NAŠE SODELOVANJE Z ZDRUŽENIM PODJETJEM ISKRA
Znano je, da sestavljajo slovensko industrijo številne majhne delovne organizacije, če izvzamemo nekaj večjih, ki so se razvile v povojni dobi. Te delovne organizacije so zaradi svoje zastarelosti finančno in proizvodno šibke
organizirano trgovsko mrežo doma in v tujini. Na tujem ima trenutno šest lastnih trgovskih firm, na domačem tržišču pa sedemintrideset predstavništev z lastnimi trgovinami.
ISKRA ima sedaj 17.900 zapo-
skladišče Per
214/1972
9720358,9
COBISS e
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
in v večini primerov v današnjem razvoju znanosti in tehnike nesposobne zadostiti vse večjim zahtevam domačega in tujega tržišča. Zaradi tega se je zlasti v zadnjem času začelo združevanje slovenskih podjetij v močne industrijske enote v katerih je lažji, hitrejši in uspešnejši ekonomsko tehnični napredek, bolj učinkovito vključevanje na domače in zunanje tržišče ter boljša stopnja akumulacije, ki glede na tržno konkurenco in tržne pogoje omogoča pospešen nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva.
V času sedanjega in bodočega razvoja našega in svetovnega gospodarstva je torej nujno, da se podjetja združujejo v močne industrijske organizacije, sposobne vključevati se v mednarodno delitev dela.
Znano je, da je naš delavski svet v letu 1971 in v letošnjem letu, pa tudi v prejšnjih letih, večkrat razpravljal o možnostih koristne integracije z drugimi podjetji, s katerimi bi se dopolnjeval in razvijal dolgoročni program naše bodoče proizvodnje.
Delavski svet prejšnje mandatne dobe je celo imenoval posebno strokovno skupino, ki je zasledovala proces integracije podjetij in iskala možnosti, da bi se tudi naša delovna organizacija vključila v ta proces. Glede tega so že poznani razgovori z GORENJEM v Velenju, ki pa niso pripeljali obe podjetji do konkretnih sklepov glede njihove integracije.
POJAVILO SE JE ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA
Združeno podjetje ISKRA je našim članom kolektiva že dobro poznano, saj je danes velik koncern elektroindustrije, ki izvaža 15 °/o svoje proizvodnje, njena zunanja trgovinska menjava pa znaša več kot en odstotek celotne jugoslovanske trgovinske menjave. ISKRA pa želi še povečati ta odstotek. Njena žellja je, da bi izvozila 30 % svoje proizvodnje.
Združeno podjetje ISKRA sestavljajo samostojne specializirane tovarne, ki upravljajo proizvajalna sredstva, samostojno ugotavljajo dohodek in ga delijo. Te so tudi temeljni samoupravni organizmi.
Znani ISKRIN zavod za avtomatizacijo združuje tehnične službe skupnega pomena in opravlja pretežni del bazičnih raziskav za razvoj posameznih tovarn. Ta zavod, ki obstoja že deset let je bil iniciator tehničnega in tehnološkega napredka ISKRE.
ISKRA ima močno in solidno
slenih delavcev, do leta 1976 pa se bo to število zaposlenih povečalo na 24.000.
DS JE SKLEPAL O SODELOVANJU Z ISKRO
Kot smo že uvodoma omenili, je delavski svet zasledoval integracijske procese in o tem večkrat razpravljal. Na seji dne 26.
9.	1972 je vodstvo podjetja predložilo konkretne in jasne predloge za uresničitev integracije našega podjetja z združenim podjetjem ISKRA. Obširno pojasnilo o pripravah na to združenje je podal na seji v. d. glavnega direktorja dipl. ing. Miro Jančigaj. Člani delavskega sveta pa so prejeli pred sejo vse potrebne podatke tako, da je razprava na seji potekala v interesu čimboljše odločitve.
Po končani razpravi in tehtnih obrazložitvah je delavski svet sklenil, da da načelno soglasje vodstvu podjetja, da nadaljuje s postopkom za vključitev našega podjetja v sestav Združenega podjetja ISKRA in potrdil tudi program po katerem naj se razvijajo nadaljne akcije.
PROGRAM VKLJUČITVE
Program vključitve vsebuje več točk od katerih so bile nekatere že izvedene. Tako sta imela že oba delavska sveta seje na katerih je bilo sklenjeno, da sta soglasna za vključitev EMO v združeno podjetje ISKRA. Oba delavska sveta sta imenovala tudi člane komisije, ki bo skrbela za izvedbo programa.
V programu je predvideno, da bo skupen sestanek predstavnikov družbeno političnih organizacij obeh podjetij dne 15. oktobra, na katerem bodo obravnavali pro-gramsko-tehnične in finančno-ekonomske analize o upravičenosti vključitve EMO v združeno podjetje ISKRA. Do 15. oktobra bosta tudi ločeni seji poslovnih odborov obeh podjetij, na katerih bodo obravnavali navedeno gradivo in predlog statusne pogodbe.
Najkasneje do 24. oktobra bo ponovna seja delavskega sveta EMO z nasiednjim dnevnim redom:
1.	Obravnava programsko-teh-nične in finančno-ekonomske analize o upravičenosti integracije;
2.	Obravnava sklepa, da se gradivo da v obravnavo delovni skupnosti EMO in
3.	Razpis referenduma.
Do 20. novembra bodo gradivo obravnavale delovne skupine v EMO. Na sestankih delovnih skupin bo dana tudi informacija o sestavu Združenega podjetja
ISKRA in o vključitvi EMO v to podjetje.
Referendum o vključitvi mora biti po programu opravljen v EMO do 24. novembra.
Po končanem referendumu bodo ločene seje delavskega sveta EMO in Združenega podjetja ISKRA na katerih bodo obravnavali:
1.	Ugotovitev ali se je delovna skupnost EMO izjavila na referendumu za vključitev;
2.	Sklep o vključitvi;
3.	Sklep o podpisu statusne pogodbe;
4.	Sklep delavskega sveta Združenega podjetja ISKRA za dopolnilne volitve v delavski svet Združenega podjetja ISKRA in
5.	Sklep o pripojitvi za vpis v register gospodarskih organizacij.
Dopolnilne volitve v delavski svet Združenega podjetja ISKRA morajo biti izvedene do 31. januarja 1973.
UTEMELJENOST VKLJUČITVE
Iz dokumentiranega gradiva, ki je bilo obravnavano na seji delavskega sveta, je utemeljenost vključitve podjetja EMO v Združeno podjetje ISKRA dokazana.
Z vključitvijo se bo povečala kreditna sposobnost EMO in bo tako omogočeno najetje kreditov za deblokado žiro računa, za modernizacijo linije težke posode in za bodočo uspešno rast EMO.
Poleg tega so še drugi interesi za obe podjetji, ki narekujejo tako združitev — zlasti naslednji:
EMO je dana možnost, in vizija vodilnega podjetja celjske regije in kondenzacijskega jedra širšega združevanja ob najširših samoupravnih pravicah in največji organizacijski samostojnosti.
