99* fini Cena 1 Din Stava Bofru v t/išavaU Uh fnic - JufrtotoveMHn Ata Mt*n Letna naročnina znaša Din 40'—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. ^ lluottanl, cline 23. decembra 1933. Ste«. 51 — Leto **. IZHAJA VSAKO SOBOTO Božii ,. ^lr ljudem na zemlji, ki so dobre olje! Božič je tu. Vse je na ulicah nekako Praznično razpoloženo in se tajinstveno Pripravlja na svete dni tega najlepšega nižinskega praznika. Narava sama se je oaela s svečano belo odejo, tako nam jam lnejšo žetev za prihodnje leto in 25 let delovanja Narodne Odbrane Slavna preteklost •• velika bodočnost “kuja v srpih našega kmeta lepše nade za bodočnost. Mir je posegel tudi v politično živ-Jen]e. Polegel se je odmev notranjih obutvenih akcij in ljudje razmišljajo v tem začasnem zastoju o dalekosežnosti raznih ■ fepov, ki naj bi jjm prinesli blagostanje Jiffl naložili nova, večja bremena. „ , znamenju miru med narodi in v .? P°mirjenja duhov, razburjenih od fdzmh političnih homatij zadnjih mesecev, Je naš Vladar zaključil svojo mednarodno a««jo konsolidacije Balkana in krepko stisnil roko kralju bratov Bolgarov z izrazi prijateljstva in medsebojne zvestobe, kl naj bi kaj kmalu rodila v tesnem sodelovanju tako težko pričakovane sadove in dovedla vse brate »pod streho hiše ene«, "a bi tako v krogu velike družine, nove, ‘ePše Jugoslavije praznovali skupaj drugačen Božič v znamenju prerojenja bratcih odnošajev in neomajne ljubezni do Svoje prostrane domovine. Božič — praznik družine in ljubezni! Vsi se ga vesele, revni in bogatij mladi in stari. A kdo ga bo v resnici vesel, ko bo šel mimo nas in nas zapustil s spomini na morda lepše, srečnejše praznike svojih polpreteklih let? Mora gospodarskega in denarnega zastoja bo marsikom izobličila bojazen in upravičeni trepet pred prazniki, ki bodo zanj pretekli v pomanjkanju, bedi jn obupu, ko ne more nuditi svojim kar bi mu srce narekovalo. Razne pomožne akcije širijo več ali manj bahavo svoje milostne roke in trosijo drobtinice lačnim in razcapanim. Ne, naš bedni, ki ga je vampir internacionalnega kapitala imozgal do zadnjih življenjskih sil, noče in ne prosi tolikega ponižanja. On zahteva močno, ne Pa milostno roko, ki naj mu ne deli droban, ampak kose kruha, da bo nasitil svojo mladež, ki stoka in trepeta doma ob ugasli P^i, ob že dolgo prazni skledi. Drugi otroci pa se vesele in vživajo često, kar je bilo z brezobzirno krutostjo odvzeto s strani njihovih staršev brezpravnemu proletarskemu otroku, nekulturni raji. Njena bol sega v srca vseh poštenih, ki si z vsemi svojimi močmi prizadevajo nuditi jim ze v dogledni bodočnosti Božič, ki bo zanje Pomenil v resnici praznik mini in družinske sreče. Vse edinice, od državne pa do najmanjše občinske, naj bodo svojemu trpe-Cemu ljudstvu prave ljubeznive matere, ne§ujejo naj njegov socialni čut z največjo Pažnjo in neumornim zasledovanjem njegovih potreb in le tako bodo iz njega stvo-'e onega zavednega državljana, ki bo znal svojo nacionalno dolžnost predpostavljati vsakemu sebičnemu nagibu, lastnemu človeški naravi. A s trenutno vžigajočimi gpstami se bo doseglo baš nasprotno, tiralo se bo bednega na stranpota samovoljnosti in skepticizma napram humanitarnim principom predstavnikov ljudske volje. A najbolj zazna pomen Božičnega miru v vsem njegovem obsegu in pretresljivem razpoloženju njegovih duševnih globin begunec — izgnanec z lastne rodne grude, ki mu je tujec zasedel domače ognjišče, mu odtujil domačo okolico, v kateri je doraščal, ga prisilil do samoobrambe v skrajnem obupu; a naposled je vendar našel zatišje svoji nepopisni bolesti v naročju Matere, od katere ga je odtrgala v °v* mladosti usoda in sovražna človekov Vol*a< Mir ie zavel nad nami> snežno-nn r>molu nas ie dvig™1 nad vsakdanjost, on pa obuja spomine na rodne kraje, na puste kraške pečine, na koče prijaznih vasic na cerkvico, kjer je še nedavno smel častiti svojega Boga v jeziku, v katerem je izustil svoje prve in najlepše besede življenja in otroške ljubezni. Nepopisna lepota in mamljiv čar še nedavnih polnočnic na Krasu, ko je burja s svojim tuljenjem obdajala našega Primorca s Čustvi globoke bednosti in pre- Preteklo soboto in nedeljo dopoldne so se vršile v Ljubljani slovesnosti, ki jih je priredil Oblastni odbor Narodne odbrane, da na ta način dostojno proslavi jubilej organizacije, ki ji pripada. Ob obilni udeležbi predstavnikov javnosti in raznih organizacij, je posebno slavnostni občni zbor dokazal, kako velike so simpatije in ugled, ki ga Narodna Odbrana pri nas uživa vkljub svojemu razmeroma kratkemu delovanju v naših krajih. Ni nam namen tu opisovati poedine dogodke, kot tudi ne podajati natančne slike delovanja te organizacije, ampak se bomo samo v glavnem ozrli na njen pomen, preteklost in smotre, ki jih zasleduje. Na ta način bomo lahko spoznali kako važna je ta organizacija, ki je toliko ustvarila, ustvarila v pravem pomenu besede in katera se tudi danes bori zasledujoč najsodobnejše cilje. Narodna odbrana. Že naslov nam pove tudi program. To je organizacija, ki jo je ustvaril narod, z namenom, da v njej združi svoje sile in z združenimi močmi lahko uniči vse one, ki bi ogrožali narodov obstoj, srečo in blagostanje. Zato tudi Narodna odbrana nima pisanega programa, njen program ji diktirajo vedno razmere v katerih je prisiljena delovati. To lahko popolnoma jasno spoznamo, ako se samo površno ozremo na njeno preteklost. Osnovana je bila v času aneksije Bosne in Hercegovine, v času ko je bil do najglobljih temeljev užaljen srbski nacionalni ponos in ogrožena bodočnost srbske države. Zato je samo ob sebi razumljivo, da ji je bila prva naloga popraviti storjene krivice. Napovedana je bila borba, borba na življenje in smrt, dvema, takrat največjima sovražnikoma jugoslovanske misli, Turčiji in Avstro-Ogrski. Iz tega nam postane popolnoma jasno, da je bil nacionalizem v najožjem pomenu te besede, takrat takorekoč edina vodilna misel pokreta Narodne odbrane. Razmere so tako zahtevale. Treba je bilo rešiti brate, stvoriti večjo državo, ki bo edina jamčila sigurno, boljšo in slavnejšo bodočnost Južnih Slovanov. V tej smeri je delovala Narodna odbrana in lahko brez skrbi rečemo, da ima ta organizacija nevenljive zasluge pri ustvaritvi naše države. Temu zgolj nacionalnemu 'delu, borbi proti zunanjim sovražnikom države je bilo posvečenih skoro celih 25 let. Temu delu je posvečena tudi bodočnost, kajti meje naše države še vedno niso take kot zahteva naš narodni interes in — Pravica. Toda — ali samo temu? Ne! Narod se zaveda, in zato se mora tudi njegova organizacija zavedati, da niso danes samo zunanji sovražniki največja opasnost za njegov obstoj in bodočnost. Mnogo bolj so nevarni in opasnejši tisti črvi, ki v notranjosti razjedajo državo in rušijo temeljna načela, na katerih bi morala sloneti: edinstvo, socialnost in zdravo gospodarstvo. Ti sovražniki so najhujši, ker ne nastopajo v odkriti borbi, ampak delajo podtalno, skrivajoč svoje pravo delovanje pod najlepše nazive, od katerih ni »nacionalizem« najredkejši. Zato tudi velja glavni sedanji in bodoči boj Narodne odbrane tem sovražnikom, priboriti in ustvariti je treba jugoslovanskemu narodu zdravo notranje državno življenje, po-mandrati vse tiste, ki jim tako stanje ne bi bilo po godu in doseči vendar že enkrat' to za čemer naš narod od nekdaj hrepeni — za vse enako pravico in dolžnosti, ter čim večjo srečo in blagostanje. To so naloge Narodne .odbrane v bodočnosti, postavljene poleg nalog, ki jih je imela Narodna odbrana v preteklosti. Narod brani sebe proti vsem in vsakomur. Zato tudi nihče ne more oporekati Narodni odbrani njeno pravico poseganja v gospodarske, socialne in tudi politične razmere, ko vendar vsi jasno vidimo kako je tu danes potrebna akcija. Potrebna je taka akcija, kakršno je izvajala Narodna odbrana v preteklosti, borbena in brezobzirna, tudi uničujoča, tam kjer je treba odpraviti nekaj gnilega. Njena slavna preteklost nam nudi popolno jamstvo, da bodo tudi te sodobne naloge in smotri oživo-tvorjeni tako kot zahteva narod, kot zahtevajo in govore tradicije Narodne odbrane. 