V drugi skupini pa so dejavniki tveganja nezdravega načina življenja - kajenje - mamila - alkohol OAJMO TEZO ZDRAVJU, ODLOČITEV JE V TVOJIH ROKAH - debelost - telesna neaktivnost - neuravnotežena prehrana - ultravijolično sevanje - neodgovorno spolno življenje - nasilje - nevarno okolje. Na te dejavnike pa lahko pomembno vplivamo. Imenujemo jih tudi dejavniki nezdravega življenjskega stila. V literaturi najdemo celo skupino obolenj kot bolezni nezdravega življenja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi možnosti in nemožnosti izborov, ki jih ima človek. Veliko ljudi namreč nima možnosti, da bi izbirali stanovanje, službo, okolje, prostočasovne dejavnosti, pravilno prehrano, četudi dobro vedo, kako pomembno je to za njihovo zdravje ali zdravje njihovih otrok. Vendar pa kljub temu lahko na osebnostne osnovne dejavnike zdravja, ki so vezani na nezdrav življenjski slog, bistveno vplivamo. Odločitev o kajenju in drugih odvisnostih je izključno v naših rokah. NEDELJKA LUZNAR Dobro delo Vsako leto župnijska KARITAS Brdo ob pomoči župnika gospoda Andreja Sveteta in letos gospoda Staneta Okorna pripravi srečanje za starejše in bolne v žup-nišču na Brdu. Za pripravo na veliki praznik Jezusovega vstajenja imajo bolniki in starejši najprej priložnost za sveto spoved, potem pa je sveto mašo daroval gospod Stane Okorn. Po maši so se v prijetnem druženju z obema gospodoma ter pogostitvi prijaznih članic in članov župnijske Karitas, mnogi še dolgo po srečanju zadržali v prijetnem klepetu in obujanju spominov. V spomin na letošnje srečanje pa so dobili tudi simbolično darilo butarico. Vsem, ki so srečanje pripravili, pa v imenu starejših in vseh, ki so se ga udeležili HVALA VAM IN NAJ VAM BOG POPLAČA ZA VAŠ TRUD. DADI Šolski kotiček • Šolski kotiček • Šolski kotiček Odprti dan šole v Blagovici Ministrsvo za šolstvo in šport je v letos-njem šolskem koledarju določilo, da se 26. aprila, ki bo pouka prost dan v sklopu majskih počitnic, nadomesti v soboto, 20. marca. Na OŠ Blagovica smo ta dan izkoristili tako, da smo pripravili za vse starše in obiskovalce DAN ODPRTIH VRAT. ()dprti dan šole terja ogromno priprav, nešteto idej, ki se počasi izoblikujejo, izmed njih pa moraš na koncu izbrati nekaj, kar meniš, da bo izvedljivo in tudi zanimivo. Organizacijo tega dneva je, ob pomoči drugih učiteljic, ki poučujemo na tej šoli, prevzela vodja šole, g. Gizela Kosmatin. Vsak razred je pripravil s svojo razredničarko kakšno dejavnost, pri kateri so seveda lahko sodelovali tudi starši. Svoje dejavnosti v tem šolskem letu pa so predstavili še nekateri zunanji sodelavci, ki so mentorji krožkov na šoli. Tako je bil ta dan na naši Šoli vesel vrvež že pred osmo uro, čeprav je bil pričetek šele ob pol devetih. Veliko otrok se je pripeljalo kar s starši. Drugi, katerih starši pa niso mogli priti zaradi delovne sobote v službi, pa so prišli s kombiji. Ob prihodu so si lahko na šolskem hodniku Ogledali razstave likovnega, ročnodelskega, planinskega, dramskega in gasilskega krožka. Ob 8.30 pa se je Šola popolnoma umirila, saj so se vsi preselili v razrede, kjer so se začele razredne dejavnosti. Veliko otrok obiskuje likovni krožek, zato je bila najbolj pogosta dejavnost likovna delavnica, kjer so starši lahko izrazili svojo domišljijo in pomagali otrokom pri likovnem ustvarjanju, saj je bil namen odprtega dneva šole, da sodelujejo povsod tudi starši. Mala Šola z vzgojiteljico g. Moniko Go-rišek, je Že imela likovno delavnico. Otro 11 m Sta ril so izdelovali iz papirja različne dekoracije na temo »Pomlad« in z njimi okrasili prostore male šole. Tudi 1. razred je imel likovno delavnico, kjer so na osnovi pravljice Medvedji čudež risali, slikali in naredili trganko. Najprej pa so predstavili staršem Likovni katalog, ki ga je izdala razredničarka, g. Marija Arh. V 2. razredu pa so v letošnjem letu /<• \/ dali razredno glasilo Medvedki poročajo, ki so ga z razredničarko, g. Gizelo Kosmatin predstavili staršem. Nato pa so imeli dramsko delavnico. V J. razredu so pod vodstvom razredničarke prav tako imeli likovno delavnic o, saj je ga. Marijana Erjavec že več let mentorica likovnega krožka na šoli, ki ga obiskujejo učenci 3. in 4. razreda. Razstavo izdelkov so imeli na hodniku in v razredu, kot razredno dejavnost pa so prikazali postopek likovne tehnike. V 4. razredu pa smo se odločili, da bomo pripravili nekaj tudi »za pod zob«, kot se temu reče. Učenci so ta dan dobili malico, starši pa ne. Zato je bila pri oblikova nju idej za ta dan kar dobro sprejeta ideja, da bi četrtošolci pod mojim vodstvom in ob pomoči prisotnih staršev pripravili nekaj slaščičarskih dobrot za degustacijo. Mame so prinesle s seboj polizdelke, v razredu pa smo iz njih naredili prave slaščičarske mojstrovine. Poskušali so različne slaščico in občudovali i ijihovo zunanjost. Prav čudili so se, da nam je v tako kratkem času uspelo toliko narediti. Od 10h pa do 11.15 so se predstavili še trije krožki, ki jih vodijo na naši šoli zunanji sodelavc i. Najprej je bil na vrsli ročnodel-ski krožek. Go. Slavka Cerar, ki ga vodi, je že prejšnji dan pripravila lično razstavo izdelkov. V predstavitvi pa so v 20 minutah, kolikor so imeli na razpolago, praktično prikazali, kako ustvarjajo. Tudi planinski krožek je pokazal, kaj so med krtom počeli. Fotografije s pohodov in povijanje male rane, ki sta dve izmed ob veznih vaj na SreČanjikmladih gasilcev. Dramski krožek, ki ga vodim, pa se je predstavil le z razstavo fotografij s spremnim besedilom, saj smo igric o Muca Copatarica zaigrali /a Miklavža na Trojanah in v Blagovici/ pa tudi ni Kulturnem dnevu 24. decembra v šoli, tako da so igrico videli pravzaprav že vsi. Okrog pol dvanajstih se je tako končal Dan odprtih vrat. Glede na Število ur, ki ga vlo/iš v tako delo že pred izvedbo, terja, da si ob koncu takega dneva zadovoljen s svoji delom, da te tak izziv »napolni« z zadoš- Prispevki mamic, ki so se udeležile komentarji sodelujočih mladih planincev so pritegnili starše k poslušanju. Mentor krožka, g. Bojan Pustotnik, pa je pripomogel k pestrosti predstavitve Še z razlago o opremi in o tem, kako bi se morali vsi naučiti doživljati užitke ob obisku naših planin. Zadnji ta dan je bil na vrsti Še gasilski krožek, ki ga vodiva skupaj z zunanjim sodelavcem, g. Janezom Monetom. Ker nismo mogli prikazati vaje / vedrovko, smo se odločili, da pokažemo vezanje vozlov in dneva odprtih vrat v 4. razredu. Čenjem do zadnjega vlakna. Da se ti ves napor obrestuje s tem, ko vidiš, kako ponosni so otroci na svoje delo in starši ffa delo svojih otrok ter veseli, da so si vzeli čas in prišli ter sodelovali. Zato bi se v svojem imenu in imenu vseh učiteljic naše Šole zahvalila vsem staršem, da so prišli in pomagali izpeljati la nas dan tako, kot smo si ga zamislile. MILENA IGLIC, mentorica dramskega in gasilskega krožka ter razredničarka 4. razreda na OS Blagovica Nekaj mnenj mam, ki so se udeležile dneva odprtih vral v blagovški šoli Dan odprtih vrat V soboto, 20. 03. 1999, je bil dan odprtih vrat. V četrtem razredu so učenci s pomočjo učiteljice in staršev pripravili veliko slaščic. Bilo je pet (vo raznih vrst; odrafaefa, bresk vic, školjk, mlad, biskvitov, tudi torta ni manjkala. V čudovitem pogledu na vse h'dobu t te je bilo lepo videti, ko so ptišli na »degustat ijo* se oirot i skupaj s starši i/ duifiih ca zre dov. Ko smo vse to poizkusili, smo se udeležili se drugih dejavnosti; spoznali smo i.h // nalniŠki, planinski in gasilski krožek. < )gledali smo si tudi likovne izdelke malih &olarje\ '" prvošolčkov. liilo je zelo lepo. SLAVKA RIBIC" V soboto v šoli Najbolj mi je bilo všeč, ko sem videla vesele in nasmejane otroke, kako so krasiti pe civo in bili neizmerno (ponosno) zadovoljni, ko je nastal končni izdelek. Najbolj pa sem vesela, da smo bili z dnem odprtih vrat zadovoljni vsi, otroci in njihovi starši. MARTINA RAKOVNIK Domžale /lamnik 19. APRIL- PRAZNIK OBČINE DOMŽALE Slovesna seja Občinskega sveta Osrednji del slovesnosti je bil namenjen podelitvi priznanj Občine Domžale za leto 1999, ki so jih prejeli: ZLATO PLAKETO OBČINE DOMŽALE PREJME KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN za uspešno SO-letno delo na kulturnem področju Navdušena nad predstavami na okoliških odrih sta brata Anion in Stane Stražar iz Škocjana spomladi leta 1949 navdušila mlade igrali e, ki so uprizorili prvo gledališko predstavo »V Ljubljano jo dajmo«. Ker društvo ni imelo primernega prostora, so igro uprizorili kar pod kozolcem v vasi na Studencu. To je bil začetek pet desetletij trajajočega uspešnega dela Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, ki se je razvil v najbolj znano kulturno društvo - ne le v občini Domžale temveč v Sloveniji, pa tudi izven naše domovine. S številnimi in vse boljšimi domačimi predstavami razveseljujejo številno občinstvo. Pomankanje prostora za dejavnost gledališča jih je silila v ureditev poletnega gledališča, ki je danes poleg Ljubljanskih križank edino pokrito letno gledališče v Sloveniji. Kasneje se je temu prostoru pridružil tudi kulturni dom, v katerem se v zimskem času vrstijo razstave in druge manjše kulturne prireditve. Prostor pa služi tudi za vaje, sestanke in garderobo ob večjih gostovanjih opernih ali gledaliških hiš. Vseh pet desetletij KD Miran Jarc odlikuje izredna prizadevnost, požrtvovalnost in pridnost vseh članov društva, ki zmorejo vselej strniti vrste, ko je treba organizirati in izvesti katero od neštetih prireditev, katerih je vsako leto več. Njihovo poletno gledališče je že vrsto let osrednje kulturno prizorišče v naši občini. Posebej privlačne so domače gledališke predstave, kakor tudi mednarodna prireditev »Glasba treh dežel«, gostovanje Ljubljanske ali Mariborske opere, gledališke predstave profesionalnih gledališč, skrbno pa pripravljajo tudi razstave. Velik je tudi njihov prispevek ohranjanju običaja in tradicije Miklavževega večera, ki ga pripravljajo že vrsto let kot osrednjo gledališko predstavo v Domžalah. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, v katerega zgodovino se je neizbrisno zapisal tudi že pokojni g. Stane Stražar, ob njem pa še številni drugi, med katerimi je treba omeniti zlasti g. Lojzeta in g. Franca Stražarja, se je s svojim delom neizbrisno zapisalo v zgodovino občine Domžale. SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE PREJME OSNOVNA ŠOLA RODICA za uspešno opravljeno delo na področju mednarodnega projekta eko in zdrave šole ter za organizacijo različnih izvenšolskih dejavnosti Osnovna šola Rodica deluje že več kot petindvajset let. V teh letih je v njenih učilnicah nabiralo znanje preko 200 učencev, mnogi med njimi so danes uspešni zdravniki, znanstveniki, raziskovalci in še bi lahko naštevali. Vključenost v mednarodne projekle omogoča šoli ne le izmenjavo izkušenj, mnenj učencev ter učiteljev s šolami v domovini in tujini, pač pa tudi primerjavo kvalitele njenega dela. Osnovna šola Rodii a je že tretje leto člank a med- narodnega projekta Eko šol, zadnje leto pa je bila sprejeta še v skupino zdrave šole. V letu 1998 je za področje ekologije prejela zeleno zastavo, prejmejo pa jo ie šole, ki izpolnjujejo zahteve projekta. V jeseni minulega leta je gostila najbolj pomembno skupino udeležencev mednarodnega srečanja nacionalnih Eko koordinatorjev s prisotnostjo evropskega koordinatorja in predstavniki evropske unije, ki skrbijo za projekt. Prav gotovo h kvalitetnemu delu pri spevajo dejavnosti ob pouku: naravoslovne, kulturne, športne, tehnične, prav tem šola namenja posebno skrb. Se posebej se izpopolnjujejo v interesnih dejavnostih, v katere so vključeni večinoma vsi učenci. Prav vsi na šoli se trudijo, učenci, učitelji in vodstvo, da bi bila šola taka, v katero bi otroci radi hodili, ob zaključku pa vse bolj vedoželjni in z znanjem nepremagljivi. SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE PREJME C. JANEZ NOV-LJAN za dolgoletno prizadevno delo v Krajevni skupnosti venclja Perka in v mestu Domžale C. janež Novljan s svojim prizadevnim delom že vrsto let prispeva k razvoju Krajevne skupnosti Venclja Perka pa tudi k uspešnemu usklajevanju skupnih interesov in potreb vseh mestnih krajevnih skupnosti v mestu Domžale. Že v tovarni TOKO, kjer je bil vseskozi zaposlen kot vodja praktičnega pouka v okviru tedanje Srednje galanterijske šole v Domžalah, je prizadevno sodeloval v družbenopolitičnih organih tedanje občine, še zlasti pa v krajevni skupnosti. Opravljal je tudi vidne funkcije kot predsednik Skupščine KS in predsednik Sveta KS. G. Janez Novljan je s svojim prizadevnim delom pomembno vplival na razvoj KS, kot mesta Domžale. S svojim delom skuša v največji meri prispevati k uresničevanju interesov in potreb vseh meščanov mesta Domžale. SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE PREJME GA. BREDA SMOLNIKAR za njen književni opus, predvsem pa za knjigo Ko se tam gori olistajo breze Ga. Breda Smolnikar je Domžalčan-ka, ki smo se jo Domžalčani najbolj zapomnili po knjigah o Stobu, ki jih je izdala v prvi polovici osemdesetih let pod psevdonimom Gospa. To so bile knjige: Balada o divjem mleku, v kateri je uporabila snov po motivih iz knjig gospoda Franca Bernika »Zgodovina fare Domžale« Ko je umiral Stob, Mrtvi Stob, Zadeva Stob, v katerih se je lotila tako polpretekle zgodovine našega mesta kot sedanjosti in v času izida obeh knjig povzročila med nekaterimi tedanjimi bralci kar precej negodovanj. Mlajši brali i pa radi segajo po knjigah, ki jih je namenila posebej njim in v nekaterih od njih popisala svoje spomine na mladost. Kol so knjige: Popki, Mali mozaik imen in Otročki, Življenje teče dalje. Svoje bralce je pisateljica Breda Smolnikar razveselila z novo knjigo -»Ko se tam gori olistajo breze«, za kate- OBČINA DOMŽALE VABILO Vabimo Vas na osrednjo občinsko prireditev ob 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, ki bo v ponedeljek, 26. aprila 1999, ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. PROGRAM: HIMNA Slavnostni govor-. 3. Jože LENIČ, poslanec v Državnem zboru RS Kulturni program: Policijski orkester, dirigent Milivoj ŠURBEK Županja Občine Domžale Cveta ZALOKAR ORAŽEM, I. r. ro literarna kritika meni, da je napisana tako spretno in zanimivo, da jo le s težavo odložite. To je odlika tudi drugih knjig pisateljice Brede Smolnikar. BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE PREJME G. JOŽE FUGGER za dolgoletno prizadevno delo na glasbenem področju, zlasti pri Godbi Domžale in v različnih pevskih zborih G. Jože Fugger, roj. 24. maja 1915, je najstarejši član Društva Godbe Domžale. Izhaja iz glasbene družine in je vse svoje življenje zapisal glasbi. G. Jože Fugger pri Godbi Domžale aktivno sodeluje od leta 1952. Poleg igranja v godbi pa je bil g. Fugger vsesplošno aktiven kot pevovodja in orga-nist v Domžalah, Grobljah. Dvainštiride-set let pa je bil organist in zborovodja cerkvenega zbora v Šentjakobu ob Savi. G. Fuggerja odlikujeta zvestoba glasbi, skromnost in prizadevno delo. Nagrajenec, ki bo letos z Godbo Domžale praznoval njeno 115-letnico, je zapisan glasbi, saj ga je ta spremljala vse njegovo življenje. BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE PREJME FOTO KINO & VIDEO KLUB MAVRICA RADOMLJE za uspešno ttl-letno delo na področju filma, fotografije ter videa ter za opravljeno kulturno poslanstvo Foto kino & video klub Mavrica je v treh desetletjih uspešnega delovanja na območju Domžal in tudi širše opravil neprecenljivo delo, ki se kaže v tisočih fotografijah, sto in sto kilometrih filmskega traku, številnih kulturnih prireditvah, razstavah, festivalih, gasilskih in drugih srečanjih, s katerimi so lepšali življenje prirediteljem. Za kvalitetno delo so prejeli že številna priznanja, tako starejši kot mlajši člani Mavrice. Veliko priznanj in pohval je za svoje delo prejel tudi gospod Janez Kosmač, predsednik kluba, brez katerega si Mavrice skoraj ne moremo predstavljati. Danes je Folo kino & video klub Mavrica poznan izven meja občine in tudi Slovenije. Še posebej pa je cenjena filmska dejavnost, ki na filmskem traku ohranja najpomembnejše dogodke v občini. BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE PREJME G. MIHA KOSEC za dolgoletno požrtvovalno delo pri organizaciji smučarskega športa v Občini Domžale G. Mihu Koscu številni poznavalci športa in Smučarskega društva Domžale priznavajo, da brez njegove zavzetosti, pridnosti in predanosti smučarskemu športu, ne bi nikoli dosegali tako velikih uspehov. Oral je ledino na tem področju in prispeval, da se smučarski šport, ki ostaja njegova velika ljubezen, uvršča med najbolj priljubljene športe v občini. V Smučarskem društvu je od leta 1965 trener oz. učitelj. Posebno skrb namenja vzgoji mladih tekmovalcev, zavzema pa se tudi za nove člane in povečanje v tekmovalnih vrstah, predvsem pa za ohranjanje zgodovine, organiziranega smučanja v občini Domžale. BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE PREJME G. JANEZ SVOLJ-ŠAK za uspešno in prizadevno delo pri razvoju Zdravstvenega doma Domžale kot moderne zdravstvene ustanove G. Janez Svoljšak, dr. med. speč, zaposlen v Zdravstvenem domu Domžale je med pacienti izredno priljubljen zdravnik. Pri svojem delu kot direktor Zlato plaketo je za polstoletno uspešno delo Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan sprejel njegov predsednik g. Alojz Stražar. Ob njem županja Cveta Zalokar Oražem in g. Janez Vasle, predsednik Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena. (Foto: V. Majhenič) ZD Domžale je zagotavljal kontinuiteto dosedanjega dela, finančno trdnost zavoda, strokovno usposabljanje (specializacije in dopolnilno usposabljanje zdravnikov). Posebno skrb je namenjal povezovanju in usklajevanju sodelovanja z vsemi občinami na območju nekdanje občine Domžale, kakor tudi vključevanju zasebnih zdravnikov v urgentno in dežurno službo v cilju zagotavljanja zdravstvenega varstva prebivalcem vseh nekdanjih občin Domžale. V obdobju 1995-1998 je tudi po njegovi zaslugi Zdravstveni dom Domžale pridobil vrsto večjih izboljšav in investicij, med njimi modero fizioterapijo, katere začetnik je bil že dr. Janez Grošelj. Prizadeval se je tudi za opremo kot je diagnostična in terapevtska oprema, rtg aparat za slikanje okostja in prsnega koša in rtg aparata za slikanje zob, nenazadnje je Zdravstveni dom dobil tudi urejen dostop za invalide. BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE PREJME G. JANKO VELKA-VRH za prizadevno in uspešno delo v podjetju TOSAMA G. Janko Velkavrh, dipl. ing. strojništva, je doštudiral v letu 1979 in se že kot pripravnik zaposlil v tedanji TOSAMI. Svojo delovno pot je nadaljeval kot konstruktor in razvojni tehnolog, v letu 1993 pa je postal generalni direktor TO SAMA Domžale. Pod njegovim vodstvom se je TOSAMA preoblikovala v moderno delniško družbo, ki je po začetnih obetajočih korakih stopiia na pot uspešnega podjetja, ki je v letu 1998 praznovalo svojo 75-letnico. Za TOSAMO lahko rečemo, da je pomemben proizvajalec, trden socialni steber in naložba s solidno perspektivo. Kupcem nudi preko 400 vrst izdelkov, med njimi je tudi 10 takih, ki imajo status začitene znamke, TOSAMA pa je v letu 1996 uspešno opravila presojo sislema kakovosti in za poslavljeni sistem prejela certifikat ISO 8001. K uspešnosti TOSAME, d. d., v kateri je zaposlenih blizu 700 delavcev, je veliko prispeval prav g. Janko Velkavrh, predsednik uprave, saj s svojimi organizacijskimi sposobnostmi, dobrim poznavanjem celotne TOSAME uspešno vodi družbo, ob tem pa se je zavedal, da je potrebno razvoju zadovoljevati vedno strože okoljske kriterije in proizvodnjo, zlasti izvoznih izdelkov. NAGRADO OBČINE DOMŽALE PREJME G. ANDREJ CERAR za opravljanje plemenitega poslanstva na področju krvodajalstva ter 92-krat darovano kri oz. plazmo Krvodajalstvo ima v naši državi dolgoletno tradicijo, uspešno pa krvodajalske akcije v naši občini že vrsto desetletij izvaja tudi Območna organizacija RK Domžale. Krvodajalci spadajo med plemenite ljudi, saj s svojo krvjo mnogim rešujejo življenja. G. Andrej Cerar daruje svojo kri in plazmo že dve desetletji po večkrat letno. Območna organizacija Rdečega križa Domžale mu je v letu 1998 za več kot 90 kratno udeležbo v krvodajalskih akcijah podelila najvišje priznanje. NAGRADO OBČINE DOMŽALE PREJME G. IGOR JERMAN za mednarodne dosežke na področju motociklizma G. Igor Jerman je najuspešnejši član Moto društva Depala vas. Kljub mladosti je v tem športu dosegel že zelo lepe uspehe, tako v domovini kot na mednarodnih tekmovanjih. Njemu najuspešnejše tekmovalno leto je bilo leto 1998, ko je nastopil na tekmovanju za svetovno prvenstvo motociklis-tov v Franciji. Zmagal je na tekmi 24 ur La Mansa, v letu 1998 pa se je petnajstkrat uvrstil do 15. mesta v kategoriji superbike in osvojil 47 točk, kar ga je uvrstilo v sve tovnem merilu na 15. mesto. NAGRADO OBČINE DOMŽALE PREJME GA. MAJA JOVAN za prizadevno in uspešno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine, narodnih šeg in običajev. Ga. Maja Jovan že nekaj let uresničuje različne projekte, katerih cilj je ohranjanje kulturne dediščine. Pri tem posebno skrb namenja tudi predstavitvam narodnih običajev ter kulturne dediščine iz drugih delov Slovenije. Na njeno pobudo in z njeno organizacijo smo takf) v Domžalah spoznavali šege in navade značilnih slovenskih pokrajin, ki so jih predstavljale razlic'ne fol-klorne in druge skupine (Bela krajina, Prekmurje, Goriška ipd.), še posebno pozornost in skrb pa vselej namenja pomembnemu delčku domžalske zgodovine - slamnikarstvu. Obiskovalce je izredno navdušil večer slamnikarstva, v katerem je gospa Jovanova celovito, tu- di ob pomoči pokojnega gospoda Staneta Stražarja, predstavila zgodovino slamnikarstva na območju nekdanje občine Domžale. NAGRADO OBČINE DOMŽALE PREJME G. JURIJ SMOLE, AKADEMSKI KIPAR, za dosedanje uspešno delo na področju kiparstva . G. Jurij Smole je akademski kipar, ki je leta 1996 zaključil specialko na ALU kot asistent za likovno tehnologijo V letu 1997 je bil izvoljen za docenta likovne tehnologije. Prvič je razstavljal v okviru Forme vive Vera v Domžalah že leta 1989, le dve leti kasneje pa se je pridružil razstavljalcem Akademije za likovno umetnost. V letu 1994 je pripravil prvo samostojno razstavo v Likovnem razstavišču v Domžalah. Leta 1997 pripravi Jurij Smole dve samostojni razstavi, hkrati pa isto leto sodeluje tudi na skupinski razstavi v Ljubljani. Že v letu 1993 je kipar prejel Študentsko Prešernovo nagrado, v letu 1994 pa je nagrajen za Premio interna-zionale Arta v Italiji. NAGRADO OBČINE DOMŽALE PREJME G. BRANE SRŠEN za dolgoletno prizadevno delo v Ribiški družini Bistrica ter na področju varstva okolja Brane Sršen je član ribiške družine že več kot dvajset let. Vseskozi je bil aktiven okoljevarstvenik in ljubitelj narave. Samoiniciativno je ustanovil skupino, ki je čistila bregove Kamniške Bistrice, Race in Mlinščice. Ob ribniku Črnelo je vodil dela pri urejanju nabrežine. Sam je posadil preko 400 mladih smrečic in uredil novo sprehajalno pot. Njegovo prostovoljno delo je pritegnilo tudi ostale ribiče, da so v velikem številu sodelovali pri čiščenju nabrežin ostalih ribnikov in vodotokov. Brane Sr šen ima veliko zaslug tudi za to, da je v Radomljah nastal zelo prijeten kotiček, ki ga uporabljajo občani za sprehod in rekreacijo. NAGRADO OBČINE DOMŽALE -PREJME G. VELIMIR VULIKIČ za strokovna, predvsem pa literarna dela z vsebinami z območja Občine Domžale Primarij dr. Veljko Vulikič dolga leta raziskuje in piše o zgodovini slovenske ga zobozdravstva, ureja časopise, piše pa tudi prozne povesti. Doslej je objavil petnajst knjig in številne članke iz ožje stroke in zgodovine zobozdravstva. V letu 1997 je dr. Velko Vulikič ob 40-letnici Okteta Bratov Pirnat napisal obsežno knjigo, v kateri je predstavil življenje in delo pevcev bratov Pirnat. Knjiga je nova obogatitev njegovega liter ar no-dokumentarnega opusa, v katerem pa ni ohranil le življenjskih poti članov priznanega okteta, temveč v njej, podobno kot v drugih knjigah, »V zrcalu Kai nega potoka« in knjigi »Senator s Sv. Trojice«, ohranja delčke zgodovine naše občine. Avtor mnogih knjig raziskuje življenja pomembnejših mož, tako v domžalskem kot slovenskem prostoru. NAGRADO OBČINE DOMŽALE PREJME ŽENSKI PEVSKI ZBOR STANE HABE DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE za uspešno 20-letno delo in nastopanje Ženski pevski zbor DU Domžale je bil ustanovljen v letu 1979 in je do za četka leta 1998 nastopal pod tem ime nom. V letu 1998 pa je dobil novo ime, po njihovem zborovodju profesorja Sta netu Habetu. Tako, da se danes imenuje ŽENSKI PEVSKI ZBOR STANE HABF, ki je postal samostojno kulturno društvo vključeno v Zvezo kulturnih društev Domžale. Ženski pevski zbor šteje 28 pevk, ki z veseljem in voljo obiskujejo vaje in našlo pajo na mogih koncertih in prireditvah. V kulturnem programu, ki ga je pripravila Zveza kulturnih društev Domžale in povezoval Matjaž Romih, so sode lovali baritonist Primož Krt, sopranistka Ana Pusar )erič, pianist Andrej )an, kitarist )erko Novak ter Trobilni ansambel učencev Glasbene šole Domžale. V. V. Dobro obiskani javni obravnavi ti ■ #vU \ Svoje mnenje so številni občani, med katerimi je bilo največ prebivalcev najstarejšega dela Domžale - STOBA povedali na javni obravnavi osnutka Odloka o ureditvenem območju D 7 STOB. V času javne razgrnitve odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja J 3 Srednje Jarše »Ob razbremenilniku«, J 4 Jarše Center in lokacijskem načrtu za območje povezovalne ceste J5 (severni po daljšek Trdinove) je Oddelek za okolje in prostor Občine Domžale pripra vil javno obravnavo. Številni krajani so napolnili sejno sobo in v »vroči« raz pravi posredovali predlagateljern vrsto predlogov, pobud in mnenj. V. V. 16 /lamnik Domžale \ o c / Učenci glasbene šole Domžale. Dirigentka Anastazija Sesek Otroci vrtca Sv. Dominik Savio Karitas Domžale Praznovali smo materinski dan Dvorana Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah je polna. Rahla napetost nastopajočih, njihovih mentorjev in svojcev je odsevala razpoloženje pripravljenosti in želje, da bi bila prireditev v čast materinskemu dnevu čim lepša. Napis IZBERI ŽIVLJENJE je bil pravi simbol praznika, praznika ljubezni, ljubezni, ki pomaga odpuščati, ki prenese vse trpljenje, ki nikoli ne obupa, ampak vedno upa, neprestano ustvarja lepši svet, gradi dobre medsebojne odnose, ustvarja toplino doma, prijazen pozdrav, medsebojno pomoč... Vsem nam je dana ljubezen, da jo gojimo kot najbolj nežno cvetlico, ki nam bo krasila in osmišljala našo življenjsko pot. Če imamo ljubezen v svojem srcu, imamo vedno nekaj, kar lahko damo. Ljubezen tako osreči tudi druge in se vrne k nam še bolj plemenita in močnejša, tako jo imamo vsi v izobilju. Veliko pripravljenosti in požrtvovalnosti je bilo potrebno, da smo s skupnimi močmi pripravili prireditev, s katero smo se želeli zahvaliti vsem, ki nosijo materinsko ljubezen v svojem srcu. Prav je, da se zahvalimo vsem nastopajočim, saj so bili srce prireditve. Iskrena zahvala mentorjem - Heleni Švigelj, Andreji Marin, Barbari Likovič, Marjeti Osolin, Stanki Kač, Barbari Otroci vrtca Ostržek z vzgojiteljico Marjeto Osolin Peterlin, Lili Sever, Dragi Jeretina-Anžin, Joži Rotar, Anastaziji Sesek, Marinki I Iribar-Tekavec, Gorazdu Hlebu, Ivici janež in Zdenki Kristl-Marinič, ki so nastopajoče vodili in pripravili za nastop. Hvala Blaženki Mali in Vitu Kotniku, ki sta ubrano povezovala vso prireditev ter g. Dragi jeretina-Anžin, ki je pripravila vezni tekst. Hvala Občini Domžale, ki nam je denarno omogočila, da smo lahko prireditev izvedli v »naši« lepi in prenovljeni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Iskrena hvala ga. Sabini Kompare za oblikovanje vabil, g. Borisu Je-rotinu za tiskanje vabil, cvetličarni Omerza za okrasitev dvorane in cvetje, ki so ga razdelili obiskovalcem in voditeljema ter še posebej g. Lojzetu Stražarju kot režiserju prireditve, ge. Hemi Peterki za fotografije in seveda vsem članom župnijske Karitas Domžale, ki so prireditev organizirali. Vsem, ki so se darovali, da je prireditev bila lepa in prisrčna, še enkrat iskrena hvala. Voditeljica Župnijske Karitas Domžale dr. MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL TVD PARTIZAN OB MATERINSKEM DNEVU Dajmo, mamica! Doslej sem mislila, da so ob materinskem dnevu, dnevu žena in drugih praznikih obvezne dvorane, pesmice o mamicah in očkih, lepo oblečene deklice in dečki ter obvezne rožice, pa so me člani in članice TVD Partizan Domžale prepričali, da je to lahko tudi drugače. Prav na materinski dan smo se zbrali v telovadnici Osnovne šole Domžale, ki je tudi sicer dom nekaj deset članic in članov, da si ogledamo telovadno predstavo Dajmo, mamica, katero je TVD Partizan namenil predstavnicam ženskega spola, ki jih je najprej pozdravil g. Franc Košak, predsednik TVD Partizan Domžale. Predstavil se je, da je bolj telovadec kot govornik, kar ni čisto res, saj je bila njegova kratka predstavitev dejavnosti TVD Partizan tekoča in prijetna. Združujejo vse generacije, od cicibanov, štiri- in petletnikov, do članic in članov, med katerimi bodo nekoč tudi stoletniki, ki se vsak teden zbirajo v telovadnici. Med njimi je bilo in je mnogo bodočih vrhunskih športnikov, ki danes posegajo po naslovih državnih prvakov in več. Dejavnost TVD Partizan je šport in rekreacija za vsakogar, kjer mladi pridobivajo osnovo za vse športe. Vsi ne morejo biti vrhunski športniki, so ga lahko dobri rekreativ-ci, športniki za svoje veselje in srce. V TVD Partizan najdete vse: najmlajše, ki ob pomoči starejših naredijo prvi preval, pa do vrhunskih športnikov, ki se po končani karieri v TVD Partizan vračajo kot rekreativci in tudi učitelji mlajšim generacijam. Delo opravljajo predvsem s prostovoljnim delom in so ponosni na svoje vrste članic in članov, pionirjev in pionirk, pa tudi cicibanov, ki jih najdemo kar na treh osnovnih šolah, kjer igrajo tudi odbojko. Telovadna akademija, na kateri se je predstavilo 17 najmlajših telovadk in telovadcev, je pokazala, kaj vse se naučijo na rednih tedenskih srečanjih. Prireditev se je pričela z ogrevanjem, ki sta ga vodila Primož in Polona, nadaljevala z razgibavanjem in gimnas-tičnimi vajami, kjer so najmlajši pokazali, da sp že pravi mali umetniki, ki ob pomoči vaditeljev obvladajo težke prvine. Mamice in očki, ki so jih mladi telovadci kar naprej prisrčno opozarjali: »Poglej, mami. Oči, glej SRD Konfin in prireditev »MAMICI MOJI...