Z Iskra—Commercom so dane na razpolago zelo razvejane poslovne in tržne mreže doma in v inozemstvu in s tem nove možnosti pospešene ekspanzije.
Pravica koriščenja izsledkov in analiz marketinga Iskre in s tem lažjega in pravilnejšega programiranja strategije bodočnosti.
Možnost, da oblikovanje izdelkov najde nove kreativne vzpodbude ob Iskra-Designu, kar olajšuje plasmanske možnosti na tržiščih in zagotavlja doseganje boljših prodajnih pogojev.
Razpolaganje z izsledki znanstvenih fundamentalnih in razvojnih raziskav in rezultatov dela skupnih tehničnih in tehnoloških služb, kar omogoča hitrejši tehnološki in organizacijski napredek ter sistematsko izkoriščanje notranjih rezerv in pospešuje rast ter razvoj 'proizvodnega potenciala.
Posluževanje vseh drugih specializiranih strokovnih služb ZP Iskre in s tem povečanja poslovnosti EMO.
Iskra je izrazila po svojih predstavnikih pripravljenost sprejeti EMO v svojo skupnost zaradi tržno zanimivega programa EMO, ki ni v koliziji z Iskrinim programom; tehnološke, programske in tržne sorodnosti EMO; mnenja, da je sedanje kritično stanje EMO le prehodnega značaja, ki ga je možno naglo ozdraviti; vnašanja novih višjih kvalitet v Iskro zaradi povečanja obsega in količine; povečanja trendov ekspanzije; pripravljenost Ljubljanske banke pomagati v sanaciji in pri investiranju EMO.
(Dalje na 2. strani)
Vinko Turnšek, varilec: »Ce je združitev z ISKRO potrebna zato, da se okrepi gospodarstvo obeh podjetij in bodo boljši rezultati
dela, potem je taka združitev za-željena. Sicer pa o tem ne vem mnogo. Vem samo toliko, kolikor sem slišal po radiu in televiziji«.

Jože Tifengraber, vratar: »Slišal sem, da se nameravamo združiti z ISKRO. Kaj več o tem ne vem povedati. Menda je DS sklepal o tej združitvi. Ce bo nam in ISKRI bolje šlo, potem je vse v redu«.
NAŠE SODELOVANJE Z ZDRUŽENIM PODJETJEM ISKRA
boljša preskrba bo tudi večji uspeh. Mi radi delamo, če vemo zakaj, saj je boljši zaslužek tudi večje zadovoljstvo«.
nati le na lastne sile in delati na vseh področjih še bolj prizadevno kot doslej, da se izkopljemo iz težav«.
Marica Markič, črtalka:	»Ne
vem mnogo o nameravani združitvi z ISKRO. Taka stvar je dobra, če bo potem res bolje. Če bo delo in dober zaslužek potem je vse v redu«.
Jožica Novačan, robilka: »Nekaj sem slišala o integraciji z ISKRO. O tem pa ne vem skoraj nič, saj nam niso še povedali. Želim, da bi bilo delo in boljši zaslužek. Če bo tako, potem sem za tako integracijo«.
Ivan Leben, skupinovodja: »Menim, da je ISKRA solidno podjetje. Imam občutek, da je taka integracija koristna za obe podjetji. ISKRA ima bogate izkušnje pri modernizaciji procesa proizvodnje in nam lahko pomaga.
Boljši delovni uspeh pa je odvisen od nas samih. Moramo se polagoma znebiti nevšečnih težav nelikvidnosti«.
Martin Tacer, skladiščnik: »Združevanje podjetij je sedaj nekako v modi. To je dobro, če je gospodarsko utemeljeno. Če pa ni, potem tudi združitev nič ne pomeni. Mislim, da moramo raču-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vinko Tamše, varilec: »Združevanje podjetij je koristno, če je gospodarsko res utemeljeno. Več o tem ne morem povedati ker nisem seznanjen o razgovorih z ISKRO. Manjka nam materiala, da bi bolje delali. Če bo potem
Stanko Risman, topilec emajla: »Brigam se za to, da bi dosegli plan v topilnici. Manjka nam materiala. To so hude težave. O integraciji le malo vem. Če bo boljša preskrba z materialom in bomo imeli delo in zaslužek, potem bo taka integracija v redu. Želim, da bi ne bilo v bodoče toliko težav v proizvodnji kot jih je bilo doslej«.
NOV PRAVILNIK
Že do sedaj je bil v veljavi pravilnik o tajnostih podjetja, ki ga je pred leti sprejel delavski svet. Ta pravilnik pa ni več u-strezal nekaterim spremembam zakona, zato je bil predložen delavskemu svetu nov pravilnik pod naslovom: Pravilnik o zavarovanju in zaščiti tajnosti podjetja.
Ta pravilnik ureja v podrobnostih tajnosti podjetja. Med drugim določa, kaj se smatra kot poslovna tajnost podjetja tj. kateri dokumenti in podatki so take vrste.
Po tem pravilniku so strogo zaupni tisti podatki in dokumenti, ki se nanašajo na poslovanje pod-
jetja, za katere se ugotovi, da bi lahko nastale zelo škodljive posledice za podjetje, če bi bili odtujeni in prišli v roke nepoklicanim osebam.
V 4. členu pravilnika je določeno, kdo presoja, če so dokumenti ali podatki zaupne ali strogo zaupne narave.
Vsebina nekaterih členov tega pravilnika točno opredeljuje, kateri podatki se smatrajo kot državna in kateri kot uradna tajnost.
Pravilnik o zavarovanju in zaščiti tajnosti podjetja so prejeli vsi vodilni delavci, ki morajo z vsebino tega pravilnika seznaniti vse svoje podrejene sodelavce.
NOVA DELOVNA MESTA
Delavski svet je na predlog poslovnega odbora sklenil, da se u-vedejo naslednja nova delovna mesta:
— o —
Zaradi reorganizacije dela na področju obračuna osebnih dohodkov se ustanovijo nova delovna mesta:
—	vodja obračuna osebnih dohodkov,
—	vodja izplačil in analiz o-sebnih dohodkov,
—	obdelovalec in kontrolor dokumentacije in tabel
ter ukineta delovni mesti:
—	vodja knjigovodstva osebnih dohodkov,
—	obračunovalec OD.
V zvezi z ustanovitvijo in organizacijo industrijske prodajalne se ustanovijo delovna mesta z naslednjo analitično oceno:
—	poslovodja prodajalne: 617 točk, pl. skupina: 26, din/h: 9,20;
—	prodajalec: 430 točk, pl. skupina: 17, din/h: 6,35;
—	blagajnik-administrator: 430 točk, pl. skupina: 17, din/h: 6,35.
Na predlog tehnologije površinske zaščite, službe osvajanja: procesa SETR in SPO se ustanovijo delovna mesta:
^— vodja elektroforetske lakirnice,
—	upravljač elektroforetske lakirnice,
—	pomočnik upravljača elektroforetske lakirnice
in ukineta delovni mesti:
—	upravljač lakirnice — DM 958,
—	laborant — št. DM 959.