25 let borbe proti vidnim in odprtim sovražnikom. Koliko časa pa bo trajala borba proti sedanjim prikritim in včasih nevidnim rušilcem države in ograževalcem naroda? To je odvisno od nas samih. Kolikor bomo imeli zavesti, toliko bomo napredovali, da vendar že enkrat uvidimo pomen tiste borbe, v katero mora danes vsak zaveden in pošten človek vstopiti. Odvisno je od tega, kedaj bomo spoznali, da je samo v slogi taka moč, ki bo lahko podrla vse tiste zidove, kapitalizem, korupcijo, egoizem itd., ki nas ločijo od resničnega napredka in boljše bodočnosti. Zato pozdravljamo Narodno odbrano, čestitamo ji k njenemu jubileju, kot organizaciji, ki je že častno rešila in se tudi sedaj bori v smeri rešitve današnjih težkih problemov našega naroda. Želimo samo to, d? bi vsi spoznali njeno važnost, plemenitost njenega hotenja in njeno poklicanost. Prenehati je treba že enkrat z omahljivostjo in aktivno pomagati njej, ki je že v preteklosti pokazala, da častno zastopa, v vsakem položaju in vseh prilikah pomen svojega imena— Narodna odbrana. Slavnih 25 let preteklosti borbe na nacionalnem polju, ki je končala z zmago, nam je obenem jamstvo za zmago v borbi, ki se pripravlja in vrši tudi danes, morda na drug način in v drugačnih razmerah, toda v istem smislu: z narodom za narod, na osnovi iste ideje: jugoslovanske, nacionalne in socialne. Talca je Narodna odbrana in tej Narodni odbrani moramo tudi mi skupno z vsemi drugimi želeti samo še slavnejšo in plodonos-nejšo bodočnost nego je bila preteklost. >Bo< ZAHVALA Vsem, ki so kakorkoli pripomogli do tako lepo uspele proslave 25 letnice Narodne Odbrane se Oblastni odbor NO najiskreneje zahvaljuje. Zlasti toplo zahvalo zaslužijo vsi sodelujoči, med njimi gospod direktor državnega konservatorija Julij Betetto, operni solist gospod Svetozar Banovec, nadalje kapelnik državne opere gospod Anton Nef-fat in kapelnik radijskega orkestra gospod Danijel Grum. Posebna zahvala pa pripada bratu dr. Milanu Dularju, ki je z njemu lastno spretnostjo aranžiral slavnostno akademijo, ki je nudila tudi lep umetniški večer. Oblastni odbor NO. mišljevanja o Božji Vsemogočnosti in Pravičnosti! A danes ni več tako! Vse to je nekoč bilo! In begunec misli na te čase in goreče upa na bližnjo, boljšo bodočnost in na praznike, ki jih mora kmalu preživeti v krogu svojih domačih v lepi osvobojeni domovini, ki bo prinesla novo življenje in svobodo zasužnjenemu rodnemu kraju in trpečim bratom. Rojstvo Gospodovo naj vendar enkrat res pomeni novo zarjo za našo tužno Istro! Toda v svojem božičnem razpoloženju ne smemo pozabiti na našega izseljenca, ki ga je sila razmer prisilila, da si je poiskal svoj zaslužek v tujini. Tu je naš izseljenec živa prikazen novodobnega, žilavega, v vsakem oziru izobraženega balkanskega Slovana. Vse naše priznanje zaslužijo ti dasiravno ne oficijelni predstavniki naše Jugoslavije po vsem svetu. Tudi oni praznujejo Božič, kot naš zasužnjeni brat, pod tujim gospodstvom, dasiravno morda z drugačnimi čustvi, ker vedo, da so jim vrata svobodne domovine vedno odprta in da zadostuje, če se vrnejo v rojstni kraj in se tako odtegnejo tujčevemu izmozga-vanju. Vztrajajte bratje, ki praznujete te svete praznike v tujini svesti si, da Majka Jugoslavija komaj čaka trenutka, da vas vse objame s svojim rešilnim objemom in da nudi vsem Jugoslovanom zaslužek v prenovljeni domovini. Tu je in mora biti dovolj prostora za vse Jugoslovane, ki so dobre volje in jim je mir in ljubezen do države in kralja res pri srcu. — J. J. Vzajemna pomoč 35.000 upnikov v konkurzu Pojasnilo Z ozirom na mnogo vprašani od strani naših naročnikov, smo se čutili obvezane naprositi upravo »Vzajemne pomoči« za nekaj pojasnil, ki jih tu prinašamo. Uredništvo. »Slovenec« z dne 15. decembra 1933 je obširno poročal o konkurzu »Vzaijemne pomolči« v Ljubljani in vezal na to poročilo razloge in vzroke za konkurz te scc:'alne ustanove. Navedbe, objavljene v »Šimencu« so le deloma točne. Res je, da je morala uprava »Vzajemne pomoč:« po odloku kr. banske uprave v Ljubljani napovedati konkurz. V pojasnilo javnosti sporočani: Naelslvo »Vzajemne pomoči« je na svoji seji z dne 29. novembra 1933 sklenilo, da zaradi obupnega položaja blagajne sklice občni zbor delegatov na dan 17. decembra 1933 in jim sporoči: stanje blagajne. Delegati naj bi odločili o nadaljnjem obstoju blagajne. Na tej seji načelstva se je sklenilo, da se naj do občnega zbora delegatov izdela nov sanacijski načrt, ki naj se predloži zboru delegatov v odobritev. Načelstvo je namreč uvidelo, da po delovnemu na“ Načelstvo pod mojim predsedstvom je storilo v obupni borbi z napakami, da se hujše ne iaraziiim, prejšnjega vodstva blagajne vse, da reši članstvo izgub. Brezupna seveda je bila borba protii vestem, ki so se hote širile med člani, katere je tudi zabeležil »Slovenec«, da so bile razne odlične osebe zavarovane od štiridesetkrat do osemdesetkrat in da je bdi prvi slovenski župan mesta Ljubljane zavarovan osemdesetkrat, pri čemer aludira »Slovenec« tudi na neko poznano damo ljubljansko. Dejstvo je, da je bil prvi slovanski župan Grasseli zavarovan samo dvakrat in ne osemdesetkrat, kakor trdi »Slovenec«. Ta konstatacija menda zadostuje za ostale zadevne trditve. Res je siicer, da so se izvedla marsikaka spekulativna zavarovanja, vendar za to ne bo odgovarjalo zadnje načelstvo, katerega člani so zastavili vse sile, da bi omilili socialni zločin, kri se je z zlorabljanjem pod prejšnjimi upravami zakrivil. M islimi, da je d rža vno tožit el jstvo poklicano dvigniti obtožbo proti vsakomur, kdor je izsesal včasih zadnje pare rlz naših nepre-možnih ljudi. V (ilustracijo razmer nekaj računskih podatkov: Do 5. 2. 1932 vknjiženih • prispevkov.......................Din 7,771.831-31 Izdatki: Stroški...........................Din 1,490.533-44 Izplačane posmrtnine . . Din 511.085— Izplačane dote....................Din 197.731-90 Skupaj . . . Din 2,198.731-34 Saldo .... Din 5,573.099-97 Ob 25letnici NO DONA Ob priliki rojstnega dne Njeg. Vel. Kralja prinašajo francoski listi obširne komentarje in čestitke. Zastopniki industrijskih zbornic so predložili finančnemu odboru Nar. skupščine svoje predloge o novih davkih. 850.000 Din dolguje rudarjem rudnik ».Terma« na neizplačanih mezdah. Prvo sejo delavske zbornice so zastopniki Narodnega kluba zapustili, ker niso socijali-sti ustregli njihovim zahtevam, ki so pa bile v skladu z volilnimi rezultati. Bolgarska vladarska dvojica je odpotovala iz Beograda v Bolgarijo dne 14. t. m. Prijateljski stiki mod Jugoslavijo in Bolgarijo so nujno potrebni za dosego sporazuma med balkanskimi narodi, sta izjavila jugoslovanski min. predsednik Srškič in bolgarski min. predsednik Mušanov. Predsednik senata dr. Tomažič je daroval 20 000 Din nezaposlenim delavcem. Noto poslopje poljedelske gozdarske fakultete v Zemunu je bilo dne 14. t. m. slovesno otvorjeno. Prvi jugoslovenski protituberkulozni kongres se bo vršil od 10. pa do 13. maja prihodnjega leta. Dvojni tir na železniški progi Beograd— Zagreb bo prihodnje leto dovršen. Dosedaj je že dogotovljan od Beograda do Novske. V svrho gradnje asfaltne ceste preko Balkana se bodo v kratkem sestali strokovnjaki prizadetih držav. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Wellner je priredil na čast jugoslovenskim novinarjem in inozemskim dopisnikom svečano večerjo. Finančni minister g. dr. Djordjevič je predložil Narodni skupščini predlog finančnega zakona za leto 1934/35. Gradbena delavnost v Zagrebu je na-pram letu 1932 silno nazadovala. Deputacija celjske občine je dobila zagotovilo, da se bo regulacija Savinje začela spomladi in da bo izvršena v 10 letih. Grški zunanji minister Maksimos je prispel v Beograd 21. t. m. in bo ostal dalje časa gost našega zunanjega ministra Jevtiča. 100.000 Din škode je napravil požar v podstrešju hiralnice sv. Jožefa. lugoslovensko - grška liga pripravlja za božične praznike ekskurzijo naših dijakov v Grčijo. Donava pri Beogradu je zmrznila. Ves promet z ladjami je ustavljen. Za socijalno skrbstvo ima mariborska obč*na v proračunu za leto 1934 2,553.642 Din. Ministrski svet je sklenil razdeliti brezposelnim za božične praznike podporo v znesku 600.000 Din. Na vsako banovino odpade 60.000 Din, 200 bolgarskih oficirjev je povabil komandant kraljeve garde general Peter Zivko-vič v goste jugoslovanske vojske. Jugoslavija je pristala na odgoditev vzhodnih reparacij pod pogojem, da se tudi Jugoslaviji podaljša moratorij za finančne obveznosti Na banski upravi se je vršila anketa o ustanovitvi šole za umetnostno industrijo. Železniški promet je po celi zemlji radi visokega snega otežkočen. Načrti za regulacijo Vardarja v dolžini 6 kilometrov so že izgotovljeni. Poljski general v pok. Serda Teodorski se je nastanil za stalno na Sušaku, ker se mu tako dopade naše Primorje. Promet v Liki je zaradi visokega snega prekinjen. Skadrsko jezero je poplavilo vso okolico. Na mednarodni živinski razstavi v Beograda sodelujejo Bolgarska, Romunija, Madžarska, Italija in Švica. Mestna uprava Subotice bo razdelila za Božične praznike mestnim revežem 14 vagonov žita. Vojvoda Trifunovič-Birčanin je prispel v nedeljo v Maribor. Ljubljanski knezoškof dr. Rožman se je vrnil iz Beograda, kjer je bil v službenih poslih. Bednostni fond Dravske banovine se bo uporabil za socijalme in gospodarske potrebe naših srezov. Za časa likvidacije od dne 5. 2. 1932. do 80. 5. 1933.: Saldo.........................Din 5,573.099-97 Dotok.........................Din_________467.156-10 Skupaj ... Din 6,040256-07 Stroški.......................Din 499.783-90 Izplačila posmrtnin . . . Din______56.468-^ Skupaj . . . Din 556.251-90 Saldo .... 'Din 5,484.004-17 Novo načelstvo prevzelo dne 1. 6. 