« ob materinskem dnevu Glavne igralke na prireditvi TVD Partizan Domžale Dajmo, mamica so bile mamice, nič bolj glavni pa njihovi otroci. Ob materinskem dnevu so prizadevni člani Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. Trojica pripravili že tradicionalno kulturno-zabavno prireditev »Mamici moji...«. Za zanesljivo streho, primerno urejen in topel prostor je z odstopom dvorane v gasilskem domu v Žejah poskrbelo Prostovoljno gasilsko društvo Žeje - Sv. Trojica. Ob prihodu je bil vsem obiskovalkam poklonjen nagelj, ki so jim ga izročili največji »gentlema-ni« iz društva. Bogat in zelo raznovrsten program se je pričel v poznih popoldanskih urah v soboto, 27. marca. V prvi vrsti je bil namenjen našim materam in številnemu, predvsem ženskemu občinstvu. Mladost nastopajočih, ki so preko pesmi in recitacij želeli izreči svojim mamicam zahvalo in pohvalo za njihovo ljubezen in trud, je ta namen še posebej poudarjala. Da so se možje tisti večer res poskušali potruditi in odvzeti breme z ženskih ramen, je kazal tudi, sicer za prireditve kar nenavadni, moški vorliteljski par, ki je s svojimi mislimi povezoval nastopajoče in gledalce. Na povabilo društva je v goste prišla tudi privlačna dekliška pevska skupina Sirene s Homca. S svojim vedrim in živahnim nastopom je še posebej navdušila dvorano ter tako nedvomno pokazala, kaj je bil vrhunec večera. S svojimi točkami pa so sodelovali še: Pevska skupina Sv. Trojica, ki sicer prepeva v trojiški cerkvi, plesna skupina ŠRD Konfin z mladimi »D'frajlers« ter številni mladi re-(itatorji in rc( itatorke s širšega trn jiškega področja. Za vmesno sprostitev smo si lahko ogledali in se nasmejali ob dveh skečih, v katerih so igralci predstavili može, ki so bolj kot svojim že- nam zvesti gostilnam in steklenicam. Lep in živahen prehod iz kulturnega programa v zabavni večer s plesom, ki je sledil, pa je s svojimi pesmimi in petjem izvedel kar ansambel Rokovnjači. S podobnimi prireditvami želimo člani ŠRD Konfin, kakor smo slišali na prireditvi, tudi vzgajati mladi rod v nastopanju in organizai Iji. Več je vredno za naš kulturni razvoj, »da nam naši malčki zaplešejo ringara-ja, kot pa če bi nam sam Pavarotti predstavil svoj najboljši koncert.« Tekst in foto ROK RAVNIKAR moj preval!« Najbolj zanimive so bile štafete, katerih se je na presenečenje g. Košaka, ki je računal na dve, morda štiri mamice, udeležilo več kot deset mamic. So bili pa pripravljeni sodelovati tudi očki, ampak zaradi praznika so dali prednost mamicam in prav je bilo tako. Mamice so zagnano naredile med tekom dva prevala, se »povlekle« pod gredo in se na [concu skupaj s svojimi otroki veselile zmage - kar pa je bilo na koncu še najmanj pomembno. Mamice so bile navdušene, njihovi najmlajši še bolj, saj so prav vse prispevale točke k štafeti in se skupaj z njimi veselile nagrad, še prej pa piškotov in bonbončkov, ki so krožili med gledalci; dobili so jih prav vsi, tudi finančna sredstva so zagotovili sponzorji. Še posebej pomembno je, da mladi in manj mladi v TVD Partizan Domžale ne pridobivajo le športnih znanj in spretnosti, temveč tudi delovne navade, predvsem pa prijazne medsebojne odnose in prijateljstvo, mlade člane pa lahko srečujemo na različnih medobčinskih tekmovanjih, kjer uspešno nastopajo v vseh športnih panogah. Mamice so se odlikovale^' najmlajši tudi, za vse pa je bil letošnji materinski dan v režiji TVD Partizan Domžale prijeten dan, ki se ga bodo radi spominjali in težko čakali naslednjega. V. VOJSKA 25. marec v tretjih razredih OŠ Venclja Perka Tudi letos smo se učiteljice 3. razredov odločile, da s svojimi učenci pripravimo presenečenje mamicam in očetom, ki so v mesecu marcu praznovali svoj praznik. Po programu, ki so ga pripravili svojim najdražjim, so svojo domišljijo in živahnost vnesli v delo in tako marsikomu polepšali vsakdanjik. Skupaj z otroki in učitelji so starši izdelovali papirnate cvetice, ustvarjali slike in se pri tem imenitno zabavali. Tudi sladkih dobrot nam ni manjkalo. In če pomislimo, da so te majhne otroške roke sposobne ustvarili tolikšno lepoto, je razstava še toliko bolj vredna ogleda. Zato le na ogled v knjižnico Domžale! A. DRAGAN Domžale /lamnik 17 F LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Slikar Franc Berce: vse je minljivo in vendar neskončno »Iztekanje tisočletja pušča očitne sledove na mnogih področjih - eno najbolj dovzetnih in izrazno najprimernejših pa je seveda umetnost. Slike na tokratni razstavi Franceta Berceta kažejo, da se tudi on ni mogel ali želel izmakniti aktualnim razmišljanjem ob pričakovanju velikega preloma in s tem njegova dela postanejo tudi dokument trenutnega družbenega stanja. Sporočilnost njegovih slik je, ne glede na motiv vedno enaka; vse je minljivo in vendar neskončno,« je,ob razstavi slikarja Franca Berceta v domžalskem Likovnem razstavišču Domžale zapisala umetnostna zgodovinarka Eli Gradnik. Slikar Franc Berce je doslej sodeloval na več kot 100 skupinskih razstavah in imel dvain-štirideset samostojnih razstav v Sloveniji in tujini. Udeležil se je več extempor in sodeloval na desetih slikarskih kolonijah v Sloveniji in Avstriji. Na domžalski razstavi se je predstavil tako s slikami s krajinsko motiviko kot tihožitjih. () prvih je ga. Eli Gradnik zapisala, da so bile krajinske slike v začetku lirične, mehke, celo idealizirane podobe s pridi hom neke melanholije in noš talgike. Počasi, a vztrajno pa so Zadobivale vedno močnejši prizvok tujih, odmaknjenih svetov, ki jih človek odkriva sam v sebi. Te slike gledalca potegne jo vase in ga umestijo v neko neznano, neneseljeno pokrajino, prepuščenega samemu sebi, svojim lastnim občutkom vesti, tesnobe in ga popolnoma osamijo. In ravno s to pritegnitvijo gledalca v pokrajino ter z vertikalno formo dreves ali zgolj njihovih debel, ki so nekakšna predpodoba človeka, so pejsaži sami slikarja pripeljali tudi na področje figura-like. Na tihožitjih pa zasledimo dvojnost, minljivost in neskončnost: nekateri od cvetov še pejslednjič zažarijo in z intenziteto barve skušajo prebiti površino, drugi v bledih popkih čakajo na svoj trenutek. Barva je lorej še vedno eden od tistih izraznih elementov, s katerim slikar določi vsebinsko plat upodobljenega. Razstava Franca Berceta je bila v Likovnem razstavišču Domžale odprta konec marca in v začetku aprila 1999. V. V. Godba Domžale letos praznuje 115-letnico svojega delovanja Ob visokem jubileju pripravlja Godba Domžale vrsto prireditev po vsej občini, višek pa bo praznovanje doseglo s slavnostnim koncertom v petek, 21. maja, in srečanjem godb z bližnje in daljne okolice, ki bo naslednji dan, 22. maja. Verjetno si ustanovitelj in prvi kapelnik domžalske godbe, Franc Pfe-ife.r, leta 1884 niti v sanjah ni upal pomisliti, da bi se godbeništvo v Domžalah lahko ohranilo in nadaljevalo kar 115 let. Tako visok jubilej za marsikoga ne pomeni veliko, a č« ga povežemo z Godbo Domžale, se nam pred očmi prikažejo gener.H i je glasbenih navdušencev, ki so razveseljevale ljudi, ohranjale in razvijale glasbo ter duha godbeništva, ki je se danes prisoten v I )omžalah. (lod-ba Domžale pa ni sestavljena samo iz nekaj glasbenikov oziroma glasbenic. Verjetno se ne sliši prav skromno, če rečem, da je godba dejansko institucija, ki zahteva veliko več kot le golo navdušenje za glasbo. Za 'projekt', kot je 11 5-letno delovanje godbe, je (bilo) potrebno ogromno prostovoljnega časa, volje in finančnih sredstev, da se mehanizem, kot je godba, lahko sploh po-žene ter nato tudi ohrani. Za kaj takega pa je potrebno ludi veliko organizacijskih sposobnosti, teh pa Domžalčanom nikoli ni primanjkovalo. Če imate ob tem pomisleke, se še enkrat ozrite na letnico, ki sem jo napisal že v naslovu. Ob smrti ustanovitelja domžalske godbe, Franca Pfeiferja leta 1905, je godba delovala že 21 let in bila močno usidrana v življenju Domžal. Takrat je marsikdo že pomislil, da godbeništvo v Domžalah zlepa ne bo izumrlo. Tudi dve sve- tovni vojni in kar nekaj sprememb politične ureditve naše dežele godbenikov ni prisililo k prenehanju. Vse to samo potrjuje, da je godbeništvo v Domžalah zares močno ukoreninjeno. Danes Godba Domžale šteje 64 članic in članov, številka pa še kar narašča. Plodno sodelovanje z glas- Spored prireditev ob 115-letnici godbe Domžale • 17. 5. 1999 - 22. 5. 1999 RAZSTAVA ZGODOVINE GODBE DOMŽALE V LIKOVNEM RAZSTAVIŠČU: • 17. 5. 1999 ob 19.30 - OTVORITEV RAZSTAVE IN NASTOP MLADIH GODBENIKOV oz. UČENCEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE • 21. 5. 1999 OB 20.00 - HALA KC DOMŽALE SLAVNOSTNI KONCERT GODBE DOMŽALE • 22. 5.1999 - KONCERTI GOSTUJOČIH GODB PO RAZLIČNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE DOMŽALE IN ZAKLJUČEK SLOVESNOSTI PRED HALO KC, KJER BO DRUŽABNO SREČANJE Sodelujejo: * Mengeška godba Mengeš * Pihalna godba Moravče * Mestna godba Kamnik * Papirniški pihalni orkester Vevče * Godbeno društvo Viktor Parma Trebče (Italija) * Godba Domžale beno šolo daje godbi veliko mladih in dobrih glasbenikov, s katerimi godba razvija svojo kvaliteto in vizijo. Če se želite o tem prepričati, se udeležite izmed kakšne številnih prireditev, ki jih domžalski godbeniki pripravljajo ob svojem visokem rojstnem dnevu. V okviru praznovanja godbenice in godbeniki najprej pripravljajo razstavo fotografij, eksponatov, oblek in drugih pomnilcev iz bogate 11 5-letne godbene zgodovine. Na otvoritveni razstavi 17. maja ob 19.30 se bodo v likovnem razstavišču v Domžalah predstavili mladi godbeniki, ki se izpopolnjujejo pod okriljem glasbene šoje. Razstava bo odprta do 22. maja. V petek, 21. maja, bo ob 20. uri v Hali Komunalnega centra slavnostni koncert Godbe Domžale pod vodstvom dirigenta Francka Kuharica, naslednji dan pa bodo v goste prišle godbe iz Mengša, Moravč, Kamnika, Vevč ter iz italijanskega zamejskega konca Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. V mesecu maju se nam torej obeta bogat glasbeni program; tega bo Godba Domžale zapolnila še z drugimi manjšimi nastopi v Domžalaln in okolici. Ob praznovanju 10. obletnice Delovanja Godbe Domžale je v arhivih zabeleženo, da je bila v ta namen slovesnost v cerkvi na Goričici, popoldne pa družabna prireditev s koncertom godbe na dvorišču Mul-lerjeve gostilne v Stobu. V primerjavi s praznovanjem, ki ga pripravljaj'; današnji člani domžalske godbe ob svoji 11 5-letnie i, se lahko same; nasmehnemo. Prepričan sem da bi se nasmehnil tudi ustanovitelj godbe Franr Pfeifer, če bi bil še živ... PATO Gostujočim igralcem iz Gledališča Oder treh herojev iz Pirnič so dob-ski ljubitelji komedij prisrčno zaploskali. KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB Gostovanja za vse generacije Kulturno društvo Jožef Virk se z uspešnimi sezonami bliža stoletnici svojega dela, nas pa tudi letošnjo pomlad ni pustil doma. V goste so povabili prijateljska gledališča, ki v polno dvorano Kulturnega doma na Močilniku vedno radi pridejo. Nedeljski popoldnevi so namenjeni najmlajšim, ki so si letos že lahko ogledali predstave: PEKARNA MIS MAŠ, KAM, PA KAM, KOZLE, ZVEZDICA ZASPANKA, ENA, ENA, TRI. Da so predstave resnično zaželje-ne, kažejo tudi ponovitve, saj je bil interes mladih gledalcev tolikšen, da je društvo pripravilo kar po dve predstavi. Sobotni večeri so namenjeni starejšim generacijam, ki so se pred kratkim nasmejale komediji, polni ljudske komike, KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE, ki so jo v Dob prišli pokazat člani Gledališča Oder treh herojev iz Pirnič. Mlade igralce iz Pirnič: v Dobu že dobro poznamo, saj smo se že večkrat nasmejali njihovim komedijam in tudi zadnje gostovanje je prineslo veliko prijetnih trenutkov številnim gledalcem, ki so z velikim zanimanjem spremljali preobrazbo molčečega dekleta, mutaste neveste, ki se ob pomoči sv. Evlalije, Dobljanom doslej neznane svetnice, spremeni v klepelavo dekle in v veseli komediji povzroči zaplet, ki se, kot se za komedijo spodobi, ob koncu srečno razreši. Vmes smo se veliko smejali, občudovali dobro si tuacijsko komiko; igralce, za katere se je zdelo, da uživajo v igranju, in se tudi marsikaj naučili. K temu je veliko prispeval avlor komedije dr. Vojmil Rabadan s številnimi življenjskimi resnicami, med katerimi so najbolj odmevale tiste, če daš svinjariji latinsko ime, se imenuje diplomacija; eno je ideal, drugo je kapital; mutasta ženska je najideal- nejša nevesta na svetu; tudi jezik le opravlja svojo dolžnost. Prijeten gledališki večerje bil namenjen vsem obiskovalcem, nanj pa so člani Kulturnega društva Jožef Virk Dob povabili tudi vse tiste, ki z društvom sodelujejo in so lansko leto vsestransko pomagali pri urejanju Kulturnega doma in Letnega gledališča Dob. V. V. TRADICIONALNO MEDOBČINSKO SREČANJE INVALIDOV Izkupiček za težke in starejše invalide Hala Komunalnega centra v Domžalah je bila 27. marca 1999 skoraj premajhna za številne invalide, člane Društva invalidov Domžale, njihove sodelavce in prijatelje, ki so se udeležili tradicionalnega vsakoletnega srečanja invalidov iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Še posebej prisrčno pritrjevanje je več sto udeležencev namenilo članom društev invalidov iz Izole in Kopra ter številnim predstavnikom društev invalidov iz gorenjske in ljubljanske pokrajine. Svečanost se je pričela z vsakoletnim krajšim koncertom Godbe Domžale na ploščadi pred Vele, s himno in venčkom slovenskih narodnih, s katerim so godbeniki zaključili svoje vsakoletno darilo vsem invalidom. Ob lem povejmo, da so vsi nastopajoči na prireditvi nastopili brez plačila in tako skupaj s številnimi sponzorji in pokrovitelji prispevali k večjemu izkupičku, ki je bil namenjen skrbi za težke in starejše invalide. O tej skrbi in programu Društva invalidov Domžale je zbranim spregovoril njegov predsednik g. Edvard Završnik. Dotaknil se je tudi sedanjega položaja invalidov v družbi in poudaril pomembnost skrbi za težke in starejše invalide. Posebej je pozdravU vse goste in se zahvalil Prejšnji mesec je gledališka skupina Šolskega centra Rudolf Maister RUDOLFI premierno uprizorila delo Antoina de Saint - Exupcryja Mali princ. Po knjigi je scenarij priredila mentorica, profesorica Mar-ja Kodra, in nam podala svojo vizijo tega znanega dela. Ob precej prenovljeni, pa vendar še vedno odlični igralski zasedbi, so nas RUDOLFI spet spomnili na vrednote, ki jih v moderni družbi vedno bolj zanemarjamo. Iskrenost in ot- mL roškost Malega princa (Mitja Mihe-lič), ki se mu zdi naš planet nerazumljiv, nam pokažeta, da je pot do sreče skozi otroške oči dosti bolj preprosta in pristna, kot pa si jo predstavljamo odrasli. Mali princ je nasprotje avtomatiziranosti in odtujenosti medsebojnih odnosov in nas opozarja na človekovo individualnost, pomaga nam obuditi čustva, kot so: ljubezen, lepota, sreča ter pokaže absurdnost zemeljskega življenja. Njegova nevednost izzveni kot največja modrost, saj so prinčeva vprašanja na videz otroška, vendar se njihova globlja vsebina ukvarja s precej bolj zapleteno bivanjsko tematiko. Mali princ se namreč človeku približa s celo osebo in ne le površinsko ter celo najbolj vase zaprtim ljudem pomaga razkriti njihovo notranjost. Je pravljica za vse generacije, ki ji čas ne more priti do ži vega. Vsakogar, ki je kdaj prebiral Malega princa, bo predstava (naslednja uprizoritev bo v sredo, 5. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Franceta Bernika v Domžalah) verjetno še posebej zanimala, saj je dovolj inovativna, a kljub temu še vedno zvesta izvirniku, da nikogar, ki si jo bo ogledal s srcem, ne bo pustila ravnoduš- MARKO BURJA vsem sponzorjem, brez katerih srečanja ne bi bilo. Po pozdravih gostov, med katerimi sta bila tudi predsednik Dl Izola, direktor Hotela Delfin iz Izole in gospa Marica Potočnik, predsednica Društva invalidov iz Jesenic, ki je pohvalila delo domžalskega društva ter pomembno vlogo g. Završnika pri vodenju usklajenega sodelovanja vseh društev na športnem področju, smo prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, skozi katerega nas je vodila povezovalka Mirni Cotman. V njem so nastopili: Folklorna skupina Kulturnega društva Svoboda Mengeš, Kamniški koledniki, učenci Glasbene šole Domžale, učenci Osnovne šole Roje, pevka Saša Suda, duo Sonja in Jože ter Stobljanski oktet. Za drugi, dru- žabnejši del srečanja pa se; poskrbeli člani ansambla Vrhovec. Obiskovale i so s številnimi aplavzi nagradili vse nastopajoče, nato pa v prijetnem družabnem delu izmenjavali mnenja in izkušnje iz svojega življenja, prijetno klepetali, tudi zapeli in zaplesali, predvsem pa v bogatem srečolovu preizkušali svojo srečo. V poznem popol dnevu so se prijatelji ločili, trdno prepričani, da se spet snidejo - na jubilej nem 25. tradicionalnem medobčinskem srečanju invalidov v marcu 2000. Društvo invalidov v teh dneh že nadaljuje bogat program dejavnosti za leto 1999. Ta bo realiziran tudi za radi izkupička omenjenega srečanja, ki bo prispeval, da bo društvo v letu 1999 še uspešnejše. Zato se društvo prav vsem pokroviteljem in sponzorjem, nastopajočim v kulturnem programu ter vsem, ki so kakorkoli po magali, da je srečanje usjjelo, iskreno zahvaljuje. Hkrati Društvo invalidov Domžale pričakuje tudi v prihodnje veliko pomoči pri opravljanju svojega humanitarnega poslanstva. V. V. Med gosti so bili tudi predsedniki društev invalidov iz gorenjske rCgl je, ki jih z domžalskim društvom veže tradicionalno dobro sodelovanje zlasti na športnem področju, (foto: I. B.) Koncert ob 5-letnici zbora KD Groblje Člani mešanega pevskega zbora kulturnega društva Groblje skupaj prepe varno že šesto leto. Radi sodelujemo na vseh prireditvah v bližnji in daljni oko lici ter se vedno udeležimo občinske revije pevskih zborov. Že drugo leto nas vodi zborovodkinja Janja Dragan. Povezuje nas s svojo zagnanostjo in dobro voljo. Pet let svojega delovanja smo 13. marca 1999 zaokrožili s slavnostnim koncertom v osnovni šoli Rodica. Predstavili smo se z izborom tujih skladb iz različnih obdobij in ljudskih iz Slovenske Istre v priredbi Alda Komarja. Kot se ob okroglih jubilejih spodobi, smo pevcem, ki že več kot 5, 15 ali 25 let prepevajo v ljubiteljskih pevskih zborih, podelili bronasta, srebrna in zlata Galu sova priznanja. Upamo, da smo poslušalcem pripravili prijeten večer in da so domov odšli z nasmehom na obrazu in s pesmijo v srcu. M. /lamnik Domžale Kemizacija reke Kamniške Bistrice ali zgodba o Zlatorogu Uvodna predstavitev: Z intenzivnim razvojem industrije proizvodnje se povečuje vse večji vnos potencialnih genotoksičnih (gr. genos rod; lat. Imicus gr. toxicon strup -učinek strupa na dedne zasnove organizma) in/ali karcinogenih (gr. karkinos rak - povzročajoč raka) snovi v okolje. Te snovi v določenih koncentracijah delujejo na organizem mutageno (lat. mutatio spremeniti se - dedna sprememba v genih) in povzročajo različno stopnjo okvar in poškodb dednega materiala, torej kromosomov (gr. chroma, chromatos barva; gr. soma, soma-tos telo - Kromosom je sestavina celičnega jedra, ki se obarva). V komercialni rabi je okrog 70.000 kemikalij, s svetovno letno proizvodnjo 500 milijonov ton. 98% teh kemikalij ni preizkušena strupenost, še manj genotoksičnost. Kakovost okolja ugotavljamo s kemijskimi preiskavami vzorcev, ki kažejo le trenutno stanje obremenjenosti okolja. Vključitev genotoksičnih testov dopolnjuje kemijske analize in s tem vključitev spoznanja o vplivu kemikalij na organizem, saj s kemijskimi analizami ni mogoče z zanesljivostjo napovedati učinkov. S pomočjo teh testov se neprestano kontrolira kemizacija okolja. Genotoksični testi se izvajajo tako za točkovne (industrija, deponije) kakor tudi za netočkovne vire onesnaženja (zrak, vode). Tovrstne raziskave predvsem vodnih ekosistemov nišo pomembne za toksičnost samo, ki jo povzročajo mutagene snovi, pač pa za kvaliteto življenja. Dejstvo, da je povzročitelj teh snovi človek, ki pa se žal premalo zaveda, da povzroča tako sebi največjo škodo. Tako je izpostavljen najrazličnejšim mutagenim in/ali kar-cinogenim snovem, ki jih zauživa s hrano (pesticidi, ki so akumulirani v hrani), na delovnem prostoru (kemij- ska industrija) neposredno iz okolja (vdihavanje zraka). Pomembno informacijo o muta-genih učinkih na celico dobimo s preiskavo kromosomov. Že leta 1937 so prvič poročali o dokazih, da rentgenski žarki povzročajo kromosomske okvare. Nato so sledili še dokazi o enakem učinku z UV žarki, nato pa je sledilo še odkritje, da kromosomske okvare povzročajo tudi kemikalije. Tako sta se uvedla pojma citotoksiki in genotoksiki. Mutacije (kromosomske spremembe) ugotavljamo na kromosomih. Kromosomske poškodbe so vidne kot kromosomski lomi in kromosomski fragmenti (Slika 1, 2). V splošnem pa so kromosomske okvare nepovratne. Poškodbe so trajne. Celica v takem primeru ne preživi, če pa že, so precej moteni procesi v njej. Kot testno rastlino uporabljamo navadno čebulo (Allium cepa L), zato se ta test imenuje tudi Allium test. Allium test je test za ugotavljanje ge-notoksičnosti v vodnih ekosistemih. Pogostnost kromosomskih aberacij (KAJ ugotavljamo v celicah rastnih vršičkov korenin testne rastline - navadne čebule (Allium cepa L). Z Allium testom ugotavljamo neznane in znane potencialne genotoksične snovi v vodi. Test je priznan kot pomembna metoda »in vivo« saj upošteva celostni citološki koncept mutacij in mehanizmov interakcij genetskega materiala (kromosomov) z genotoksiki. Z genotoksičnimi testi pridobimo dragocene podatke o rastočem genetskem riziku najrazličnejših muta-genih in/ali karcinogenih snovi, ki povzročajo spremembe in poškodbe na dednem materialu. Tako npr. ionizirajoče sevanje inducira pri človeku enake tipe KA kot pri testnih rastlinah in živalih mutagene kemikalije. V letu 1998 sem opravil tovrstne raziskave reke Kamniške Bistrice na petih lokalitetah na relaciji Nožice-Bišče, nato na pritokih reke in vtoč-nih in iztočnih vod Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Raziskave so financirali: CČN Domžale-Kamnik, Občina Domžale in papirnica SARRIO-SLOVENIJA. Nadaljnje raziskave reke gorvodno od Nožic proti izviru, za katere je zanimanje pokazala Občina Kamnik, pa se bodo nadaljevale in opravile v maju 1999. Pa najprej nekaj o reki sami. Reka Kamniška Bistrica je levi pritok Save. Izvira na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na nadmorski višini 580 m. Teče po apnenčastem ozemlju prek Bistriške ravnine. Reka je v svoji geološki zgodovini nasula velik vršaj na 2-2,5 km široko ravnino, ki se razprostira v smeri sever-jug. Vršaji so zelo zgodaj privabljali prve prebivalce k naselitvi, zato je tudi danes celotno Mengeško-Dom-žalsko polje gosto naseljeno. Reka je dolga 32,8 km (v Sloveniji meri dolžina stalnih vodotokov 26.000 km in 7.000 km občasnih hudournikov), porečje obsega 535 km2 in je v celoti slovenska reka. Povprečni pretok je 29,9 m'/s. Pretok pa se spreminja od 1 m'/s pa vse do 215 m'/s. Reka ima dežno - snežni odtočni režim. Tako ima največ vode v strugi v jeseni (nov.), drugi višek doseže v pozni pomladi (maj). Najmanj vode pa ima poleti (avg.) in še drugi minimum doseže pozimi (feb.). Kamniška Bistrica ima na levi strani pritoka Črno in Nevljico in desni pritok Pšato. Na obeh straneh se v reko izlivata Radomeljska Mlinščica, Homška Mlinščica in razbremenilnik Pšate. Zgornji tok do Stahovice je Kamniška Bistrica alpska reka. Sedaj pa nekaj o ugotovitvah raziskav. Numeričnih podatkov