DOPISUJTE
EMAJLIREC
3
EMU^iec-
DEJAVNOST VARSTVA PRI DELU
Za čim boljše izvajanje varstva pri delu, je oddelek varstva pri delu mnogo storil za odpravo nevarnosti na delovnih mestih, poglobitev znanja iz varstva pri delu ter uveljavljanje zakonskih predpisov v praksi.
V	ta namen je vršil redne preglede delovnih naprav in sredstev dela, o ugotovljenih nepravilnostih pa je redno obveščal vodstva posameznih oddelkov, kakor tudi službo osnovnih sredstev.
Izvršil je ponovni preizkus znanja za vse vodstvene delavce v proizvodnji in prodaji. Za pripravo testnih vprašanj za razne stroke, je bilo porabljeno ogromno časa, prav tako pa tudi za preizkus znanja. Na slednjega je mnogo vplivala neredna udeležba in slabo poznavanje problemov iz varstva pri delu. To je bil tudi vzrok, da so mnogi morali ponavljati preizkus znanja tudi dvakrat ali celo trikrat.
V	cilju, da se novo sprejeti delavci čim bolj spoznajo z varnostnimi predpisi in nasploh s problematiko varstva pri delu, so se zanje vršila stalna predavanja iz varstva pri delu, kakor tudi preizkusi znanja. Rezultati teh preizkusov pa so v glavnem manj uspešni. Vzrok temu je predvsem stalno upadanje šolske izobrazbe pri novih delavcih in zelo majhna zainteresiranost posameznih vodstvenih delavcev za uspeh svojih delavcev.
Prav tako so se vršili seminarji za emajlirce, voznike viličarjev, upravljače stiskalnic in strojnih Škarij, upravljače dvigal itd., povsod z največjim poudarkom na varnosti pri delu.
Ob obisku predstavnikov republiške inšpekcije dela je bilo dogovorjeno, da se za vsa delovna mesta izdelajo navodila za varno delo. Nosilci te naloge naj bi bili vodje oddelkov in skupinovodje. Končni rok za izdelavo teh navodil je bil postavljen 30. 9. 1972. V sektorju proizvodnje je zadeva v teku, medtem ko tega ne moremo reči za sektor tehnične priprave.
S predstavniki republiške inšpekcije je bilo dogovorjeno, da bomo pripravili program sanacije problemov varstva pri delu na najbolj nevarnih strojih ter ga dostavili republiški inšpekciji de-
la. V ta namen je oddelek varstva pri delu že pripravil seznam strojev, ki bi prišli v poštev. Ta seznam je bil dostavljen koordinacijskemu svetu skupno z ostalo problematiko varstva pri delu. S strani strokovnih služb pa je ostal problem nerešen. Za takšno stanje pa oddelek varstva pri delu ne more nositi odgovornosti.
Dne 26. 4. 1972 je republiški inšpektor dela izdal odločbo o odpravi določenih nepravilnosti in obenem postavil tudi roke odprave.
Oddelek varstva pri delu je z vsebino odločbe seznanil vse prizadete sektorje, prav tako pa so bile izvršene zadolžitve posameznih služb, ki morajo nepravilnosti odpraviti. Ker je bil za odpravo posameznih nepravilnosti izdelan terminski plan, bi bilo potrebno, da se posameznih rokov zadolžene službe striktno držijo, vendar pa vse kaže, da do končnega roka nepravilnosti ne bodo odpravljene. Oddelek varstva pri delu opozarja, da lahko republiška inšpekcija v tem primeru izvaja določene sankcije.
V prvi polovici letošnjega leta so se pripetile tri težke poškodbe, katerih posledica so novi delovni invalidi.
Prva poškodba se je pripetila 7. 1. 1972 v orodjarni, kjer je tov. Jeki Aleksandra stisnilo za prst desne roke.
Do mnogo težje poškodbe je prišlo dne 24. 2. 1972, ko je v izdelovalni« kotlov stisnilo pri strojnih Škarjah tov. Naraks Branka za 3. in 4. prst desne roke. (Oba prsta sta bila kasneje v bolnici amputirana).
Dne 13. 4. 1972 je prišlo do izredno težke poškodbe v obratu odpreskov, kjer je prišlo do stis-nine desne roke in kasnejše amputacije štirih prstov, tov. Jevši-nek Stefanu.
Vzrok zgoraj navedenih poškodb je iskati v nepoznavanju varnostnih predpisov, saj tako Naraks kakor tudi Jevšinek, nista imela opravljenega preizkusa znanja iz varstva pri delu na strojnih Škarjah oziroma stiskalnici.
Da se bodo takšne poškodbe preprečile, je potrebno tem problemom posvetiti čim večjo pozornost.
Oddelek varstva pri delu je
pripravil zdravniške preglede o-seb zaposlenih na zdravju škodljivih delovnih mestih. Tako bo do konca meseca septembra pregledanih preko 650 delavcev.
Na zdravju škodljivih in ogroženih delovnih mestih so se vršile meritve ekoloških pogojev dela in izvajali ustrezni ukrepi povsod, kjer je bilo to potrebno.
Število poškodb se je v prvi polovici letošnjega leta sicer znižalo, vendar stanje še vedno ni zadovoljivo. Razmerje med odstotkom iz leta 1971 in 1972 je 4,744 odstotka proti 4,216 % na stalež zaposlenih.
Zelo negativno na stanje varstva pri delu vpliva izredno velika fluktuacija delovne sile. Novi delavci namreč nimajo poklicnih izkušenj in se zaradi tega mnogo prej poškodujejo.
Da se stanje varstva pri delu v bodoče izboljša, je potrebno s strani vodstvenega kadra zagotoviti maksimalno zainteresiranost glede upoštevanja varstva pri delu. Največjo pozornost bo tudi v bodoče potrebno posvetiti poučevanju delavcev, zlasti potrebno je čimprej izdelati navodila
Že od marca letos se pripravlja referendum, na katerem bodo za-varovanci-delavci in zavarovanci-kmetje odločili o izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov s pravicami delavcev.
Skupščina vseh devetih občin celjske regije so se o zadevi že pozitivno izrazile. Sedaj so zadnje in odločilne priprave za referendum, ki zahtevajo posebne politične in organizacijske akcije, v katerih morajo biti zavarovanci dobro seznanjeni s problematiko, da bodo pozitivno glasovali na referendumu.
Z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kmetov v letu 1960 je bil dosežen pomemben napredek v prizadevanjih, da se vsi državljani zajamejo v sistematično in organizirano zdravstveno varstvo.
Čeprav osnovno zdravstveno zavarovanje kmetov ni zajelo vseh tistih oblik zdravstvenega varstva, kot jih pozna zdravstveno zavarovanje delavcev in čeprav se je moralo skoraj vsa leta nazaj boriti s finančnimi težavami, je vendar pomenilo ugodnost in možnost, da so bili tudi kmetje in člani njihovih gospodinjstev deležni zdravniške in druge pomoči.