1933.: Dolžniki, ki so dubijozni . Din 4,169 583-17 Inventar......................Din 231240-58 Gotovina in vloge .... Din____444.672-91 Skupaj . . . Din 4,845.496-66 Primanjkljaj . Din 638.507-51 Navedeni izdatki uprave blagajne so torej znašali s stroški likvidacije dinarjev 2,754.983-24. H koncu izjavljam, da sem osebno prepričan, da bi se dala blagajna rešiti, če bi za plet no ne r n vale proti njej skupine ljudi, katerim je ležeče na propasti blagajne. Pa ttidi člani ki so se pustili nahujskat: in naščuvati od eksponentov skupine, kateri je leže*© na polomu blagajne, so krivi poloma. Lipnik .Tanko, bivšii preds. upr. odb. Vz. P. Akademik-jurist išče instrukcije nižle-5olca-ke proti zmernemu honorarju. Naslov pove uprava lista. V današnjih časih niso redki jubileji raznih zaslužnih organizacij in društev, ki skuhajo ob takih prilikah polagati račune o svojem delu v prošlosti in delali načrte za svoje udejstvovanje v bodočnosti. Ali naj siori isto ludi Narodna Odbrana? Morala bi postopati tako tudi ona, če bi bila oz. če bi hot°Ia in mogla bit. organizacija, društvo, ki deluje na podlagi statutov Dr. Jos. Cepuder Oblastni predsednik ter vrši v teh statutih in mdrda še v posebnem programu začrtane naioge. Ali na je Narodna Odbrana taka na podlagi statutov nastala organizacija? Ne! Kratek pogled v dobo in način postanka Narodne Odbrane in kratek pregled njenega delovanja nam pokažeta kot prvo značilnost te naše N. 0., da ona ni produkt v tiskanem statutu in programu izoblikovane volje svojih ustanoviteljev, marveč je nastala in delovala kol pokret naroda, ki je dal pod imenom N. O. zunanjega izraza svoji živi, nezlomljivi volji, da se obdrži proti vsem svojim sovražnikom in da doseže svoje nacionalne ideale kljub njihovemu odporu. N. O. torej ni društvo v običajnem smislu besede, marveč je narodni pokret, ki živi in deluje, dokler narod obstoja, pa naj potem mirno tli kot večna lučka takrat, ko uživa složni, res ujedinjeni narod dobrote miru in blagostanja ali pa butne na dan s silo besnega elementa, kadar sta narod in država v nevarnosti, naj prihaja ta nevarnost od zunaj ali znotraj, od človeških sil ali pa raznih socijalnih, političnih in gospodarskih pojavov. Najboljši dokaz za to trditev nam nudi ravno čas. ko je nastala N. O Aneksija Bosne in Hercegovine je zadela srbski del našega naroda v srce aneksija je dokazala vsakemu še tako miroljubnemu Srbu, da predstavlja avstro-o^rska monarhija z Nemčijo v ozadju nepomirljivega sovražnika, s katerim ni mogoč miren sporazum. Takrat je postalo jasno vsakemu, da gre za nemški Drang preko Balkana in Carigrada do Bagdada, ki se da uresničiti le na ruševinah samostojnih državic kraljevin Srbije in Črne gore in le preko trupel pregaženega srbskega naroda. Z aneksijo Bosne in Hercegovine je zabila avstro-ogrska monarhija klin med obe takratni srbski državici, kraljevino Srbijo in kraljevino Črno goro ter skušala s tem preprečiti, da bi se pletle med njima bratske vezi preko njenega, s to aneksijo nasiloma prilaščenega ozemlja. Pod propadajočim turškim gospod-stvom nista tvorili te dve pokrajini nobene posebne ovire za medsebojne zveze, pod definitivnim in sistematičnim gospodstvom Avstro-Ogrske pa sta pomenili te dve deželi meč v srce takratnega srbstva, izhodno to5ko za vedno nove pohode proti srbstvu do njegovega definitivnega uničenja. Če vpošteva-mo poleg te"a še nacionalni moment to je pretežno večino srbskega življa med prebivalstvom anektiranih pokrajin, potem lahko čutimo, kako je morala odjekniti aneksija v srcu nacionalno tako zavednega Srba. Po prestani stoletni borbi za svoje osvobojenje se je srbski del naroda zlasti pod okriljem dvoglavega belega orla kolikor toliko konsolidiral ter si ustvaril v mali kraljevini Srbiji jugoslovanski Piemont. Od tu je začel srbski del našega naroda po nastopu blago-pokojnega kralja Petra Velikega izžarevati svoj mladostno neugnani jugoslovanski nacionalni zanos tudi preko mej tja med nas, takrat še nesvobodne Jugoslovane. Kaj sta hoteli storiti takratni vladi Srbije in Črne gore? Protesti bi ne pomagali, saj je bila izvršena aneksija vsaj na videz v sporazumu z drugimi velesilami. Zagrabiti za meč. to bi bilo v takratnih razmerah blazno. In tako je postala aneksija dejstvo, kateremu se je morala ukloniti vsaj na videz srbska vlada. Če pa je storila to vlada, ni storil tega narod. On ni bil vezan na diplomatske forme in obveze, on je posegel spontano po samopomoči in si ustvaril Narodno Odbrano kot zunanio firmo te samoobrambene akcije. V par tednih je bila vsa kraljevina Srbija pre- pletena s stotinami organizacij N. O., že v par tednih je imela N. O. svoje trdne postojanke med Srbi v Bosni in Hercegovini, prešla pa je tudi na Hrvatsko in odjeknila celo med našo, slovensko mladino. Je nekaj značilnega v značaju našega naroda. Kadar ni sile in stiske, kadar mu ni treba braniti doma in svobode pred nasilnimi tujci, takrat se kaže nezadovoljnega pesimista. V času najtežjih, res eksistenčnih borb pa je optimist do dna svoje duše. ki ne koleba nikdar in stoji z nezlomljivo voljo na braniku domovine in svobode. Poraz na Kosovem polju je sicer uničil srbsko carstvo, sočasno pa je stvoril oni vir narodne sile in energije, ki je vzdržala srbski jezik in pravoslavno vero ter ustvarila samostojno Srbijo po sto in sto letnih krvavih borbah in žrtvah na ruševinah turškega carstva. Tudi aneksija Bosne in Hercegovine je pomenila za zunanji svet definitivni konec vseh toliko smešnih sanj o zjedinjenju vsega srbskega življa v Veliki Srbiji. V resnici pa je postala izvor vsega onega neugnanega iredentizma, ki sicer ni ustvaril Velike Srbije, pač pa mnogo več, ustvaril je našo lepo Jugoslavijo, kjer smo našli svoj krov tudi mi, bivši podaniki avstro-ogrske monarhije. To so zgodovinska dejstva, ki kažejo, da je treba uporabljati za nas Jugoslovane povsem drugo merilo kot za druge baje kultur-nejše in višje stoječe narode. Mi smo bili in smo močnejši in najbolj opasni takrat, kadar smo navidez pritisnjeni k tlom. Ponižan in užaljen Jugoslovan predstavlja smrtno nevarnost za svojega tlačitelja. Upajmo, da bodo občutili to resnico tudi v bodoče vsi oni, ki gazijo naš narod prav tako. kot sta jo občutili dve veliki carstvi — Turško in Avstrijsko, ki sta morali razpasti, da si je ustvaril Jugoslovan na njunih ruševinah svoj tako ponosni, žal še ne povsem zaokroženi jugoslovanski dom. Da se povrnem k N. O.l Ponižani in užaljeni Srb je ni ustvaril kot neko papirnato organizacijo, marveč le kot zunanji izraz, kot firmo narodnega pokreta. ki je izbruhnil z vso silo vsled aneksije Bosne in Hercegovine. N. O. je torej predstavnica tega narodnega pokreta, ona je le oblika, ki si jo je nadel ta narodni pokret. Pokret je ustvaril N. O., ta pa je zgrabila pokret in ga usmerila tja in tako, da je dosegel največje uspehe. Kot pokret N. O. ni vpoštevala nasvetov in navodil raznih politikov, ona je šla svojo pot, saj je črpala svoje sile direktno iz duše in krvi svojega naroda. Kajti N. O. je bila narodna, to je last onega divnega naroda, ki ni še hotel umreti in skopati svojega lastnega groba na ljubo tujim diplomatom in politikom, marveč je hotel ustvarjati iz neizčrpnih globin svoje zdrave nature. N. O. je bila odbrana, obramba tega naroda, ki si je ustvaril v njej svojo posebno vojsko: neuniformirano in vsled tega prosto vseh zunanjepolitičnih obzirov, pri tem pa prostovoljno in ravno zato tako disciplinirano, borbeno in požrtvovalno. N. O. je torej obrambena organizacija, ki si jo je ustvaril ponosni in samozavestni narod iz sebe in za sebe. Kako je vršila N. O. svojo veliko misijo, o tem piše zgodovina, to pričajo arhivi one bivše avstro-ogrske monarhije, ki je smatrala N. O. kot strahotno velesilo ter je baš vsled tega v svoji blazni ultimativni noti od 23. julija 1914. zahtevala tudi razpust N. O. Ko je zasijalo solnce svobode veliki večini jugoslovanskega naroda in se je na pogorišču bivše avstro-rogrske monarhije dvignila tudi ponosna stavba naše kraljevine, je postala N. O. na prvi pogled nepotrebna. Dokončala je svojo misijo, nacionalni pokret je dosegel svoj legendarni uspeh in svoj tako dolgo sanjani in tako težko pričakovani cilj — svobodo in ujedinjenje velikega dela Jugoslovanov. Ni torej čuda, če je stopila N. O. v ozadje. Treba je bilo urediti to, kar je bilo pridobljeno in ustvarjeno v mukah in krvi. Vedno disciplinirana in samopožrtvovalna se je omejila N. O. na čuvanje svetlih spominov narodove in svoje prošlosti, delo na notranji zgraditvi in utrditvi države pa je prepustila izvoljenim zastopnikom naroda. Temu svojemu stališču je dala N. O. tudi zunanjega izraza, ko je izvolila za svojega dosmrtnega predsednika vojvodo Stepo Stepanoviča, borca, dosluženega in osivelega na bojnih poljanah, kjer so puške in topovi ustvarjali naš današnji dom. Toda ni dano N. O., da bi počivala na svojih lavorikah, kliče jo narod na novo delo, na novo udejstvovanje. Čemu vendar, saj ni vojne in smo prepričani, da je tudi ne bo. Čemu torej braniti narod? Toda, ali je narod v opasnosti samo takrat, kadar prihaja zunanji sovražnik s svojo vojsko in mu hoče porušiti njegov dom? Ali naj N. O. počiva in miruje v trenutku, ko je ta narod, čeprav ni vojne, v stiski in težavah? Ne, kajti N. O. zasluži svoje ime le tedaj, če se pojavi vedno tam in takrat, kjer in kadar jo rabi narod. In bodimo iskreni, naš narod potrebuje danes zopet svojo N. 0., kajti on mora najti sebe in nato iz sebe in za sebe ustvariti obrambo proti vsemu, kar ruši njegov mir in napredek ter ogroža njegov obstoj in njegovo bodočnost. Gospodarska depresija je razgalila^ tudi pri nas vse one težke socijalne in družabne hibe, ki jih narod ni opazil v prvih letih svoje svobode. Vesel, da je zopet lahko doma, je užival iz polne duše to svojo srečo in mislil, da bo trajala večno. Ko v tej razumljivi samozadovoljnosti ni dovolj budno gledal okoli sebe, narod; ni zapazil razdiralnih elementov, ki so sejali ljuliko partizanstva NA TUJEM Grčija bo najbrže stopila v balkanaki pakt. Kralj Boris bo obiskal Romunijo. Maršal Potiorek, znan kot guverner Boeoe in Hercegovine za časa atentata na Ferdi* nanda, je te dni umrl v G razu. Trgovinska pogajanja med Italijo in Avstrijo so zaključena. Grško-jugoslovenska liga v Atenah je priredila svečan banket na čast rojstnega da® Nj. Vel. kralja. Paul Boncour je bil pozvan v Moskvo. Jugoslovenski poslanik v Rimu je bij ^ avdijerci pri Mussoliniju in je ostal z nji® dalje časa v razgovoru. _ _ Nemčija organizira zračno policijo bre* ozira na mirovne pogoje. Francija, Anglija in Italija so te dni p1-0' te?'.;ra!e pri bolgarski vladi proti zakonu 0 ra/dolžit vi kmeta z motivacijo, da so z nji® prizadeti interesi mnogih državljanov teh kot upnikov. _ * Poljska odklanja diktaturo velesil. Pf1" staši Pilsudskega celo izjavljajo, da je bolje’ da Zveze narodov sploh ni, kakor da bi 66 pokorili diktaturi velesil. Nemci so izstopili iz Pen-kluba. Vseslovanska pevska zveza je imela 9Vt>J ustanovni ^hSni zbor v Pragi. Ameriški pisatelji zahtevajo od predsednika USA Roosevelta tedensko plačo španska vlada je potiala ostavko. Maflj dat za »esiavo nove viaoe je bil poverjen vodj radikalov Lerrouxu. . hreuseiu^k poljske republike naj bi i»el po vladnem načrtu za raiormo ustave Pra' vico vem za vse zakone. Poveljnik Hitlerjevih napadalnih oddelkov kapitan Roehni se je sestal v Kimu s tajnikom lašistične stranke Staraceom. »Junak« bolgarsko telovadno društvo bo sprejeto v Savez slovanskega Sokolstva. Italijanski in nemški tisk molčita o pomenu obiska kralja Borisa. Revolucijski pokret se je razširil med bolivijskim prebivalstvom radi poraza bolivijskih čet na Grand Chacu. Rusija je začela kolonizirati vzhodni d®1 Sovjetske Unije, kar je v zvezi z dogodki n® Daljnem Vzhodu. Češkoslovaški politik dr. Anton Švehla dne 13. t. m. preminul. Prvi ameriški poslanik v Rusiji g. Wil-liam Bullit je nastopil svoje mesto. Proces na Lipskem bo kmalu koniaa-Državni tožilec je predlagal za Lubbeja iP Torglerja smrtno kazen, za obtožene Bolgare pa oprostitev. Rusko letalstvo bo v dveh letih petkrat močnejše kakor francosko ali angleško, je poročal svoji vladi francoski letalski minister Pierre Cot. Italijanski parlament bo 20. januarja razpuščen. Vršijo se tudi priprave za reorganizacijo senata. Za novega predsednika švicarske republike za leto 1934 je bil imenovan zvezni svetnik Pilet Golaž. Angleški zunanji minister Simon bo odpotoval v Rim, da se sestane z Mussolinijem radi nadaljnje usode razorožitvene konference. Trgovinska pogajanja med Grčijo in Bolgarijo še niso zaključena. Ameriški dolar ne bo stabiliziran, kakor prihajajo vesti iz Bele hiše. Na vsoh srednjih šolah poljske republik« so se vršila na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra predavanja o Jugoslaviji. Paul Boncour je priredil na čast dr. Bej neša večerjo, kateri je prisostvoval tudi nas poslanik v Parizu dr. Spalajkovič. Prva smrtna obsodba v Avstriji od leta 1918 je bila izrečena > po novem zakonu, a je bil obsojenec pomiloščen od predsednika Miklasa na dosmrtno ječo. Edouard Herriot je imel prvo predavanje o prilikah v sovjetski Rusiji. Rusija in Litva sta izmenjali ratifikacij' ske dokumente konvencije o definiciji nenapadanja. Kitajska vojaška misija je dospela v Rim. Velika Britanija bo zgradila 120 novih avijonov. Avstrijska vlada je prepovedala dijakom dopisovanje med avstrijskimi in nemškimi srednješolci. Bivši nemški finančni minister Kleper se nahaja na Kitajskem kot finančni svetovalec nankinške vlade. Marksizem v Nemčiji je zatrt, je izjavil dr. GObbels, minister za propagando. Preko milijon nezaposlenih je v Italiji po zadnjih službenih vesteh. Parobrodski promet na Renu je ustavljen vsled velike množine plavajočega ledu. in korupcije ter želi zlato zrnje tam, kjer ao sejali plevelj. Ko pa je postajala stiska vedno hujša, je narod spregledal in začudeno opazil, da ni prost. Imel je sicer lastno državo, upravljali so jo pa samozvani voditelji, katerim je šlo predvsem za oblast in nadvlado, za izživljanje svoje lastne ambicije in svojega lastnega koristoljubja. Ni jim bilo mar tež-koč, v katere so vrgli narod s svojo nesposobnostjo, hoteli so obdržati svoja udobna mesta in izrabljati narod še naprej. Ko je 6. januarja 1929. naš kralj in gospodar zaklical svoj odločni Stoj in pozval narod, naj se mu pridruži in ne dopusti, da bi se kdorkoli vrinil med kralja in narod, takrat je zavriskal ta narod. Sledil je svojemu velikemu Voditelju in sledil mu bo do končne zmage, do trenutka, ko bo zasijala svoboda vsem Jugoslovanom pod okriljem velike, dobro upravljane in socijalno pravične Jugoslavije. N. 0. čuti. da je prišel njen čas, ona čuti, da je prišel zopet trenutek, odločilen »POHOD. Stran 3. PO Šl ZE LJ I Božična noč na Krasu 1933 Kot čreda plaha stiskamo se nocoj vsak pred svoje jaslice in prosimo te: usmili se nas, pridi k nam, Jezušček, v vas. Vse so nam vzeli, dušo, telo, cerkev domačo uropali so, tako je ukazal sam antikrist •—-v nJej gospodari zdaj črni fašist. Zdaj tuji duhovni tam dvigajo pest in v naših srcih je žolč in bolest, pridi k nam, pridi, Jezušček mili, daj nam ljubezni v tej sili! To noč si počival reven na slami, Tvoj rimski naslednik vlada nad nami, bratsko s krvniki v Rimu kraljuje, cerkev domačo nam uničuje. Mi pa ostanemo verno ti vdani, Jezušček ljubi, dobri kristjani, vihar bo podrl ves Rim in sijaj, a Tvoje kraljestvo bo na vekomaj. 8 SE ZABAVAJO LJUBLJANSKI SLUŠATELJI KEMIJE? Nezadovoljnežev je povsod dovolj, po-3, gosto so pa posejani med ljubljanskimi jr^einikd, se jz svojih vzvišenih strem-d it *iar ven ne vidijo. Kot na vsakem odloku imajo svoj klub tudi gospodje kemiki, 'jf®° se pričeli v zadnjem času baviti z vele-jV^uelinimi vprašanji, katera so pa bolj poli-,. 6 in prav nič strokovne sorte. Gospodje dame), ki se čutijo dobre Slovence, kar j1® ipa moramo odrekati, so zadnje čase ne-napihnjeni. Onega dne, menda je bilo f'Koai praznika Brezmadežnega spočetja Marije Device, so se zbrali v analitskem laboratoriju kemijskega instituta, ki je situiran v toaJsk; kleti Zbrali so se od vseh far, brkati ni bradati, pa tudi taki so prišli, ki jim ko-inaj puhek poganja pod nosom in ki jim pranje po domače >bruci«. In pričeli so sklepati o veflevažnih stvareh: Sprva so si izbrali delegate v »Strokovno Zvezo Društev Slušateljev Tehnične Fakultete«, ki ji pravijo sicer Akademsko Društvo Jugoslovanskih Tehnikov. Ko so zadostili tako svoji stanovska dolžnosti, so se spravili na svojo srčno bolečino: Ubogo slovenščino. Čitali so neko staro zaplenjeno srednješolsko resolucijo in se ob zrelosti navduševali. Grnjeni so bili jako. Potem so, podprti s srednješolskim pogumom, sama sprejeli papirnato in vsega spoštovanja vredno re6oluc;jo, ki se od vseh tisoč akademskih resolucrj razlikuje le v tem, da je tieoč prva. Hladen ton resne resolucije je ^pravil njene nasprotnike ob ves pogum, da je bila sprejeta »per aclamatjonem«, kar je soBedov Tonček z zadovoljstvom knnstaitiral. Možje so &i sraJili prsa in se spomenljivo spogledovali'- češ: »Kaj na,m pa more'o, saj smo v kleti!« Prihodnja'točka varitetnega sporeda bili ganljivi govori o slovenščini. Višek je utjueplo krasno uspelo zborovanie, ko se je govorilo o žalostni usodi prvih strani šolskiih ^ujig, ki so našle uporabo drugod. Krepki ju-uak; so se trkali na prsa, romantičnost je objela podzemno Ljubljano. Sloves je bil ©nljto. Hvaležni smo gospodom kemrkom za njihovo d:alektično in edino zveličavno politično J^onje. Še bolj bi pa bili vodstvu instituta, 10 bi si pogledalo oni člen v univerzitetni }Jp&dbi, k; govori o tem, da na univerzitetnih niso d"vnliema polit, zborovanja. Na sviden je! oštsni Na volilnem sestanku za sestavo kompromisne liste občinskih volitev, dne 2. oktobra 1933., je nastopil pristaš nacijonalne omladine proti sprejemu nemškutarskih kandidatov v listo. G. župan dr. Mayer ga je zavračal in omalovaževal med drugim tudi s klici: »V čigavem imenu pa govorite? Koliko pa vas je? Kdo ste?« itd. Isti g. župan dr. Mayer je pisal, dne 4. oktobra — istega leta, prosimo — sledeče pismo: »P. n. Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani. — Prejel sem od tukajšnje pošte dopis Oblastnega odbora z dne 30. septembra 1933. naslovljen na Krajevno organizacijo Šoštanj. Kakor običajno, se meni dostavi vsa korespondenca, koja se tiče narodnih organizacij. ali so to političnega, gospodarskega, obrambnega značaja, saj sem vendar znan tudi v Ljubljani med starimi in mladimi in uživam gotovo ne samo v svojem položaju, ampak še po tradiciii primeren ugled. Samoobsebi razumliivo je. da eden ali drusri hoče postopati radikalnejše od mene in so zlasti tisti elementi, pri koiih intenziteta nacijonalizma naj bi nadomeščala daljšo dobo, tisti, kateri mi očitajo, da nisem za moderno dobo zadosti strog, preveč popustljiv in starikav. Že z ozirom na to. si usoiam vprašati, kdo je danes poverjenik cenj. organizacije v Šoštaniu in okolici. Navzoč sem bil, dne 20. septembra pri sestanku v Šoštanin, priliko sem imel osvežiti snomin do Vašega poslevodeče^a podnrMsednika. s katerim se poznava še iz dijaških let smatral sem za svoio dolžnost, da med prvimi pristopim k organizaciji, ne vem pa danes jeli nai odstopim koresnondenco in nošiliatve g. M. v T-. o katerem se je dne 20. septembra govorilo. da se mu poveri nalogo, da sestavi pripravljalni odbor za organizacijo, ali komu drugemu. Pri tej priliki moram omeniti... fnp bistveno)^ Priporočal bi Vam. da Ho volitev ne forsirate dela, kadar bodo volitve končane bode p. M. potovo na raznolatranie in bo storil svoie. pri čem bode itak treba, da se o stvari opetova^o dogovoriva in da <*ledava na to. da se izlo^iio nestoumi elementi jn se pripravljalni odbor v smislu res idealnih izvaianj gosnoda E. Vargazona. — Šoštanj, 4. oktobra 1933. — Z narodnim pozdravom Dr. M^ver 1. r« Pi«mo ie dobesedno okraišali smo le imena in snustili nar nebistvenih vrstic. Komentar mirnt> volie nremtstimo poznavalcem šoštanjskih narodnostnih in političnih razmer. t N<\ prnslnvn 10 iiie/Hnienia j,n 251eitn'Ye Narodne O^ra^e. dne 1. decembra v Sokolski dvora1"! katero je S^Vol brezplačno nremistil ta ve*er NO — «o ča«tno in brez.nla^n/% HrnStva • Sokol in »7a.r- ia« niz, S^štania ter Društvo fantov in deklet iz PnirmVa Slavnostni govor je imel brat A. Kurnik iz Vetonia. TTH^ležba topa — zabava -po proslavi — nenrisiljena. Tako je prav! Sai ie bila to v šoštaniu prva proslava 1. decembra. Državni nrazn;ki in pr^l^ve članov vladarsko rodbine. Nekdai: Kresovi. tovVliade, slavnostna razsvetliva, budnice, stresanje, zvnnenie. za«=ttave. neto maše s »Tedeumc in »Gott erhalte« z udetožbo Selških otrok in uniformiranega uradništiva, banketi, akademijo, »Heil & Hoch!« Sedai: Tiha maša. par zastav to zraven prired:tve NO afld Sokola — ni* drugega! Krivi: Lokalni činitelji, uradni in ne-uradnd. Vzrok; Strah zameriti se trem, štirim Nemcem, ki jih imamo v Šoštanju in ki živijo cd žuljev naših ljudi in pa — bojazen pred posledicami političnega prevrata! 1. december. Vse trgovine in obrti razen gostilniških — ves dan zaprte. Delalo se je pa s polnim obratom v obeh večjih industrijskih podjetjih. Quod licet Jovi — non liceit bovi! Apel na usmiljena srca. Nekateri lastniki dveh ali več hiš nimajo toliko, da bi si nabavili za vsako hišo po eno zastavo (ko pa je vedno deficit). Zato bo prih. dni krožila po šošitanju nabiralna pola v omcgočitev nakupa zastav tem revežem. Darujte in pomislite, da ne gre sedaj samo za dve barvi »črno-rumeno«, temveč za cele tri! Toliko pa označeni več ne zmorejo! Nomškutarenje; Se nadaljuje! Nemški »šlagerik — tudi! Ne bo poaragalo drugo, nego da pridemo na dan z imeni in z navedbo funkcije, k: io doti?ni opravljajo pri kakem narodnem društvu. To ni pavšalno sumničenje! Samo kdor je prizadet, naj se prime za nos! Drugi — mirno! Zabavljati zna vsaka šema. Grajamo odločno in v nadalje ne bomo več trpeli javno izražene pesimistične .izjave nekaterih naših nacionalistov o narodnostni, socialni in gospodarski bodočnosti naše ožje domovine. Prwič ni vzroka bojazni in malrduša. drugič se s takim govorjenjem jemlje pogum borbenim nacionalistom in tretj/č se s tem daje potuho našim narodnim nasprotnikom in velekapitalistom. Nehajte torej in raje — delajte! Sicer ste — štove! Rokamboli. S prošnjo, da >Pohod« nadaljuje z razkrinkanjem istih predlagamo, da ee za take ljudi popularizira domač izraz: r o k o m a v h ! TrbovHe MOGOČNA NACIONALNA IN DRŽAVNA MANIFESTACIJA V TRBOVLJAH V kraju, ki je bil še nedolgo tega marksistična trdnjava, kojega cesite so njihova last in kjer še danes mislijo gotovi ljudje, da so oni absolutni gospodarji Trbovelj in da lahko vedrijo in oblačijo za plotom kakor jim je drago — se je vdila na dan ujedinjenja mogočna povorka od rudniške restavracije do župne cerkve. Na o&lu povorke je korakala nova sokolska godba v krojih, ld je bila nekomu v zadnji »Delavski politiki« že kamen spotike. In ker ni mogel drugega napisati, je dejal, da je proti temu, da bi delavstvo redno mesečno plačevalo za sokolsko godbo, kakor je to vpeljano za rudarsko. Niti v sanjah ni to nikomur od nas prišlo v misel in je ta jako značilen, pa tudi čuden proces v možganih tega dopisnika. Mi rabimo godbo, ki je naša in zato tudi brezplačno in s srcem sodeluje pri vseh nacionalnih manifestacijah. Vzdrževali jo bo. mo pa sami in ne reflektiramo niti na materialno, še manj pa moralno podporo dopisnika »Delavske politike.« Nov rod vstaja, zavedajoč se evangelija nacionalnosti, plod nove vere, kateremu ni zadrška. In prvi december je oni zgodovinski dan, ko se spominjamo na vse ono, kar je bilo po-preje, kar se dogaja sedaj in samozavestno gledamo v bodočnost. Nikdo nam ne sme zlonamerno na pot, nikdo preprečevati našega pohoda, kajti narod se probuja iz svoje hipnoze in svojega sugeriranega mišljenja od včeraj in napušto internacionalne generale same, da se pridruži nam, da manifestira za svoj rod in kri — pa bilo tudi instinktivno — iin izraža s tem spoštovanje do vseh onih bratov naše krvi, Iti so padali za to idejo na bojnih poljanah v junaških borbah in one, ki so umirali po ječah za ustvaritev jugoslovanske države. In radi vsega tega je bila naša prvode-cemberska proslava pravi mejnik v zgodovini trboveljskega nacionalnega življenja, ko se je na tako impulziven in mogočen način pokazalo pravo in .ponosno lice kraja. Sokolski godbi so sledili rezervni oficirji v uniformah, nato zastave Sokola, Orjenia, gasilcev, na čelu ponosnih Sokolov v krojih, dalje vrste gasilcev vseh društev v krojih, nato pa nepričakovano velika množica prebivalstva. Samo delavstvo so cenili na 1500 mož, čeprav se je na ta dan v rudniku deluo obratovalo. Tei zavesit, katero so s tem pokazali naši rudarji, kateri tvorijo, kakor so to tako lepo in vidno dokazali, da so tud oni ena velika in ponosna moč v naši lepi Jugoslaviji, da jo spoštujejo in branijo — tiaj bo ta dokaz merodajnim krogom vseh vrst vplivno :in vljudno opozorilo, da je rudar ravno tako na braniku Jugoslavije, kakor eni in da mora imeti zato od teh zaščito za svoj skromni obstanek. Pač smo opazili ‘izostanek nekaterih in tudi to, da nekateri niso okrasili svojih domov. Dovolili jim bodemo v bodo to, da gredo za nami. Ne svetujemo jim pa, da bi samo skušali omalovaževati naše nacionalne in dr žavne manifestacije, keir jih takrat peljemo tja, kamor spadajo že davno. Po dovršeni cerkveni daritvi se je povorka povrnia v Sokolski dom, kjer se je vršila svečana seja z zaobljubo novo pristjpivšega članstva. Večerna akademija je pa bila izraz čustvovanja in dokaz izrednega dela tukajšnjega Sokola. Dvorana je bila nabito polni jn je bilo delavstvo zastopano v tako lepem števila kakor še nikoli. Slovenska Bistrica KAJ ZAHTEVA NACIONALNO MEŠČANSTVO OD NOVEGA OBČINSKEGA ODBORA? Da je narodna lista tako častno zmagala, je zasluga naših nacionalistov. V našem občinskemu odboru pa sedi še 8 občin, odbornikov, ki ne pripadajo nacionalnim društvom. Pričakujemo od novoizvoljenega župana, da zastavi ves svoj vpliv pri občinskih odbornikih in njim predoči, da so bili izvoljeni na nacionalni podlagi in da zaradi tega morajo izpolniti dolžnost napram nacionalistom, ki so jih volili, da vstopijo v narodna društva kot člani. Zreče Petnajstletnico ujedinjenja smo proslavili v Zrečah na svojevrsten način, ki nazorno kaže, kako gnile, kako slabe so še razmere v nacijonalnem pogledu v nekaterih krajih naše domovine. Šolsko vodstvo je sporazumno s sokolskim društvom priredilo proslavo 1. decembra. Razglasilo se je, da se proslava vrši po sv. maši v sokolski dvorani. V nedeljo dne 26. novembra 1933. je bilo oznanjeno v cerkvi, da bo v petek dne 1. decembra sveta maša ob 8. uri. Ob tem času se je zbrala šolska mladina in drugo občinstvo v cerkvi. Točno ob 8. uri pride gospod župnik pred oltar, zapoje »Te deurn« brez vsakega spremljevanja orgel in si odpeva sam, tako da je vse skupaj zgledalo tako žalostno kakor »Requiem« in o d id e.