tukaj ne bom izkazoval, saj bi potem moral biti članek popolnoma drugače za- stavljen in komentiran z rezultati raziskav in še z drugimi tovrstnimi raziskavami. Pa le nekaj. Rezultati vod reke Kamniške Bistrice kažejo visoko stopnjo genotoksičnosti (poškodbe kromosomov) na testni rastlini na lokalitetah od Nožic do Bišč. Nekaj manjšo stopnjo imata le razbremenilnik Pšate in pritok Rača. Najvišja stopnja genotoksičnosti pa reka doseže na lokaciji pred iztokom CČN Domžale-Kamnik. Test je tudi pokazal velike poškodbe na kromosomih z uporabo surove odpadne vode, enako z uporabo gniliščne vode. Poškodbe so se bistveno zmanjšale v razmerju z večjo stopnjo čiščenja odpadne vode po CČN. Allium test prečiščene vode iz CČN je pokazal za približno polovico manj poškodb na kromosomih, kot na lokaciji v No-žicah in Domžalah. Voda v izviru Kamniške Bistrice bistveno ne pokaže poškodb kromosomov na testni rastlini. S tovrstnimi testi je nujno potrebno nadaljevati, kakor gorvodno po reki sami, nato na izcednih vodah deponij, direktnih iztokih v okolje in na lokacijah za predhodna stanja. Ta test sorazmerno daje hitre rezultate in ga je smiselno kombinirati s kemijskimi analizami, vendar smo opazili, da s kemijsko analizo ne moremo vedno določiti problematične komponente, ker kemijska analiza pokaže le neko trenutno stanje obremenjenosti okolja, citogenetski testi pa posledice na organizmih v okolju. In sedaj se boste vprašali, kaj ima pri vsem tem opraviti še Zgodba o Zlatorogovem Kraljestvu? Za lažje razumevanje si jo na kratko osvetlimo: V osrčju julijskih Alp je pred davnimi stoletji nastala pripovedka o Zlatorogu, skrivnostnem belem divjem kozlu z zlatimi rogovi. Visoko v gorah je imel čudoviti vrt, z belimi ženami je varoval neizmeren skrit zaklad. Prišel pa je človek, zasvojen od pohlepa, ki se je hotel dokopati do Zlatorogovega kraljestva. Ustrelil je Zlatoroga. Pozabil pa je na njegovo čudežno moč. Iz krvi ranjene živali je zrasla čudovita - triglava roža. Pojedel jo je in v hipu se mu je vrnila moč. V jezi je pahnil lovca v pre- > Nepoškodovani kromosomi v celici koreninskih vršičkov testne rastline. (Povečava 5.400-krat.) pad, nato razdejal gorski paradiž in za vedno izginil. Njegov zaklad je ostal skrit pod Triglavom. Pripovedka ima vznemirljivo sporočilo za današnji čas: govori namreč o uničujočih posledicah za človeka, ko prestopi mejo razumnega. Da ni le morda Zlatorogova zgodba O skritem zakladu v Dolini Triglavskih jezer, Kriških podih, Krnskih po gorij namig na neznatne količine pitne vode. Pitna voda pa je brez dvoma zaklad številka ena, ne samo za tretje tisočletje, za človeštvo, ampak za vse živo na tem planetu. In ravno na teh mestih - visoko v Alpah se začne pot tega Zlatorogovega bogastva. Prve padavine se dotaknejo Alp in zastanejo v visokogorskih jezerih. Preko slapov in hudourniških sotesk odtekajo na ravnice, na Panonsko stran v objem rečnih mrtvic, na Sredozemsko stran pa skozi kraške jame do objema sladkovodne in morske vode. Tako preplavijo vso Slovenijo. Na teh poteh se to bogastvo vod srečuje oziroma jih obremenjuje enostransko okrnjeno in razvojno bitje - moderni človek. To bitje pa je prignalo dosežke svoje pameti tako daleč, da njihovih posledic niti ne predvideva niti prav ne razume, še manj pa more krotiti njihovo progresivno moč in razširjenost. Zato je človek nevaren ne samo naravi zunaj sebe, ampak same- Kromosomske poškodbe. Vidni so: zlomi in fragmenti. Kromosomske aberacije so nepovratne. Celica v takih razmerah ne preživi. (Povečava 5.400-krat.) mu sebi. Piti kozarec vode pri izviru Kamniške Bistrice, ali tu v Domžalah je bistvena razlika. V zakladu žive vode se skrivajo ranljive prvobitnosti, ki jih človeštvo še tako občuti. Ti zakladi pa niso last nikogar, hkrati pa vseh in vsakogar posebej. Smo vredni tega bogastva? Vredni prav gotovo ne, smo pa ga potrebni. Vredni le toliko, koliko bomo ta neprecenljivi zaklad znali obvarovati za prihodnje rodo- Rezultati raziskav: 1. Peter Firbas (1998). Indukcija kromosomskih aberacij pri navadni čebuli (Allium cepa) z neznanimi genotoksičnimi snovmi v vodi reke Kamniška Bistrica in v vhodnih in izhodnih vod CČN Domžale-Kamnik. (CČN, Študljanska c. 91, 1230 Domžale) 2. Peter Firbas (1998). Indukcija kromosomskih aberacij pri navadni čebuli (Allium cepa) z neznanimi genotoksičnimi snovmi v vodi reke Kamniška Bistrica. (OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska c. 69, 1230 Domžale). 3. Peter Firbas (1998). Indukcija kromosomskih aberacij pri navadni čebuli (Allium cepa) z neznanimi genotoksičnimi snovmi v vodi reke Kamniška Bistrica in iztočnih vod papirnice SARRIO - SLOVENIJA. (SAKRIO-SLOVENIJA, Papirniška 1, 1230 Domžale). PETER FIRBAS, zasebni raziskovalec Varstvo okolja - đtogenetika Vsak dan nam je bližje Graditelji avtoceste tudi na območju Občine Domžale hitijo, da bi uresničili sprejete programe avtocest v Republiki Sloveniji. Podoba naše občine je tako vsak dan drugačna. Težko je reči, da je lepša in ob pogledu na bistveno spremenjeno pokrajino ostati vesel, vendar gradbena dela prinašajo upanje, da bo avtocesta prinesla razbremenitev prometne gneče, ki nam ne da dihati. V. V. ČESTITKE! Krajevna skupnost Krtina dobi prostore V okvir letošnjih prireditev ob PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE spada tudi odprtje novih prostorov Krajevne skupnosti Krtina nad prostori Avtomatske telefonske centrale ob Osnovni šoli Dob. Krajevna skupnost Krtina je zadnja izmed 13 KS, ki je dobila svoje prostore. Krajanom in krajan-kam, posebej pa vodstvu ob pomembni pridobitvi za življenje in delo KS, iskrene čestitke, več o odprtju pa v prihodnji številki SLAMNIKA. V. V. NE PREZRITE! Strojno drobljenje vejevja in odpadnega lesa Pomlad je čas čiščenja okolice domov, polj, gozdov, obrežij rek, parkov in drugih javnih površin. Ob takem čiščenju je letos zaradi obilne snežne zime in pa tudi jesenskih poplav veliko vejevja, katerega odstranitev terja navadno veliko časa in tudi finančnih sredstev. Z željo, da bi čimveč vejevja in odpadnega lesa vrnili naravi, je Občina Domžale s podjetjem EKO AGRAL, Dom-ale, podpisala pogodbo o strojnem drobljenju vejevja in padnega lesa, nastalega ali naraslega na javnih in zaseb-ih površinah na območju Občine Domžale. Z izvajanjem pogodbe bo Občina Domžale olajšala pravnim in fizič-im osebam na območju Občine Domžale zadržanje bio ase, ki je zrasla na njihovih površinah in bo prvenstve-uporabljena za: • energetsko izkoriščanje; • uporabo pri pripravi komposta; • za nastilj; • za hitrejši nastanek humusa v gozdu. Brezplačne storitve strojnega drobljenja vejevja in od- adnega lesa v omejenih količinah lahlto naročilo odgo-:rne osebe Občine Domžale, odgovorne osebe javnih -djetij (60 delovnih ur na leto); predsedniki KS Občine omžale (20 delovnih ur), odgovorne osebe javnih zavo-"v (5 delovnih ur); gospodinjstva (glede na površino goz-a ali kmetijske površine), hišni sveti (4 delovne ure) ter slovne, fizične in pravne osebe (5 delovnih ur). Zainteresirani lahko EKO-AGRLA pokličejo na tel. 722-56 in se dogovorijo za omejeno brezplačno drobljenje ejevja in odpadnega lesa. Zmleto maso naročniki pospra-jo sami, ali pa storitev plačajo EKO AGRAL, ki bo sam dstranil zmleto maso. Naročniki pa so dolžni pospraviti ztros, male vejice in ostanke, ki jih ni racionalno mleti na vni površini. U. Ž. Tega kupa smeti ni več. Člani Turističnega društva Turnše-Če-šenik so v kupu odpadkov našli naslov njihovega lastnika s stalnim bivališčem v eni sosednjih občin in ga obvestili, da je na njihovem območju nekaj »pozabil«. Pozabljeno je odpeljal tja, kamor spada - na odlagališče. Avtomobilske školjke, ki jih je že prerasla trava, in drugi odpadki že več let čakajo, da jih bo nekdo odpeljal. Se bo našel junak, ali pa bo nekoč lep travnik postal pokopališče odsluženih avtomobilov? Čeprav je to črno odlagališče v neposredni bližini stanovanjskih objektov, je videti, da nikogar ne moti, kakor nikogar ne moti neurejena kanalizacija v bližini, ki poleti neznosno za-udarja. Do kdaj še? To pa je odlagališče, ki ga je komunalni nadzornik našel v neposredni bližini Mačkovcev. Besedilo V., foto T. D., A. K. POMLAD, ČAS ČIŠČENJA OKOLJA S skupnimi močmi bo šlo Stalno objavljanje in opozarjanje na manjša onesnaženja, ki jih srečujemo vsak dan, je že mnoge naše bralce spodbudilo, da so nas obvestili o različnih kupih smeti. Jezni klici po telefonu, včasih tudi fotografije, ki pričajo o našem odnosu do narave, prispevajo k temu, da lahko vedno znova opozarjamo na ravnanje nekaterih občanov. Tokrat objavljamo kar štiri fotografije, tri izmed njih so nam poslali člani novega Turističnega društva Turnše-Če-šenik, ki na probleme ne nameravajo le opozarjati, temveč tudi sami prispevati, da bo območje, kjer delajo, lepše. Domžale /bmnik DELOVNA SOBOTA NA OSNOVNI ŠOLI DOB Celovito urejena okolica šole S prvimi pomladnimi dnevi je potreba po ureditvi šolskega vrta in igrišča z igrali za najmlajše učence ter okolice Osnovne šole Dob postala še izrazitejša. Zob časa je kar dobro najedel staro zasaditev parkovnega vrta na južni strani šolske stavbe, kjer so igrala za gibanje in razvedrilo otrok, pa tudi druga okolica šole je kar klicala po čistilni akciji. Tako so se na pedagoški konferenci odločili, da bo letošnja delovna sobota 20. marca namenjena delu, ki je obsegalo tudi prva dela na novem igrišču. To naj ne bi bilo samo igrišče, temveč tudi učilnica v naravi, šolski vrt in prostor za počitek in sprostitev. Idejni načrt je pripravila krajinarka Anka Bernard, na pomoč pa so priskočili tudi nekateri starši, ki so delovno akcijo na seji Sveta staršev toplo pozdravili. Delovna sobota je pomenila le prvi korak, saj se bodo dela na bodočem večnamenskem igrišču nadaljevala vse leto. Prijetno sobotno dopoldne je motil otroški živžav, navodila učiteljev ter nekateri starši, ki so se odločili, da skupaj z otroki pomagajo polepšati okolico šole. Posamezne skupine so se razdelile na različna območja, tako da smo srečevali otroke, ki so pobirali smeti, grabili travnate površine in pobirali kamenje, obrezovali okrasno grmičevje in izkopavali nepotrebno. Postavljali so lesene klopice, barvali že obstoječa igrala in gole, sejali zemljo iz kompostnika in urejali cvetlične gradiče, posebne skrbi pa je bila deležna greda oz. nasad pri parkirišču. Učenci so postavili nove koše za smeti, čistili so razrede, pobirali odpadni papir, o čemer so bili krajani obveščeni že prejšnje dni, skupina deklet pa se je odločil.i, da z risbo polepša vhod šole. Lopate, krampi, sa-mokolnice in druga orodja so so pridno vrtela v rokah večjih in manjših šolarjev. Ob tem so dobivali tudi polici) na strokovna znanja, ki so jih že naslednje dni lahko uporabili doma. Delo je le lu in tam zmotil navdušen »poročevalec <■■ iz Plani-( e, nikjer pa ni bilo nobene slabe volje, samo pridni učenci, ki so soboto skupaj s svojimi učitelji namenili svoji šoli. Danes je prav zaradi njegovega dela še prijaznejša, kol je bila. Ob tem na kratko še o igrišču, za katerega ureditev so 20. marca 1999 prvi korak naredili prav učenci. Vodstvo šole skupaj z njimi upa na pomoč krajevne skupnosti in občine, saj bo le tako mogoče igrišče urediti tako, kot Delovna skupina, ki je poskrbela, da bodo ig-je načrtovano. rala še bolj privlačna za otroke. Tale grm ne bo nikoli več tak, kot je bil. Zato so poskrbeli učenci 8. B razreda. Mlade slikarke, ki so polepšale vhod Osnovne šole Dob. Dekleta bodo poskrbela, da bo cvetlična gredica spet taka, kot mora biti. Ko je bila akcija zbiranja odpadnega papirja končana, je bil kontejner čisto poln. Skupine za samopomoč so se za razumevanje in finančno pomoč zahvalile tudi ge. Nuši Šink, direktorici Centra za socialno delo Domžale. Malčki iz Vrtca Količevo med poslušanjem gospe Pavle Tomič ČETRTO TRADICIONALNO SREČANJE SKUPIN ZA SAMOPOMOČ Pomlad v jeseni življenja je lahko lepa Starost je življenjsko obdobje, ki ima svoje posebnosti, vendar pa v ničemer ni manj smiselno kot življenje v mladosti ali v srednjih letih. In prav tako kot obe omenjeni obdobji tudi starost spremljajo posebne naloge, ki izpolnjujejo življenja naših starostnikov. Teh je zaradi izboljšanja razmer, napredka medicinskih znanosti in drugih razlogov med nami čedalje več in prav je, da smo na njihovo pa tudi našo starost pripravljeni in ji lahko, ko potrka na naše duri, s prijaznim glasom rečemo naprej. Tak namen imajo tudi štiri skupine za samo Izdeki učencev OŠ Venclja Perka Kako lahko postane učna ura zanimiva Da so otroci iz dneva v dan bolj zahtevni, vemo vsi. Hitro se naveličajo enoličnih stvari, potrebno jim je dati več in drugače. Ker smo odrasli, pričakujejo od nas, da nismo dolgočasni. Tega nam sicer ne povedo, nas pa vidijo in nam to na različne načine pokažejo. Zato je naloga učitelja težka in čedalje bolj zahtevna. Če pa si pripravljen prisluhniti otroku, postane zabava. Med nami je veliko ljudi, ki marsikaj vedo, le poiskati jih moramo. Tako smo tudi mi našli gospoda Cedilnika, pomočnika na OŠ Dob, in se dogovorili, da nam predstavi delo z računalnikom na razredni stopnji. Kar nekaj nas je bilo, ki smo z radovednostjo in eni s pomisleki prišli na seminar. Gospod Vinko nam je znal računalnik približati in skupaj z učenci smo spoznali, da je zanimivo igrati igrice, še bolj pa, da z njim naredimo marsikaj koristnega. Otroci so z zanimanjem in navdušenjem seštevali, odštevali, reševali besedilne naloge, množili, delili, risali, delali didaktične pripomočke... Navudšenje je bilo veliko! Tako pri učiteljih kot učencih. Da ni ostalo samo pri navdušenju, kaže velika zasedenost naše računalniške učilnice. Kdor še ni začel z delom na računalniku, naj le zbere pogum in svoje nadobudneže odpelje v svet, kjer so doma, kjer bodo z veseljem pisali, opisovali in razvijali svojo kreativnost. ALENKA DRAGAN pomoč, ki delujejo v okviru Centra za socialno delo Domžale. Njihov namen je reševati osamljenost starih, zmanjševati in preprečevati izolacijo starih ljudi in njegove nepovezanosti z mlado in staro generacijo. Že pred leti so si članice in člani marec, v katerem so najmanj trije dnevi vzrok za praznovanje, izbrali za tradicionalno sečanje, ki so ga letos s svojim nastopom polepšali malčki iz Vrtca Količevo in njihove tovarišice. Malčki so prinesli pomlad, ki je v jeseni življenja lahko enako lepa kot v drugih obdobjih življenja. Njihov živahni program, še bolj pa samo sodelovanje v programu vseh štirih skupin za samopomoč, so bili samo še en dokaz več, da so srečanja mladih in starih lahko zelo lepa, predvsem pa pomenijo prijetno izkušnjo za oboje in jih ni nikoli dovolj. Začetek delovanja skupin za samopomoč sega v leto 1994, ko se je 27. maja zbrala na svojem sestanku prva skupina, obenem pa je to pomenilo, da smo se v naši občini zelo zgodaj vključili v vseslovenska prizadevanja, da se člani skupin med seboj človeško zbližujejo, odprejo v socialno in kulturno okolje, povezujejo z drugimi generacijami ter predajajo svoje bogate življenjske izkušnje. Dekleta in fantje najbrž dobro vedo, da so srečanja z ljudmi tisto, zaradi česar je življenje vredno življenja (Guv de Maupassant) in se teden za tednom srečujejo in lepšajo svoje jesenske dni. Pa ne le svoje, saj z različnimi dejavnostmi, ki jih pripravljajo, lepšajo tudi življenja vseh, ki se jim pridružujejo in znajo ceniti njihova prizadevanja, da ostanejo aktivni del okolja, v katerem preživljajo starost. O vsem tem je spregovorila tudi ga. Nuša Šink, direktorica Centra za socialno delo Domžale. Poudarila je pomembnost srečevanja ljudi, saj vsi potrebujemo družbo, v kateri se dobro počutimo, pa tudi stike s so- vrstniki in mlajšimi generacijami. V razgovoru je povedala, da prav sedaj pripravljajo usposabljanje za vodje skupin za samopo moč, saj tako želijo skupine napraviti še bolj samostojne, njihovo delo pa še bolj zanimi vo in živahno. Kako prijetno je lahko srečanje starejših z najmlajšim, je v svojem pripo vedovanju o mladosti dokazala gospa Pavla Tomič. Njeni spomini na vrtec, ki ga je obiskovala, so spominrna ceste, kjer ni bilo avtomobilov in motorjev in je triletna deklica v vrtec lahko hodila kar sama. Zlasti zanimivo je bilo, ko je bil dež in so otroci čofotali po lužah. V vrtcu jo je čakala mizica in ob njej stolček, dve žogi, ki sta bili edini igrači tedanjih otrok. Tovarišice niso bile stroge, otroci so ubogali in pridno sodelovali v ročnih delih, ki so jih ob koncu šolskega leta tudi razstavili. Pripravljali so veliko igric in drugih nastopov ter bili veseli številnih gledalcev. Malice so nosili od doma, kjer so jim jih pripravljale skrbne mamice. Opoldne so imeli daljši odmor, ko so odšli domov na kosilo in se vrnili popoldne nazaj v vrtec. Gospa Pavla je otrokom pokazala tudi fotografije iz svojega otroštva, hkra ti pa prebrala tudi dve svoji pesmi. Druga skupina za samopomoč je predstavila nekaj pesmi, ki so v skupini nastale na temo družinskih jubilejev, g. Bojan Pogačar se je predstavil s pesmijo o rojstnem kraju, Članice in člani tretje in četrte skupine za samopomoč z Vira, v katerem so opisali srečanje s slepo deklico, ki jim je zapela nekaj pesmi, ter pijetna prazno vanja rojstnih dni. Vse obiskovalke srečanja so dobile Cvetje, vsi člani in članice skupin za samopomoč pa veliko prijaznih besed in iskrenih želja za lepo starost in prijetna srečanja, v katerih naj bo tudi v prihodnje veliko razumevanja, medsebojnega sodelovanja, iskrivih misli in veliko zdravja. ZBOR KRAJANOV V KS JARŠE-RODICA Cesta J5 V sredo, 14. aprila, je bil ob 18. uri v prostorih KS (arše-Rodica sklican izredni Zbor krajanov. Pobudniki so s pomočjo podpisov krajanov zahtevali obravnavo zaradi pereče problematike nedavno sprejetega Odloka o lokacijskem načrtu območja povezovalne ceste J5 Jarše (severni podaljšek Trdinove ceste). Občinski svet Domžale je sprejel omenjeni odlok 8. marca 1999 in ga posredoval v javno razpravo. Predsednik Sveta KS Jarše-Rodica, g. Marjan Ručigaj, je v nekaj besedah prisotne krajane, zbralo se jih je preko 80, seznanil o dosedanjem delu KS pri sprejemanju tega odloka. Nato je predstavnik Občine Domžale, g. Zoran Vitoro-vič, načelnik Oddelka za okolje in prostor, predstavil namen odloka in nekatere rešitve, ki so jih že obravnavali v okviru javne razprave. Prisotne je seznanil tudi z dejstvom, da bo zaradi finančnih razlogov nujno potrebna etapna gradnja (cesta naj bi bila končana v roku 10 let). Sledila so številna vprašanja in predlogi krajanov, pred vsem v smislu prestavitve trase ceste k reki Kamniški Bistrici, prestavitvi dveh daljnovodov ter zo ženja trase ceste (pločnik in kolesarska steza samo na eni strani). Predsednik Sveta KS Jarše-Rodica je krajane podrobneje seznanil z nekaterimi pogoji, pod katerimi je KS pripravljena dati soglasje. Tako npr. KS zahteva, da se cesta čim bolj približa na-brežini Kamniške Bistrice, lastnikom, ki imajo gradbene parcele in bi jih zaradi poteka ceste i/ gubili, pa mora občina zagotoviti nadomestne gradbene parcele. Hkrati pa predlagajo, naj se trasa ceste spremeni in naj se ne priklopi na Kamniško cesto pri mostu čez Pšato v Zgornjih Jaršah, temveč naj se spelje čez Pšato do Industrijske ceste (povezava do diskonta Napredek v Zgornjih Jaršah). Tako bi lahko prihranili veliko finančnih sredstev. Lastniki parcel, po katerih bo potekala gradnja povezovalne ceste, so priprav ijeni na kompromise, vendar pa nikakor ne sogla šajo z dosedanjim potekom trase povezovalne ceste, zato bo verjetno preteklo kar nekaj vode, preden bo do gradnje ceste tudi prišlo. Po dobrih dveh urah razprave se je izredni zbor krajanov zaključil, za razrešitve te problematike pa bo potreben še kakšen tovrstni sestanek. JANEZ STIBRIČ Glasbena šola Domžale vabi k vpisu novih učencev Sprejemni preizkus bo v soboto, 15. in 22. maja 1999, ob 9. uri >• za malo glasbeno šolo starost 5 in 6 let >■ za pripravnico starost 7 let >* na inštrument starost 8 in 9 let v prostorih Glasbene šole Domžale na Ljubljanski 61. Vpis na določene inštrumente, predvsem na klavir, kitaro in flavto, je omejen. Vse informacije v zvezi s sprejemnim izpitom dobite po telefonu 721 419 Kolodvorska ulica v Domžalah, ki je že doživela prvo javno obravnavo, kjer smo slišali vrsto nasprotujočih si mnenj o ulici, za katero lahko m čemo, da je ena najbolj prometnih (zasedenih) v našem centru mesta. /lamnik Domžale Gospoda Jožeta Novaka smo tokrat z ženo Angelco srečali na vrhu Limbarske gore. POGOVOR Z UPOKOJENCEM JOŽETOM NOVAKOM v Živimo zdravo za zabavo »Upokojenci se dobro zavedamo, kako je rekreacija potrebna za naše dobro počutje in zdravje, zato v okviru Društva upokojencev Moravče posebno skrb namenjamo prav športu in rekreaciji. Za to področje skrbi Komisija za šport, ki vsako leto pripravi program dela po sekcijah, še posebej pa pripravimo tudi mesečno programe,« mi je ob začetku najinega razgovora o športu in rekreaciji med člani Društva upokojencev Domžale povedal g. Jože Novak, predsednik Komisije za šport in rekreacijo. Kako je 6/7 uresničen program za leto 199St Rekreativni program je bil v letu 1998 uresničen v celoti - sicer s slabšo udeležbo kot v preteklih letih. Vzroki so objektivni, in sicer v slabih vremenskih razmerah, bolezni članov, njihovem delu v domačem okolju oziroma pomoči otrokom (varuške) in drugo. Na področju pohodniš-tva smo največ sodelovali z Društvom upokojencev Kamnik in Planinskim društvom Moravče. Nekaj pohodov pa smo organizirali sami, predvsem na manjše vrhove na Moravškem, v Zasavju in na Gorenjskem. Veliko kolesarite! Med najbolj primerne oblike rekreacije zanesljivo sodi kolesarjenje, v njem združujemo načrtno telesno dejavnost in sprostitev. V našem društvu pod geslom VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TEK.) kolesarimo od pomladi do jeseni. Na skupnih izletih spoznavamo naravne lepote in se zapeljemo tudi do sosednjih društev. Tako smo se v preteklem letu kar dvanajstkrat spustili na krajša in daljša potepanja s kolesi. 48 kolesarjev je vrtelo padala koles in kljub pomanjkanju kolesarskih stez in slabim makadamskim cestam nismo zabeležili nobene nesreče. Še posebej se z velikim veseljem vsako leto odpeljemo na društveno srečanje kolesarjev, kjer sodelu-' jejo kar devet društev upokojencev. Katere športe še gojite l Športne aktivnosti od leta 1985 vodi Milan Kokalj. S svojim zgledom in, predanostjo športnemu življenju motivira in spodbuja tudi druge. Ponosni smo na našo petčlansko kegljaško ekipo, ki redno trenira na avtomatskem kegljišču »Repovž« v Domžalah in redno sodeluje na tekmovanjih med društvi. Uspešna je tudi balinarska ekipa, kjer tekmovalce druži veselje do balinanja pa tudi prijateljstvo, brez katerega športa ni. Naši tekmovalci sodelujejo na tekmovanjih v okViru nekdanje občine Domžale, radi pa pogledajo tudi čez občinsko mejo, saj je športno sodelovanje zelo razvito. Še posebej slovesno je ob zaključku posameznega športnega leta, ko najbolj zagnani športniki prejmejo značko ŠPORTNIK UPOKOJENEC, za katero se je potrebno truditi vse leto, saj si značko prislužiš s primernim številom točk, ki jih prinaša posamezna športna dejavnost. Preteklo leto sta bili najbolj aktivni kolesarska in pohodniška sekcija, kar nekaj priznanj pa bodo prejeli tudi najbolj športni posamezniki. Kdo vas Finančno podpira i Na vse uspehe na rekreativ-no-športnem področju smo ponosni in si želimo, da bi tudi v prihodnje znali in zmogli najti veliko priložnosti za dejavnosti na tem področju. Z veseljem in ponosom lahko povem, da našo športno-rekreativno dejavnost podpira celotno Društvo upokojencev Moravče pa tudi Občina Moravče. Največje plačilo za naše delo pa so zadovoljni in zdravi športniki in rekreativni upokojenci, ludi v prihodnje si želimo, da bim se čimveč upokojencev vključilo v naše športne dejavnosti in tako izboljševalo svoje zdravje in počutje. Prijateljstvo in prijaznost se rodita na prireditvah, srečanjih, piknikih, pohodih in kolesarskih izletih, zbližujeta ljudi dobre volje in spodbudita tisto potrebno druženje, ki se največkrat zaradi vsakdanjih skrbi nehote preveč oddaljuje. Kaj načrtujete za leto 1999? Vsakdanja naglic a, vedno večji napori in nenehna pehanja za ugled in čimbolj lagodno življenje silijo človeka v to, da postane nedružaben, neprijazen in brez volje. Da bi se ti in za človekovo zdravje še kako škodljivi pojavi zmanjšali ali vsaj omilili, ljudje vedno bolj hodijo v naravo in v vse večjem številu iščejo stike z. njo. Pri tem jim želimo pomagai in zato v okviru različnih sekcij pripravljamo različne oblike športno-rekreativne dejavnosti, primerne za vse upokojence. KRIŽEM KRAŽEM PO HRIBIH se imenuje naš program hoje po naših hribih in planinah, kjer vse čaka prijetna družba, prijazna srečanja z ljudmi, svež zrak in očarljiva narava, predvsem pa hoja, primerna za vse, in naši manjši vrhovi. PORODNIŠTVO bomo organizirali celo leto. Pripravili smo samostojne in skupinske pohode, tudi skupaj s člani Društva upokojencev Kamnik in Planinskega društva Moravče, pripravili bomo 9 PLANINSKIH POHODOV (Dražgoše, Rašica, Gobaviea, Blegoš, Velika planina, Rokovnjaški pohod, Kamniško sedlo, od Litije do Čateža, Litija -Tišje idr.), v programu pa imamo tudi IZLETE IN SREČANJA (Križ pri Komendi, Moravče, Dolenjske Toplice, Utik pri Vodicah, Zasavska sveta gora, Bohinj), pripravili pa bomo tudi 5 KOLESARJENJ. Vse člane vabimo, da se nam pridružite v čim večjem številu, vabljeni pa tudi nečlani in naši prijatelji, ki vse informacije o naših športno-rekreativnih dejavnostih dobijo v pisarni Društva upokojencev Domžale. Hvala V. V. NOVA DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA Tretje triletje Bistvena značilnost zadnjih dveh let zadnjega triletja je zunanja diferenciacija. Ob koncu 7. razreda se bodo otroci pri slovenskem jeziku, matematiki in angleškem jeziku razporedili na tri zahtevnostne ravni. Tudi učni načrti so pripravljeni tako, da so cilji oziroma standardi znanja postavljeni na treh ravneh znotraj istega učnega načrta. Pripravljeni so tudi normativi za oblikovanje skupin, praviloma skupine niso večje od sedanjih oddelkov, v njih pa bodo zbrani učenci s približno enakim znanjem. V današnji šoli zlasti proti koncu šolanja opažamo med učenci zelo velike razlike v znanju, nekateri vedo zelo veliko, so vedoželj-ni in radi delajo, drugi pa zaostanejo in se komaj prikopljejo do konca razreda. Zdaj takšne težave rešujemo z notranjo diferenciacijo ali občasnim nivojskim poukom. Na OŠ Rodica ga pri matematiki izvajamo že kar nekaj let za učence od 5. do 8. razreda. Po novem bi za vsak razred lahko oblikovali po štiri skupne, ki bi delale na treh za-htevnostnih nivojih. Merila za razvrščanje učencev na ravni so opredeljena v odredbi, ki jo prav v teh dneh sprejemajo v našem ministrstvu. O razvrstitvi na nivo se odloči učenec ob pomoči staršev, učiteljev in svetovalne službe, kriterij pa je ocena iz predmeta, kjer poteka razvrščanje, v 7. razredu