V organizacijskem pogledu je imelo to zavarovanje ob svoji u-vedbi predvsem to pomanjkljivost, da v njem ni bilo izpeljano načelo samoupravljanja po zavarovancih samih, pa tudi obseg pravic je bil določen z zakonom.
Pozneje so skupnosti kmetov same določale obsega zdravstvenega varstva in druge pravice. Izpeljano je bilo načelo samofinan-ciranja s postopnim prehodom nd vse večjo soudeležbo družbenopolitičnih skupnosti k stroškom
za varno delo na vseh delovnih mestih.
Delovna organizacija je v prvem polletju 1972 zaradi poškodb izgubila 3049 delovnih dni in izplačala na račun teh izgubljenih dni 147981,95 din. Zaradi obolenj je bilo izgubljenih 33462 delovnih dni in izplačanih 1.408.092,65 din. Skupno je bilo izgubljenih 36511 delovnih dni in izplačanih 1.556.074,60 din.'
Gornji podatki kažejo, da so finančni izdatki za poškodbe in o-bolenja ogromni in bi se s temi sredstvi lahko bistveno izboljšali pogoji dela' v naši delovni organizaciji.
Da se doseže čim boljše stanje varstva pri delu in nadaljnje zmanjšanje števila poškodb, je potrebno sodelovanje vsega vodilnega kadra ter strokovnih služb z oddelkom varstva pri delu. Zlasti pa je potrebno veliko bolj upoštevati ugotovitve oddelka in navodila, kakor tudi navodila in zahteve republiške inšpekcije dela. Le s skupnim delom lahko dosežemo napredek pri u-stvarjanju varnih pogojev in preprečevanju poškodb.
za socialno ogrožene kmete in tudi vedno večji prispevek delavcev, lastnikom zemlje kot pomoč skupnostim za kritje njihovih izdatkov.
Nadaljnji korak v smeri izgrajevanja sistema zdravstvenega zavarovanja kmetov je napravil nov zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ki že izenačuje obvezne oblike zdravstvenega varstva kmetov in delavcev'. S tem zakonom je tudi podana možnost o združitvi dveh ali več skupnosti enakih ali različnih kategorij v eno skupnost, o čemer se poprej izjavijo zavarovanci na referendumu in občinske skupščine.
Nova zakonodaja torej daje možnost za nadaljnje izgrajevanje in izpopolnjevanje sistema zdravstvenega varstva kmetov v smeri izenačitve pravic kmetov s pravicami delavcev. To vprašanje pa je še zlasti aktualno sedaj, ko je potrebno tudi na področju zdravstvenega zavarovanja kmetov reševati probleme socialne diferenciacije.
Z ozirom na to bo potrebno v SR Sloveniji preiti na združitev delavskega in kmečkega zavarovanja in izenačitev pravic delavcev in kmetov. Posebno pa še prihaja potreba združitve do izraza v tukajšnji skupnosti z ozirom na strukturo in socialni položaj naših kmetov.
Poudariti moramo, da gre za izenačevanje pravic iz zdravstvenega varstva, ne pa tudi ostalih pravic, ki jih imajo delavci v zdravstvenem zavarovanju. To se pravi, da zaenkrat ne bi imeli denarnih pravic iz zavarovanja, (Dalje na 4. strani)
Topilci se jezijo, ker so jim nasuli to nesnago pred vrata. Kdor je to storil, je res velik pacek. Upajmo, da se bo našla metla, sicer bcr postala tovarna pravo smetišče
0 IZENAČITVI PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA KMETOV S PRAVICAMI DELAVCEV, ROMO ODLOČALI NA REFERENDUMI]
4
£avl6$X&<>
Bo krožnik zamenjal porcijo
0 IZENAČITVI PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA KMETOV S PRAVICAMI DELAVCEV, ROMO ODLOČALI NA REFERENDUMU
(Nadaljevanje s 3. strani) ampak le enako zdravstveno varstvo.	op
Podatki kažejo, da znašajo izdatki za zdravstveno varstvo na zavarovano osebo v kmečkem zavarovanju, upoštevajoč samo u-deležbo sklada le 48,5 % nasproti delavskemu zavarovanju. Intenziteta koriščenja je nekoliko višja le pri bolničnem zdravljenju, kjer znaša pri kmečkem zavarovanju poprečna ležalna doba celo 21 dni, v delavskem zavarovanju pa 14 dni. To pomeni, da se kmečki zavarovanci zdravijo samo za težje in res nujne primere, kjer je zdravljenje običajno daljše. Pri tem pa je treba upoštevati tudi starostno strukturo, socialni in ekonomski položaj kmečkega prebivalsva. Vendar pa so izdatki za bolnično zdravljenje na zavarovano osebo v kmečkem zavarovanju še vedno za 28,5 °/o nižji, kot v delavskem zavarovanju.
Zaradi izenačitve pravic naj bi v naslednjih letih več prispevali tudi kmečki zavarovanci in sicer sorazmerno s porastom nominalnih osebnih dohodkov v gospodarstvu, seveda ob pogoju boljšega ekonomskega položaja kmeta, kar pa bo mogoče doseči z u-strezno davčno in kmetijsko politiko in izenačenim kmetovim e-konomskim položajem.
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev znaša sedaj 8,7 °/o bruto. Kmečki zavarovanec pa plačuje prispevek po stopnji 23 % od katastrskega dohodka in 420 din pavšala na gospodarstvo.
Intenziteta koriščenja zdravstvenega varstva v kmečkem zavarovanju se kaže tudi v odnosu kmečkih zavarovanih oseb nasproti celotnemu prebivalstvu. V skupnosti je od celotnega prebivalstva le še 20,13 % kmečkih zavarovancev.
FINANČNE POSLEDICE ZA IZENAČITEV PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Da bi se pokrili povečani izdatki za zdravstveno varstvo zaradi izenačenih pravic zavarovancev-kmetov z zavarovanci-delavci, so za leto 1973 potrebna dodatna sredstva in sicer 12.442.000 din. Del teh sredstev naj bi prispevali aktivni zavarovanci v delavskem zavarovanju, to je 10.231.000 din, drugi del pa bodo pokrile občinske skupščine iz proračunov (glej tzv. I. varianto v prilogi).
Za realizacijo prispevka zava-rovancev-delavcev je potrebna višja stopnja in sicer 0,45 % bruto. Za ta odstotek bi se zvišala prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje v letu 1973.
PREDLOG
IZENAČITEV PRAVIC IN ZDRUŽITEV
• O izenačevanju pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci so pozitivno stališče zavzele vce obč;nske skupščine na območju naše regije, družbenopolitične organizacije in interesne skupnosti in predlagajo, da o tem odločijo zavarovanci neposredno na
referendumu, ki bo v mesecu oktobru.
Pri tem gre za postopno izgrajevanje dosedanjega sistema zdravstvenega zavarovanja in je takšen prehod še zlasti utemeljen z ozirom na cilj, ki ga je postavila tudi 25. seja ZK Slovenije in z ozirom na to, da je takšno akcijo izvedla že v lanskem letu skupnost v Novem mestu. Prav tako tečejo še akcije in postopki za izenačenje v drugih skupnostih zdravstvenega zavarovanja v SRS.
S takšno odločitvijo torej našega zavarovanca-kmeta izenačujemo v pravicah iz zdravsvenega varstva, z zavarovanci-delavci. Z novim sistemom se tudi rešuje socialna diferenciacija na tem področju. Prav tako ne gre samo za reševanje zdravstvenih in socialnih problemov, ampak gre tudi za zboljšanje ekonomskega položaja in za vrnitev dela minulega dela našemu kmetu, ki ga je dal med našo revolucijo in v povojnem obdobju izgrajevanja našega družebnopolitičnega sistema.
Zato predlagajo in apelirajo: OBČINSKI KOMITEJI ZKS, OBČINSKE KONFERENCE SZDL, OBČINSKI SINDIKALNI SVETI, OBČINSKE SKUPŠČINE občin BREŽICE, CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SEVNICA, SLOVENSKE
konjice, Šentjur pri ce-lju, Šmarje pri jelšah in ŽALJEC ter SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV CELJE, SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV CELJE, da zavarovanci v delovnih organizacijah in drugih asociacijah v razpravah podprejo predlog o izenačevanju pravic zdravstvenega zavarovanja kmetov z delavci, dokončno pa se na referendumu odločijo ZA izenačitev pravic • iz zdravstvenega zavarovanja kmetov z delavci in združitev obeh skupnosti v eno rizično skupnost, to je v »SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV CELJE«.
Cestni promet v Celju
Skupščina občine Celje je sprejela odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje.
Odlok prepoveduje promet z ročnimi vozički po nekaterih mestnih ulicah, prepovedano pa je naslanjanje koles ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine. Prav tako je prepovedano prislanjanje koles ob pločnike. Kolesa se lahko puščajo na mestih, ki so za to določena.
Avtomobile se lahko parkira samo na zato določenih prostorih.
Otroci do osmega leta starosti ne smejo voziti koles na javni prometni površini, če niso- z njimi odrasle osebe.
Kazni za kršitelje odloka so zelo občutne — od 20 pa do 2.000 din.
O problemih naše družbene prehrane smo že večkrat pisali. Ti problemi obstojajo že od začetka delitve malice in so torej stari več kot petnajst let.
S problematiko družbene prehrane se največ ubada splošna služba, ki po svojih močeh skuša omiliti stanje in v sedanji situaciji urediti tako poslovanje družbene prehrane, ki bo čimbolj u-godno za delovnega človeka.
Da bi se nekoliko bolje seznanili s to problematiko smo povabili v naše uredništvo tovariša Bogomirja Krušiča, vodjo splošne službe in se z njim pogovorili o družbeni prehrani in o rekreaciji naših članov kolektiva.
Klasična delitev malice (porcije) je dejal tovariš Krušič bo še nekaj časa trajala, čeprav bi vsi radi, da bi naši delavci jedli na lepem krožniku in pri mizi v primerno urejeni jedilnici. S porcijami so velike težave, ker jih včasih puščajo po posameznih obratih, kar povzroča, da se v njih nabere nesnaga tako, da zarjavijo. Zaradi tega smo morali pred kratkim zamenjati vse porcije, ker niso bile več uporabne.
Bogomir Krešič: »Pri hrani je težko vse zadovoljiti...«
Glede dnevnega obroka hrane, ki stane podjetje sedaj 5,00 din, delavec pa plača zanj 2,50 din, se splošna služba in komisija za družbeni standard trudi, da bi kljub naraščajočim cenam ohranili sedanjo kaloričnost hrane ob isti vrednosti. Morda bo to tudi uspelo, če se prehrambeni artikli ne bodo v bodoče le preveč podražili.
Tovariš Krušič nam je nadalje povedal, da je sklep komisije za družbeni standard, ki obvezuje splošno službo naj poskrbi, da se v zimskem času pripravi na dvorišču pokrit prostor, kjer bi se delila malica.
Glede gradnje nove menze, ki naj bi bila zgrajena v sklopu tovarne, je tov. Krušič povedal, da se ta problem vleče že kaki dve leti in pol. Podjetje samo nima dovolj sredstev za graditev takega objekta in se mora glede tega sporazumeti z drugim trgovskim podjetjem, ki ima denar in bi bilo pripravljeno sodelovati pri graditvi takega objekta.
Taka menza bi stala ca. 350 starih milijonov in bi bila v teh prostorih lahko tudi industrijska prodajalna posode, ki je sedaj v prostorih garaž v upravnem poslopju.
Glede sofinanciranja takega ob-
jekta je naše vodstvo že dalj časa v stiku s KK Žalec, ki pa trenutno nima denarja za to investicijo. Za sedaj še ni znano kdaj bo vsa stvar stekla, vendar je upanje, da bodo naši delavci končno vendarle prišli po dolgih letih do sodobne in kulturne menze v kateri bi poleg toplega obroka kupili ceneje tudi kosilo.
Tovariš Krušič je glede bodoče organizacije oddiha naših članov kolektiva dejal, da je komisija za družbeni standard o tem mnogo razpravljala o predlogih, ki jih je dala splošna služba.
Zmogljivosti našega počitniškega doma v Crikvenici so premajhne. Na razpolago imamo samo 21 ležišč brez lesenih hišic, ki jih bo treba takoj odstraniti zaradi dotrajanosti. Najem sob pri privatnikih v Crikvenici pa je zelo draga zadeva. Če bi hoteli vsaj malo zadostiti našim potrebam, bi morali imeti na razpolago najmanj 50 do 55 ležišč, kar bi se dalo urediti s primerno adaptacijo prostorov v sedanjem domu. Komisija za družbeni standard je soglasna, da bi prodali eno brunarico na Golteh (ca. 60 milijonov starih dinarjev), ta denar pa naj bi se smotrno uporabil za razširitev zmogljivosti v sedanjem domu oddiha ali nakup drugih prostorov, ki bi bili ceneni in bi našim potrebam tudi krajevno najbolj odgovarjali.
Za leto 1973 si bo splošna služba pravočasno prizadevala, da priskrbi vsem tistim članom kolektiva, ki bodo to želeli, letovanje na morju po zmerni ceni ali pa v drugih gorskih turističnih krajih.
Izletnik Celje bo tudi v letu 1973 dajal zelo ugodne kredite za letovanja na morju. Letos se naši člani kolektiva te ugodnosti niso poslužili.
Da bi bilo letovanje pravočasno in načrtno organizirano, bo splošna služba objavila v EMAJLIRCU prijave v sredini meseca februarja 19J73. Vsi, ki bodo interesenti za letovanje bodo lahko te prijave izpolnili. Tako bo mogoče pravočasno poskrbeti za vsakega, da bo letoval tam, kjer si želi.
Ob koncu nam je tov. Krušič povedal, da bi bilo dobro, če bi se tako družbeno politične organizacije kot tudi organi samoupravljanja zavzeli za to, da se ustanovi solidarnostni sklad, ki bi omogočal rekreacijo bolnim in onemoglim ter socialno šibkim članom kolektiva.	ej
Pomoč
poplavljencem v Pomurju
Poslovni odbor je predlagal delavskemu svetu, naj tudi naše podjetje dodeli pomoč poplavljencem v Pomurju. Tako pomoč so dodelila že številna podjetja, v zadnji številki EMAJLIRCA pa smo objavili tudi poziv na tako solidarnostno akcijo.
Da bi se tudi naš kolektiv vključil v to solidarnostno akcijo, je delavski svet sklenil, da se dodeli pomoč za odpravljanje škode, ki jo je povzročila velika poplava v Pomurju v znesku 11,300.000 starih dinarjev.
Suicjfiheo
Mladinska olimpiada 72
- uspeh naših športnikov
KO Ribnica in EMO Celje. Po precej boljši igri so naši premagali svoje nasprotnike z rezultatom 17:11.
Končna uvrstitev:
1.	EMO
2.	RIKO
3.	ITAS
4.	Vozila
5.	TAM Studenci
6.	TAM Tezno
7.	Gorenje
8.	Metalna
Namizni tenis
Pri tej skupini je tekmovalo 8 ekip, ki so igrale po sistemu izpadanja. Rezultati v ekipnih konkurencah so naslednji:
I. kolo
TAM Tezno — Kovinoplastika 5:0
ROG—UNIŠ — EMO	5:2
Metalna — TAM Studenci	0:5
Vozila — ITAS	0:5
II. kolo
TAM Tezno — ROG—UNIŠ	5:0
TAM Studenci — ITAS	1:5
V	borbi za prvo in drugo mesto sta se srečali ekipi TAM Tezno in ITAS. Po ostri borbi je zmagala ekipa TAM Tezno z rezultatom 5:2.
Končni vrstni red:
1.	TAM Tezno
2.	ITAS
3.	TAM Studenci
4.	ROG—UNIŠ
5.	Kovinoplastika
6.	Vozila
7.	Metalna
8.	EMO
V	tej disciplini je bilo tudi tekmovanje med posamezniki. Nastopilo je 24 tekmovalcev. Tu je naš tekmovalec Flis zasedel dobro 8. mesto.
Rezultati posameznikov:
1.	Urlep — Gorenje
2.	Obranovič — ITAS
3.	Povše — Gorenje
4.	Uran — TAM Tezno
5.	Janšek — TAM Studenci
6.	Ferš — TAM Studenci
7.	Kulšan — Kovinoplastika
8.	Flis — EMO
Mali nogomet
Tu je nastopilo zelo veliko ekip, zato so bili tekmovalci razdeljeni
na dve skupini. V vsaki skupini	
pa so igrale štiri ekipe.	
I. skupina — rezultati:	
ITAS — TAM Studenci	5:6
ITAS — EMO	1:7
TAM Studenci — EMO	3:0
Metalna — EMO	1:3
TAM Studenci — Metalna	1:1
Metalna — ITAS	2:0
Lestvica prve skupine	
1. TAM Studenci — 5 točk	
2. EMO — 4 točke	
3. Metalna .— 3 točke	
4. ITAS — brez točke	
II. skupina — rezultati:	
TAM Tezno — Gorenje	4:3
Primat — Vozila	0:3
TAM Tezno — Primat	3:0
Gorenje — Vozila	0:1
TAM Tezno — Vozila	4:1
Primat — Vozila	0:3
Lestvica II. skupine
1.	TAM Tezno — 6 točk
2.	Vozila — 4 točke
3.	Gorenje — 2 točki
4.	Primat — brez točke
Finalna tekma v malem nogometu je bila v nedeljo dopoldne. Pomerili pa sta se ekipi obratov TAM Studenci in TAM Tezno. V zelo dobri in kakovostni tekmi je moštvo TAM Tezno zmagalo z rezultatom 4:0.
Končni vrstni red ekip:
1.	TAM Tezno
2.	TAM Studenci
3.	Vozila
4.	EMO
5.	Gorenje
6.	Metalna
7.	ITAS
8.	Primat
(Dalje na 6. strani)
Tekmovalne ekipe so zbrane na otvoritvi mladinske olimpiade '72 v Mariboru. Vsaka ekipa je dobro pripravljena in upa na uspeh
V eni izmed številk našega E-majlirca smo objavili članek v sodelovanju naše tovarne na »Mladinski olimpijadi 72«, ki jo v letošnjem letu pripravila in organizirala mladina TAM iz Maribora. Letošnja mladinska olimpijada kovinskih podjetij je bila druga po vrsti in se je že razširila na okrog enajst aktivov iz naslednjih podjetij:	UNIŠ—ROG
Ljubljana, Gorenje Velenje, Vozila Nova Gorica, ITAS Kočevje, Veriga Lesce, Metalna Maribor, Primat Maribor, Kovinoplastika Lož, TAM Studenci, TAM Tezno, EMO Celje.
V finalu sta tekmovali ekipi TAM Studenci in EMO Celje. Zmagali so naši tekmovalci z rezultatom 31:25 (22:7).
Končni vrstni red:
1.	EMO
2.	TAM Studenci
3.	UNIŠ—ROG
4.	ITAS
5.	TAM Tezno
6.	Gorenje
7.	Metalna
Otvoritveni tek na 1.700 m je bil sicer nekoliko razburljiv, vendar zelo uspešen. Tekmovalci so napeli vse sile in najbolj vzdržljivi so bili
prvi na cilju
Pokrovitelj letošnje mladinske olimpijade je bil občinski sindikalni svet Maribor in tako je tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Slavko Ožbalt o-tvoril začetek iger, pozdravil nastopajoče in zaželel obilo športnih uspehov.
Sama olimpijada je trajala dva dni, ekipe so se ves čas s skopo odmerjenimi odmori borile za čim boljšo uvrstitev na igrah.
Na otvoritvi se je zbralo okrog 500 športnikov, ki so tekmovali v naslednjih športnih panogah: košarki, kegljanju, streljanju, odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu.
Tekmovalci so takoj po svečani otvoritvi odšli na svoja mesta za tekmovanje pri šolskem centru »TAM«, nekaj jih je tekmovalo v športnem parku Tabor, skupina na igrišču 3D Kladivar, del tekmovalcev pa tudi v osnovni šoli Martin Konšak.