^ Ljudje — otroci čakajo, čakajo kdaj se bo začela sv. maša, toda gosp. župnik se več ne vrne. Čez nekaj časa vpraša gosp. šolski upravitelj cerkovnika, ki mu odgovori, da se je gcp. župnik premislil in da je že bral sv. mašo. Razočarani otroci in občinstvo odidejo v bližnjo sokolsko dvorano, kjer se je proslavil praznik ujedinjenja na dostojen način. Deklamacije, telovadba in govori so trajali dosti čez uro in bo ta proslava gotovo ostala v lepem spominu vsem onim, ki so se je udeležili. Le škoda, da je bila udeležba od strani občinstva minimalna. Podstarosta sokola je v svojem govoru omenil, da je udeležba pri takih proslavah na deželi merilo narodne in državljanske zavednosti dotičnega kraja. Ta zavednost pa je v Zrečah še zelo, zelo mala. Za usodo naroda in države. In čudovito! Ko Se ustvarjajo na vseh koncih in krajih vedno .”0ye partije, struje in frakcije, ko se pojav-•ia|o vedno novi poskusi posameznikov in •nalih skupin, da bi si v teh težkih časih za-Sotovili gast jn oblast, raste ona N. 0., ki lRm dnevnopolitičnih ambicij in koje član-niivM ne more pričakovati za svoje delo niti uukovanj niti nagrad. Zdravi instinkt na-ie ustvaril svojo Odbrano pred 25 leti, aravi instinkt naroda išče to Odbrano danes n vidi v njej edino mirno točko, kjer ni viharjev partizanskih strasti in osebnih ambi-edino mirno zatočišče, v katerem se bo 'ink° mirno posvetil složnemu in plodnemu ®lu za sebe, svoj narod, svojo državo in s °!e?a kralja. Ponosna Makedonija, divna n^.ri]a(lija, bogata Vojvodina so danes kom-sk • v vrstah N. O., sledili sta jim Hrvat-.“a m Slovenija ter predstavlja naša N. O. ®”es. res pokret, ki prepleta z neštetimi eeWnizaci'aiTli in stotis°e' svojega članstva iw0 ozem,ie divne Jugoslavije. Kako to? branik nimamo visoko donečih in lepo stili-o-rari Programov, mi ne obljubljamo na-’ Nasprotno, mi zahtevamo delo in žrtve. se v"6 ,aeiliramo za vstop v naše vrste, pa srn 6n množe od dneva v dan. In ponosni km°t i • prihnia med nas baš mali človek: fopj , k’ ie steber naše države in delavec, ta se k rn’oderni suženj. Oba sta izčrpana, oba veJ°rita za naibednejše živlienie, pa sta • iaar nacionalna in se vedno jačje oklepata {’ ® kaj. potem kaže baš to dejstvo že ^^ ^,^0 značilnost, da je N. O. statvi. • se ne formulirati v tiskanih Se rv> "Ji.nroeramih< da ie N. 0. element, ki P' volp naroda pojavi na pofcornici ve- dno takrat, kadar preživlja narod svoje najtežje čase. Rekel sem, N. O. nima svojega posebnega, lepo stiliziranega programa. Tega ji tudi ni treba, kajti pisani programi so in ostanejo krpa papirja. N. O. pa ima svoj nepisani program, ki je pa baš zato nespremenljiv. Ta naš program živi v srcih bednega kmeta in delavca, tli v dušah vseh iskrenih in poštenih Jugoslovanov, ta naš program se glasi kratko: »Vse za domovino in kralja!« čemu razširjati ta program in ga analizirati? Delaj za narod, stoj mu ob strani kot brat bratu, brigaj se za vse njegove težkoče in žrtvuj vse, da mu jih, če že ne odstraniš, pa vsaj olajšaš. Pojdi med ta narod ne radi svoje slave in časti, marveč v izvrševanju bratske ljubezni in bodi svojemu narodu vzgled nesebičnosti in bratske požrtvovalnosti. Narod je dober, hoče se mu pa ljubezni in miru, ker je naveličan prepirov in sovraštva. Zato pa se oklepa N. O., v njej vidi sebe samega, v njej vidi kažipot svojemu lastnemu mišljenju in delovanju, v njej vidi ono pot, ki ga bo edina očuvala neštetih razočarani in prevar, ki jih je doživel v svoii svobodni domovini. Drugi pravijo: Mi hočemo oblast, samo mi smo poklicani in sposobni, da vodimo to državo in ustvarimo v njej raj na zemlji. N. O tega ne pravi, ker ni nikak poseben organizem s posebnimi načrti in cilji, marveč ie nokret naroda, ki se zaveda, da se mora braniti in si zato ponovno ustvarja svojo lastno narodno obrambo. In kot je stonila naša N. O. v ozadie takrat, ko je zasijalo solnce svobode Jugoslovanom in ni bilo več treba prelivati krvi na bojnih poljanah, tako bo storila isto Narodna Odbrana tudi sedaj, čim bo dosegla svoj cilj. Svoj cilj? Ne, saj svojih ciljev nima! Stopila bo v ozadje, ko bo narod dosegel svoj cilj in ne bo več potreboval posebne obrambe ne samo proti zunanjim sovražnikom, marveč vsaj trenutno še mnogo bolj proti vsem onim osebam, ki v notranjosti rušijo državo, pa tudi proti vsem onim pojavom, ki uničujejo temelje narodnega in državnega obstoja in razvoja. N. 0. je živa vest, ki neprestano opozarja narod na njegove dolžnosti in mu predočuje njegove napake in slabosti. Ona je zunanji izraz narodove volje do zdravega razvoja in složnega dela. N. 0. ne izključuje nikogar, ni ljubosumna na nikogar, kajti čim več je delavcev, tem večji in tem naglejši bo uspeh. Toda kot narodni pokret mora N. 0. paziti, da je delo vseh teh delavcev dobro, pošteno ter usmerjeno v smer jugoslovanske nacionalne ideje. To je program N. O., ki je političen, čeprav N. O. ni politična organizacija v običajnem smislu besede. Je pa in mora biti politična v smislu široke državne in nacionalne politike. Tu ima svoje velike politične naloge in cilje, ki jih hoče in tudi mora doseči, saj je pokret zdravega državnega naroda, ki ne bi bil vreden življenja, če ne bi imel širokih političnih načrtov in čim višje zastavljenih ciljev. Pri njenem delu preveva Narodno Odbrano oni globoki optimizem, ki je bil in je še danes lasten našemu narodu v najtežjih trenutkih, ko gre za življenje in smrt. Ta optimizem je utemeljen tembolj, ker imamo Voditelja in Gospodarja, Čegar rokam lahko zaupamo, čegar željam in ukazom lahko sle- dimo brez vsakega pomisleka. Božja milost in volja naroda sta izročili pred 30 leti žezlo kraljevine Srbije v roki blagopokojnega kralja Petra Velikega, Osvoboditelja in Uje-dinitelja. Njegovo mirno in tiho, pa tako smotreno delo je dovedlo do zgodovinskih dohodkov v letih 1912. in 1913., njegov neugnani optimizem je vzdržal narod in državo, da sta se dvignila v novem blesku in sijaju po strašnem umiku preko Albanije, po novem morda še strašnejšem Kosovem polju v zgodovini Srbov. Pri tem svojem delu ga je podpiral njegov Veliki Sin, poznejši prestolonaslednik kraljevine Srbije in sedanji naš kralj Jugoslavije Aleksander I. Po zaslugi Njegovega yelikega očeta smo dosegli svobodo v svoji lastni državi, o kateri smo svoj-čas le sanjali, po zaslugi Njegovega Velikega Sina, našega kralja bomo dosegli dan, ko bomo v resnici ujedinjeni vsi, kar nas je Jugoslovanov v mejah in izven meja naše države, dan. ko se bo razprostirala kralje-v!na Jugoslavije preko vsega onega ozemlja, ki ji pripada po božjih in človeških pravicah, dan ko bo svoboden Jugoslovan lahko svobodno živel v svoji veliki Jugoslaviji. V tem res narodnem vladarju in kralju vidi N. O. prvo in glavno poroštvo, da se bodo uresničile sanje naših največjih mož in da bo zaplapolal naš jugoslovanski prapor preko vseera ozemlja od Tilmenta do Črnega morja, preko vse one zemlje, ki je bila naša in mora zopet postati naša. Zato Vas pozivam. da zakličete z menoj vred: Slava spominu Nj. Vel. kralja Petra Velikega. Osvoboditelja in Ujedinitelja! Naj živi, da zacaruje Veliki Jugoslaviji naš Gospodar, Nj. Vel. kralj Aleksander I. NAŠ POKRET OBČNI ZBOR OBLASTNEGA ODBORA NARODNE ODBRANE V LJUBLJANI V nedeljo 17. t. m. je polagal Oblastni odbor NO v Ljubljani obračun svojega enoletnega delovanja. Občni zbor se je vršal v posvetovalnici mestnega magistrata, ki je bila polna delegatov Krajevnih organizacij. Občni zbor nam je nudil točno sliko vsega delovanja NO in sliko njenih uspehov. Vodil ga je p. v. podpredsednik Oblastnega -cldbora brat Vargazon, ki je uvodoma pozdravil vse delegate in podail nekaj misli o Narodni Odbrani. Takoj nato je predal besedo oblastnemu tajniku bratu Venturiniju, kd je poročal: 25 let plodenoisnega dela je za nami m čeprav je to v zgodovini sicer kratka doba, vendar pri takem pokiretu pomeni ‘23 let neumornega in vztrajnega dela zelo mnogo. Narodna Odbrana je vzrasla ia, naroda samega in v kratkem času njenega delovanja so se začeli rušiti temelji mogočnih držav in velesil ter ustanavljale nove. Pri tem delu je imela NO mnogokrat odločilno besedo in njeni uspehi kažejo najlepše, kaj zmore disciplina in prava ljubezen do domovine. Zgodovina NO priča, da je tudi malemu narodu omogočeno svobodno življenje, če je narod borben in vatrajen in se ne straši žrtev za dosego iste. To je pokazala zgodovina predvojne Srh:je, katere velik del pa zavzema zgodovina NO. S ponosom lahko gleda NO na svoje de-to, čeprav ve, da jo čaka še velika naloga. NO je potrebna danes prav tako, kakor takrat, ko je bila ustanovljena, kajti danes niso razmere nič drugačne, kot so bile pred 25 leti. Spremenilo se je le toliko, da se na mesto male predvojne Srbije mora boriti jugoslovanski nairod proti notranjimi in zunanjim sovražnikom. NO se zaveda, da jo čajka težka naloga do uresničenja one velike ideje, ki jo je izrekel Stambolijski: »Mi nismo ne Srbi in ne Bolgari, mi nismo ne Hrvati ne Slovenci, mi smo Jugoslovani in kot