in ocene oziroma napcedo- vanje pri tem predmetu od 4. razreda dalje. Pomembno je, da je omogočen prehod med nivoji, če se učenčev uspeh izboljša, tudi med letom. Pripravljeneso podrobne rešitve za ocenjevanje posameznih ravni. Ker je dosedanja petstopenjska lestvica premajhna, bodo nivojski pouk ocenjevali z desetstopenjsko točkovno lestvico, ki jo bodo ob koncu šolskega leta spremenili v ocene na ocenjevalni lestvici od 1 do 5. Ob zaključku 9. razreda bo znanje matematike, tujega jezika in slovenskega jezika (sprememba s petih na tri predmete je predvidena) preverjeno z nacionalnimi preskusi znanja, rezultat pa bo vplival na zaključno oceno pri omenjenih predmetih v enakem deležu kot ocene učitelja. Zunanje ocenjevanje na podlagi nacionalnih preizkusov znanja ima drugačno vlogo kot sedanja skupinska preverjanja ob koncu osemletke: namen preizkusov ob zaključku devetletne osnovne šole bo prvenstveno preveriti, ali so učenci dosegli najmanj minimalne standarde znanj, ki omogočajo nadaljnje izobraževanje po izstopu iz osnovne šole. Kakšen pa bo prehod iz 9-letne OŠ v srednje izobraževanje? Ne bo enoten za vse programe srednjih šol, ampak bo razlikoval med pogoji za vpis v gimnazijo, strokovno gimnazijo in poklicno šolo. Nabor predmetov, ki se bodo upoštevali kot kriterij za prehod na šo- le, ki bodo omejile vpis, bo širši, upoštval bo več predmetov kot sedaj, natančneje pa ga bodo opredelile področne komisije. Možno bo osnovno šolo obiskovati tudi v 10. razredu. Program 10. razreda se bo izvajal le na določenem številu šol v Sloveniji. Namenjen bo učencem, ki niso uspešno opravili zaključnega preverjanja znanja in bi pred ponovnim preverjanjem svoje znanje radi dopolnili. V ta razred se bodo lahko vključili tudi učenci, ki bi želeli izboljšati uspeh pri zaključnem preverjanju in tisti, ki bodo uspešno zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programih s posebnimi pedagoškimi načeli, n. pr. Nvaldorfski učenci. Zadnjega iz vrste prispevkov o novostih, ki jih prinaša nova devetletna osnovna šola, zaključujem prepričana, da nobena dosedanjih prenov ali reform v šolstvu, ki sem jih preživela kar nekaj, ni bila tako skrbno, natančno in premišljeno pripravljena kot zdajšnja. Pedagoška praksa terja uzakonitev vrste novosti, ki jih šole že izvajajo brez potrebne zakonske regulative: od zgodnejšega učenja tujega jezika do opisnega ocenjevanja in fleksibilne diferenciacije. Poskusno bodo prenovljene programe začele izvajati izbrane šole že jeseni, pravkar je odprt razpis za drugo »garnituro« poskusnih šol. Od domžalskih bodo prve izpolnjevale prostorske možnosti nova šola v Dragomlju in šola Preserje pri Radomljah. V šolskem letu 2002/2003 pa bo postala obvezna za vse šest letnike, ki bodo prišli v novi prvi razred in vse, ki bodo iz 5. razreda osemletke »skočili« v 7. razred devetletke. ANDREJA POGAČNIK JARC, ravnateljica OŠ Rodica Delovno in družabno Krajevna organizacja zveze borcev je imela 7. marca letos v gostilni »Pri Gašperju« na Prevojah svojo redno letno konferenco. V uvodnem nagovoru je predsednik Pavle Koplan najprej pozdravil goste in vse navzoče, nato pa predstavil dejavnost K. O. ZB - Vir v minulem letu ter načrt dela v tekočem letu. Navzoči so njegova izvajanja z odobravanjem potrdili. Da bthkrati osrečili vse prisotne članice, smo jim izrekli iskrene čestitke za njihov praznik 8. marec. Vse so bile tudi obdarovane z rdečimi nageljni. Po zakuski je sledilo še nekaj glasbenih razvedrilnih točk - melodij v izvedbi domačega ansambla. Pozabljeni niso bili tudi člani, se osebno niso mogli udeležiti srečanja. Zato so jim zakusko poslali na dom. Želja vodstva in članov je, da bi naša K. O. tudi v letošnjem letu delovala tako uspešno! Tekst in foto: IVAN BOLHAR mm »Nikoli več vojne« '99 Komaj dober teden po zadnji prireditvi so bili člani Športno-rekreativnega društva Konfin - Sv. Troj'ica ponovno v akciji. Na velikonočni ponedeljek, 5. aprila, so ob 55. obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika B-24 na Sv. Trojici pripravili še eno tradicionalno slovesnost s pomenljivim naslovom »Nikoli več vojne«. Še enkrat se je pokazalo, kako je obisk prireditve na prostem odvisen največ od vremena. Sonce in jasno nebo, ki se je obetalo, je tako na vrh Sv. Trojice privabilo številne obiskovalce. V krajšem kulturnem programu, v katerem je sodelovala Pevska skupina Sv. Trojica, ki so se ji pridružili še recita-torji in govorniki, je bilo izrečenih kar nekaj misli o vojni, žrtvah, pa tudi o miru in sreči. Še posebej srhljivo je zvenelo omenjene podobnosti med zavezniškimi posredovanjem" v drugi svetovni vojni ter sedanjimi dogodki na Balkanu. Predvsem pa se vsako leto znova zbiramo zato, »da skupaj potrdimo, da je odločitev za dobro in pravično stvar, ki so jo pred tolikimi leti sprejeli mladi fantje in dekleta, bila takrat in tudi danes vredna, da se ceni in slavi.« O dogodku, pa tudi o posadki in letalu, ki je strmoglavilo 2. aprila 1944, je obširno poročal v svoji knjigi »Poslednji let« naš pokojni rojak Stane Stražar. Spominsko znamenje stoji ob kraterju na pobočju vrha Sv. Trojice od leta 1994. Hkrati je tudi privlačna izletniška točka, s katere se obiskovalcu ponudi zagotovo najlepši razgled v sedanji domžalski občini. Za veselo popoldne po kulturnem programu so poskrbeli člani ansambla Rokovnjači. Najvztrajnejše pa je, kot uvod v drugačno vrerne in opomin na dolžnosti naslednjega delovnega dne, pregnala šele kratka ploha v zgodnjih večernih urah. Na svidenje prihodnje leto! ROK RAVNIKAR Vljudno Vas vabimo na dan odprtih vrat vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki ki bo v soboto, 8. maja 1999, v času od 9. do 17. ure. V okviru prireditev »Cankarjevi dnevi« na Vrhniki si boste lahko ogledali predstavitev bojnih enot (11. bataljon za zveze, 16. bataljon za nadzor zračnega prometa, 1. lahki raketni bataljon zračne obrambe in 54. oklepnomehanizirani bataljon) ter se popeljali z bojnim vozilom oklepne enote na vadišču ob Stari Vrhniki. Hkrati bo potekalo tekmovanje v plastičnem ma-ketarstvu »TANKETA 99«, katerega pokrovitelj, v sodelovanju z Združenjem graditeljev plastičnih maket, je naša oklepna enota. Na prireditvi pa ne bodo manjkali tudi člani sekcije »OLDTIMER«, ki nam bodo predstavili svoje jeklene lepotce med 10.30 in 12. uro Kot zanimivost prireditve bo promenadni koncert Orkestra Slovenske vojske, ki bo na tankovski ploščadi med 11. in 12. uro. Ob 12. uri bo organizirano prijateljsko nogometno srečanje med ekipama 54. okmb in NK Vrhnika, ob 13. uri pa košarkarska tekma med 11. bZV in KK Logatec. (Z vrhunskim lokostrelcem Samom Medvedom boste spoznali tehniko streljanja.) Vstop je prost, za parkiranje je poskrbljeno. Že vnaprej se veselimo vašega obiska. Podpolkovnik Robert PUŠ POVELJNIK VOJAŠNICE »IVANA CANKARJA« VRHNIKA Domžale /lomnih 21 SPORT Z BOGATO ZGODOVINO 45 let organizirane smučarije na Domžalskem Čeprav je bilo sedanje Smučarsko društvo Domžale ustanovljeno 5. januarja 1965, segajo začetki tega športa na našem območju že v predvojni čas, ko so smučarji delovali v takratnih telovadnih društvih. Kot lahko preberemo v enem od njihovih biltenov, so smučarji takoj po vojni delovali kot sekcija pri takratnem Fizkulturnem društvu Domžale in kasneje IVI) Partizan. Po zgraditvi smučarske skakalnice v Ihanu leta 1948 so se domžalski skakalci pridružili Smučarskemu klubu Ihan, alpinci pa leta 1950 in so lam ostali do leta 1953. Smučarsko društvo Sloga Na poti proti zlatemu jubileju pa bi drobce zgodovine organizirane smučarije na našem območju rad zbral gospod Miha Kosec, zaljubljenec v smučanje, večkratni predsednik Smučarskega kluba Domžale, ki je skupaj z vodstvom sedanjega Smučarskega kluba Domžale zbral na prijateljsko srečanje in obujanje spominov vse generacije domžalskih smučarjev. Prijeten večer, ki ga je s svojimi orglicami popestril Stegen, se je začel s prisrčno slovesnostjo, v kateri sta zakonca Mali g. Koscu izročila več kol pol stoletja stare smuči, na katere so se vsi prisotni tudi podpisali in tako zaljubljencu v smučanje in prizadevnemu in vsestranskemu delavcu izrekli spoštovanje in iskreno zahvalo za njegovo dolgoletno delo. G. Miha Kosec je namreč skupaj / ustanovnimi člani, nekateri so bili tudi posebni gostje prijetnega večera pri Kebru, januarja 1953 ustanovil samostojno smučarsko društvo »Sloga«. Med ustanovnimi člani so bili ludi Vera in Albert Adižes, Miloš Dekleva, Toni Dimnik, Dušan Flajs, Franci Flis, Sašo Grilj, Ivko lerovšek, Jože Mali, Majda Mali Kumar, Avgust Orehek, Gregor Kepanšek, janež Rozman, Stane Sršen, Milena Svoljšak, Niče Trstenjak, Miro Varšek, Ljubo Vidali, Marko in lože Vidmar, Anton Oblak in Andrej Zaje. Smučarsko društvo Domžale S. januarja 1965 so smučarji, potem ko je SD Sloga povsem prenehalo delovati, ustanovili novo društvo, ki je vseskozi delovalo na amaterski bazi - tako na rekreativnem kot tekmovalnem področju. Na slednjem so tudi zaradi dela dveh profesionalnih trenerjev vzgojili vrsto pionirskih, mladinskih in članskih reprezentan-tov, posebej ponosni pa so na tekmovalko Barbaro Brici , ki je bila članici A reprezentance Slovenije in udeleženka olimpijskih iger v Albertvilu, a ji je nadaljevanje kariere preprečila neozdravljiva poškodba. Vse uspehe so dosegli s kadri, vzgojeni v društvu, med katerimi je veliko vaditeljev, učiteljev in tudi trenerjev smučanja, skrbijo pa tudi za šolanje sodnikov alpskih disciplin. Uspešni so bili tudi na organi/.k ij skem področju, saj so v zadnjih letih uspešno izpeljali vrsto regijskih, državnih pa tudi mednarodnih tekmovanj, pri katerih uporabljajo tudi najsodobnejši merilni sistem z računalniško obdelavo podatkov. Posebej jih poznamo po odlično organiziranem smučarskem sejmu nove in rabljene smučarske opreme, po »Smučarskem plesu«, po številnih smučarskih tečajih, kjer so prva smučarska znanja pridobivale generacije Domžal-čanov, ki brez Smučarskega društ va Domžale morda nikoli ne bi bile našle poti na smučišča. Omeniti pa je potrebno tudi njihovo skrb, da bi v bližnji prihodnosti snim išc ,i uredili tudi v neposredni bližini n.i šega mesta. Prijetno srečanje vseh rodov Smučarskega društva Domžale je bilo predvsem priložnost za obujanje spominov, ki bodo poslali del jubilejnega Biltena in svečanosti ob njegovi izdaji, s katero bodo smučarji praznovali svoj zlati jubilej. G. Marko Arnež, sedanji predsednik Smučarskega društva Domžale, pa je predstavil ludi opravljeno delo v letu 1998 ter načrle za letošnje le to. Preberite, kaj so povedali nekateri udeleženi i prijetneg.i srci anja. g. Miha Kosec - vesel sem, ker se je na prvem smučarsko-družabnem srečanju zbralo toliko ljubiteljev smučanja. Smučanje jemljem kot umetniški navdih, kol užitek. Mehkoba, ki je odlika vsakega smučarja, vpliva tudi na njegovo siceršnje življenje. Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli, da je Smučarsko društvo Domžale uspešno tako na tekmovalnem področju kot področju množičnosti in gospodarske dejavnosti, kjer nas čaka še veliko dela. Prav je, da smo se danes spomnili vseh aktivnih članov, ki so že pokojni, in tudi obeh tekmoval-cev, ki sta v tragični nesreči pred leti izgubila mladi življenji. g. Avgust Orehek Sine - prvi predsednik Smučarskega društva Domžale - spomnim se, da smo se zbrali v sejni sobi sedanje občine Domžale. Združili smo se vsi, ki smo imeli smučanje radi, nekateri so prišli tudi iz drugih klubov. Spominjam se, da so prve smuči delali kolarji, zelo znan domžalski izdelovalec smuči pa je bil gospod jože Vidmar. g. Primož Prešeren - h klubu sem prišel 68. leta, ko sem obiskoval peti razred. Na smučarskem tečaju so me zbrali in začel sem tekmovati. Ostal sem vse do leta 1974, ko sem prenehal tekmovati in v društvu začel delati kot vaditelj. G. Miha Kosec, večkratni predsednik, ter g. Marko Arnež, sedanji predsednik SD Domžale SMUČARSKI SKAKALEC MIHA RIHTAR v Se šest metrov do 200 m Člana SD Domžale: Rok Likar in Rok Smrke Smučarska starša Jože in Maja Mali skupaj z g. Mihom Koscem ter več kot pol stoletja starimi smučmi V SD delam že 23 let in lahko rečem, da so to moja najboljša leta. g. Rok Smrke - smučati sem začel pri štirih letih, saj so starši želeli, da sem čimveč na svežem zraku. Uspešno sem opravil alpsko šolo in tekmoval do 1 7. leta, ko so mi poškodbe preprečile nadaljnjo športno pot. Nikoli mi ni bilo žal, da sem član kluba. Resno ukvarjanje s športom ti da drugačen pogled na življenje. Sedaj se s smučanjem ukvarjam le rekreacijsko, saj sem se odločil za vodno smučanje in potapljanje, kjer imam že naslov državnega prvaka. g. Rok Likar - pri petih letih sem se vključil v smučarsko društvo in resno treniral vse do 14. leta. Irk movalno sem se s smučanjem nehal ukvarjati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, kar je tudi sedaj najpogostejši vzrok za tekmovalce. Ti s smučanjem velikokrat prenehajo tudi zaradi poškodb ali pa šole. Sedaj sem učitelj smučanja in vodja učiteljske sekcije pri klubu, kjer imamo še vedno veliko mladih, saj želja po tekmovalnem smučanju pri »mulariji« nikoli ne presahne. Naj-primernejši čas za začetek smučanja otrok je starost štiri ali pet let - mlajši so, lažje jih je naučiti dobro smučati. g. Avgust Orehek - Sine, prvi predsednik SD Domžale g. Primož Prešeren g. Jože Lenček, »dosmrtni« smučarski ljubljenec vseh generacij smučarjev. Miha Rihtar, ki je pred kratkim dopolnil 18 let, je že osem let državni reprezentant, kljub mladosti pa so za njim že vsa večja tekmovanja, saj je bil že udeleženec olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev, svetovnega pokala, da uspešnih skokih n^številnih državnih pre-venstvih ne omenjam posebej. Letošnja sezona se ni začela najbolj blesteče. Miha ugotavlja, da je vzrok v spremenjenem načinu treninga, saj so začeli delati tudi z utežmi, kar dolgoročno prinaša uspehe, na začetku pa je nekaterim pomenilo neprijetno presenečenje ob neuspehih, ki jih je Miha prekinil z odličnimi skoki ob koncu sezone, saj so njego vi nastopi pomenili pravi niz biserov na ogrlici dosedanje Mihove kariere. Med povprečnim skakanjem naših reprezentantov, naj mi tega izraza ne zamerijo, saj so zame prav vsi, ki se upajo pognati čez hrbtišče velikanke, zmagovalci, je bil prav mladi Dom-žalčan tisti, o katerem se je v Planici največ govorilo. Še prej pa je nasto pil na mladinskem svetovnem prvenstvu v Avstriji, kjer je bil z ekipo Slovenije četrti, med posamezniki pa ni bilo prave sreče. Najprej je zablestel na državnem članskem prvenstvu, kjer je postal državni prvak na 90-metrski skakalnici in po vodstvu v prvi seriji, ko je dosegel tudi najdaljši skok državnega prvenstva (134 m) na 120 m končno osvojil peto mesto. Drugi skok na tej skakalnici se ni posrečil tudi nekaterim drugim skakalcem, saj ni bilo več sonca, »termika« je padla in slabše razmere so povzročile »zamešanje« vrstnega reda. To je bil njegov prvi naslov državnega prvaka med člani. Odličen nastop je povzročil kar precej presenečenja in nepredvidenih posledic, saj ga je morala Smučarska zveza dodatno prijaviti za nastop na svetovnem prvenstvu v Ramzau, kamor je Miha odšel skupaj s Primožem Peterko, Damjanom Frasem, Petrom Žonto, Primožem Urhom-Zu-panom in Juretom Radijem. Kljub odlični formi so pritiski z vseh strani in njegova velika želja, da pokaže vse, kar zna, naredili svoje. Morda sem hotel preveč, se Ramzaua spominja Miha, vendar brez slabe volje. Ena izkušnja več zanj, ki se prav za vsak skok pripravi 100% in takoj skuša odpraviti napake, ki se pojavljajo. Trd vsakodnevni trening je namenjen prav odpravljanju teh napak in treniranju tistega dela skoka, ki gre v danem trenutku najslabše. Letošnje leto je pred finalom v Pla- nici nastopal predvsem v evropskem pokalu (če je svetovni pokal A liga, je evropski B), saj na svetovnem pokalu nastopa lahko le pet tekmovalcev, generacija Mihovih soskakalcev pa je številčnejša, kot nikoli doslej. V evropskem pokalu je zmagal na eni od tekem v Italiji in bil od tekme do tekme uspešnejši in bolj zadovoljen, ker se je forma stopnjevala. In potem je prišla Planica, na katero je Miha prišel dobro pripravljen, odlično pa je bila po njegovem mnenju pripravljena tudi planiška velikanka, veliko bolj varna, kot kadarkoli do slej. Njegovih 194 metrov je nepo zabnih in so rezultat maksimalne koncentracije, ugodnih vremenskih razmer in Mihovega večletnega treninga ter prizadevanj njegovih trenerjev. Ob omenjanju tega skoka gre Mihu na smeh in rad pove, da skakalec, ko odrine, že po nekaj metrih leta natančno ve, kakšen bo skok: dober, odličen ali slab. Nikoli ne bi rekel, da ne bo skočil. Malce razmišlja le pred prvim skokom na posamezni skakalnici, predvsem, če je ne pozna dobro. Ampak, če ti prvi skok »rata«, po tem sta s skakalnico prijatelja in je vse v redu. Če ni strahu pred novo napravo, potem je nekaj narobe, zatrdi in pove, da vsak skok prej naredi v mis- Sankukai pionirsko tekmovanje v Domžalah V nedeljo, 28. 3. 1999 je v Domžalah potekalo tekmovanje naših najmlajših članov. Deklice so se pomerile v katah, dečki pa so preverili svoje borbene sposobnosti. Pričelo se je z zborom tekmo valcev in skupnim ogrevanjem vseh udeležencev. Sodniški zbor pod vodstvom vrhovnega sodnika je prikazal in razložil pravila tekmovanja, kajti kakršen koli stik z roko ali nogo je kaznovan z diskvalifikacijo. Nato pa se je pričelo zares. Prvo so se pomerili dečki od najnižje do najvišje in s tem naj-prestižnejše kategorije, dekleta pa /l.itko Tkalci 1. mesto Dečki nad 1 2 let, absolutno, 3.-2. kyu Simon Klemen 1. mesto Dečki 0-12 let, nad 35 kg, 6. kyu (Jordan B.nišit" 2. mesto Dečki 9-12 let nad 35 kg, 6. kyu Tilon Kotar 2. mesto Dečki 9-12 let, do 35 kg, 5. kyu Urh Bočaj 3.-4. mesto Dečki 9-12 let, do 35 kg, 6. kyu Flmedin Krupič 3.-4. mesto Dečki nad 12 let, nad 45 kg, 5. kvu Blaž Costinč.ir 3.-4. mesto Dečki nad 12 let, 45 kg, 4.Kyu Rok Lame 3.-4. mesto Dečki nad 12 let, nad 45 kg, 4. kyu lernej Starin 5.-8. mesto Dečki 9-12 let, nad 35 kg, b. kyu I uk.i Zflteznm 5.-8. mesto Dečki 9-12 let, nad 35 kg (,. kyu Srb.istjan larc 5.-8. mesto Dečki 9-12 let, do 35 kg, 6. kyu Boštjan (iubanei. 5.-8. mesto Dečki 9-12 let, do 35 kg, 4. kyu Matej Krstil" 5.-8 mesto Dečki 9-12 let, nad 35 kg, 4. kyu Uroš Notar 5.-B. mesto Dečki nad 12 let, nad 45 kg, 4. kyu lur«- B.iloh 5.-8. mesto Dečki nad 1 2 let, nad 45 kg, 4. kyu Bojan Rusjan 5.-8. mesto Dečki nad 12 let, nad 45 kg, 4. kyu Saša Setnikar 3. mesto Dekleta kate absolutno, 3.-2 kyu Tina Maroll 5. mesto Dekleta k.ite absolutno, 3.-2. kyu Tarnam Močnik 6. mesto Dekleta kate 9-12 let, 5.-4. kyu Katja Kotar 7. mesto Dekleta katr 9-12 let, 5.-4. kyu K.]ja Vlahinja 7. mesto Dekleta katc 9-12 let, 5.-4. kyu Vesna Kuzmanovič 11. mesto Dekleta katc nad 12 let, 5.-4 kyu C. J. so imela dovolj časa za pravočasno in dobro pripravo na prikaz kat. Sodelovalo je več kot 160 tekmo valcev iz 11 klubov cele Slovenije, zato so bili vsi udeleženci razvrščeni v kategorije, tako po starosti in teži, kakor tudi po stopnji znanja oziroma pasu. Karate klub Domžale je imel veliko svojih predstavnikov v borbah, kot tudi pri katah. Tekmovanje samo je potekalo v dveh delih. V dopoldanskem delu so se odvijala predtekmovanja v posamezni kategorijah, ob 12.30 pa so se v finalnem delu pomerili najboljši pari in najuspešnejša dekleta v katah. Tekmovanje so popestrili člani demonstracijske skupine s prikazom skupinske kate. Na levi pa so rezultati najboljših domžalskih karateistov. lih. V letošnjem letu je največ naredil na zboljšanju telemarka - doskoka Rezerve so še, g. Jelko Gros je ob njegovem najboljšem skoku povedal, da je realiziral 60 do 70 odstotkov glede na let. Rezerva je, če znaš, pa tega ne izkoristiš in Miha se trudi, da bi v vsak skok dal vse, kar zna, obenem pa pri znava, da so še znanja in da se da še kaj »narest«. Doskok v telemark mu gre odlično, zlasti na manjših skakal nicah je bil »super«, zelo rad pa se spominja svojih pionirskih skokov. Bil je eden redkih, saj je telemark izvajal, ko ga še niso ocenjevali. Za trenerje ima vedno le najboljše besede. Še vedno je član Skakalnega kluba Triglav Kranj in še vedno sta njegova klubska trenerja Janez Grilc in Bogdan Norčič, v mladi A repre zentanci pa je njegov trener Gorazd Pogofelčnik. Vsi skoki so po njegovem mnenju dobri, lahko so boljši, Če je boljša smučina, lahko so najboljši, če so ugodne vremenske razmere Lahko so danes dobri, ker ti gre, jutri slabi, ker ti ne gre in veš, da bo treba še in še trdno trenirati. Vsak skok je skok zase, ie uresničitev želje po odličnem skoku in če se skombinira vse, je skok odličen. S sodniškimi odločitvami je zadovoljen. Miha Rihtar obiskuje tretji letnik srednje šole in ima trening v sezoni vsak dan. Doma ga ni več mesecev, zato prav zdaj izkorišča vsak trenutek za učenje. Pri tem mu pomagajo tudi inštruktorji, z mislimi pa je že tudi pri maturi v prihodnjem letu, ki bo precej večji zalogaj kot šoferski izpit, ki ga je naredil takoj po 18. rojstnem dnevu. Ta mu sedaj omogoča, da se v šolo in na treninge vozi sam in ne obremenjuje več staršev, ki so ga tri leta vozili v Kranj v šolo in iz dneva v dan čakali njegove klice, kdaj in kam naj ga pridejo iskat. Z drugimi skakalci je prijatelj, še vedno pa išče glavne ga sponzorja in je trdno odločen, da bo srednjo šolo naredil, učenju še namreč podreja v času, ko ni na skakalnicah, ves čas. Prostega časa sko raj ni, se pa najde, pravi Miha, za TV, za prijatelje ob koncu tedna, če ni skokov seveda in spet se vrneva v Planico, kjer je letos dobil za dvakrat 26. mesto in za 19. mesto 21 točk -prve in edine točke doslej, vendar ne zadnje, je prepričan Miha. V Plank i je bil eden izmed redkih skakalcev, ki je moral opraviti bistveno več poletov, kot drugi, en dan celo pet. To ga ni pretirano obremenjevalo, čeprav ris to brez posledic novi in novi skoki ni so bili. »Najhuje je, će si na 'rampi', pa te potegnejo dol. V tebi ostaja nepri jeten občutek, da je nekaj narobe.« Tisti, ki so med neprijetnim čakanjem z njim, pravijo, da to neverjetno dob ro prenaša in je psihično zelo dobro pripravljen. O skakanju navadno ne sanja, dobro spi, ampak skakal pa je že tudi v sanjah. V pogovoru se do takneva tudi hudega padca ruskega skakalca. Miha še ni bil poškodovan, je bilo pa mami zelo strah, saj je Mi ha letos prvič skakal na največji letal-nici, še vedno pa ostaja njegova najljubša »luštna« 120 m skakalnica v Planici. Vzornika ni, skuša biti sam sebi vzornik in narediti vse, kar se da vzorno, se smeji in si želi, da bi mu za prijatelje ostajalo malo več časa, da bi ga imel vsaj toliko, kot njegovi sošolci. Ampak tega še dolgo ne bo, saj bo Miha skakal tudi v prihodnje. Bi se odločil za drug šport? Za drug šport zanesljivo ne. Ko pa se spomni, kaj vse je bilo treba narediti, koliko časa, vo ženj, skokov in poskokov, ur treninga in še marsičesa je opravil doslej, bi malo razmislil, ampak samo mata, potem bi bil spet Miha Rihtar, državni reprezentant, mladi smučarski skakalec, ki upa, da bo že v letu 2000 sko čil dvesto metrov, da bo v svetovnem pokalu čimvečkrat v finalu in da bo letos med počitnicami na morju, kjer je od vsega najraje, toplo, sončno in lepo, predvsem pa brez smučarskih skokov. Ti pridejo na vrsto pozimi in takrat, o tem sem po pogovoru s prijaznim in skromnim smučarskim skakalcem Mihom Rihtarjem še bolj prepričana, kot doslej. Pride dan, ko bodo vremenske razmere ugodne, smučina dobra in Miha pripravljen, kot še nikoli in ko bo na semaforju pisalo; MIHA RIHTAR, SLO, 200 M. Do tedaj in tudi naprej, Miha, srečnol V. VOJSKA 22 /bmnik Domžale ŠAHOVSKE NOVICE piše: Bogdan Osolin Domžale V torek, 30. marca 1999, je bil v šahovski sobi v prostorih Balinarskega kluba Domžale občni zbor Šahovskega društva Napredek Domžale. Po izvolitvi organov občnega zbora so sledila poročila predsednika, vodij posameznih dejavnosti, blagajnika in nadzornega odbora. Po razpravi o poročilih je prišlo tudi do zamenjave vodstva društva. Zaradi preobremenjenosti z drugim delom je g. Staneta Skoka, dosedanjega predsednika SD Napredek Domžale, ki je obljubil društvu še nadaljnjo podporo, zamenjal g. Bojan Osolin. Novi predsednik društva je nato predstavil program društva za naslednje obdobje, v katerem je iz- »Zamenjava« vodstva ŠD Napredek Domžale se je zgodila v sproščenem razpoloženju. Stari predsednik g. Stane Skok je prisrčno čestital novemu predsedniku g. Bojanu Osolinu. Foto: Bogdan Osolin razil prednost predvsem delu z mladimi in oživitvi klubskega življenja. Predsednik g. Bojan Osolin je navzočim članom obljubil tudi, da bo vodstvo društva začelo tudi z iskanjem primernejšega klubskega prostora. O tem žgočem problemu se je kasneje - po uradnem delu - še živahno razpravljalo oziroma iskalo najboljšo rešitev. Dob Šahovski turnir 8. aprila 1999 je bil prva letošnja prireditev Šahovske sekcije Bor. V okviru ŠD Dob jo vodi g. Vide Vavpetič, mojstrski kandidat, kije tudi kot mentor šahovskega krožka na OŠ Dob najbolj zaslužen, da smo v Dobu v letošnjem letu dobili ekipo mladih ša-histov, ki je osvojila prvo mesto tako na občinskem kot regijskem prvenstvu (20. 3. 1999 v Ljubljani), ter se v Limbušu na 8. moštvenem državnem prvenstvu osnovnih šol za dečke in deklice do 12 let uvrstila na izvrstno 4. mesto. Ekipo, ki se v okrilju Športnega društva Dob »kali« v šahovskem krožku na OŠ Dob, sestavljajo nadebudni šahisti: Žiga Osolin, Matjaž Cerar, Uroš Pirnat, Andrej Rokavec, Tadej Cerar in Dejan Cvetkovič. Šahovska sekcija »BOR« pri Športnem društvu Dob, ki vsak torek zvečer vabi šahiste in prijatelje šaha na igranje šaha v prostore KS Dob, je prvi turnir v letošnjem letu pripravila v prostorih Krajevne skupnosti Dob. Turnirja (8. 4. 1999, tempo 2x15 min.) so se lahko udeležili vsi krajani in krajanke z območja krajevne skupnosti in je bil prijavljen za rating. Udeležilo se ga je 14 igralcev, ki so pod budnim vodstvom g. Franca Poglajna, priznanega šahovskega sodnika, in ob pomoči računalnika odigrali vrsto lepih in zanimivih partij. Turnir se je pričel s kratkim nagovorom g. Antona Glavača, končal pa s podelitvijo praktičnih nagrad. Te so prispevali Geoplin Ljubljana, Gostinsko podjetje Trojane, Teol Ljubljana, Picerija Fontana, Orehek Franc in Športno društvo Dob. Zmagovalec turnirja je bil 21-letni tretjeka-tcgornik Boštjan (eran (ŠS Bor), ki je v 7 krogih zbral 6 točk. Sledijo mu: 2. Jure Milanovič, 3. Ivan Vido-vič 5, 4. Branko Sedej, 5. Žiga Osolin 4,5, 6. Matej Osredkar, 7. Rajmund Velepič 4,5 itn. Ob koncu povejmo, da je prvi letošnji turnir napoved ponovne oživitve igranja šaha v krajevni skupnosti Dob. Sledili mu bodo drugi turnirji, pa tudi simulantke z znanimi slovenskimi šahisti, o čemer bo Šahovska sekcija BOR vse šahiste obveščala z vabili na oglasni deski pred KS Dob. Dobrodošli! VERA VOJSKA Moravče V soboto, 10. aprila 1999, je bil v okviru praznovanja praznika Občine Moravče v Kulturnem domu Moravče medobčinski šahovski turnir. Udeležba šestih šahovskih ekip je potrdilo, da so tovrstna srečanja med ljubitelji kraljevske igre izredno priljubljena. V organizaciji Občine Moravče in Kulturnega doma so sodelovale štiričlanske ekipe občine Dol pri Ljubljani, Lukovica, Mengeš in dve ekipi Moravč. Igralni čas je bil 2x20 minut na igralca, med seboj pa so se pomerile vse ekipe. Na koncu običajno vedno zmaga najboljši in tako so bili končni rezultati naslednji: Zmagala je ekipa Domžal (Bogdan Osolin, Franci Košir, Vilomir Janjič, Peter Zupančič) s 15 točkami. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Lukovice (Janez in Viktor Hribar, Viktor Ekipni dvoboj med najboljšimi domačimi šahisti (levo) in ekipo Domžal (desno) je bil napet do zadnje poteze. Foto: Bogdan Osolin Jemec, Alojz Cian) 13,5 točke, na tretje pa prva ekipa Moravč (Marko Jurič, Alojz Cerar, Stane in Štefan Korošec) 11,5 točke. Sledila je ekipa Mengša (9,5), Dola pri Ljubljani (8,5) in na koncu druga ekipa Moravč (2). Glavni sodnik šahovskega tekmovanja je bil g. Janez Grčar. Na prvi deski je bil najboljši posameznik Tone Jerina, na drugi Alojz Cerar, na tretji Vito-mir Janjič in na četrti Alojz Cian, ki je edini premagal vse svoje nasprotnike. Najboljšim so bili na koncu turnirja podeljeni diplome in praktični priboljški. Za lažje prestavljanje šahovskih figur je organizator poskrbel tudi za osvežilne napitke in prigrizek. MILAN KOKALJ Dob V prostorih KS Dob sta se v nedeljo, 18. aprila 1999, v prvem krogu letošnjega državnega pokalnega tekmovanja, na katero se je uvrstilo 32 najboljših slovenskih ekip, pomerili Foto: Bogdan Osolin s svojima prvima nasprotnikoma obe ekipi Napredka Domžale. Napredek Domžale A je tesno, vendar zasluženo premagal ekipo Slovenec Poljčane. Odločilno zmago je »prispeval« novi predsednik društva Bojan Osolin, ki je v obojestranski časovni stiski (igralni čas je bilo potegniti 40 potez v dveh urah) premagal prvokategor-nika Simona Juga. Napredek Domžale A: Slovenec Poljčane 2,5 : 1.5 Ivacic Vladimir (M) : Riegler Primož (FM) 0:1 Sorčnik Franc (M) : Karnar Marjan (MK) 0:1 Hribar Janez (MK) : Breznik Kristijan (MK) 1/2 Jug Simon (I. kat.): Osolin Bojan (I. kat.) 0:1 Žal je bila neuspešna ekipa Napredek Domžale B, ki pa je kljub najvišjemu porazu že z uvrstitvijo med 32 najboljših ekip v Sloveniji dosegla prav lep uspeh. No, pa tudi nasprotniki iz štajerske prestolnice so bili premočan nasprotnik zanje. Napredek Domžale B : Branik Maribor 0:4 Osolin Bogdan (MK) : Zupe Miran (MM) 0:1 Mazi Leon (FM): Skok Jože (MK) 1:0 Skok Boris (MK) : Veličkovic Zoran (FM) 0:1 Kastelic Marjan (MK) : Košir Franci (MK) 1:0 Oba šahovska dvoboja je sodil Franc Poglajen, državni šahovski sodnik. Za kavico in sok pa je poskrbela KS Dob. Bled Na Bledu je od 20.-28. marca potekal 20. jubilejni šahovski festival, na katerem je v vseh štirih kategorijah tako imenovani mojstrski - A skupini, (amaterski) skupini B, seniorjih in ju-niorjih sodelovalo 202 šahistk in šahistov. Tudi letos so na Bledu sodelovali člani ŠD Napredek Domžale in šahisti iz našega okoliškega območja. V skupini A tokrat ni bilo nobenega Dom-žalčana. Med 70 udeleženci je zmagal madžarski velemojster Gvula Sax 7,5, sicer član ŽŠD Maribor SK Piramida, pred hrvaškim velemojstrom Zdenkom Kožulom, prav tako članom ŠK Piramida, tretji pa je bil nemški mednarodni mojster VVilhelmi Christian, oba sta zbrala 6,5 točke. V B skupini je sodelovalo 74 udeležencev. Zmagal je MK Zoran Jovanovič iz Hrvaške 8, pred hrvaškim MK Bojanom Medakom 7 in odlic.no slovensko mlado sanistko HUt mo|-strico iz Nove Gorice Jano Krivec 6,5. V B skupini so nastopali tudi štirje Domžalčani. Mojster Vlado Ivačič je bil dolgo časa v ožji skupini vodilnih, odločilen za njegov prodor v sam vrh pa je bil v predzadnjem krogu nemara poraz s hrvaškim mojstrskim kandidatom Bojanom Medakom. Ivačič je na koncu s 6 točkami dosegel deseto mesto, kar je v močni zasedbi, v kateri se zlasti mlajši igralci dobesedno 'zagrizejo' v uveljavljene šahiste, zelo solidna uvrstitev. Na 30. mesto se je uvrstil mladi prvokategornik Aleksander Nadj, ki je osvojil 5 točk. Turnir je začel s porazom proti klubskemu tovarišu Skoku, potem pa je vseskozi igral zanesljivo. Mojstrski kandidat Jože Skok je nekako igral v okviru svojega rejtinga, malo katastrofo pa je doživel v sedmem kolu v povsem dobljeni partiji z mlado nadarjeno šahistko Ano Grobelšek. Po prednosti figuro za kmeta in slabem nadaljevanju partije ni želel ponavljati potez (kar bi seveda pomenilo remi), in na koncu je partijo celo izgubil. Naposled je s 4,5 točkami zasedel 37. mesto, lorej kar krepko pod svojo dejansko rejtinško vrednostjo na lestvici na začetku turnirja. Med Domžalčani se je dobro odrezal tudi enajstletni simpatični drugokategornik Luka Lenič, ki je s 4 točkami pristal na 55. mestu. Lepo se je uvrstil tudi moravski prvokategornik Alojz Cerar (član ŠK Zagorje ob Savi), ki je s petimi točkami osvojil 28. mesto v svojem značilnem trdem slogu, pa tudi z zvrhano mero potrpežljivosti. Med seniorji se šahovsko na novo rojeva Domžalčan Janez Bizjak, ki je bil pred mnogimi leti že prvokategornik, pa je zaradi večletne šahovske odsotnosti ta naslov izgubil. Med 18 seniorji se je uvrstil na 11. mesto, dokaj z lahkoto osvojil 4 točke, hkrati pa tudi naslov drugokategornika. Pa naj še kdo reče, da lahko napredujejo zgolj najstniški šahisti! Odlično pa je zaigral mojstrski kandidat Vinko Pi-ber, zbral 5,5 točke in zasedel 6. mesto na tur-nirski lestvici. Sicer pa je med seniorji pričakovano zmagal ruski mednarodni mojster Anatoly Bvkhovski s stoodstotnim izkupičkom 9 točk, pred Her-bertom Schildom iz Avstrije 6,5, domačo čast pa je reševal Janko Bohak, ki je bil s 5,5 točk tretji. Nekoliko pozneje kot v omenjenih treh skupinah so turnir začeli juniorji, ki pa so ga odigrali kar v treh dneh, vsak pa je imel na voljo le eno uro časa za razmislek. Zmagal je Sašo Žu-pevc ŠK Triglav Krško 7,5 pred Mirelo Ahma-tovič 6,5 in Anžetom Orlom 6,5, članom /na ne šahovske družine Orel, kjer vsi igrajo šah. Četrto mesto pa je že pripadalo Luki Pavlicu iz ŠK Napredek Domžale, ki je tudi zbral 6,5 točke. Na dvanajsto mesto se je uvrstil Rok Za-bret 5,5 točke, na 31. mesto pa Vesna Bre-zovšček, ki je zbrala 3,5 točke, oba člana ŠK Napredek Domžale. Med Domžalčani pa sta v okviru osnovne šole nastopala še Domen Lavrič - 27. mesto in 4 točke ter Nika Pavlic, ki je bila med 40 udeleženci z 2,5 točk na 36. mestu. Kot že rečeno, sta se v prvem kolu B skupine srečala klubska tovariša izkušeni J. Skok in vzpenjajoči A. Nadj, nič kaj nežna partija pa je potekala takole. J. Skok (2117): A. Nadj (1818) Sicilijanka 1 .e4 c5 2.c3 g6 3.d4 cd4: 4.cd4: d5 5.ed5: Sf6 6.Sc.3 Lg7 7.Sf3 0-0 8.Lc4 Sbd7 9.0-0 Sb6 10.Db3 Dc7 11 .Ld3 a6 12.Lg5 Td8 13. Taci Dd6 14.Lf6: ef6: 15.Se4 Df4 16.Db6: Lg4 17.Dc7 Df5 18.Sc5 Dd5: 19.Lc4 Df.5 20.Df7:+Kh8 21.Le6 Df4 22.Lg4: Dg4: 23.Se6 Tg8 24.Tc7 f5 25.Tfc1 De4 26.h4 b5 27.Tc8 Dd5 28.Dg7:+mat. JOŽE SKOK Za šahovske sladokusce Tokrat objavljamo neverjetno ostro partijo med kraljico šaha (prvo šahistko na svetu) Ju-dit Polgar in kraljevičem (drugim šahistom na svetu) Visvvanathanom Anandom, ki sta jo ve- lemojstrica in velemojster na začetku aprila na šahovskem turnirju 19. katogorije v Španiji odigrala v prvem kolu. B81 Polgar, J 2677 Anand, V 2781 Cat. 19 Dos Hermanas ESP 06. 04. 1999 I cd e5 2. Sf3 d6 3.d4 c:d4 4.S:d4 Sf6 5.Sc3 a6 61e3 e6 7.g4 e5 8.Sf5 g6 9.g4 g:f5 10.e:f5 d5 11.Df3 d4 12.0-0-0 h c de f s h abcdcfgh Sbd7 13.Ld2 d:c3 14.L:c3 Lg7 15.Tgl 0-0 16.g:f6 D:f6 1 7.De3 Kh8 18.f4 Db6 19.Dg3 Dh6 20.Td6 f6 21.Ld2 e4 22.Lc4 b5 2.3.l.e6 Ta7 24.TC.6 a5 25.Le3 Tb7 26.Ld5 Tb8 27.Tc7 b4 28.b3 Tb5 29.Lc6 T:f5 30.T:c8 T:c8 31 .L:d7 Tcc5 32.L:f5 T:f5 33.Td1 Kg8 34.Dg2 1-0 KARATE KLUB DOMŽALE PREDSTAVLJA Tehnični mentor Vlado Paradižnik 5. dan BOREC PREMAGUJE SAM SEBE Poučevanje borilnih veščin je pri nas čedalje bolj razširjeno, zaradi omenjenega vpliva okolja pa marsikdaj poučujejo ali trenirajo z napačnim ali zoženim nagibom. Vendar v Sloveniji najdemo pol tudi izvirnemu izročilu in celostnim potrebam človeka bližje tehnike. Ena takih tehnik je SANKUKAI KARATE. Na Slovenskem ga vodi ustanovitelj, mojster in tehnični mentor, Vlado Paradižnik. Centralni klub deluje v Ljubljani, Karate klub Forum, poleg tega pa je v Sloveniji še 12 Sankukai klubov. Od kod izvira karateistična smer sankukai in kakšne so njene posebnosti? Ustanovitelj sankukai karateja je Jos-hinao Nanbu. Prvotno je treniral karale pri mojstru Someka ter shukokai pri moj stru Taniju. Pot ga je zanesla v Francijo, kjer je populariziral shukokai karate, dokler ni razvil lastnega sloga. Tega je v Evropi prvič predstavil leta 1971. Sankukai karate je torej sinteza aiki-da, juda ter shito-ryu in shukokai karateja. Njegov simbol so trije krogi. Ti sim-holizirajo Zemljo, I uno in Sonc e, ki v svojem vesoljnem plesu ponazarjajo medsebojno skladnost in harmonijo. Značilnost sankukai karateja je tudi trening s partnerjem. Že od začetka se tako učimo prilagajati nasprotniku in izrabljati njegovo moč. Zaradi modernega načina treniranja in možnosti samoobrambe, ki jo ponuja tudi fizično šibkejšim, je sankukai karate v svetu zelo cenjen. Bi nam lahko predstavili filozofske temelje vašega dela? Pri nas skušamo poučevati karate kot veščino, ta pa zame pomeni predvsem bojevanje s samim seboj. Tu mislim na boj s svojimi negativnimi lastnostmi, z lastnimi omejitvami, na primer strahovi, odpori in podobnim. Filozofski temelj karateja je zen, sam pa sem zavezan tudi jogi, tako da v svoji praksi združujem najžlahtnejše vzhodne duhovne prvini' oziroma discipline. Veščina, ki jo učile, temelji na bor-jenju. Kaj pomeni biti borec? Ta beseda nam, ki se učimo veščine, pomeni veliko. Najprej pomeni biti človek, in to z vsemi kvalitetami in omejitvami, ki iz tega izhajajo. Biti borec pomeni, da sem se sposoben soočiti s samim seboj, takim, kakršen sem, da sem si sposoben priznati napake in jih popravljati, da sem sposoben tolerirati in razumeti napake drugih. Borec ni nekakšen filmski supermen, nepremagljiv in brez napak, temveč člo v«k, ki se vse življenje uči, ki vse življe nje nameni izpolnjevanju samega sebe. Zanj velja misel, ki ji) je nekoč i/rekel modrec: »Pameten človek dela vedno nove napake, malo manj pameten pa v nedogled ponavlja stare.« Napake dela mo vsi; lastnost borca je, da napake spozna, si jih prizna in jih preseže. Zanj bi torej lahko rekli, da je človek, ki se neprestano spreminja. Če vas prav razumem, je torej naloga borca predvsem boj s samim seboj! Vsekakor. Bojujem se predvsem sam s seboj. Če namreč hočem spremeniti karkoli v svojem življenju, lahko to storim le tako, da se spremenim sam. Ko se spremenimo sami, se spremeni tudi okolica, saj z drugačnim ravnanjem, z osebno zbranostjo in umirjenostjo sprožimo pri ljudeh tudi drugačne odzive od tistih/kakršnih smo bili morda vajeni v preteklosti. Vsako drugačno, se pravi neposredno spreminjanje okolic c, drugih ljudi, je Sizifovo do lo! Drugega v resnici sploh ne moremo spremeniti. Lahko ga prisilimo ali prepričamo, da ravna drugače, vendar bo taka sprememba le začasna prilagoditev okoliščinam, resnična sprememba pa je posledica spoznanja, lorej mora do nje priti vsak sam. Marsikdaj lahko koga, ki je tako ali drugače odvisen od nas (čustveno, denarno...) prisilimo, da ravna (po naših merilih) bolj odgovorno, dosledno, zrelo... Iluzornost prepričanja, da smo dosegli spremembo, se bo pokazala takoj, ko bo pretrgana vez odvisnosti. Kakšna pa je razlika med sankukai karatejem in drugimi karateističnimi smermi? V karateju se je razvilo več slogov. Sankukai gradi na obvladovanju nasprotja mehko - trdo, kar pomeni, da skuša enakovredno razvijati hitrost in moč. Meni je bil ta slog najbližji, ker od človeka zahteva odprtost. V njem so zastopane tehnike, ki zahtevajo delo cek'ga telesa. SIcer pa dobi ne le vsa šola, temveč tudi vsak klub poteze glavnega učitelja. Tako je verjetno naša posebnost v tem, da se posvečamo celotnemu človeku, da poudarjamo delo s seboj, pač zato, ker je taka tudi moja pot. Tudi sam sem nenehno iskal - skozi jogo, %Uu*i nin Naša filozofija je: športna borba - da, športni uspehi-da, vendar samo, dokler nam pomagajo pri celostnem napredovanju. Karateist naj postane predvsem boljši i lovek, dober državljan, ki je v ponos svoji družini, narodu, človeštvu in seveda sam sebi. Nikoli nisem treniral karateja zato, da bi se pretepal, in k učitelju joge nisem šel zato, da bi se umaknil pred svetom. Obojega sem se lotil z isto namero - iskanje resnice in samega sebp, pri doseganju tega cilja pa mi pomaga oboje. S. B. K. ATLETSKI KLUB DOMŽALE Drugo mesto Domnu Jarcu in ekipi pionirjev V Murski Soboti je bilo 6. marca 1999 državno prvenstvo v krosu za pionirje in mlajše mladince, ki se ga je pod vodstvom trenerja Tomaža Jarca udeležila tudi ekipa Atletskega kluba Domžale (Andraž Gregorič, Bernard in Domen Jarc). Tej se je pridružil tudi Dejan Jesenko, ki je tekel na mitingu v kategoriji starejših mladincev. Odlično organizirano tekmovanje je potekalo v mestnem parku, start in cilj sta bila na atletskem stadionu, proga pa je bila dolga 1000 metrov. Tekme so se udeležili vsi najboljši slovenski tekači, zato je drugo mesto domžalskega tekača Domna jarca izreden uspeh, ostala naša tekača sta se tudi zaradi mladosti uvrstila skromnejše, mladinec Dejan Jesenko pa je osvojil deveto mesto. Čestitamo! V. V. Drugo mesto Domna Jarca na državnem prvenstvu v krosu je zelo lep uspeh mladega tekača, ki je največ prispeval tudi k drugemu mestu ekipe Atletskega kluba Domžale. ATLETSKI KLUB DOMŽALE Urejen status športnikov Izvršni odbor Atletskega kluba Domžale se je v novem mandatnem obdobju sestal že trikrat, posebej pomembna pa je bila zadnja seja, ko je bilo na predlog Strokovno-tehničnega odbora sprejetih več sklepov v zvezi s statusom športnikov. Prvič v zgodovini Atletskega kluba Domžale so namreč skoraj vsi trenerji pripravili jiisne programe treningov in napredovanj svojih varovancev, skupaj s cilji, ki naj bi jih dosegli v letošnji atletski sezoni. Po strokovni obravnavi na Strokovno-tehničnem odboru, katerega vodi g. Jože Potrbin, so člani vodstva kluba podrobneje ob ravnavali omenjene programe in cilje ter sprejeli odločitev, da l)i) Atletski klub Domžale s finančnimi sredstvi pomagal 21 perspektivnim atletom. Sredstva bodo športnikom dodeljena glede n.i že dosežene uspehe in po stavljene cilje v letu 1999. I Ikrati je vodstvo sprejelo odločitev, da bo AK Domžale tudi v letu 1999 organizator treh večjih tekmovanj, in sicer: državnega prvenstva osnovnih in srednjih šol v krosu, Olimpijskega teka in jesenskega medklub-skega mitinga. Domžale /bmnik HOLDERNESSSOjOOL NEVVS Ob 20-letnici društev »Mladi gasilec« v naši občini V letošnjem letu poteka že 20 let, odkar so po osnovnih šolah in gasilskih društvih pričeli z organiziranim delom z mladino. Člani gasilskih organizacij so se zavedali, da je vzgoja gasilske mladine nujnost, če hočemo, da bomo imeli kader, ki bo nasledil starejše člane gasilskih društev. Delo s pionirji in mladinci je bilo organizirano v gasilskih društvih, vendar je bilo vse to premalo. Gasilska mladina se je zbirala v gasilskih domovih zlasti takrat, kadar so bila razna občinska in republiška tekmovanja. To pa je bilo premalo za mlade pionirje, ki jih je gasilstvo privlačilo. Mladi gasilci so bili dobro izurjeni za osnovne gasilske pionirsko-mladinske tekmovalne naloge, vendar pa so bili premalo poučeni v osnovah gasilstva. Prav zaradi te nujnosti je Gasilska zveza Slovenije pričela razmišljati o uvedbi dodatnega izobraževanja po takratnih osnovnih šolah. V lolu 1979 se je pričelo načrtno delo s pionirji tudi v naši Gasilski zvezi. Začetki so bili skromni. V takratni domžalski občini so se le odgovorne in zahtevne naloge najprej lotili v (iasilskem društvu Dob. Prva gasilca, ki sta začela s poučevanjem požarne preventive v društvu »Mladi gasilec« Dob, sta bila Ciril Zupane in Janez Breceljnik. Kasneje se jim je pridružil še Anton Ažman, ki še danes dela z gasilsko mladino tako na OŠ Dob kot tudi v matičnem društvu PGD Dob. Že naslednje leto so se tem neumornim mentorjem mladine pridružili Domžalčani, ki so na takralnih osnovnih šolah Slavko Si.in der in Vencelj Perko delali pod mentorstvom Florjana Zabreta. Skoraj hkrati je bilo ustanovljeno tudi DMC v osnovni šoli |. Broz-Tito, kjer je mnogo prostega časa potrošil za vzgojo mladih gasilcev dolgoletni predsednik Komisije za delo z mladimi pri GZ Domžale Marjan Ručigaj. Kasneje so se odločili za ustanovitev društev še na OŠ Janko Kersnik na Brdu pod mentorstvom Mirka Ber-ganta in na OŠ lurij Vega v Moravčah pod mentorskim vodstvom Stasa Lebarja. Delo, ki ga opravljajo mentorji po šolah in društvih, je odgovorno in na žalost premalo cenjeno. Zavedati se moramo, da je prav mlad človek izredno dovzeten za dobre in slabe strani, ki jih opaža pri svojih starejših vrstnikih, zlasti pa pri vzgojiteljih. Vsi mentorji, ki delajo še danes po šolah, so ljudje, ki imajo bogate gasilske izkušnje, vendar pa nimajo osnovne pedagoške izobrazbe. Prav zalo je to delo še težavnejše, vendar lahko danes s ponosom ugotavljamo, da so prav vsi mentorji po šolah bivše in sedanje občine Domžale pokazali in dokazali, da imajo zaupanje mladine v njihovo gasilsko vzgojno-izobraže-valno delo. Na tem mestu moramo poudariti tudi to, da so prav društva »Mladi gasilec« v Domžalah, najbolj masovna v Sloveniji. Tako imamo v 6 osnovnih šolah v Domžalah in 14 prostovoljnih društvih preko 600 pionirjev in mladincev. Prav zaradi tega nam je bila tudi zaupana od Gasilske zveze Slovenije izvedba državnega tekmovanja DMG v letu 1994 v Domžalah, kjer je bila rekordna udeležba. To tekmovanje je bilo dvodnevno in je bilo ocenjeno kot izredno dobro organizirano in strokovno odlično izvedeno. V zadnjih letih imajo tudi člani društev »Mladi gasilec« v naši občini svoje redne letne občne zbore, kjer mladi iz osnovnih šol in prostovolj- PRAZNUJEMO Ze deseto obletnico V nizu raznovrstnih obletnic, ki jih v letošnjem letu praznujemo v Moravski dolini, je tudi 10. obletnica odprtja trgovine na Trgu svobode 9. Kar je bila nekdaj zapuščena in že na pol podirajoča se avtobusna garaža, se je s pomočjo veliko (lolne volje spremenil,i v prijetno trgovino. 15. 4. 1989 je trgovina M Market odprla svoja vrata in od tedaj razveseljuje in vabi kupce k ugodnim nakupom. Z odprtjem je trgovina omogočila krajanom Moravč in okolice pestrejšo ponudbo, hkrati pa s konkurenčnostjo povzročila izboljšavo ponudbe in kakovosti tudi drugje. V desetih letih svojega delovanja je v trgovini dobilo delo več deset ljudi, med drugimi tudi nekaj mladih, ki so si tako med počitnicami lahko izboljšali svojo žepnino. Vodstvo trgovine je za prijetnejše praznovanje poskrbelo tudi za svoje kupce. Tako bodo ti lahko cel mesec še ugodneje nakupovali, saj so simbolično različnim desetim izdelkom vsak teden v mesecu aprilu cene zares znižali. Vse bralce tako vabijo, da se sami prepričate o njihovi pestri ponudbi! PIKA nih gasilskih društev skupno z mentorji ocenjujejo delo v preteklem letu, hkrati pa sprejemajo svoje finančne in delovne načrte za tekoče leto. Tako je bilo tudi letos. Mladinska komisija pri GZ Domžale, ki deluje pod vodstvom Florjana Zabreta, je letos sklenila, da bi v tem letu izvedla letovanje mladinskih gasilcev v Li-beličah. Ta mladinski tabor bo nekak poizkusni mejnik v naših prizadevanjih za popestritev dela z mladino, hkrati pa tudi nagrada za uspešno delo posameznih tekmovalnih enot Ob letošnjem jubileju društev »Mladi gasilec« ne smemo mimo tega, da se naši člani DMG vsako leto udeležujejo tovrstnih tekmovanj, ki jih organizira Gasilska zveza Slovenije in Gasilska zveza Domžale. Ne mine leto, da se vsaj kakšna naša enota ne bi vrnila domov s pokalom ali pismenim priznanjem iz državnega tekmovanja, kar je zasluga tako tekmovalcev kot mentorjev in vodstev osnovnih šol. 14. in 15. maja bo Osnovna šola Dob skupaj z Gasilsko zvezo Domžale organizirala tekmovanje članov društev Mladi gasilec, ki so bili v 20. letih prvaki Republike Slovenije. Obenem bo potekalo tudi odprto prvenstvo društev Mladi gasilec osnovnih in podružničnih šol občine Domžale. Najboljše ekipe bodo prejele medalje. Prepričani smo, da se bodo tega zanimivega tekmovanja udeležili učenci vseh naših šol. Tekmovanje se bo pričelo 14. maja ob 12. uri na igrišču in učilnicah Osnovne šole Dob, nadaljevalo pa naslednji dan in zaključilo predvidoma ob 12. uri. Ob 20-letnem neutrudnem delu z našo mladino po šolah in društvih izrekam v imenu predsedstva Gasilske zveze Domžale in v svojem imenu prisrčno zahvalo za opravljeno delo in iskrene čestitke vsem članom DMG in mentorjem z željo, da bi bili tudi v naslednjih letih tako uspešni kot dosedaj. Še posebna prisrčna zahvala pa velja vsem vodstvom osnovnih šol, ki imajo izredno veliko razumevanja za naše delo in nam nudijo vso pomoč pri vzgoji mladih gasilcev. Samo s skupnimi napori in delom bomo preprečili marsikatere nesreče, ki so na žalost še vedno prepogoste. Predsednik Gasilske zveze Domžale: MARJAN SLATNAR Odlične navijačice SOVE OŠ Domžale z mentorico Tjašo Šuštaršič Navijaška plesna skupina OŠ Domžale pod vodstvom mentorice Tjaše Šuštaršič iz Plesne šole Miki so v soboto, 10. 4., na državnem prvenstvu ŠKL-ja v Slovenskih Konjicah spet ponovile odličen uspeh. Že na kvalifikacijskem turnirju marca v Cerknici so plesalke presenetile z odlično plesno koreografijo, skladnostjo in pripravljenostjo ter se na koncu uvrstile na drugo mesto, tik za lanskoletnimi evropskimi prvakinjami - »Bombami« iz Žirov. Tudi v Slovenskih Konjicah so dosegle drugo mesto in s tem potrdile, da v letošnji sezoni spadajo v sam vrh navijaških plesnih skupin. r of (603)536-1257 TINE TROHA HAHED TO tOLDERNEKR HONUR ROU. Tina Trona, a narnor ar tha Holdarnaa* School in »]ymouth. Bav Hampahira. USA. ha« baan namad to rhar aehool * Heond guartar •>....... rol). t ing an „„ i... ■ avarapa of battar tlian ajghr,y fiva. Thls fai. Trona alao .arvađ aa a craw laadar in ftoldarnaaa' m caapua wlda atudant loba program, and plavad on a varaity football ■ •■-.« Lnat —■ 5-1.. Tina Trona U tha aon of nr and tfra Miroalav Trona of Uomzaia Holdamaaa i« a traditional co-ad indapandam achool with an artroljjaant of 265 and nationally racogniaad programa i' acadanlc axca1.anc« atudant laadarship. oo»»uftity aarv.-a tba art». and tha outdoora. Tine Troha Tine Troha, 4. letnik v Holderness iz Plvmouth, NH, je tudi tokrat uspel doseči častno tablo. Za fa dosežek mora učene/ doun iti ni uspeh nad 85%. Preteklo jesen in tudi preostanek leta je bil Tine voditelj skupine učencev, ki pospravljajo telovadnico in nekaj drugih objektov. Holderness je znana šola po tem, da učenci sami skrbijo za urejenost okolice šole. Prav tako pa je Tine to jesen igral v I. ekipi amen^kr ga nogometa in končal sezono s petimi zmagami in enim porazom. Tine, sin Martine in Mirota Troha iz Domžal, že tretje leto obiskuje Holderness srednjo šolo, kije tradicionalna privatna šola z 2b5 učenci. Šola je zelo znana po Ameriki, saj ima zelo kakovostne programe v akademski smeri, športu, umetnosti pa tudi zunaj šole. Prevod: TINt Dekleta, ki so se poimenovale »Sove«, trenirajo v telovadnici OŠ Domžale dvakrat tedensko. OŠ Domžale jim je kupila nove atrak-tivnejše kostume, športne copate pa je dekletom ob odlični uvrstitvi poklonila Avtotehna VIS. Petnajst energičnih »Sov« čaka maja še zadnja preizkušnja: po pravilih so se v finale, ki bo v hali Tivoli, uvrstile samo prve štiri navijaške plesne skupine iz cele Slovenije. Če jim bo tudi tokrat uspelo ponovili uspeh, bodo odšle na evropsko prvenstvo v Berlin. Sovam« in njihovi mentor« i Ij.i ši čestitamo in jim želimo čim boljši trening do 21. maja, ko bomo vsi, ki skrbimo za plesno dejavnost na Domžalskem, držali pesti. S. K. Z. Državno prvenstvo za najmlajše v namiznem tenisu NTS Edigs Mengeš in Namiz-noteniška zveza Slovenije sta v domžalski Hali. Komunalnega centra 17. aprila 1999 organizirali 8. prvenstvo Republike Slovenije v namiznem tenisu za mlajše pionirje in pionirke - posamezno in dvojice. Otvoritev prireditve je popestrila Mengeška godba, tekmovanje pa je odprl župan Občine Mengeš, mag. Tomaž Štebe, ki je prisot- nim zaželel prijetno počutje in veliko športne sreče. Nastopilo je 134 mladih tekmovalk in tekmovalcev iz 30 klubov širom Slovenije. Tekmovanje sta odlično vodila Tone Gostiša ter Jože Mlakar in delegatka na-miznoteniške zveze Slovenije Polona Čehovin-Sušin ni imela nobenih pripomb na izvedbo. Tekme so sodili sodniki NTS Edigs Mengeš, vodja sodnikov je bil Marko Ravnikar, vrhovni sodnik pa mednarodni sodnik Rajko Kavčič. Priznanja je najboljšim podelil Jože Mlakar. In kdo so bili najboljši? V kategoriji pionirji posamezno je bil to Janez Tomše (NZK Vesna Zalog), drugo mesto je osvojil Klemen Reber (PPK Rakek), tretje mesto sla si razdelila Marjan Repar (ETA Preserje) in Peter Vida (NTS Edigs Mengeš). Pri pionirkih je bila naj-i boijša Petra Skrabar (NTK Istra benz Semedela) pred Natalijo Lu-ž,tr (N IS Edigs Mengeš), tretje do četrto mesto sta si delili Anja Kro šelj (NTK Šampionka Vrtojba) in Manja Klinger (ŽNTK Maribor). Pri pionirjih v kategoriji dvojice je bila najboljša dvojica Tomše-Re-bec (NTK Vesna Zalog in PPK Rakek) pred dvojico Janžekovič-Dolničar (NTK Petovia Ptuj in PPK Rakek). Tretje do četrto mes-lo sta si delili dvojici Roudi-Fridrih (oba NTK MTS Murska Sobota) in Hari-Poglajen (oba NTK Škofja loka). Pri pionirkah sta bili najboljši Škabar-Černeka (Obe NTK Istrabenz Semedela) pred dvojico Klinger-Jerič (NTK Marenberg in NTK Era Tempo Velenje). Tretje do četrto mesto sta si delili dvoji) i Lužar-Ravnikar (obe NTS Edigs Mengeš) in Krošelj-Budihna (obe NTK Šampionka Vrtojba). JANEZ STlBRrč Tudi spremljajoči dogodki 3. Sraufovega pohoda bodo zanimivi Poleg osrednje prireditve 3. Sraufovega pohoda bodo prizadevni organizatorji, člani Športnega društva Krašnja, v sodelovanju s KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje posebej pester program dopolnili še z nekaterimi drugimi zanimivimi dogodki. Na večer pred pohodom, v petek, 14. maja, bo ob 19.30 uri v avli Osnovne šole Krašnja prijeten kul- turni dogodek. Odprli bodo samo stojno razstavo Dareta Lebana z naslovom: LEPOTE SLOVENSKIH GORA. Predstavljen bo tudi priložnostni žig, ki ga bo dala Pošta Slovenija v uporabo in bo verjetno razveselil številne zbiratelje, saj ga bodo lahko prejeli na razglednici Krašnje na dan prireditve ter na cilju pohoda od 12. do 18. ure, nato pa še nekaj dni na pošti 1225 Lukovica. Krajši kulturni program bodo ob ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA RAZPIS 3. SRAUFOVEGA SPOMINSKEGA POHODA ORGANIZATOR: ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA, DATUM: KRAJ: PRIJAVE: PRIJAVNIM: ČAS HOJE: 1225 LUKOVICA SOBOTA, 15. MAJ 1999 KRAŠNJA (START IN CUJ PRI GASILSKEM DOMU) NA DAN POHODA • ZA DALJŠI POHOD OD 5.30-7.30 • ZA KRAJŠI POHOD OD 7.30 -8.30 500,00 SIT DALJŠI POHOD 7 UR (Z ODMORI 8.30) KRAJŠI POHOD 4.30 (Z ODMORI 5.30) DRUGE INFORMACIJE: • pohodna trasa ni označena, zato bodo posamezne pohodne skupine vodili vodniki organizatorja in člani CB RADIO KLUBA »VRTINEC« DOMŽALE; • med časom pohoda so predvideni trije postanki po 15 minut in postanek 30 minut. VSAK UDELEŽENEC POHODA HODI NA LASTNO ODGOVORNOST IN IZKLJUČNO PO NAVODILIH VODNIKOV POHODA! Organizator bo vse pohodnike nagradil s spominskim obeskom, z brezplačno ponudbo na sadno-čajnih okrepčevalnicah, z enolončnico na cilju pohoda ter z družabnim srečanjem z ansamblom Rokovnjači. Tridesetminuten odmor za lastno malico je predviden v Gostišču Kekec. Po pohodu pa vas organizator skupaj s KUD Fran Maselj Podlimbarski vabi v avlo Osnovne šole Krašnja na ogled razstave »LEPOTE SLOVENSKIH GORA« avtorja Dareta Lebana z Rodice pri Domžalah. VSE UDELEŽENCE POHODA NAPROŠAMO. DA VARUJEJO NARAVNO OKOLJE IN ČUVAJO GOZDOVE PRED POŽARI! PRAV VSEM PA ŽELIMO TUDI VARNO H0J0 IN VELIKO LEPIH TRENUTKOV V NARAVI! tej priložnosti izvedle članice KUD iz Krašnje, s samostojnim koncertom pa bo na večer pred pohodom nastopila tudi priljubljena slovenska pevka Irena Vrčkovnik. Čisto poseben pečat pa bo vsem spominskim prireditvam nedvomno dodal tudi slovenski ultramara tonec Dušan Mravlje, ki bo s tekom na daljši pohodni trasi in v sprern stvu še nekaterih tekačev tudi osebno obudil spomine na tragično smrt vrhunskega alpinista Staneta Belaka-Šraufa, dolgoletnega prijatelja in sodelavca ŠD Krašnja in človeka, ki ga je tudi osebno izjemno cenil. Termin Mravljetovega teka bo znan šele tik pred dnem prireditve. Najbrž pa bo tek v soboto v zgodnjih jutranjih urah, torej na dan osrednje prireditve. Organizatorji si tudi letos želijo, da bi bila sobota, 15. maj, lep, sončen dan. Če pa ne, nič hudega, saj je pohod lep v vsakem vremenu. Športno društvo Krašnja se je v pripravah na 3. ŠRAUFOV POHOD resnično potrudilo, da bo vsem obiskovalcem 14. In 15. maja v Krašnji lepo. Potrudite se tudi vi in pridite na to spominsko športno rekreativno prireditev in obudite spomin na velikega alpinista in pri INFORMACIJE 734-064 MARJAN ŠTRUKELJ jatelja. Vsi ljubitelji hoje v naravi in vsi Sraufovi prijatelji, DOBRODO ŠLI! Prepričani smo, da boste po pohodu zadovoljni in polni lepih spominov sklenili: Na svidenje v letu 2000. V. V. /lamnik Domžale SREČNO, DEKLETA Pirueta na pokalu Evrope Kotalkarski klub Pirueta ne počiva. Po uspešnih zimskih treningih je pred njimi prvo letošnje pomembno tekmovanje. V dneh od 6. do 8. maja bo v nemškem mestu Bremerha-ven organizirano tekmovanje v umetnostnem kotalkanju show programov za POKAL EVROPE 99. Tekmovanja se bo udeležil tudi Kotalkarski klub PIRUETA, ki je doslej na takšnih tekmovanjih dosegel že vrsto odličnih rezultatov. Tako so bile njihove tekmovalke že na POKALIH pete, kar je zavidljiv uspeh, če upoštevamo dejstvo, da v posameznih kategorijah nastopa najmanj 20 ekip. Tudi letos si obetajo odlične uvrstitve, saj bodo tekmovalke nastopile v dveh različnih kategorijah. Koreogra-finja in trenerka, tudi sama odlična plesalka, Fiona Johnson, ki postaja če- dalje bolj znana kot odlična trenerka kotalkarskih show programov, je pripravila izvrstno koreografijo na glasbo iz severnoirskih krajev. Ekipo sestavljajo same uspešne mlade tekmo valke: Teja Rus, Maja Mušič, Nina Grilj, Maja in Saša Grmek ter Petra Švajger. Klub si zelo prizadeva, da bi tekmovalkam omogočil osnovne pogoje za treniranje, precej finančnih sredstev pa je zahtevala tudi izdelava kostumov, ki imajo pomembno vlogo pri nastopu. Dekleta sedaj trenirajo izjemoma v Rekreacijsko turističnem centru Urba-nija v Lukovici, kjer imajo montažni šotor, kar omogoča vadbo tudi v slabem vremenu. V KD Pirueta upajo, da bo klub kaj kmalu dobil svoj prostor v šotoru v Športnem parku Domžale, kjer gredo dela proti koncu in ne bo več dolgo, ko bo mogoče trenirati pod njegovo platneno streho. Pospešeno trenirajo tudi hitrostni kotalkarji, ki želijo lanske odlične rezultate v letošnjem letu še izboljšati. Število tekmovalcev se je močno povečalo, tako da bo konkurenca v tej disciplini vse hujša. Največ pa klub pričakuje od Jerneja Stipaniča, lansko ietnega udeleženca svetovnega mladinskega prvenstva, ki tudi letos načrtuje podobne uspehe. Srečno, Teja, obe Maji, Nina, Saša in Petra, in trenerka Fiona, držimo pesti! V. V. DOBER DAN, ŠPORTNIK Miha Repovž, jadralni padalec Dvajsetletni Domžalčan Miha Repovž je jadralni padalec. S tem športom je zasvojen že več kot desel let in ni mu žal, da je pred desetimi leti zapustil smučanje, kjer je bil tudi uspešen. Aktivno leti šest let, tekmuje pa pet let. Z jadralnim letenjem pa ga je »zastrupil« oče, ki se je včasih ukvarjal s tem športom. Toliko na kratko o Mihi, ki pravi, da je jadralno padalstvo mlad šport, v Slovenijo je prišel v letu 1987 in se hitro razmahnil. Vanj je bilo v začetku vključenih 40 do 50 jadralnih padalcev, ki so in še budno spremljajo novosti na tem področju. Miha se spominja, da so včasih jadralci prišli na hrib in skočili dol, danes jim izboljšana kvaliteta padal omogoča, da odskočijo z nižjega hriba in letijo višje. Tako lahko preletijo več kot 100 km. Ob ugodnih vremenskih razmerah dosežejo višino 3500 m, izjemoma več kot 4000 m - zaradi koridorja pa moraš vedeti, da je maksimalna višina v Alpah 2900 m. Prvič je Miha skočil s Kamniškega vrha, ki je zibelka slovenskega jadralnega padalstva, saj se je to začelo razvijati prav na tem koncu. Strahu ne pozna, le-ienja si je želel od malih nog in je, preden je postal jadralni padalec, opravil tudi izpit za jadralno letalo. In kako postaneš jadralni padalec? Najprej moraš opraviti začetni tečaj, kjer dobiš osnovne izkušnje. Če se odločiš za nadaljnje letenje, moraš opraviti tudi nadaljevalni tečaj, v katerem se naučiš jadranja in letenja, hkrati pa pridobiš tudi potrebne izkušnje za samo stojno letenje. Cena začetnega enotedenskega tečaja je 30.000,00 SIT, v njem pa opraviš 15 do 20 poletov na šolskem terenu (Kamniški vrh, Gozd nad Golnikom). Sestavni del tečaja so tudi predavanja iz meteorologije, aerodinamike, taktike letenja in reševanja, tečaj pa se zaključi s skokom z večjega hriba (od 500 do 600 m višinske razlike). V nadaljevanju šolanja opravi bodoči jadralni letalec 10 poletov v spremstvu inštruktorja, v priprave za izpit pa sodi tudi pridobitev znanj o vremenskih razmerah in jadranje ter vrsta drugih stvari. Treningi niso običajni. Zberejo se na startu, opazujejo vremenske razmere in sprejmejo odločitve 0 dolžini in višini preleta. Tako velikokrat Startajo na Krvavcu, letijo do obratne točke nad Val-vazorjevim domom na Stolu, nato je na vrsti Šimnovec na Veliki planini in pristanek - največkrat v bližini Cerkelj na Gorenjskem. Tak prelet je dolg 85 km, na treningih običajno opravijo 50 do 60 km. Njihov zvesti spremljevalec je fo toaparat, s katerim dokumentirajo obratne točke. Ob koncu se pogovorijo, izmenjajo izkušnje in mnenja, ugotavljajo, kaj bi lahko bilo boljše. Hitrost jadralnega padalca je od 50 do 60 kilometrov. Se o cenah padal: odvisno od kakovosti modela padala in letalnih sposobnosti, ampak za dobrih 100.000,00 SIT do hiš že kar spodobno padalo, najdražja so štirikrat toliko. In kolikokrat na teden Miha trenira. »Tolikokrat, kolikor je vreme,« pravi Miha in mi razloži, da so discipline glede na dolžino preletov različne, se pa zgodi, da si v zraku več kot pel ur in se medtem srečuj mi vremenskimi razmerami, ki od tekmovalcev terjajo skrajno zbranost, previdnost in upoštevanje pridobljenega znanja in izkušenj, zato je sam vedno pripravljen na vse. Miha je že nastopil na državnem prvenstvu, v svetovnem pokalu in evropskem prvenstvu, letos v juliju pa se bo udeležil svetovnega prvenstva v Avstriji. Vseh tekem se veseli, za letošnje svetovno prvenstvo upa, da bodo imeli slo venski tekmovalci vsaj malo prednosti, ker je Avstrija blizu in razmere poznajo. Prvo in drugo mesto na odprtem prvenstvu na Češkem, četrto mesto na odprtem državnem prvenstvu Slovenije, osmo in petnajsto mesto v slovenski ligi in osmo mesto na Astrija open so njegove najboljše uvrstitve kot posameznika. V državno reprezentanco, katere stalni član je, se je prvič uvrstil letos. Lep uspeh, če poznamo podatek, da v Sloveniji tekmovalno leti blizu 80 tekmoval cev, ki tekmujejo lahko v preletih šele, ko opravijo A izpit in dva preleta preko 30 km, imeti pa morajo tudi jamstvo kluba. Miha rad leti in »pada« in zanj se je doslej vse srečno končalo. Je član seke i-je jadralnih padalcev (v naši občini je že pet ali šest jadralnih padalcev) kluba POLET iz Kamnika. Dvakrat je pristal z reševalnim padalom in komaj čaka, da se z.h nejo lekme. Prva je že bila 17. aprila na Krvavcu, če boste 1. in 2. maja v bližini turističnga kraja Golte, se le ozrite v nebo in poiščite jadralnega padalca. Kdo ve, če ne boste opazili prav Miha. Naslednje tekme bodo po vsej Sloveniji. V posameznem letu je kar JO do 11 tekem, odvisno od vremenskih razmer. Maj 1999 ho za Miho Repovža pomemben tudi zaradi tekme za svetovni pokal v jadralnem padalstvu v Kobaridu, k|(T bo tudi odprto državno prvenstvo KS. Med Švicarji in Francozi, ki so najmočnejši, bo Miha skušal doseči uspeh tako posamezno kot ekipno. Srečnol Najprimernejši čas za jadralno padal sivo, ki je mimogrede najcenejši letalski šport, je pomlad. Če bi tudi vi radi posla li jadralni padalec:, pokličite 720-930, 041 739-512 Šola letenja CUMUI.U-NIMBUS Domžale. V. VOJSKA Domžalski tekači uspešni na tekih Show dans ekipa Kotalkarskega kluba Pirueta, ki se bo pomerila v umetnostnem kotalkanju za Pokal Evrope. Pomlad je čas različnih rekreativnih in tekmovalnih tekov, ki se jih radi udeležujejo tudi mladi atleti iz Atletskega kluba Domžale. Ob treningih, ki jih bodo počasi preselili iz šolskih telovadnic na atletsko stezo v Športnem parku Domžale, si vedno vzamejo tudi čas za udeležbo na različnih tekih. Tako so se v marcu mladi tekači pomerili na dveh tekmah v Kobaridu in v Vipavi. Lahko rečemo, da zelo uspešno, saj so osvojili celo vrsto prvih mest, čestitke pa zaslužijo tudi za vse druge medalje, ki so jih osvojili: V teku v Kobaridu so prva mesta osvojili: tjrška Svetek (1.r.), Anže Povirk (1. r.), Suzana Mladenovič (5. r.), Andraž Gregorič (6. r.), BoCnard larc (6. r.) pa je bil četrti. Na tekmi v Vipavi pa so bili prvi Urška Svetek, Anže Povirk, Suzana Mladenovič in Andraž Gregorič, Domen |arc (8. r.) in Bernard |arc sta bila druga, Klemen Bavr (6. r.) je osvojil tretje mesto, Bogdan Mladenovič (4. r.) pa je bil šesti. V. V. PRI kebrovih so doma kar trije športniki Hokej, smučanje in plavanje Večine naših bralcev prav gotovo ni treba spraševati, kje v Domžalah je gostilna s prenočišči pri Kebru (družina Kovač), najbrž pa bi bila večina v zadregi, če bi želela zvedeti, kaj je značilno za vse tri Kebrove fante. Dva od njiju bomo danes predstavili, saj sta že uveljavljena športnika, tretji, najmlajši Andrej, ki zelo hitro napreduje kot plavalec, pa bo zaradi svoje rosne mladosti še malo počakal. Ne dvomim pa, da se bo tudi nekoč znašel na naših straneh. Hokejist Marko Sedmošolec Marko je rojen leta 1985 in obiskuje sedmi razred osnovne šole. Hokej igra od četrtega leta. Navdušil se je, ko je gledal hokejske tekme po televiziji in naredil prve drsalne korake na ba-jerju na Želodniku. Mladi fantje so hitro našli plošček in hokejske palice in trenutno veselje za podenjem po ledu je pri Marku rodilo člana državne reprezentan- ce. Prve prave hokejske korake je naredil v Hokejskem klubu Olimpija, katerega član je še danes in v katerem drsa skupaj z Maticem Cialetom iz Lukovice in Mati-tem Kraljem iz Ihana, njegov vzornik pa je kapetan Bojan Zaje. Treninge ima vsak dan vsaj po uro, uro in pol, enkrat na teden pride na vrsto suhi trening, ki se včasih dogaja kar na stopnicah in Marko ne bo nikoli preštel, koliko stopnic: v hali v Ljubljani je že presto pil, preskočil in pretekel. Tudi to je treba, čeprav sam raje trenira na ledu. Treningi so tudi ob sobotah, ob nedeljah so tekme in trener Aci Ferjanič je z njim zadovo Ijen. Marko je bil z ekipo Olimpije že večkrat državni prvak, z mladimi hokejisti je drsal v alpski ligi in bil večkrat že razglašen za najboljšega branilca na posameznih tekmah. Najraje se spominja turnirja na Bledu, kjer je bil pred dvema letoma razglašen za najboljšega branilca. Doma ima že 25 medalj, prve tekme pa se ne spominja več, preveč jih je bilo do tistega prvega tekmovalnega vstopa na ho kejsko igrišče. Z ekipo hokejistov je po leg Kanade obiskal že Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Češko, Nemčijo in Ameriko. Pred kratkim je bil s slovenskn hokejsko reprezentanco na prvenstvu v Kanadi, kjer je na turnirju sodelovalo kar 1 72 ekip, slovenski hokejisti pa so v B katego riji - dečki do 14. leta, osvojili prvo mesto. Marko, ki je sicer branilec, je dal en gol. Branilci so malo bolj ostri, pravi Marko, ki se dvobojev na ledu ne ustraši: »To nimaš kaj,« pravi in se spominja različnih naletov, v katerih včasih stakne tudi kakšno bolečo buško ali prasko, ampak to se pozabi. V Montroal ga je prišel gledat tu- di oči, ki je najbolj zaslužen, da je Marko lahko vsak dan v Ljubljani. Mamica ima druge, nič manjše zasluge. Malo bolje je sedaj, pripoveduje Marko, ko ima izpit tudi starejši brat, ki ga včasih potegne v Ljubljano. Oči ima v zadnjem času dolžnost več - tretjega športnika v družini plavalca Andreja je treba voziti na plavanje. Ampak tega so Kovačevi vajeni. Njegov cilj, na katerega nikoli ne pozabi, je profesionalno igranje v ameriški NHL ligi. Marko ve, da to ne bo prav lahko, ampak če si vztrajen, gre. In Marko je vztrajen, odločen, hraber in najbrž bi se našel še kakšen pridevnik, ki odlikuje mladega hokejista. Ampak še prej bi rad na enega izmed ameriških »količev«, kjer se mladi hokejisti seznanjajo z ameriškim načinom igranja hokeja. Pa hokej ni edini šport, s katerim se ukvarja. Rad prosto pleza, vozi motokros in igra nogomet v Nogometnem klubu Domžale. »Kadar imam čas,« pravi, »grem tudi na trening in sem skupaj s prijatelji«, večkrat igra na tekmah. TV skoraj ne gleda: »Samo takrat, kadar nimam kaj delat, to pa ni skoraj nikoli, saj šola tudi zahteva svoj čas,« pravi Marko, ki ima status športnika in še enkrat zatrdi, da upa, bo tudi v prihodnje ob hokeju, ki ostaja njegov življenjski cilj, vedno našel čas za no gomet, morda tudi za odbojko, predvsem pa za šolo, ki je pomemben del njegovega življenja. Ob koncu najinega razgovora se je želel zahvaliti še vsem, ki so mu omogočili potovanje z reprezentanco v Kanado. Zato v njegovem imenu hvala Maksu Pir-natu-, Banki Kamnik in Občini Domžale ter staršem, brez njiju ne bi bilo nič. Srečno, hokejist Marko! Hokejist Marko - sam in v državni reprezentanci. Poskusite ga najti! Smučar Stanči Stanči Kovadje bil včasih motokrosist in se je znal peljati z motorjem kot s ko lesom. Devetnajstletni dijak tretjega letnika strojne usmeritve Srednje šole Domžale se spominja, da ga je za motokros navdušil Miran |uvan. Še danes se rad spominja naslova državnega prvaka v k,t tegoriji do 50 cm1, kar precej medalj za drugo in tretje mesto pa še vedno priča, da je bil Stanči Kovač v rani mladosli od ličen motokrosist. Skoraj nikoli mu ni žal, da se je odločil za drug šport. Ampak mo tor še vedno rad vozi, gre na dirke in se sprosti. Pri motokrosu se je naučil, da se hitrosti ne boji, boji pa se letanja po zraku in tega je bilo pri smučanju, športu, za katerega sta kriva oči in mami, ki sta ga pri treh letih postavila na smuči, kar nekaj in z njim tudi nekaj poškodb, ampak o tem kasneje. Stanči je bil že pri štirih letih član Smučarskega društva Domžale in udeleženec: prave smučarske tekme. Začel je kot vsi otroci v začetniškem smučarskem tečaju, kjer se še vedno rad spominja svojega prvega učitelja in trenerja Jožeta Lenčka, prijetni pa so tudi spomini na prve uspešne nastope za pokal Maksimarketa, kjer je bil prav na prvem kljub dvakratnemu padcu 75. med 120 tekmovalci. Prav te prve izkušnje, da moraš kljub padcem nadaljevati in da le delo in še enkrat trdo delo in trening rodita tekmovalne uspehe, so Stančiju prinesli prve? odlične rezultate pri mlajših pionirjih, kjer je osvojil ludi prvo medaljo in je v tej kategoriji dosegel največji uspeh doslej - prvo mesto v skupnem seštevku regijskega pokala. Med pionirji ima tudi bronasto medaljo na državnem prvenstvu v veleslalomu, koraki pri mladine ih pa so počasnejši, vendar Stanči niti slučajno ne misli, da tri odnehal. Trenira redno, navadno v tujini (Franciji, Italiji, Avstriji, Švici in Nemčiji), poleti so smučarski tekmovalci pogosti gostje na ledenikih. Njcs gov delavnik se navadno začenja ob pol sedmi uri z vstajanjem in jutranjo telovadbo, po zajtrku odidejo na smučišče, kjer štiri ure vadijo med vratci. Nato je kosilo, po njem počitek in že je na vrsti suhi trening, priprava smuči za naslednji dan. Pred spanjem je še analiza treninga, po večerji pa spanje. Zabave in prostega časa skoraj ni, saj trenerji zahtevajo, da mladi tekmovalci dobro pripravljeni pričakujejo tekme. Stanči trenerja v Smučarskem klubu Domžale nima, zato mu pomaga trener )ože Malec iz SK Dolomiti. Smučarski klub Domžale pa mu pomaga zlasti pri startninah, sicer so njegovi glavni sponzorji starši. Ob tem se Stanči ne po zabi zahvaliti nekdanjemu trenerju Marku I Irenu in še enkrat se spomni odličnih navodil ložeta Lončka, ki jo ob starših kar precej kriv, da je smučanje postalo način življenja današnjega smučarskega državnega reprezentanta Slančijn Kovača, kije član mladinske1 reprezentanc o že štiri leta, prav počasi pa se mu odpirajo tudi vrata članske reprezentance, kjer je njegov cilj. Smučanje ni ravno lako, kol bi želel, jo kritičen do svojih voženj slaloma in veleslaloma. Smuka ne vozi več, odkar je na enem od smukov grdo padel in končal v bolnišnic i. Verjetno je od tedaj tudi poškodb.uame, ki ga ovira. Zato mu pogled uhaja tudi k drugemu športu - nogometu. Hitrost, ki si jo je pridobil pri smučanju, mu prid« prav pri igranju za Nogometni klub Domžale, kjer pa si srednji napadalec , ki dajo tudi gole, žal, le redko lahko utrga čas /.i prisotnosl rta treningu domžalskih nogornolašov. Če se ho kdaj odločil za nogomet, ga bo na uspešno smučarsko kariero spominjalo več kot 20 medalj in še precej več pokalov. Šolo ne zanemarja in so sošolcem zahvaljuje, ker mu sproti prepisujejo snnv, ki se je nauči, ko se vrne s tekmo ali daljšega treninga. Poleti je rad na morju, sa mo da je toplo, pravi, saj je mraza, ledu in snega dovolj v zimskem obdobju, sko čil je že noelv jtimping, hkrati pa se skupaj z bratom Markom lotevala tudi potapljanja, kjer sta že oba opravila tečaj, ukvarjata pa se tudi s smučanjem na vodi in še kaj bi so našlo. S svojim športnim življenjem je Stanči zadovoljen, ni pa za- Od štiriletnika, ki se nikoli ni bal hitrosti, do državnega reprezentanta, ki ga boste našli sredi njegovih smučarskih prijateljev. Za lažje iskanje: Stanči Kovač ima smuči Mizzuno. dovoljen z ostankom prostega časa, v katerem no najde č.is.i za prijatelje, ki jih ima veliko in jih na dolgih dneh in moso-c ih trdega treninga hudo pogreša. Pogreša pa tudi domače, ki mu pomagajo vselej, ko njihovo pomoč potrebuje. To pa je bilo velikokrat In Stanci zna biii hvaležen tako očetu za vožnje na Ironing in tekmo, kakor tudi mami za številne drobne stvari, med katerimi jo ludi pranje in priprav* prtljago, obema pa za izdatno finančno pomoč, brez katere uspešne kariere mo tokrosista in smučarja ne bi bilo. Za konci le zanimivost, loškodoval dve hidravilični cevi. Studa, 1. 3.1999 ob 15.30 je občanka zaprosila gasilce za čiščenje struge Mlinščice. Delavci Elektra so pod daljnovodom obžagovali drevje, veje pa nametali kar v strugo; zalo se je višina vode precej hitro dvigovala in čez čas bi bila zalila več stanovanjskih hiš. Gasilci so veje odstranili in nivo vode je začel upadati. Domžale, 6. 3. 1999 ob 23.45 je osebno vozilo znamke golf VW zaradi neprilagojene hitorsti začelo zanašati, potem se je zaletel v drog javne razsvetljave. Voznik je obtičal vkleščen v vozilu, od koder so ga rešili gasilci in reševalci. Uničena sta vozilo in drog javne razsvetljave, voznika so s hudimi poškodbami odpeljali v bolnišnico. Količevo, 11.3. 1999 ob 17.20 se je v prostorih CPV oglasil občan Količevega in zaprosil, da bi rešili mačko z visokega jesena. Povedal je, da si ne upa tako visoko na drevo. Gasilci so hitro prišli in mačko rešili. Depala vas, 14. 3.1999 16.40 je povzročil nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti in prehitevanja v škarje voznik audija. 1 rčil je v nasproti vozeči R-5. V njem je bila vkleščena in hudo poškodovana voznica. To so iz razbitin rešili poklicni gasilci CPV. Voznik, ki je zakrivil trčenje, se jo iz uničenega in prevrnjenega audija rešil sam brez hudih poškodb, voznica R-5 pa je zaradi prehudih poškodb čez nekaj ur podlegla. Lukovica. 22. 3. 1999 ob 16.15 uri sta zaradi spolzkega vozišča verižno trčili tovorno in osebno vozilo. Voznik je ostal vkleščen v tovornem vozilu. Gasilci so ga rešili iz objema zverižene pločevine, prvo pomoč pa so mu nudili zdravstveni delavci. Dob, 26. 3. 1999 ob 9.50 sta de-lavca gozdnega gospodarstva kurila lubje in vejevje, zaradi uničevanja nadležnega podlubnika. Kurišče je bilo nadzorovano, a nadzor je preprečil močan veter, ki je goreče dele zanesel na širši del gozda, da je zagorela večja površina. Zato so na pomoč priskočili gasilci, ogenj pogasili in omejili. Bilo je še več manjših posegov, ko so morali na pomoč priskočiti poklicni gasile i, kar nekajkrat so morali vlamljati vhodna vrata v stanovanja zaradi različnih vzrokov, po enkrat so zapirali vodo zaradi okvare na armaturi, gasili vsebino v zabojniku za smeti in enkrat preventivno ukrepali pri dimniškem požaru. Viktor Svetlin - CPV CENTER ZA MLADE in KNJIŽNICA DOMŽALE vabita na potopisno predavanje o afriških državah TOGO, GAMA, BENI M Po Afriki je potoval JERNEJ MOHAR. Predavanje bo v torek, 20. aprila 1999, ob 19. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale. Vabljeni! USTANOVITEV TURISTIČNEGA DRUŠTVA JARŠE-RODICA Začeti z majhnimi koraki Nekateri krajani v KS Jarše-Rodica so dali pobudo o ustanovitvi Turističnega društva Jarše-Rodica. Pobuda je padla na plodna tla in iniciativni odbor je sklical ustanovni občni zbor društva v petek, 16. aprila 1999, ob 20. uri v prostorih KS Jarše-Rodica. Namen in kratek oris dela društva je predstavil g. Marjan Ručigaj. Začeli bi sicer postopoma, z malimi koraki, saj je delovanje vsekakor povezano s fi- Preko 40 članov je podprlo ustanovitev Turističnega društva Jarše-Rodica Delovno predsedstvo na ustanovnem zboru Turist ič nega društva Jarše-Rodica, prva z desne predsednic a društva ga. Nevenka Narobe nancami, te pa so na začetku seveda bolj skromne. Tako bi s pomočjo turističnega društva lahko bolje povezovali krajane, uredili bi zelenice in postavili klopi v parke, potrebno bi bilo urediti sprehajalno pot ob Kamniški Bistrici, izdali bi razglednice njihovega kraja, sodelovali bi na prireditvah in še in še- V svoje delo bi vklopili tudi mlade, ki že delujejo v okviru OŠ Rodica. Po sprejemu formalnih zadev, predvsem Statuta društva, so prišle na vrsto volitve. Izvolili so 1 3-član-ski Upravni odbor in 3-članski Nadzorni odbor ter določili višino članarine. Predsednica Turističnega društva Jarše-Rodica je postala ga. Nevenka Narobe. Ta se je vsem navzočim zahvalila za izkazano zaupanje ter jim zagotovila, da se bo Upravni odbor kmalu sestal in pričel z delom. Ob tem pa je povabila vse prisotne, naj se v čim večjem številu udeleže prireditev in akcij, ki jih bo izvajalo Turistično društvo jarše-Rodica. Tekst in foto: JANfZ STIBRIČ Kaj prinaša nov Zakon o zaposlovanju Marsikoga življenje pripelje v situacijo, da se mora kot iskalec prve zaposlitve ali ponovne zaposlitve zgiasiti na Uradu za delo. Ker se zakonodaja spreminja, sem se zglasila pri gospe Karmen Potočnik, ki I'" je prijazno odgovorila na vprašanja, ki izhajajo iz Zakona o zaposlovanju. Koliko ljudi je v Domžalah prijavljenih na Uradu za delo? Na Uradu za delo Domžale je bilo konec februarja prijavljenih 1935 brezposelnih oseb, Od tega 1000 žensk, 200 je takšnih, ki iščejo prvo zaposlitev, 1073 pa takšnih, ki so starejši od 40 let, kar pomeni, da je več kot polovica brezposelnih starejših brez poselnih oseb. Kdaj je stopil v veljavo nov Zakon o zaposlovanju? Novi Zakon 0 zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je bil objavljen v URL/RS št. 69/98, v veljavo pa je stopil 24. 10. 1998 Kakšne pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pripadajo posamezniku po zakonu? 1 7. člen zakona govori o pravicah iz zavarovanja, te pa so: • denarno nadomestilo, • denarna pomoč, • povračilo prevoznih in selitvenih stroškov, • pravica do zdravstvenega varstva in Pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kateri so osnovni pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila? Osnovni pogoji /a pridobitev pravice do denarnega nadomestila so naslednji: • da je bila oseba pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti, • da zanjo ni na voljo ustrezne zaposlil ve. Denarno nadomestilo ob izpolnjevanju splošnih pogojev lahko uveljavi zavarovanec, katerega delovno razmerje je pred Prenehanjem trajalo vsaj 12 mesecev v Zadnjih 18 mesecih pri enem ali več delo dajalcih. Denarno nadomestilo gre zavarovane u od |)rvega dne brezposelnosti, ko mu preneha delovno razmerje pod pogojem, da se prijavi pri Zavodu in vloži zahtevo za uveljavljanje denarnega nadomestila v 10 dneh po prenehanju delovnega razmerja. Po novem zakonu je precej skrajšana pravica do denarnega nadomestila. Kaj to pomeni za brezposelnega, ki ima pogoje za prejemanje te pravice? Pravica do denarnega nadomestila je po novem zakonu res skrajšana, kar pomeni, da lahko traja; • 3 mesece za zavarovanje od 1-5 lil, • (> mesecev za zavarovanje od 5-15 let, • 9 mesecev za zavarovanje od 15-25 let, • 12 mesecev za zavarovanje nad 25 let • 18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let, • 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let. Novost je tudi v tem, da se zavarovancu, ki mu je prenehala pravica do denarnega nadomestila, ker jo je v celoti izkoristil, pri ponovnem uveljavljanju te pravice v čas zavarovanja ne všteva čas, ko je bil zajx)slen pred zadnjim prejemanjem denarnega nadomestila, fo pa ne velja za lisle zavarovance, ki so starejši od 50 let in imajo najmanj 25 let zavarovanja. Ali so vsi, ki se prijavijo pri vas, tudi upravičeni do denarnega nadomestila? Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila so dokaj strogi in točno opredeljeni v zakonu. Brezposelna oseba ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev. Kdo je upravičen do denarne pomoči? Zavarovanec lahko v roku 30 dni po Izteku pravice do denarnega nadomestila uveljavlja pravico do denarne pomoči. Pravic o do denarne pomoči pa pridobi zavarovanec, če njegovi dohodki, skupaj z dohodki družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred uveljavljanjem, v povprečju ne presegajo 80% zajamčene plače po zakonu. Pravico do denarne pomoči pa pridobi tudi zavarovanec, ki mu je kot pripravniku prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, krajši od 12 mesecev, da je uspešno končal pripravništvo in se je v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavil na Uradu. Njegovi dohodki, skupaj z dohodki članov pa ne presegajo z zakonom določenega zneska. Denarna pomoč pa ne pripada zavarovancu, ki nima stalnega prebivališča v R Sloveniji. Kaj opredeljuje Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti? Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti določa: • kdaj se šteje, da je brezposelna oseba n.i razpolago za zaposlitev, • za določanje ustrezne in primerno z.i poslitve, ki se lahko ponudi brezposelni osebi, • kaj se šteje za aktivno iskanje zaposlitve in ^ • za priznavanje stroškov, ki jih zavod prizna brezposelni osebi zaradi aktivnega iskanja zaposlitve. S tem pravilnikom pa se določajo tudi merila, način in čas prenehanja pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Po tem pravilniku je brezposelna oseba dolžna iskati ustrezno oziroma primerno zaposlitev in o tem enkrat mesečno obveščati urad. Način in pogostost obveščanja urada o iskanju zaposlitve določi urad v zaposlitvenem načrtu za vsako brezposelno osebo. Kaj se šteje za aktivno iskanje zaposlitve? Za aktivno iskanje zaposlitve pa se šteje: • da se brezposelna oseba javi pri delo dajalcu na podlagi napotnice ali sklepa, ki ji ga je posredoval zavod, ali pooblaščena organizacija in mu posreduje ustrezno prijavo na prosto delovno mesto, • če ima delodajalec ustrezno, pravočasno prijavo na objavljeno oziroma razpisano delovno mesto, • ali drugače, dogovorjeno v zaposlitvenem načrtu, išče zaposlitev. Za ustrezno prijavo se šteje prijava, ki je popolna glede na razpis. Z vodjo Urada za delo se je pogovarjala SAŠA KOS Popravek lestvice za priznanje pravice do otroškega dodatka Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji dne 31.3. 1999 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona 0 družinskih prejemkih in s tem tudi novo dohodkovno lestvico za priznanje pravice do otroškega dodatka in zvišan vstopni cenzus na =156.488,00 SIT na družinskega dana. Dohodek na člana Dohodek člana v SIT 1. otrok 2. otrok i. otrok v % pov. plače RS do 15% do 23.710,00 15.000 16.500 18.000 nad 15% do 25% nad 23.710 do 39.517 12.825 14.175 15.525 nad 25% do 30% nad 39.517 do 47.421 9.775 10.925 12.075 nad 30% do 35% nad 47.421 do 55.324 7.700 8.800 9.900 nad 35% do 45% nad 55.324 do 71.131 6.300 7.350 8.400 nad 45% do 55% nad 71.131 do 86.938 ' 4.000 5.000 6.000 nad 55% do 75% nad 86.938 do 118.552 3.000 4.000 5.000 nad 75% do 99% nad 118.5.52 do 156.488 2.600 3.600 4.600 Glede postopka uveljavljanja pravice do otroškega dodatka ni prišlo do bistvenih sprememb, zato ostajajo ostala navodila v veljavi. Zakon prinaša novost tudi pri DODATKU ZA NEGO. Dodatek za nego bodo prejemali tudi hudo bolni otroci ali otroci s telesno ali duševno prizadetostjo, ki so starejši od 18 let, če se šolajo, vendar najdlje do 26. leta starosti. Za otroke, ki so starejši od 18 let ter ne prejemajo več dodatka za nego ali pa ga zaradi starosti otrok starši niso uveljavljali, imajo po sedaj veljavnem zakonu pravico uveljavljati dodatek za nego tako, da vložijo vlogo z ustrezno medicinsko dokumentacijo in potrdilo o šolanju pri Centru za socialno delo Domžale. Center za socialno delo Domžale bo zaprosil za mnenje pristojno komisijo in izdal novo odločbo. Dodatek za nego ni vezan na dohodek družine, temveč na zdravstveno stanje otroka. CENTER ZA SOCIALNO Df 1(> DOMŽALE 26 Kamnik Domžale Stanovanjski sklad Občine Domžale - Upravni odbor objavlja na podlagi 17. člena Pravilnika o dodelitvi sredsev Stanovanjskega sklada Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 6/97 in 4/99) RAZPIS stanovanjskih posojil Občine Domžale I. NAMENI, ZA KATERE SE DODEL|U|E|0 STANOVANJSKA POSOJILA Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju Občine Domžale, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje v Občini Domžale z: - nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - nadomeščanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim za prilagoditev spremenjenim družinskim, zdravstvenim in socialnim razmeram, - prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše. Do posojila niso upravičeni: - lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu, - najemniki v stanovanju z možnostjo odkupa po Stanovanjskem zakonu, - občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare matere ali bivšega zakonca), - občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju ali so sami ali njihovi družinski člani lastniki vsc-Ijivega stanovanja. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek posojil je 51.300.000,00 SIT. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno bivališče na območju občine Domžale, - z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše na območju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, - da imajo gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard glede na število družinskih članov, - da imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo oz. da predložijo soglasje lastnika, - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo", ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustrezne ga standardnega stanovanja, - da so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni, - da si stanovanjskega vprašanja niso in ne rešujejo z nakupom stanovanja po Stanovanjskem zakonu. Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela, s katerimi se: - poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom,' - izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimniki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje tako, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo. t ilede na število družinskih članov kvadratura stano-vanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 44 nr! 2 člana 52 m2 3 člani 6 5 m- 4 člani 74 m2 5 članov 85 m2 6 članov 98 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevaje tudi morebitna dosedanja ugodna posojila Samoupravne stanovanjsko skupnosti občine Domžale, delodajalca, Republiškega stanovanjskega sklad,) ali Občine Domžale. Osnova za izračun višine posojila je cena za m stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 165.000 SIT/m2, -za individualno gradnjo 110.000 SIT/m2, - za prenovo oz. revitalizacijo 66.000 SIT/2, Najnižji znesek odobrenega posojila je 200.000,00 SIT. Doba vračanja posojila je največ 10 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je TOM + 2,75 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Višina mesečne anuitete ne more biti nižja od 10 % poprečne neto plače v RS v preteklem letu, kar znaša 10.463,60 SIT. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje. IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo poleg cene za m2 stanovanjske površine, za posamezne namene porabe posojila in površinskega standarda odvisna tudi od: - socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, - načina reševanja stanovanjskega vprašanja, - višine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada, - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo prednost naslednje kategorije prosilcev: - mlade družine, - invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju, - enostarševske družine, - mladi, - družine z večjim številom otrok, - razširjene družine, - družine z manjšim številom zaposlenih, - prosilci / daljšim bivanjem v občini Domžale Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem. Za mlade prosilce seštejejo samske osebe, mlajše od 30 let, ali partnerja, mlajša od 30 let, in nimata otrok. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Razširjena družina je družina, v kateri živijo ! generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje h. člen Stanovanjskega zakona. /a družino / manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 50% - 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem ali telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo. Za daljše bivanje v občini Domžale se šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v občini Domžale. Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 69/ I in v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska cesta 2, Domžale. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo popolne vloge, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil MORAJO PROSILCI, GLEDE NA NAMEN PORABE POSOJIL, K VLOGI PRILOŽITI ŠE: potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije), - dokazilo 0 statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju in podobno), - sodno overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1998 in 1999 (v primeru nakupa), ► - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), - potrdilo o priglasitvi del (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiško-knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali so lastništvo oz, soglasje lastnika, ■ potrdilo o šol,inju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole, - potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v Občini Domžale, - dokazilo o enostarševski družini, - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenega ugodnega posojila za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše oz. stanovanja, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalid sko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana, ■ dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvo ju ali tretjini nesposobnosti za delo. VSE NAVEDENE IN V VLOGI ZAHTEVANE PRILOGE MORAJO BITI PREDLOŽENE V ORIGINALU NA VPOGLED IN V DVOJNIKU, KI JIH ZADRŽIMO IN PO IZTEKU RAZPISA NE VRAČAMO. VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVE TER ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko kupili od objave razpisa do vključno 7. 5. 1999 na vložišču Občine Domažale, Domžale, Ljubljanska 69 (soba št. 1). Cena obrazca je 1.000,00 SIT. Izpolnjene vloge za posojila z vsemi zahtevanimi podatki in prilogami morajo prosilci oddati OSEBNO NA NASLOVU OBČINE DOMŽALE, ODDELEK ZA PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA, SAVSKA CESTA 2, DOMŽALE (Gasilski dom) PO RAZPOREDU, OZNAČENEM NA OBRAZCU, vendar najkasneje do vključno 21. 5.1999. Po pošti poslanih vlog ter vlog, oddanih na gornji naslov po zaključku razpisa, ne bomo upoštevali. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Stanovanjskega Sklada, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Po sprejetju prednostnega vrstnega reda s predlogom višine dodeljenih sredstev upravičencem bo Oddelek za prostor in varstvo okolja obvestil vse udeležence o re-. zultatih razpisa. OBČINA DOMŽALE stanovanjski sklad Upravni odbor PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Marko VRESK, dipl. pravnik /T. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER \l IP Ljubljanska 80 (SPB1 j, Domžale, tel./faks 713-660 ^^r* I E-pošta: clip@clip-domzale.si TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS, VVORD EXCEL(20ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.), stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. MIXMETAL, d.o.o. Ljubljanska 72, Domžale zaključna dela v gradbeništvu • Inštalacije vodovoda, cent. kurjave in vsa ostala gradbena in obrtniška dela pri adaptacijah in novogradnjah. • Varjenje aluminija tel.: 041/638-794 061/713-772 po 18. uri. ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA DOMŽALE-KAMNIK Nasveti o varčevanju z energijo Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: 1. Če gradite, naj bo optimalna razporeditev prostorov takšna, da bodo bivalni prostori, kjer je potrebna višja temperatura, obrnjeni k soncu in naj bodo v zgornjem nadstropju; pomožni prostori pa naj bodo obrnjeni na sever in naj bodo v spodnjem prostoru; spalnica naj bo obrnjena na vzhod za jutranje sonce in kuhinja na zahod za popoldansko ogrevanje s soncem skozi okna. 2. Če gradite, bodite pozorni, da boste velika hišna okna namestili na južni strani zgradbe, manjša pa na vzhodni in zahodni. Oknom na severni strani zgradbe se raje izognite. 3. Toplotno izolirati hišo pomeni zaščititi lupino zgradbe -podstrešje ali streho, zunanje stene, okna, vrata in strop nad kletjo oz. vse stene, tla in strope, ki mejijo na neogrevane prostore, garažo ali shrambo. 4. Če na zunanji strani fasade nimate izolacije, namestite toplotno izolacijo z refleksijsko folijo za grelnimi telesi. 5. Preprost in hiter način, da prihranite energijo, je izolacija podstrešja. 6. Centralni ogrevalni sistem pripravite na milejše zunanje klimatske razmere. Ko nastopijo ostrejše, ki ponavadi trajajo največ nekaj dni v ogrevalni sezoni, vključite posamezne peči kot dodaten vir ogrevanja. 7. Poleg centralnega ogrevanja uporabljajte tudi posamezne peči (lončene peči, kamini), ki nudijo dodatno možnost ogrevanja. Posebej je tO pomembno v prehodnem obdobju, ko dnevne temperature še ne zahtevajo celodnevnega ogrevanja vseh prostorov. 8. Če je vaš stari kotel za ogrevanje precej izrabljen, ima slab izkoristek in je predimenzioniran, se odločite za zamenjavo s sodobnim. 9. Bodite pozorni, da ne boste zastirali ogreval, še posebej na njihovi spodnji in zgornji strani. Pred ogrevala ne namestite pohištva; to namreč onemogoča razširjanje toplote. 10. Doma se topleje oblecite! Pri znižanju temperature zraka v prostorih za 1 stopinjo je poraba energije za ogrevanje manjša do 6%. 11. Dnevno sobo ogrejte n.i 20 stopinj, medtem ko naj bo spalnica nekoliko hladnejša, okoli 18 stopinj. Različne temperature v prostorih nudijo prijaznejše ugodje In hkrati prihranke toplote. 12. Stanovanje prezračujte tako, da v vsakem prostoru po trikrat na dan zaprete ventil na radiatorju in za nekaj minut na stežaj odprete okno. 13. Vsak večer na oknih namestite nočno zaščito - zavese in polkna (zunanje rolete). 14. Člane svoje družine navadite, da bodo izključili TV in radio, kadar ne gledajo oz. poslušajo. 15. Spreminjajte svoje življenjske navade; med posameznimi opravili, kot so recimo pomivanje posode, umivanje itd., zapirajte vodo. 16. Odvadite se pripravljati si sendvič pri odprtih vratih hladilnika. I 7. Perite vedno šele, ko imate poln pralni stroj, sicer izberite program za pranje manjše količine perila ali pa ga operite kar na roko. 18. Opuščajte predpranje, saj zaradi splošno spremenjenih higienskih navad pogosteje perete. 19. Perilo pred sušenjem dobro odcedite s centrifugo. 20. Perila ne osušite povsem do konca, temveč le toliko, da je primerno za likanje. 21. Vrat pečice za odpirajte po nepotrebnem, saj s tem znižujete temperaturo v pečici in povečuje te porabo energije. 22. Kuhajte v pokriti posodi s pokrovi, ki dobro tesnijo, ter v čim manjši količini tekočine. 23. Uporabljajte kuhalno posodo, katere dno je ravno in se ujema s premerom plošče ali kuhal-nega polja. 24. Za kuhanje uporabljajte I" nec na zvišan pritisk, predvsem za jedi, ki jih je sicer treba dolgo kuhati. 25. Preden spravite jedi v skrinjo ali hladilnik, jih ohladite, pozimi jih lahko ohladite tudi na balkonu ali na okenski polici. 26. Namesto kopanja v kadi večinoma uporabljajte prho. V polno kad steče trikrat toliko vode, kot je potrebno za petminutno prhanje. 27. Poskrbite, da bodo vodovodne pipe tesnile in da stranišč ni splakovalniki ne bodo puščali. Z vzdrževanjem vodovodnih naprav in napeljav lahko prihranite prenekateri liter tople ali hladne vode. 28. Na vodovodne pipe namestite varčne prsne nastavke in zmanjšali boste porabo vode. 29. Pred spuščenimi železniškimi zapornicami, v prometnih za slojih, skratka,, pri vsakem daljšem čakanju vedno ugasnite motor na avtomobilu. 30. Pretirana obtežitev, nepotreben prtljažnik na strehi in prenizek tlak v pnevmatikah pomenijo izredno veliko porabo goriva. Celo malenkosti, kot je odstranitev polne rezervne posode z go rivom iz avta in Odstranitev nepotrebnih ogledal na zunanji sirani vozila, prinašajo prihranke. Nasvete smo pripravili v sodelovanju z informacijskimi pisarnami, ki delujejo v okviru projekta EN SVET. Več navodil o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalni pisarni. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Predmet razpisa so: - poslovni prostori na Ljubljanski 73, Domžale, pritličje, v površini 4.3,24 m2 s souporabo sanitarij v površini 1,14 m2 Izklicna višina najemnine za poslovni prostor je 1.900,00 SIT/m-'. Poslovni prostori se oddajajo za določen čas dveh let. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni uposobljenosti za opravljanje dejavnosli. 2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (BON 1, BON 2 in BON 3) oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 4. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah). Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 4 naj interesenti pošlje jo priporočeno na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE, s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte, Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. Vse dodatne informacije v zezi z razpisom dobile po telefonu št. 722-022 in 713-686. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 1 r> dneh po izbiri. Domžale /lamnik RIBOGOJNICA DRAGOMEU Kepic Gregor s.p. Tel.: 061/16 26 683, GSM: 041 785 647 Doma: Dragomelj 9, Domžale 1230, Tel.: 061/16 26 770 OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, DA JE RIBOGOJNICA DRAGOMELJ PONOVNO ZAČELA PRODAJATI RIBE. VABLJENI! O BRKjITV 8UKOVĆEVA 30, VIR PRI DOMŽALAH Tel.: (061) 711 890 -OKULISTIČNI PREGLEDI - UVOŽENA STEKLA ESSILOR - INTERVIEVV STEKLA ZA DELO NA RAČUNALNIKU, VARILUX itd. - KONTAKTNE LEČE -VELIKA IZBIRA KVALITETNIH SONČNIH OČAL DELOVNI ČAS 8h-19h SOBOTA 8.™-12h SŽ Ljubljana, SVP Ljubljane se gospodu Marku Rodetu, stanujočemu Nožice 22a, pošta Radomlje, opravičuje, ker je moral 28. 3. 1999 na Cvetno nedeljo pospravljati drevje, ki so ga posekale Slovenske železnice. Ker praznika ni praznoval v skladu z običaji se mu iskreno opravičujemo. ISCG IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domiale, Kolodvorska 6, tel. 061/711-082, tel/faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/l (400 ur) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — Windows 95, VVord for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX seminar — protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) Seminar: računovodstvo malih podjetij Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. Varstvo pri delu in požarno varstvo Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) Tečaj strojepisja Tečaj skladiščnega poslovanja Tečaj za voznike viličarjev Tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278. FIZIOTERAPIJA ZRNEC, Dragomelj 44A, 1230 Domžale, tel. 16-26-736 nudi bogate fizioterapevtske, preventivne in rekreativne programe. Prijazno vabljeni! BOLEČINA PRI VAS, REŠITEV PRI NAS! TONE KOMATAR, Vir, Koliška cesta 1, telefon 711-623 Delovni čas: od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 ure, ponedeljek zaprto OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 A-S DOMŽALE AUC^I AS DOMŽALE TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN, BLATNICA 3 A TEL. 162-18-13 OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: PONEDELJEK 3. 5. 1999 TOREK 4. 5. 1999 TOREK 4. 5. 1999 SREDA 5. 5. 1999 SREDA 5. 5. 1999 ČETRTEK 6. 5. 1999 PETEK 7. 5. 1999 PONEDELJEK 10. 5. 1999 TOREK 11. 5. 1999 SREDA 12. 5. 1999 SREDA 12. 5. 1999 OD 8. DO 12. IN OD 13.30 DO 18. URE V MORAVČAH PRI KME-TIJSKO-GOZDARSKI ZADRUGI OD 8. DO 12. URE V MORAVČAH PRI KMETIJSKO GOZDARSKI ZADRUGI OD 13.30 DO 18. URE NA TROJANAH PRED TRGOVINO »AT-RANS« OD 8. DO 12. URE V BLAGOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 13.30 DO 18. URE V KRASN|I PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V LUKOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V DOBU PRED TRGOVINO NAPREDEK OD 8. DO 12. URE IN OD 1.3.30 DO 18. URE V STUDI V FITNES CENTRU LOŽAR OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18. URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM OD 8. DO 12. V TRZINU PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 13.30 DO 18. URE V MENGŠU V JAMI SCT DRUŽBENA PREHRANA LEBAN TOPOLE Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri oddelku za upravne notranje zadeve upravne enote Domžale v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda! S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila! Povabilo Občina Domžale je v skladu s 85. členom Zakona o javnih cestah, Ur. list RS številka 29/ 97, pričela z urejanjem zemljiškoknjižnega stanja na področju cest. Za ureditev zemljiškoknjižnega stanja pozivamo vse pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje prometa z nepremičninami in zainteresirane za sodelovanje pri delih, ki bodo obsegala: - postopke na geodetski upravi RS, Izpostava Domžale, - dogovore z lastniki zemljišč in priprava kupoprodajnih pogodb ter - pripravo zemljiškoknjižnih predlogov za vpis lastnine v zemljiško knjigo, da nam dostavijo pisno ponudbo na naslov Občina Domžale, Oddelek za gospodarske javne službe, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Vse dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na telefonski številki 061/722-022, g. Iztok OBREZA. Ponudbe pričakujemo do 15. 4. 1999. OBČINA DOMŽALE ODDELEK ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBF STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor objavlja Razpis za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, ki jih za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju želi odkupiti Stanovanjski sklad Občine Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Zaželene so vse vrste stanovanj - garsonjere, enosobna, enoinpolsobna in dvosobna (prednostno manjša stanovanja). Stanovanja so lahko tudi starejša in brez centralnega ogrevanja. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: • ime in naslov ponudnika - prodajalca • podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja • ponudbeno ceno in način plačila • datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni) • rok izročitve praznega stanovanja Ponudbe pošljite na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska c. 69,1230 DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«. Pri odločitvah o nakupu bodo poleg ponudbene cene upoštevali tudi rok izročitve praznega stanovanja. Razpis časovno ni omejen, število odkupljenih stanovanj je vezano na razpoložljiva namenska sredstva Stanovanjskega sklada Občine Domžale. Ponudniki bodo o odločitvah o nakupu obveščeni. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonskih številkah: 713-686 in 722-022. Mali oglasi SLAMNIK 7 2 1*0X2 POSLOVNI prostor, 70 m', v Domžalah dajem v najem za mirno obrt ali druge namene. Tel.: 721-541 od 16. do 18. ure. KVALITETNE instrukcije iz matematike, fizike in angleščine (za vse stopnje). Tel.: 712-061. PRODAM sladko seno za govejo živino, več ton in letošnjo celoletno košnjo. Limbarska gora, tel.: 715-144. INSTRUIRAM matematiko, dzi ko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, (040)214-660. PLESKAMO kovinske predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejner-ski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. PROFESOR uspešno poučuje angleščino, italijanščino in nemščino za vse šole. Tel.: 722-281. ZAHVALA Vsem sosedom in gasilcem se najlepše zahvaljujem za požrtvovalno in nesebično pomoč pri gašenju naše hiše na Kajuhovi 9 v Preserjah. Zavedamo se, da ste prav vi z vašo prisebnostjo in tehniko gašenja rešili našo hišo pred popolnim uničenjem. Se enkrat: najlepša hvala. Družina Marinšek SERVIS šivalnih strojev, Kajuho-va 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9.-12. ure in od 15,-17. ure, v soboto: od 9.-12. ure. Tel.: (061) 727-897. ODDAM košnjo trave - cca 2 ha nekdaj njivskih površin. Po dogovoru možno za več let. Anton Peterka, Kokošnje 11, 1233 Dob. ZAMRZOVALNO skrinjo 220 litrov Zamrzovalno omaro 125 Centrifugo za perilo Cirkularko Štedilnik na trdo gorivo Plinski štedilnik - 2 gorilnika 2 ženski kolesi - prodam. Telefon 728 080. VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel/faks: 728-601, GSM: 040-219-400 Radomlje /lamnik Domžale Krvodajalska akcija 1999 Objavljamo plan krvodajalske akcije za leto 1999, iz katerega je razviden čas odvzema in število krvodajalcev, ki jih pošlje na odvzem krvi podjetje, Zavod ali Ustanova ter Društvo. Prosimo vse Sindikate podjetij in aktiviste, da pričnejo s pravočasno propagando in zbiranjem krvodajalcev, da bo plan, ki ga težko dosegamo, izpolnjen. Kri bodo odvzemali na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani po priloženem planu. Uporabljajte prevozna sredstva, ki vam jih daje na razpolaga Zavod. Seznam prijavljenih kvrodajalcev dostavite do 26. aprila 1999 na Območno združenje Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34. p. p. 39 ali po telefonu ali faxu 721-246. Krvodajalska akcija 1999 Krvodajalce iz občine Domžal, Mengša, Moravč in Lukovice vabimo na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala na tem področju dne 4., 5., in 6. maja 1999. Z vabilom se tokrat osebno obračamo na Vas, da se v dneh krvodajalske akcije pridružite vsi, ki ste zdravi, stari nad 18 let in želite ozdraviti sočloveka. Načrt krvodajalske akcije je poslan tudi vašim podjetjem, ustanovam in zavodom, v katerih ste zaposleni in imate večjo možnost izbire prijave, plan akcije pa je tudi objavljen v časopisu SLAMNIK in MENGŠAN. V okoljih, kjer živite, vas bodo tudi obiskali aktivisti Krajevnih skupnosti RK in vas povabili, da se skupno z njimi udeležite krvodajalske akcije. Darovanje krvi je izraz visoke stopnje humanosti in zavesti pomagati človeku. V razvitih družbah naj bi vsak zdrav človek v starosti nad 18 let daroval kri nekajkrat v življenju. Tako se zagotavlja zdravstvu dovolj tega nenadomestljivega zdravila ob vsakem času. Krvodajalci boste kri darovali na ZAVODU ZA TRANSFUZIIO KRVI V LJUBLJANI, Šlajmarjeva 6. Organizirani bodo prevozi iz vseh krajev Občin (Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče), Plani (razporedi) prevozov so tudi dostavljeni vašim podjetjem, ustanovam, kjer ste zaposleni, ter aktivistom RK v vaših domačih krajih. Opozorilo! Dodatno smo organizirali še prevoze v Ljubljano vsak dan krvodajalske akcije ob 7. uri izpred avtobusne postaje Domžale. (Posebno označeno vozilo Zavoda) Pred darovanjem krvi boste zdravniško pregledani. Prosimo vas, da na ta dan ne zajtrkujete nič mastnega, tudi ne mleka in mlečne kave. Pa vednar ne bodite tešči, zajtrkujete čaj, kruh z marmelado ali sadje. Po odvzemu krvi si postrezite v samopostrežni jedilnici zavoda z jedili po svojem okusu in popitje veliko limonade, soka ali čaja. Če še ne veste, spoštovane krvo-dajalke in krvodajalci, imate vsi, ki ste darovali kri že več kot 20 krat, popust pri dodatnem zdravstve-" nem zavarovanju. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 721-246. Za vašo udeležbo se vam že v naprej zahvaljujemo! Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar je od nas odšla naša draga Minka Grošelj z Vrhpolja pri Moravčah Vsem znancem, sosedom in sorodnikom, ki kdaj v njen spomin postojite ob njenem grobu ali ji prižgete svečko, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni TOREK, 4. M A/ 1199 Tam ni trpljenja, tam ni bolečin, te vedno prisoten je ostalih spomin... V SPOMIN 18. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je tragično zapustil naš ljubi mož in očka Božidar Alešovec iz Kandrš Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Predvsem pa hvala vsem, ki niste pozabili na nas, ki nam stojite ob strani in nam pomagate. Žena z otrokoma Tisti, ki jih imamo radi, ne umrejo, le preselijo se nekam drugam. ZAHVALA V oseminosemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Frančiška Resnik rojena Slapar, Mohkotova mama iz Kokošenj Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Tonetu Peterki za poslovilni govor; kranjskim pevcem ter še enkrat hvala vsem, ki so nam nudili kakršnokoli pomoč, ki je bila v teh trenutkih zelo dobrodošla. Vsi njeni Zaporedna podjetje, zavod, ustanova plansko ura zbirno številka števila mesto 1. LEK in BAYERPHARMA Mengeš 40 6.00 pred podjetjem 2. TRAK Mengeš 15 6.00 pred podjetjem 3. FILC Mengeš 15 6.00 pred podjetjem 4. TAMIZ Mengeš 10 6.00 pred podjetjem 5. KORK Peče 20 7.00 avtobusna postaja 6. KORK Moravče 20 7.30 avtobusna postaja 7. RAŠICA Moravče 10 7.30 avtobusna postaja 8. TERMIT Moravče 10 7.30 avtobusna postaja 9. OBČINA Moravče 3 7.30 avtobusna postaja 10. OSNOVNA ŠOLA Moravče 5 7.30 avtobusna postaja 11. KORK Vrh polje 15 7.30 cerkev - Vrhpolje 12. KORK in OSN. ŠOLA Krtina 10 7.30 pred šolo Krtina 13. KORK Mengeš 10 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 14. SEMENARNA Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 15. KOVINOTEHNA Mengeš 5 11.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 16. NAPREDEK-DISKONT Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 17. ETA Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 18. EDIGS- Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 19. ZORA Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 20. INCE Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 21. VARNOST Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 22. DOM UPOKO)ENCEV Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 23. OSNOVNA ŠOLA Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 24. OBČINA Mengeš 3 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 25. LJUBLJ. BANKA Mengeš 3 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče) 26. KPC - table 5 8.15 pred KPC - LOKA 27. PLASTENKA - Rova tO 8.00 pred podjetjem 28. LIP - Radomlje 20 8.00 pred podjetjem 29. OSNOVNA ŠOLA - Preserje 3 8.00 pred šolo 30. INDUPLATI - Radomlje 10 8.00 pred podjetjem 31. KORK - Dob, Žeje tO 8.30 avt. postaja 32. OSNOVA ŠOLA -Dob 5 ■ 8.30 avt. postaja 33. ELEKTROPODjETjE - Podrečje 5 8.30 pred podjetjem 34. KORK -Vir 15 8.30 pred avt postajo 35. OLJARNA -Vir tO 8.30 pred avt. postajo 36. OBRTNA ZBORNICA -Vir 5 B. (0 pred avt. postajo SREDA-5. MA/1999 1. TOSAMA -Vir 40 6.00 pred podjetjem 2. HELIOS - Količevo, CENTER POŽ. VAR. Domžale 50 6.00 pred podjetjem 3. - Količevo 5 6.00 pred HELIOS 4. SARRIO - Količevo 20 6.00 pred podjetjem 5. INDUPLATI - jarše 30 6.00 pred podjetjem 6. MLINOSTROI - Domžale 10 6.00 pred podjetjem 7. AVTOSERVIS - Domžale 15 7.00 avtobusna postaja Domžale 8. TOKO - Domžale 20 7.00 avtobusna postaja Domžale 9. TERMIT - Domžale S 7.00 avtobusna postaja Domžale 10. UNIVERZALE - Domžale 20 7.00 avtobusna postaja Domžale 11. ZDRAVSTVENI DOM - Domžale 15 7.00 avtobusna postaja Domžale 12. EMONA FARMA - Ihan 20 " 8.00 pred podjetjem Ne mine ura, dan, ne noč, med nami vedno si navzoča, v naših srcih ti živiš -zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in drobne lučke ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 4. maja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila Angelca Prime Vsem, ki se je spominjate in prižigate svečko v njen spomin, iskrena hvala. Mož Tone, hčerki Helena in Marjana z družinama Minilo je leto, leto solza, bolečino in trČflih zrlj.i. V SPOMIN 19. aprila 1999 mineva žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapusil naš ljubi mož, ati in dedi Franc Roje Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Homec, 19. april 1999 ZAHVALA ()b slovesu svoje drage žene Anice Jerman se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze ustnega in pisnega sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se ge. dr. Olgi Ložarjevi za njeno prizadevanje in pomoč pri zdravljenju. Lepa hvala g. župniku Lojzetu Golobu za lep cerkveni pogreb, solistu g. Petru Pirnatu za čustveno zapeto Avc Marijo in pevcem iz Vrhpolja pri Moravčah. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in se pokojnice spominjate. Mož Julijan v imenu sorodstva 13. TERMIT - Ihan 10 8.00 pred podjetjem 14. KORK - Ihan 5 8.00 pred trgovino 15. EMONA OBR PŠATA - Pšata 10 8.00 pred podjetjem 16. KORK - Rafolče 20 9.00 pred Martinčkom 17. KORK - Prevoje 20 9.00 gostilna Škarja 18. SREDNJA ŠOLA Domžale 30 9.00 preti šolo ČETRTEK -h. M A/ 1999 1. TOSAMA Vir 50 6.30 pod podjetjem 2. HELIOS Količevo 50 6.30 pred podjetjem 3. DOM UPOKOJENCEV Domžale 5 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 4. DELAVSKA UNIVERZA Domžale 5 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 5. NAPREDEK Domžale 10 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 6. GLASBENA ŠOLA Domžale 3 8.00 avtobusna postaja (I >nmžale) 7. POLICIIA Domžale 5 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 8. A(,ENC. ZA PL. PROMET Domžale 5 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 9. WO Domžale 8.00 avlobusna postaja (Domžale) 10. METALKA Domžale 3 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 11. OBČINSKO SODIŠČE Domžale 3 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 12. OBČINA I )om/,ile 10 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 13. IIUBLJAIMSKA BANKA I )'iin/.ile 5 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 14. OBČINA-UPR. ENOTA I )om/,lle 10 8.00 avtobusna postaja OSNOVNA ŠOLA (Domžale) 15. Domžale 5 8.00 avtobusna posta].) (Domžale) 16. OSNOVNA ŠOI A Rodk a 5 8.00 avtobusna postaja OSNOVNA ŠOLA V. P. (Domžale) 17. Domžale 5 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 18. CENTER ZA SOC DELO Domžale 3 8.00 avtobusna postaja SKUPNOST OS. ŠOL (Domžale) 19. Domžale 3 8.00 avtobusna postaja 8*00 (Domžale) 20. SODNIK ZA PREKRŠKE I )orn/ale 3 avtobusna postaja (Domžale) 21. OSNOVNA ŠOLA O. A.- Rodica 3 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 22. AGROEMONA Domžale 10 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 23. KMETDSKA Z. EMONA 1 )omŽale 20 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 24. ZAVAROV. TRIGLAV Domžale 10 8.00 avtobusna postaja CENTRALNA ČISTILNA (Domžale) 25. 1 )om/ale S 8.00 avtobusna postaja OSNOVNA ŠOLA (Domžale) 26. Trzin 8.00 občina Trzin 27. OBČINA Trzin 2 8.00 občina Trzin 28. OBRTNA CONA Trzin 10 8.00 avt. postaja v coni 29. NAPREDEK -|arše 20 7.45 avt postaja (jarše) 30. KORK - larše-Rodic a 10 8.00 avtobusna postaja 31. BIOTEHNIČNA fakluteta - Domžale 5 8.00 avt. post. Rodica 32. GOSTIŠČE KONŠEK - Trojane 10 9.00 pred gostiščem 33. KORK - Blagovica 15 9.15 avt. postaja 34. KORK - Krašnja 20 9.30 avt. postaja 35. OSNOVNA ŠOLA -Brdo 3 9.30 avt. post. Lukovica 36. MOJCA-PLANIKA - Lukovica 15 9.30 avt. post. Lukovica 37. OBČINA - Lukovica 3 9.30 avt. post. Lukovica Opozorilo! Podjetja, ustanove in zavodi, ki imate večje število krvodajalcev, je dana možno>.i, ., te krvod.ijakf v vseh treh dnevih akcije. Za prevoze nam morate sporočiti! Dodatno smo pripravili še: Vozilo zavoda ho v vseh 3. dnevnih čakalo in vozilo z avtobusne postaje Domžale ob 7. uri. Območno združenje Rdečega križa DOMŽAII Ko vedel bi, kako boli, ker zapustil si nas ti, pokazal si nam dobro pot, ki spremljala nas bo povsod, je bila vesela, skratka, tvoja je bila prekratka. v SPOMIN Niko Zaje Ne moremo dojeti in nočemo verjeti, da te kličemo zaman nazaj. Ker 26. aprila mineva že prvo leto žalosti in solza. Živimo v upanju, da se nekoč, nekje srečamo s tabo, kjer ni toliko trpljenja. Ljubljeni mož, ati in ata z glasbo si vedno z nami. Hvala vsem, ki obiskujete njegov zadnji dom. Žena Miljana, sin Matjaž, hčerka Alenka in vnuki Anžc, Jure, Matic in vnukinja Nika ZAHVALA V 80. letu je umrla Marija Bergant roj. G rum s Prevoj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Domžale za dolgoletno nego in oskrbo. Milena Primožič, Pavli Kmetic, Mirko Bergant Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA ()b smrti sestre Marije Vidergar po domače Grilovc Mare z Drtije se iskreno zahvaljujemo vsem Sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan< cm, ki Jte se poklonili v njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Domžale /lamnik ZDRAVSTVENO LETOVANJE Debeli Rtič Območno združenje Rdečega križa Domžale bo v mesecu juliju in avgustu organiziralo desetdnevno zdravstveno letovanje za 100 šolskih otrok v dveh izmenah. Mladinsko zdravilišče DEBELI RTIČ je ponudbo letovanja popestril z novimi zgrajenimi bazeni z ogrevano morsko vodo, urejenim botaničnim vrtom ter novo samopostrežno restavracijo. V zdravilišču imajo tudi celotno zdravstveno oskrbo. Cena letovanja je 25.000,00 sit. Starši jo plačajo v (3) obrokih. Prvi obrok je 8.500,00 sit ob prijavi. Prednost prijave za letovanje imajo šole, ki jim po razredu število otrok pripada. Otroci, ki končujejo osmi razred, nimajo pravice do prijave. Prijave šol bomo sprejemali do 30. 4.1999. Po tem datumu bomo začeli sprejemati individualne prijave do popolnitve izmen. Starši otrok dobijo obrazec prijave v svetovalni službi osnovne šole. Prijavnice izpolnite, opravite zdravstvene preglede v šolskih ambulantah (zdravnik potrdi prijavnico) in jo osebno dostavite v pisarno Območnega združenja Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34. -1, nadstropje (stari dom upokojencev v'Stobu na dvorišču (RADIO-HIT), vsako sredo od 8. do 12. ure in 14. do 17. ure popoldan. I. izmena od 25. 7. do 4. 8. 1999 II. izmena od 4. 8. do 14. 8. 1999 Informacije dobite na telefonu 721-246. Območno združenje Rdečega križa Domžale ŽIRO RAČUN RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE JE: 50101-678-51579 sklic na št. 6003 ZA BEGUNCE S KOSOVA. Zahvala(2) Ponovno se zahvaljujem vsem Severjevim (Mizarstvo Sever) za spodbudo in pomoč' ob požaru, ki je zajel ostrešje naše hiše. Dalje Petru in Tonefu Banko, Romanu Lazarju, Ivku Luka-nu, Bogdanu Avblju, lanku Jermanu, mL, Jožku Kepicu, Mirku Erklavcu, Lojzku Vodnjovu, Mi-rotu Nemcu, Dragu Urbaniji, janežu Slovniku, Sašu Dremlju, Lukovim s Pšate, Evgenu Glavniku, Lojzetu Arnušu, Boštjanu Gubini s prijateljem, Tonetu Kosu iz Podgorice, Jaku Kokalju ter še enkrat Občini Domžale s posebnim poudarkom Socialdemokratski stranki z gospo- Na Nizozemskem je 14. marca v starosti 103 let mirno zaspala Nežka Kobiljšek roj. Kaplja p. d. Grotova mama iz Vrhpolj Njeno slovo je bilo 17. marca v Landgraafu, kjer je živela s svojo družino. V naših srcih jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Korlnovi - Vrhpolje Ne veš, kako boli, ker te med na/71/ več ni. V SPOMIN (osemindvajsetega aprila bo minilo eno leto, odkar nas je nepričakovano zapustila draga žena, mamica, mama, sestra in teta Regina Grilj roj. Nagode Ne moremo se sprijazniti s kruto usodo, s tvojim odnosom, ki nam je povzročil globoko praznino. Vse nas spominja nate, povsod si z nami, pogrešamo te. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in se je še vedno spominjate. Vsi njeni! dom Romanom Kurmanškom in gospo Vero Sladic. Nenazadnje pa se zahvalju-jem sosedu Janezu Dremlju z družino, da sem lahko »uporabil« njegov travnik za požarnine oziroma njihovo odložitev. Posebno se zahvaljujem male )loškemu duhovniku in prijatelju dr. Bogdanu Dolencu ter sestram sv. Križa za duhovno pomoč. Čeprav nazadnje, vendar poslednji bodo prvi, kakor pravi Sveto pismo, pa izkazujem svojo hvaležnost Prevzvišenemu gospodu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju za neizrekljive besede: prijatelja človek res spozna v nesreči. Naj bo Bog vsem bogat plačnik. Ivan KEPIC PRIJATELJSKE BESEDE POKOJNEMU KIPARJU Avgustu Habjanu Naj mi spomin seže precej daleč nazaj v čas, ko smo bili še študentje. Bil si moj sošolec. Domžalčan kot jaz, predan istemu cilju kot jaz: Ti kiparskemu, jaz slikarskemu. Polni sanj in energije smo preživljali študijska leta. Skromnost in predanost umetnosti sta bili naši dnevni spremljevalki. Z velikimi upi smo se velikokrat zazrli v neznani likovni svet in niti slutili nismo, da zna biti ta svet umetnosti tako krut in brez usmiljenja. Čutil in vedel sem, da tebe ravno ta svet ustvarjalnosti tako močno privablja in vabi, da ti je nekega dne dal taka krila, da si čisto skrivnostno in iznenada poletel v svet, kjer si želel še bolj omikati svoj talent. Morda si tam želel umetniško tudi vzcveteti. Začel si takoj okušati težo tujega sveta. S trmo in vztrajnostjo si vztrajal v njem. Svojega cilja nisi spreminjal. Francija, dežela bohemov, slavnih umetnikov, čudovitih šansonjerjev, je bila skoraj tvoj drugi dom. Bil si po naravi tih in miren. Tak si ostal tudi v Franciji. Ljubil si knjige in stare dragocenosti. Za mene si bil prijatelj in dober sogovornik. V Franciji te je doletela usodna nesreča in moral si spremeniti tok svojega življenja. Po dolgih, dolgih letih si se vrnil v rodne Domžale ter ostal miren in tih. Zal mi je, da se kot kipar niti enkrat nisi predstavil s svojimi kiparskimi deli v Domžalah. Zaslužil bi si to. Tudi tiho, iznenada in neopazen si se pred kratkim poslovil za vedno. Tvoje nemirne in nepotešene želje naj se ti umirijo. DANIJEL FUGGER Našemu Andražu v spomin Kje pa je tisti ciciban, ki je bil vedno nasmejan? Kje pa je tisti ciciban, ki je bil vedno razigran? Kje je tisti ciciban? Spi. Zaspalo je sončece Mrnove domačije, sonce naše šole, sonce domače vasi. Andraž, saj nisi vedel, kako nam s svojo otroškostjo in prisrčnostjo polepšaš dan! Ne moremo verjeti, da te ni več. Še v sredo si se igral s svojimi sošolci. Šli ste na sprehod. Nihče niti pomislil ZAHVALA V enainsedemdesetem letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot dragi mož, oče in stari oče Miha Jerin Rihtarjev z Vrhovelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svete maše, sveče in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvala tudi gospodu župniku za obred, cerkvenemu zboru ter predstavnici upokojencev Tosame za poslovilni govor. Vsi njegovi ni, da je to tvoj zadnji sprehod s sošolci. Kako rad si hodil v šolo! Prepričal ši svoje starše, da si že dovolj velik za šolo, čeprav bi šele 8. julija izpolnil šest let. Znal si poskrbeti za svoje sošolce in si jim vedno rad pomagal. Bil si srečen otrok, svojo srečo si delil z vsemi, z domačimi, z nami v šoli in sovaščani. Velikokrat nam je tvoja dobra volja polepšala dan. Tvoji škorenjčki so ostali pod mizo, tvoje igračke te čakajo; kup peska na dvorišču sameva; čaka te šolska torbica. Tvoj stolček v šoli je ostal prazen. Na polički je ostala igračka, s katero si se igral. Bila je samo tvoja in bo tvoja tudi ostala. Ostala bo na polički in nas spominjala nate. Ti, dragi Andraž, sanjaš dolge, mirne sanje, a. ne veš, kako je nam, ki smo te izgubili. Ostal boš za vselej naš, v srcu bomo vedno nosili spomin nate. Učenci in učitelji Podr šole Krašnja ZAHVALA V devetinosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta Alojzija Podbevšek Breznikova mama s Trnjave Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem za darovane maše in dr. Marku Pippu za zdravniško pomoč. Vsi njeni W £J V SPOMIN Letos mineva že tretje leto, odkar nas je zapustil dragi-mož in oče Johan Podbevšek Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši. Podoba tvoja v naših srcih /daj leži, vse do izteka naših dni. ZAHVALA Na velikonočni četrtek nas je po kratki bolezni v svojem 83. letu nenadoma zapustila naša ljubljena • mama, stara mama, sestra, teta in prababica Elizabeta Benkovič roj. Florjančič iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom^sosedom, sodelavcem, našim in njenim prijateljem in znancem, ki ste se v velikem številu poslovili od nje ter jo ohranili v lepem spominu. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala dobskemu župniku, pevcem in trobentačema. Vsakemu posebej in vsem, ki ste , našo ljubo mamo na Velikonočno soboto pospremili k zadnjemu počitku in sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Odšel je tja, kjer ni solza in ne trpljenja.. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 57. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Franc Kobal Zahvaljujemo se vsem, ki st ga spoštovali in imeli radi, nam izrazili sožalje, ga pospremili na zadnji poti, mu - podarili cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in svete maše, hvala trobentaču in pevcem. Z nami bo ostal v naših srcih in spominu. Vsi njegovi! /lamnik Domžale Ljubitelji fotografiranja -ne prezrite! .NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO Komisija za turizem pri Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale v sodelovanju z občinami, ki se predstavljajo na letošnji cvetlični razstavi v Arboretumu Volčji Potok, ki bo od 24. aprila do 2. maja 1999, razpisuje NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO, ki bo posneta v Arboretumu v času cvetlične razstave. Fotografije pričakujemo do 30. maja 1999 na naslov OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska 69,1230 Domžale, s pripisom FOTO 99. Podeljenih bo pet praktičnih nagrad, najboljše fotografije pa objavljene v SLAMNIKU! HYunnni Šubetj Domžale kupcem Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL/FAX.: (061)716 221 A MITSUBISHI MOTORS Šubelj Domžale I Darila kupcem Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL/FAX.: (061)716221 j" SERVIS - TRGOVINA i GREGORIČ I □ REZERVNI DELI - Gorenje, Candy, Bosch I □ GOSPODINJSKI STROJI - Gorenje I L □ SERVIS - pralni, pomivalni in sušilni stroji Gorenje - štedilniki plinski, električni - hladilniki, skrinje - električni bojlerji Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure ŠOLSKA UL 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL (061) 714-939 GSM (041) 734-688 V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h NOVI modeli - promocijska cena proizvajalca Garnitura JANJA k. Pohištvo - salon Liiz Karantania - Dnevni regali, nakup po elementih v barvi hrasta, češnje, bukve... - Sedežne garniture - Novi programi! - Kuhinje (64 modelov) izdelava po meri - Spalnice in otroške sobe - program iz UVOZA Najugodnejša ponudba KVALITETNEGA POHIŠTVA Model LUKA (masiva) Vse to v salonu Lnz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15.30 do 19. ure. < m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-19. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-19. ure Četrtek od 13.-19. ure Petek od 9.-12. ure PVC-ALU OKNA, i—, riMCVIl MI VRATA, ZIMSKI VRTOVI U rili Sil HAL ;0 Ih KAkovosri iN izkusr inj Vrednost oknu! wmf. 'd.o.o. SAVSKA C. 48, DOMŽALE PRODAJA, MONTAŽA, SVETOVANJE lel.: 061/716-819 gsm: 041/643-062 okenske police lamelne zavese žaluzije polkna rolete... KAKŠNA IZBIRA! ururu-' .opet-«"" Nova OPEL ASTRA sedaj na ZALOGI! Nova OPEL FRONTERA že v prodaji! Ugodni krediti T+3,75% do 4. let! Menjava staro za novo. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL OPEL avtotehna W!jš in KOSEC d.O.O. Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis tel. 061/715-333 d%o%o% Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www. sam. si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si VSE ZA GRADNJO /N OBNOVO ^IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE: • STREŠNIKA liramac, Bobrovec, Tondach in drugih kritin • cementa • apna • armaturnih mrež, betonskega železa • barve za polepšanje vašega doma • prane plošče, tlakovci, robniki • vseh vrst izolacij • ter ostalega gradbenega materiala. GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 17% NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVIGALOM Izkoristite čas za nakup pred bližajočo se uvedbo davka na dodano vrednost. >NOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE V trgovinah Vds pričakujemo vsak dan od 7. do /9. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Internet: WWW.SAM.SI Domžale /lamnik Vročina v avtu V avtu preživimo velik del našega časa. Seveda pa je od našega razpoloženja odvisna tudi naša vožnja. Če po napornem delu sedemo še v vroč avto, se nam vožnja takoj zdi neprijetna. Zbrati sredstva za klimo napravo pa tudi ni tako lahko. Po zagotovilih mojstra Franca Resni-ka iz servisa Debevc je za bolj prijetno vožnjo dovolj že vgradnja sončnega okna znanega proizvajalca VVebasto. Topel zrak že med mirovanjem vozila skozi odprto okno zapušča naše vozilo in s tem znižuje temperaturo v njem, kasneje pa lahko s pomočjo ventilacije vozilo napravimo prijetno za vožnjo. Ob stro- AVTO SET d.o.o. SETNIKAR Dragomelj 26, Domž Tel./faks 1627-111 novi MEGANE. SERIJSKA OPREMA: ABS DOBAVA TAKOJ! 4 X ZRAČNA VREČA EL. POMIK STEKEL SERVO VOLAN NAJVARNEJŠI AVTO V SVOJEM RAZREDU DOSTAVNA VOZILA MASTER, DOBAVA TAKOJ! AKCIJA: MENJAVA STARO ZA NOVO - CLIO DO 144.000 CENEJŠI - TVVINGO 96.000 CENEJŠI STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO, KREDIT T + 3,75% TEN Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 711229 IATA HRVAŠKA - počitnice z GARANCIJO - več kot 50 počitniških ciljev ob jadranski obali z več kot 350 različnimi objekti (hoteli, apartmaji, penzioni, zasebne sobe) - posebej priporočamo srednjedalmatinske otoke (BRAČ, HVAR in VIS) z organiziranim letalskim prevozom ali možnostjo lastnega prevoza CIPER - hit ob koncu tisočletja (LIMASSOR, LARNACA, AYANAPA) že od 59.000 SIT (letalski prevoz iz Ljubljane v Lamaco na Cipru in nazaj, namestitev z zajtrkom, prevoz letališče-hotel-letališče, slovenski predstavnik) - enkratna priložnost - večdnevni izleti z ladjo v Sveto deželo in Egipt -vrsta drugih počitniških ciljev v Španiji, Maroku, Tuniziji, Grčiji FORMULA 1 - eno ali dvodnevni izlet v Imolo na VN San Marina (odhod 1. ali 2. maja) - štiridnevni izlet na Ažurno obalo z ogledom VN Monaca (odhod 14. maja) Za vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite TENTOURS tel.: 711 -229 ali jih obiščite na Ljubljanski 85, v Domžalah. Izkoristite promocijske popuste do 10. maja Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugodni kredit TOM + 0% do 9 mesecev kovni in pravilni montaži pa tudi ni možnosti, da bi v naše vozilo kapljalo. Poznam vozila, ki imajo že precej let vgrajena sončna okna, pa nimajo nobenih problemov. Če potrebujete več podatkov o cenah modelov in vgradnji, pa pokličite na telefon 730-430 gospoda Radota Zupana. Naj vročina v vašem vozilu ne vpliva na kvaliteto vaše vožnje. Tudi malenkosti prispevajo k bolj varni vožnji. DADI Kolesarji so zopet na cesti Lepo vreme je privabilo na naše ceste večje število kolesarjev. Seveda, kaj pa je lepšega kakor družinski izlet s kolesi. Kaj pa stanje naših koles? Smo se prepričali, če je kolo našega otroka pripravljeno za na cesto, preden smo ga poslali na pot. Povprašali smo serviserja Matjaža Erdani-ja o tem, kakšne napake so najbolj pogoste na kolesih. Glede na to, da so kolesa samevala nekaj mesecev, so problemi v gumah, zavorah teh osvetlitvi, to so osnovne stvari za varno vožnjo. Seveda pa bi bilo zelo dobro pred začetkom voženj napraviti kakšen manjši servis, pregled ležajev ter mazanje bo kolesu prej koristilo, kakor škodilo. Marsikatero okvaro bi lahko sami popravili, večje posege pa raje prepustite servisu, da ne naredite še več škode. Za vse, ki vas zanima popravilo koles v servisu Erdani, pa še naslov: Rojska cesta 18d, telefon 715-842. Naj bo tudi v letošnjem letu naša glavna skrb varnost otrok v cestnem prometu. DADI NOVI NASLOV PRAVEGA ZAVAROVANJA Zavarovalna družba Adriatic d.d. obvešča cenjene zavarovance in poslovne partnerje, da je odprla novo predstavništvo v DOMŽALAH Ljubljanjska cesta 90, DOMŽALE Adriatic zavarovalna družba d.d. telefon: 061 /715-633,713-779, faks: 061 /715-055 urnik: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 15.30 v sredo: do 18.00 V aprilu 5% promocijski popust za stanovanjsko, požarno in kasko zavarovanje. DOBRODOŠLI! Hitra pot do urejene zelenice Imate doma še neurejeno zelenico pa bi radi za prvomajske praznike pripravili na njej že piknik. Predlagamo vam enostavno rešitev. Pri po domače Matij v Dobu se je mladi gospodar odločil, da poleg preusmeritve kmetije na proizvodnjo gob prične na travnikih z izdelavo travne ruše. Odlična travna mešanica, primerna za naše vremenske razmere, dobra zemlja, pridne roke ter malo podjetniške žilice so že obrodili prve sadove. Tako je Matijeva trava že na Brdu, v Kopru, Mengšu in še kje. Kmetijo najdete v Dobu ob glavni cesti na Ljubljanski 1. DADI AHAĆ1Ć SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 gorenje Posebna ponudba pralnih strojev Simplc & Logical SUPER CENE, BREZPLAČNA DOSTAVA IN MONTAŽA -pralni stroji, sušilni stroji, pomivalni stroji, hladilniki, zamrzovalne skrinje in omare, štedilniki, kuhinjske nape ter - pomivalna korita -mali gospodinjski aparati GORENJE, BOSCH, SIEMENS, TEFAL -originalni rezervni deli Gorenje - barvni tv Gorenje, SONY -glasbeni stolpi SONV POSEBNA PONUDBA -pralni stroj Simple & l.ogieal od 112.995,-- sušilec perila WT 610 -vgrudni sleklokeramicni štedilnik od 117.712,--glasbeni stolp SONV RX 77 - 58.742,- GOTOVINSKI POPUSTI brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov PRAVI NASLOVNA NAKUP APARAT^ Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure t 1 v L VELE ■ kv % * % % %\* v% % * • * % % % %V. % * * * % * ***** % %v * m * * % * «, Mura, Labod, Micoll, Delmod, Edina, Basler, Navigare je samo nekaj priznanih blagovnih znamk iz naše ponudbe oblačil. Med njimi boste zanesljivo našli tudi nekaj zase in za vašo družino. K novim oblačilom sodijo tudi lepi čevlji. Izbirate lahko med več kot 200 novimi modeli modnih čevljev in sandal, ki jih boste kombinirali s torbicami po ugodnih cenah. DOMŽALE BLAGOVNICA VELE, Mestni trg 1, Domžale, Tel.: 061/718-100 odprta vsak dan od 8:00 do 19:30, v soboto od 7:30 do 17:00 ure NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale