XT

SLOVENIJA CESTE TEHNIKA OBNOVA
n. sol. o. Titova 38, Ljubljana
tel. (061) 314-466 telex YU SCT 31493 poštni predal 469
Splošno gradbeno podjet-je SCT Slovenija ceste Tehni-ka Obnova Ljubljana je na-stalo leta 1979 z združitvijo GP Tehnika (ustanovljeno 1947) in SGP Slovenija ceste (1974) iz Ljubljane, leta 1982 se jima je pridružilo GIP Ob-nova, prav tako iz Ljubljane. V letu 1983 je SCT z 11.000 delavci in 40 milijardami din bruto realizacije (od tega 20C milijonov konvertibilnih do-larjev realizacije v tujini) da-leč največja in najmočnejša gradbeniška organizacija združenega dela v Sloveniji in hkrati v ožjem kvalitetnem vrhu jugoslovanskega grad-beništva.
Dejavnosti SCT praktično pokrivajo celoten obseg gradbeništva in investicijske aktivnosti, pomemben del pa sodi tudi na področje stroje-gradnje. Tako SCT izvaja vse vrste visokih gradenj - od poslovnih, turističnih, indu-strijskih, kulturniških, medi-cinskih in stanovanjskih ob-jektov in kompleksov, za-htevnih objektov prometne in komunalne infrastrukture, nadalje vse vrste nizkih gra-denj, kamor sodijo zlasti av-tomobilske ceste, letališča, žeteznice, industrijske plo-ščadi, hidrogradnje, agrote-hnična dela in podobno, hkrati je pomemben proizva-jalec elektroopreme za pro-cesno industrijo, kmetijske mehanizacije in osnovnih gradbenih materialov, pred-vsem apna, opeke in beton-skih agregatov. Vstrojegrad-nji je SCT najmočnejši jugo-slovanski proizvajalec opre-me za kamnolome, kamor sodijo različni drobilci, sejal-ne in sortirne naprave, tran-sportni trakovi, pa tudi od-praševalne naprave za beto-narne in asfaltne baze in po-dobna oprema za varovanje okolja.
SCT je po sestavi delovna organizacija s sedežem v Ljubljani, kjer je tudi večina
od 20 TOZD, DSSS in Interna banka, sicer pa so posamez-ne TOZD SCT tako rekoč po vsej Sloveniji - v Mariboru, Murski Soboti, Črnomlju, Brežicah, Kresnicah, Postoj-ni in Piranu.
Že pred dvema desetletje-ma je pri takratnih predho-dnicah SCT prevladalo spoz-nanje, da ni razvoja brez vključevanja v mednarodno tržišče. Leta 1965 so podpi-sali prve pogodbe za nastope v Belgiji, Nemški demokra-tični republiki, Zvezni repu-bliki Nemčiji in Luxemburgu, kmalu zatem pa še v Libiji in Iraku. Obseg del se je začel skokovito povečevati po letu 1980, med drugim po zaslugi sodobne tehnične opreme, katere vrednost v tujini že presega 120 milijonov ameri-ških dolarjev.
Obenem SCT razvija tudi kooperacijsko dejavnost, so-deluje zlasti s firmami z Ja-ponske in Zvezne republike Nemčije. Najpomembnejše je
vsekakor tehnološko part-nerstvo s strojegradnim veii-kanom BHS Werke iz Sont-hofna pri proizvodnji drobil-nih in sortirnih obratov za potrebe domačega in zlasti tujega trga. Te naprave, izde-lane v Ljubljani, obratujejo danes v Iraku, Saudski Arabi-ji, Kuvajtu, Alžiriji, Nigeriji, Združenih arabskih emiratih in še kje.
V nobeni od svojih aktiv-nosti SCT ni zartemarjala razvoja lastnega znanja, ak-tivna in dolgorcjfina kadrov-ska politika pa omogoča pri-lagajanje vsakršnim zahte-vam zlasti tujega tržišča. Svojo neodvisnost v sklopu gradbene reproverige SCT uspešno dokazuje tudi z ra-zvito projektantsko, labora-torijsko, računalniško, inže-niring in komercialno aktiv-nostjo, kar vse omogoča na-daljevanje konstantnega raz-voja in uspešnega gospodar-jenja tudi v gospodarskp manj ugodnih razmerah.