taki bomo složno nastopili k intenzivnemu delu velike Jugoslavije, ki mera segati od Črnega pa do Jadranskega morja. NO se ne bo strašila nobenih groženj in žvenketanja z orožjem, kajti ves naš. narod bo o pravem času stopal v strnjeni vrsti na branik za svojo grudo. V nadaljnjih svojih izvajanjih je tajnik podal v kratkem program NO v socialnem, nacionalnem in gospodarskem polju in odločno povedal, da dokler ne bo uresničen njen program, da toliko časa tudi NO ne bo mirovala. Povdaril je, da si je to nalogo vzela NO že ob ustanovitvi in prav tako jo je, kolikor mu je bilo možno, izvajal tudi dosedanja odbor. V odboru je bilo radi lažjega in uspešnejšega delovanja več odsekov, kakor: orga-niKatrričnii, viteški, politični in tiskovni ^ odsek. Vsi ti odseki so se marljivo spravili na delo, ki ga pa kljub dobri volji in resnemu prizadevanju niso mogli (izvršiti, to pa radi tega, ker je tudi tu primanjkovalo dobrih delavcev. še bolj pa je onemegočevalo uspešnejše delovanje finančno vprašanje. Propagando in širjenje idej NO je vršilo glasilo »Pohod«, okrožnice, sestanki in potom radia. Geslo in bojni klic NO je: Pohoditi in pomandirati moramo vsako nepošteno delo. Smo za dTŽavo, nacionalnost in poštenje, smo preti krivicam, proti korupciji, laži in piv ti izkor išče vanjem, in prav to geslo in bojni klic je privabil marsikaterega somišljenika in prav zato se je NO v teku enegai leta razširila na 44 organizacij na teritoriju širom bivše ljubljanske oblasti. Za tem je tajnik poročal o podrobnosti vseh važnejših akcij in prireditev ter o uspehu istih. Posebno je omeniti dejstvo, da se je na iniciativo Oblastnega odbora NO v Ljubljani posrečilo ustvariti temelj za dosego enotnega nacionalnega foruma vseh organizacij, kd zastopajo v svojem programu jugo-slovensko idejo. Da se pritegne v NO vse sloje je Oblastni odbor čutil potrebo, da se usitanove posebne sekcije in tako obstojajo danes poleg sekcije trgovcev tudi sekcija inženjerjev, zdravnikov in da se snujejo še druge važne sekcije. Prav lepe uspehe kaže tudi akcija za zaščito vlagateljev. V svojem poročilu je tajnik polagal posebno važnost na koristnost radio predavanj in je poleg predavanj najuspešnejše sredstvo za razširjanje idej NO. Sicer so se do sedaj vršila radiic-predavanja vsakih 14 dni in to po pol ure, toda doseči bo treba, da bo dal Radio na razpolago NO vsaj pol ure tedensko. V vsem poročilu tajnika smo lahko uvideli, da je Oblastni odbor kljub velikim zaprekam in pomanjkljivostim vzorno vršil svojo nalogo in da bo bodeča odbor moral poleg ogromnega dela premagati tudi te zapreke, ki jih dosedanji odbor ni mogel in ki so precej zavirale delo. Končal je z izjavo, da hoče NO Ati po svoji poti naprej do končnega cilja, do ustvaritve socialno pravične in urejene velike Jugoslavije. Za tem je sledilo poročilo Oblastnega čel-nika viteških sekcij brata Kokolja, ki je v svojem poročilu najprej zavračal očitke, češ, da je NO fašistična, oziroma hitlerjanska organizacija. Povdaril je, da je NO obstojala že pred 25 leti, ko ni bilo o fašizmu ali hitler-janstvu niti duha ne sluha in torej niso četniki NO nikaka kopija. Povdaril je razveseljivo dejstvo, da se vrste borcev vedno bolj širijo in da pristopajo v te vrste vsi slojd našega naroda, ter da pretežni del tvorijo kmečki fantje in delavci ter dijaki. Kakor povsod, tako je tudi tukaj glavni vzrok, da se viteške sekcije niso razvile tako, kot bi se morale, finančen položaj, kar nam postaja povsem razumljivo, če pomislimo kakšno je finančno stanje članov samih. Glavna naloga Oblastnega čelništva bo v prv,i vrsti uraivnovešenje finančnega stanja, brez katerega je onemogočeno vsako aktivno delovanje. Toda kljub temu, da se mora NO oziroma čelništvo boriti s finančnimi težkočami, je dosegla pri organizaciji tak razmah, ki je mogoč samo pri požrtvovalnem članstvu in prti' razumevanju naroda, da nam je talka organizacija potrebna. Oblastni čelnik je svoja izvajanja končal., s prepričanjem, da je vodstvo viteških sekcij na pravd poti, kar dokazujejo vedno številnejše vrste boroev im oiimivečje zanimanje jaiv-nosti za viteško sekcijo.i Zahvalil se je vsem sodelavcem in borcem za vzorno delovanje pri organizaciji in jih pozval naj bodo še naprej zvesti čuvarji idej NO, kajti le disciplinirani sili bo uspelo doseči svoj smoter. Naslednje poročilo je podal brat Sancin, banovinski starešina Omladine NO. Uvodoma je podal vso zgodovino pokreta Omladine NO in njenega razvoja. Pred vsem je povdaril dejstvo, da Omladina NO ni našla v vrstah mlade inteligence to pred vsem aikademskega naraščaja takega odziva, kot bi se pričakovalo in je zato tudi navedel par vzrokov. Zahteval je pred vsem boljšo vzgojo srednješolcev Omladine, kajti na univerzo pride človek že kolikor toliko dograjen v sivojem p ii-tičnem In nacionalnem mišljenju. Zato se je banovinsko vodstvo Omladine vrglo pred vsem na organiziranje svojih sekcij na deželo in industrijske centre, kajti kmečka in delavska omladina je še v svojem jedru nepokvarjena In treba ji je le dobrih voditeljev, da se ustvari iz nje nacionalno misleče in borbene Omladince. Uspeh enoletnega dela banovinskega vodstna Omladine je bil z ozirom na težek položaj, v katerem se nahajajo vsi naši nacionalni po k reti, zelo velik, saj obstojajo danes po vseh večjih 'krajih Dravske banovine sekcije Omladine Narodne Odbrane, ki so najaktivnejši del Narodne Odbrane in tudi njena bodočnost. Tudi Oblastni odbor je sam uvidel potrebo Omladine in je banovinsko starešinstvo v njegovi akciji v vsem 'potrebno. Največ uspeha pa so nam prinesli [informativni sestanki, ki jih je prirejalo banovinsko starešinstvo v letnih počitnicah, ki so se vršili v vseh večjih krajih Dravske baniov,:ne in čijdh uspeh je bdi 5 novih močnih sekcij, v pretežni večini delavska in kmečka mladina. Ves referat brata Sancina je izzvenel v zahtevi, da se mora začeti z najaktivnejšim delovanjem in da mora biti pok ret NO barben ter da mora iti ravno po svoji pati brez ozira na levo in desno. Za njim pa je dal poročilo brat Matelič o akciji »Svoji k svojim«, ki stremi pred vsem za tem, da se pri nas uvede kcmzuin domačih proizvodov in v kateri so do sedaj organizirani že skoraj vsi domači producenti. Poleg poročila o akciji »Svoji k svojim« je podal tudi blagajniško poročilo mesto odsotnega blagajnika brata Kobenterja, ki je spremljal brala Trifunoviča k g. banu dr. Marušiču. Iz blagajniškega poročila samega smo lahko uvideli, da se je moral ves pokret b>-riti s finančnimi težkočami, kajti denarni pro-nvet je bil kljub veliki organizaciji primeroma zelo majhen. Večina izdatkov je šlo za administracijo in tisk. Po teh poročilih je predsedujoči brat Vargazon otvoiil debato. Debata sama je bila zelo živahna, pr,i kateri so sodelovali skoro vsi delegati. Ves občni zbor je potekel složno in v enodušni zahtevi vseh delegatov o aktivni in borbeni Narodni Odbrani. Po končani debati je brat dr. Lulik predlagal razrešaioo dosedanjih odborov, kd je bi-la^sioglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen' za predsednika brat dr. Josip Cepuder .n v Oblastni odbor 14 izvršnih članov. Ti so: Briičič Matko, Dežela Viktor, Dominco Bogdan Jež Janko, Kobenter Franc, Kostanjevec Joco, Kokolj Franjo, Kosec Filip, Lipnik Janko Matelič Miroslav, Mlekuž Vekoslav, dr. Reya Oskar, Sancin Boris in Vargazon Ernest. Izvolitev brata dr. Cepudra je bila sprejeta z viharnim aplavzom. Pri slučajnostih je brat Dominco dokazovali potrebo učiteljske Narodne Odbrane, ki naj razširja idejo NO med najširšimi plastmi. Občni zbor je poveril nalogo organiziranja učiteljev bodočemu oblastnemu odboru in soglasno odobril potrebo take sekcije. Po nekaterih manj važnih slučajnostih je predsedujoča zaključil občni zbor s pozivom vsem delegatom na vztrajno delo za dosego V tJCUlI “ , * , v 1 l v v čilijev ter z željo, da bo bodoče leto se uspe*-nejše kot je bilo preteklo. Službene vesti Oblastno čelništvo Viteških sekcij in Dravsko starešinstvo Omladine Narodne Odbrane javljata vsem svojim članom, da se vrši dne 29. t. m. ob 18. uri 30 min. v ljubljanskem radiu predavanje Narodne Odbrane. Ker bo predaval Oblastni čelnik Viteških sekcij Kokolj Franjo o temi »Viteške sekcije Narodne Odbrane« je dolžnost vsakega člana, da predavanje po možnosti posluša; posebno ker je poznavanje vprašanja, ki ga bo predavanje obravnavalo, izredno važno. Dravsko starešinstvo je prejelo od poštne direkcije v Ljubljani sporočilo, s katerim se mu stavlja na znanje, da je gospod minister prometa z naredbo P. T. br. 88.996 od 5. decembra 1933. dovolil, da se smejo nalepljati propagandne markice z Veliko Jugoslavijo, ki jih je podpisani odbor izdal, na vse poštne pošiljke. — Tem potom stavljamo to rešitev ozirom odlok Prometnega ministrstva vsem interesentom na znanje v svrho nadaljnega ravnanja. Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da -poberejo članarino za tekoče leto. Družba želi tudi, da podružnice čim preje razpečajo poslane razglednice, narodne kolke in bloke v prid skladu septemberakih žrtev. Zavedajmo se ter storimo Srojo narodno dolžnost, sicer »e nam bode nag narodni sovražnik rogal. Za božič in novo leto kupujte Ciril Meto* dove razglednice! Tako podpirate domačo obrt, domače umetnike, pa tudi našo obrambno šolsko društvo. Razglednice se naročajo pri C. M. pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Strelska družina v Ljubljani obvešča članstvo in prijatelje strelskega športa, da se bo sobno streljanje pri Levu v bodoče vršilo vsak četrtek od 20. ure naprej. Streljanje dne 28. t. m. (v četrtek po Božiču) odpade. Vabimo strelce, da se v čim večjem številu udeležujejo strelskih vaj. Novomeška streljačka družina je začela z rednim sobnim streljanjem in sicer: Vsako sredo ob 8. uri zvečer v gostilni g. Paula (Miško), vsak četrtek ob 8. uri zvečer na kegljišču g. Murna na Bregu. — Odbor prosi, da se vsak član tedensko udeleži vsaj enega streljanja. Istotam sprejema dežurni član pri-j a ve novih članov in članic. Novomeška stre-ljačka družina obvešča že sedaj celokupno javnost in vse okoliške streljaoke družine, da bo novomeška družina priredila veliko plesno veselico na dan 1. februarja 1934. ob 8. zvečer v Sokolskem domu. — Odbor. Strelska družina Konjice je imela 7. t. m. svoj redni letni občni zbor v Narodnem domu. Udeležba članstva je bila skoro polnoštevilna vkljub slabemu vremenu. Iz poročil posameznih funkcionarjev posnemamo, da je bilo delo družine od ustanovitve, t. j. 17. septembra! 1932 naprej povsem uspešno in je družina izpolnila ves delovni program. Pridobila si je krasno strelišče, pr akti'mo in ugodno urejeno. Slovesna otvoritev srtrelisča v^ mesecu avgustu je prinesla družini lep gmotni an moralni uspeli. S sosednima družinama v Ločah in Skomerju je bila v najožjih stikih an ju moralno podprla. Družina in a 4 puške, od 6000 metkov je bilo izstreljenih 5720, oprema strelišča je v vzornem redu. Sedaj si je družina nabavila tudi puško za sobno streljanje in potrebno municijo zanjo. Po novem letu se bo takoj pričelo s sobnim streljanjem- Denarnega prometa je bilo 21.271 Din 50 p, izdatkov 20.167 Din 75 p, stanje blaga ne izkazuje 1.103 Din 75 p. Članov je 68, članarina je bila določena za prihodnje leto na 18 Din letno. Spremenila so se pravila v toliko, da se vrši odslej redni letni občni zbor v mesecu decembru. V prihodnjem letu hoče družina gojiti v zimskem času sobno streljanje, v poletnem času pa sistematično streljanje na strelišču, pridobiti bo treba v družino dobre kmečke fante, vzgojiti izborne strelce in se udeleževati strelskih tekem. Za predsednika družine je bil izvoljen soglasno zdravnik dr. Goričar Ante, v odbor pa notar Jereb Rado, advokat dr. Mejak Ervin, hranilniški tajnik Vališer Srečko, zdravnik dr. Rudolf Ivo, sreski načelnik dr. Suhač Mate, tajnik cestnega odbora Blasin Roman, učitelj Malenšek Ailojrziij, gozdar Mediva Anton, kmetijski refe-rent Nemec Ivan, žand. komandir Padežanin Miloš, zas. uradnik Žagar Ciril, za revizorje pa žel. uradnik Nardin Nande, adm. kapetan Nedilika Ivan an sod. oficial Vončina Milan. SAVEZNA STRELJAČKA DRUŽINA V PREDDVORU je imela 17. t. m. svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila. razen par zadržanih članov, polnoštevilna. Društveni iunkcijonarji so podali izčrpna poročila. Najbolj aktualna je zgraditev strelišča. Z deli se jeseni ni moglo pričeti, pripravil se je le teren. Druga dela pa je oviralo neprestano deževje, zato se je zgraditev strelišča preložila na pomlad, cim bo vreme dopuščalo delo. Nabiralna akcija in tostvarne priprave so v teku. Soglasno je bil izvoljen po večini stari odbor: predsednik š. upr. Jocif P., podpreds. g., upr. Sosič Tone, blagajnik Vidic Franc, i ;- Arni ctnnipp. tninik Tičar Frani' poštar, odborniki pa Križnar J.. Weiseisen J., Nič Maks in Arh Janez. Družina šteje 95 članov. Ker še nima strelišča in pušk ni imela strelskih vaj razen dveh z malokalibersko puško. Ker je bil dan zborovanja slučajno roj-dan Nj. Vel. kralja se je isti obenem proslavil z nagovorom predsednika. Pozivajoe člane na čim agilnejše sodelovanje, je predsednik zaključil občni zbor. Strelski bratski pozdrav! STRELSKA DRUŽINA V GUŠTANJU Na občnem zboru dne 17. decembra t. I-* na kraljev rojstni dan. si je Savezna streljačka družina v Guštanju soglasno usvojil^ za sebe še ime Malgaj. Sedaj pa člani Sav. Streljačke družine Malgaj v Guštanju, pokažite, da je družina vredna svetlega imena Malgaj! Sledite strelci vedno in povsod svetlemu vzgledu neupogljivega junaka, brezkompromisnega Jugoslovana in vnetega Sokola, poročnika Malgaja! Samo kot tak je mogel Malgaj zmagati desetkratno premoč nemških nacijonalcev, narodnih odpadnik«' in socialističnih »internacijonalcev« pri Velikovcu. Neupogljivega nacijonalista, Jugoslovana in Slovana naj niti za trenutek ne premotijo slovanstvu toliko škodljiva gesla raznih internacijonal! Na občnem zboru so se razmere v družini znatno razčistile vsled energičnega nastopa članov Narodne Odbrane. Neupogljiv jugoslovanski nacijonalisti so v odboru zopet dobili večino. Od manjšine pa pričakujemo, da bo tako lepo govorjene besede o narodni slogi spremenila tudi v dejanja, kar bo ple' menitemu in viteškemu streljskemu pokretu v korist, še bolj pa bo to koristilo jugoslovanski nacijonalni misli ob meji. Za kralja in narod! Živela Jugoslavija! UTRDIMO NAŠO MEJO Z ŽIVIMI TRDNJAVAMI! Obmejni dravograjski srez je glede pre-hoda kralju in državi sovražnih elementov na slabem glasu. To trditev menda ponovno dokazujejo tudi najnovejši dogodki... Z zadoščenjem čitamo, kako v južnih krajih naše države sodeluje civilno prebivalstvo z velikimi uspehi z organi javne varnosti. Ali ne bi bilo kaj takega potrebno tudi v dravograjskem srezu? Bojimo se, da pri nas še vse preveč prevladuje mentaliteta iz prejšnjih časov, ko so se uniformirani varnostni organi zgražali že ob sami misli* da bi morali imeti v civilistih svoje sodelavce. Prepad med državnimi varnostnimi organi in civilnim prebivalstvom, strah in nezaupanje, bo treba s primernim postopanjem odstraniti. V prebivalstvu je treba vzgojit« tisto državljansko zavest, da so n. pr. orožniki kot čuvarji javne varnosti narodu prijatelji, v orožnikih pa je treba vzbuditi malo več demokracije. Prijavo slučajev, ki škodujejo državi in s tem tudi ljudstvu v tej državi’, je treba smatrati za državljansko dolžnost; kdor pa smatra tako prijavo za sramoto* je prav gotovo simpatizer škodljivcev države, včasih nevarnejši od škodljivca samega. V celi Mežiški dolini je menda le e*> sam krajevni odbor Narodne Odbrane, m sicer v Guštanju. Tu se je pokazalo, da je sodelovanje med NO in organi javne varnosti rodilo krasne sadove v korist državi, prav posebej pa še domačemu prebivalstvu. Zah-bog pa to ni tako v drugih krajih Mežiške doline in celega sreza. Tako smo bili presenečeni, ko so oblasti nasedale obrekovalcem četnikov Narodne Odbrane. Še iščejo v četnikih NO vsako popito kapljico sadjevca (ubogi kraljevič Marko, kako bi bil sedaj li zaničevan!), ne vidijo pa v teh četaših krepke volje za obrambo državnih interesov ob meji! Vprašati bi bilo treba, kdo je tisti, ki obrekuje in zakaj obrekuje in ali ne obrekuje radi tega, ker je sovražnik gesla NO-Za kralja in državo! Toda, kdor je pravi Narodni odbranas, gre krepko svojo pot dalje, ponosno tudi preko nerazumevanja po ljudeh, ki se še niso otresli prahu, ko so se valjali_ ali med inter-nacionalci ali pa med sebičnimi separatisti- V vseh važnejših krajih sreza se bodo ustvarila četaška gnezda NO, ki bodo imela na piki vsak gib naših nacionalnih nasprotnikov in vsak prijazen nasmešek, ki bo veljaj tem nasprotnikom, pa naj pride od te ali one, uradne ali neuradne strani. Sile, ki nastajajo v nas, čutimo in vemo, da smo 2 vsakim dnem močnejši. Za svoje verne člane, >male« ljudi, ki pa so prav veliki, pa zahtevamo več upoštevanja pred drugimi. Tudi gospodarska in socialna misel NO mora prodreti. To je v interesu države! _ Krajevni odbor NO Ljubljana-šiška sporoča, da se vrše redne odborove seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu v Šiški. Tu se sprej©®*! tudi prijavnice novih članov ter se P°uu‘ članarina.___________________ — --------------- LISTNICA UPRAVE Prihodnji številki »Pohoda« bomo priložili poštne položnice. Prosimo vso cenjen -naročnike, da se jih poslužijo in da nakaze] naročnino, če ne za vše leto Din 40‘—, P vsaj za pol leta Din 20—, ali za četrt leta Din 10*—. ... . Obenem pozivamo tudi vse zamudni*«* ki naj takoj poravnajo svoje zaostanke. Z z»' četkom prihodnjega leta moramo biti na jasnem, koliko imamo rednih naročnikov. Vse naeionaliste-Bitatelje >Polioda« P® prosimo, da širijo naše glasilo med najširše plasti naroda in nam pridobivajo novih naročnikov. Uprava »Pohoda«. #dg*T*rnt »rednik Miru*!*, Mmi>U«. - m H»r«dn* »hrambn« tiskovno zadrugo, r. a ■ Brneg< Vargazon Tisk« tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi t LJablJani