V	posameznih disciplinah tega srečanja so ekipe in posamezniki dosegli naslednje rezultate:
Košarka
V	tej skupini je nastopilo sedem ekip, ki so bile razdeljene na dve
grupi, rezultati so		bili		naslednji:	
	I. skupina				
1.	TAM Studenci	3	3	0	119:102
2.	ITAS	3	2	1	107:86
3.	Gorenje	3	1	2	69:71
4.	Metalna	3	0	3	96:131
	II. skupina				
1.	EMO		2,	2	0 56:30
2.	ROG—UNIŠ		2	1	1 49:40
3.	TAM Tezno		2	0	2 29:59
Odbojka
Tekmovalo je šest ekip v dveh skupinah:
I.	skupina
1.	Veriga
2.	Metalna
3.	EMO
II.	skupina
1.	TAM Studenci
2.	TAM Tezno
3.	Gorenje
V finalni tekmi sta igrali moštvi iz Verige in TAM Studenci — zmagali so tekmovalci iz Verige z rezultatom 3:0.
Končni vrstni red:
1.	Veriga Lesce
2.	TAM Studenci
3.	Metalna
4.	TAM Tezno
5.	EMO
6.	Gorenje (ni igralo)
Rokomet
Nastopilo je osem ekip, rezultati pa so naslednji:
I.	skupina
1.	EMO — 6 točk
2.	ITAS — 4 točke
3.	TAM Studenci — 2 točki
4.	Gorenje
II.	skupina
1.	RIKO — 6 točk
2.	Vozila — 2 točki
3.	TAM Tezno — 2 točki
4.	Metalna
Za prvo in drugo mesto v finalnem srečanju sta igrali ekipi RI-

Mladinska olimpiada 72
Nadaljevanje s 5. strani Streljanje
Za tekmovanje v streljanju z zračno puško se je prijavilo 11 ekip. V vsaki ekipi so bili po trije tekmovalci. Tekmovalci so imeli
pet poskusnih in 20 tekmovalnih	
strelov.	
Rezultati ekip:	krogov
1. Gorenje	500
2. TAM Tezno	495
3. EMO	487
4. Veriga	483
5. Veriga	461
6. Kovinoplastika	442
7. Metalna	407
8. UNIŠ—ROG	401
9. TAM Studenci	400
10. ITAS	399
11. RIKO	355
V tekmovanju posameznikov so	
bili naslednji rezultati:	krogov
Petrič — EMO	174
Dovečar — TAM Tezno	170
Draškovič — TAM Studenci 169	
Sršen — Gorenje	168
Koznič — Veriga	168
Bremec — Vozila	166
Kušter — Gorenje	166
Gril — Gorenje	166
Lotrič — Veriga	163
Peternel — EMO	161
Kegljanje
Tekmovalo je devet ekip, vsako ekipo pa so sestavljali po štirje tekmovalci. Vsak je vrgel 50 me- ■ tov — 25 na polno in 25 na čiščenje.
Rezultati in uvrstitev:
1.	Kovinoplastika 2 ITAS
3.	TAM Studenci
4.	TAM Tezno
5.	Veriga
6.	EMO
7.	RIKO
8.	Gorenje
9.	Metalna
Šah
V tekmovanju v šahu je nastopilo osem ekip. Vsaka ekipa je štela štiri člane. Ekipe so igrale vsaka z vsako.
Končna uvrstitev ekip:
	točke
Metalna	20,5
TAM Tezno	18
Gorenje	18
Veriga	16
EMO	14,5
ITAS	11
TAM Studenci	8,5
Kovinoplastika	5,5
Attletika	
V tej športni disciplini	so bili
zastopani vsi aktivi z enim tekmo-	
valcem. Kros na 1700 m	je bila
prva disciplina in se je	smatral
kot del otvoritve samega srečanja.	
Rezultati ekip:	
1.	EMO 2.	Veriga 3.	Kovinoplastika 4.	RIKO 5.	TAM Tezno 6.	TAM Studenci 7.	UNIŠ—ROG 8.	Vozila 9.	ITAS	
10.	Gorenje 11.	Primat	
Med posameznimi rezultati je imel najboljši čas naš tekmovalec Peter Svet s časom 5.15 min.,	
drugi iz Verige Franc Tajnikar pa 5.20 min., tretji po najboljšem času pa je bil tekmovalec iz Kovi-	
noplastike Ivan Žagar s 5.45 min.	časom
Skupna uvrstitev ekip in število	
točk:	točk
1. TAM Tezno	100
2. EMO	98
3. TAM Studenci	88
4. ITAS	69
5. Metalna	66
6. Veriga	56
7. Gorenje	56
8. Vozila	44
9. Kovinoplastika	43
10. UNIŠ—ROG	34
11. RIKO	32
Za končno uvrstitev ekip je bil pripravljen poseben sistem točkovanja po uspešnosti ekip. Tako je vsaka ekipa za osvojeno 1. mesto v športni disciplini prejela 15 točk,
To je naša tekmovalna ekipa na mladinski olimpiadi '72, ki jcpriborila več zmag v hudi konkurenci
uspeh naših
druga 12, tretja 11 točk. Vsako naslednje nižje mesto pa točko manj.
To so naši vrli fantje, ki so zmagali v rokometu
športnikov
Za osvojena prva mesta v posameznih disciplinah so prejele ekipe pokal v trajno last, priznanje igralci na prvih treh uvrščenih mestih pa zlate, srebrne in bronaste kolajne.
Tekmovalci iz tekmovanja med posamezniki pa so prejeli diplome.
Vsi sodelujoči aktivi na »mladinski olimpijadi 72« so prejeli priznanja v znak sodelovanja.
Aktiv TAM Tezno pa je prejel prehodni pokal za katerega se bodo v drugem letu zopet borile športne ekipe. Saj je bilo enotno mnenje, da je treba z igrami nadaljevati verjetno še v širši obliki. Pri tem pa je seveda treba zagotoviti primerna sredstva in zainteresiranost za tako akcijo.
Športnikom, ki so zastopali EMO pa za njihovo visoko uvrstitev še enkrat čestitamo z željo, da še naprej sodelujejo na podobnih prireditvah in. srečanjih.
Kotnik Fric
Priporočilo občinske skupščine Celje
Na 4. redni seji delavskega sveta, ki je bila dne 26. septembra, je delavski svet razpravljal o priporočilih gospodarskim organizacijam, ki jih je sprejela občinska skupščina Celje.
Ti zaključki in priporočila so naslednji:
Delovne organizacije naj v okviru danih možnosti storijo vse za čimuspešnejše poslovanje z iskanjem notranjih rezerv, z vsestransko štednjo, uvajanjem novih tržno interesnih proizvodov, skratka, s čim racionalnejšim, ekonomič-nejšim poslovanjem.
— 0 —
Izpade proizvodnje zaradi pomanjkanja repromateriala naj delovne organizacije nadoknadijo in s tem ublažijo eventualne izgube na akumulaciji.
— 0 —
Za odpravo nelikvidnosti morajo podjetja, ki imajo že dalj časa
blokiran žiro račun, izdelati programe deblokiranja. En izvod takega programa je treba dostaviti oddelku za gospodarstvo in družbene službe Skupščine občine Celje.
— 0 —
Vodstva, samoupravni organi in družbeno politične organizacije v podjetju so dolžne seznanjati delavce s tekočo problematiko in s predvidenimi ukrepi za njeno reševanje.
— 0 —
Delovnim organizacijam se nalaga, da pri izplačevanju osebnih dohodkov upoštevajo sprejeta družbena načela o delitvi dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Izplačila osebnih dohodkov se morajo gibati v skladu z doseženo produktivnostjo dela.
Bo plan za leto 1973 pravočasno sprejet
Ko je delavski svet na seji dne
20.	januarja 1971 sprejemal plan za leto 1972 je s svojim sklepom, zadolžil vodstvo podjetja, da mora biti plan za leto 1973 pravočasno sprejet v skladu z določbami statuta podjetja.
Po 96. členu statuta podjetja se sprejema družbeni plan kot gospodarski plan za celo podjetje kot celoto na podlagi medsebojno usklajenih gospodarskih pla-
nov obratov in sektorjev za vsako leto vnaprej. Družbeni plan se sprejme v celoti na podlagi PO.
Del družbenega plana, in sicer proizvodni plan po količini in vrednosti za celo podjetje, plah celotnega dohodka, plan realizacije oziroma prodaje na domačem tržišču, plan izvoza s svojimi specifičnostmi, mora biti sprejet in potrjen s strani DS podjetja do konca meseca oktobra.
EXhc$X&<>
1
Na obisku pri našem društvu LT je bila delegacija LT iz SSSR —
Ukrajina
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so bili na skupnem sestanku seznanjeni o sodelovanju z ISKRO
Vodilni in vodstveni delavci so obiskovali seminar o organizaciji dela in kot kaže, so se menda nekaj naučili
To so člani podvodnega krožka našega društva LT. ki so tudi letos v svoji dejavnosti dosegli lepe uspehe
PRIZNANJE PRODAJNI SLUŽBI
Naša prodajna služba nam je poslala naslednji dopis.
Prodajna služba — referat za reklamacije rešuje s strani naših kupcev in končnih potrošnikov, vse pritožbe glede kvalitete in funkcionalnosti naših izdelkov. Interes naše službe je, da tudi na tem polju rešujemo reklamacije v zadovoljstvo naših kupcev in potrošnikov. Prilagamo vam pismo iz Zaječara od tovariša Milenka Vrvic in tovarišice Olge Nikolič.
Prosimo, da vsebino tega pisma objavite v našem tovarniškem listu.
EMO CELJE, TO JE IME KOME SE JA ETO DIVIM
»Emo« — Celje, to je ime za kim svaka žena gine, jer proizvod njihov prima preimučstvo svuda ima.
I ja vam se eto divim i uvek du dok god živim, proizvode trošit vaše zadovolstvo to je naše.
EMO
prodajna služba CELJE
Primio sam držače za poklopce, i najlepše Vam zahvaljujem.
To zaista, pored visokog kvaliteta vaših proizvoda, potvrduje i visoki rang vaše prodajne službe.
Sve to znači, da cu zajedno sa svojim prijateljima i poznanici-ma, ostati uvek Vaš kupac.
Koristim priliku, da Vas sve skupa, najiskrenije i najsrdačnije Milenko A. Vrvic — drugarski pozdravim.
grad. ing. — savetnik Žaječar
Jer fabrika »Emo« Celje kod svakoga ima vere, i sve štogod proizvodi u brezbrižnost, pravu vodi.
E pa onda nek je srečno i nek uspeh traje večno, a mi demo, neču kriti — zahvalni vam, uvek biti.
Olga Nikolič Ustanik 157 Beograd
Ni več-sporazuma
Komisija za delovna razmerja je na seji dne 25. 9. 1972 razpravljala o raznih kadrovskih vprašanjih, še posebej pa o odhajanju delavcev in delavk iz podjetja ter o premestitvah iz enega obrata v drugi obrat.
Komisija je sklenila, da ne bo več soglašala s sporazumnimi prekinitvami delovnega razmerja, ki' so bile zlasti v zadnjih letih zelo pogost pojav, temveč bo sporazumna prekinitev možna samo v primeru, če je to v interesu podjetja, v drugih primerih pa velja za prekinitev delovnega razmerja samo zakoniti odpovedni rok.
Komisija je zavzela stališče, da mora biti odslej večja prožnost pri premeščanju delavcev, ki želijo njim odgovarjajoče delo na delovnih mestih v istem ali v drugih obratih.
Tako stališče je zavzela potem, ko je ugotovila, da je mnogokrat razlog za odhod iz podjetja neupoštevanje želja, da bi delavec opravljal tako delo, ki si ga glede na njegove sposobnosti in osebno kvalifikacijo želi opravljati in je tako opravljanje dela očividno v interesu podjetja.
Ne, to ni »marsovec«, temveč član podvodnega krožka naše LT v »bojni« opremi
OBVESTILO
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Celje, Tamburaška sekcija je pričela z vajami za sezono 1972/73. Odbor te sekcije vabi vse tiste, ki so že kdaj igrali v tamburaškem orkestru in otroke od četrtega razreda dalje, da se lahko prijavijo vsak torek ali petek od 18. do 19. ure v domu »Svobode« Gaberje, pri dirigentu oziroma vodji sekcije tov. Ferdu Pilihu. Vpisnina in članarina znaša 1,70 din na leto.
DPD »Svoboda« je toplo zavetišče vaših otrok času, ko ste v službi, zato vpišite svoje otroke v tamburaško sekcijo.	Vabi odbor
OTROŠKI VOZIČEK PRODAJ
Po zelo ugadni ceni prodam malo rabljen in lep otroški voziček.
Obenem prodam tudi stroj za izdelovanje betonskih zidakov tri velikosti.
Interesenti dobe vse informacije v ALU oddelku na interni tel. št. 426.
KURJAČA IŠČEJO
Hišni svet v Kersnikovi ulici št. 6 potrebuje kurjača za kurjenje centralne kurjave. Poziva interesente, naj se javijo predsedniku hišnega sveta kjer se bodo dogovorili glede dela in plačila.

JdacUovske vesti
X? V podjetju so se r U zaposlili:
Kajser Edi, Curk Branko, Petrič Branko, Hadner Jože, Dominko Jože, Stopar Karl, Cvek Franc, Jeseničnik Alojz, Borovnik Zdenko, Rošar Franc, Podjavoršek Viljem, Kroflič Marjan, Hribar Branko, Sopar Branko — Milan, Furman Silvo, Kostanjšek Viljem, Tovornik Miroslav, Cirkulan Zmagoslav, Nemec Franc, Stifter Izidor, Pešec Miloš, Javornik I-van, Savija Rade, Pilko Miran, Butinar Bojan, Hrastnik Mihael, Jeseničnik Marjan, Kuserbrfnj Stjepan, Lalovič Zvonko, Lamper Danijel, Pritekelj Emiljan, Berd-nik Stanislava, Dolar Bogdana, Kalšek Irena, Jeseničnik Danica, Colič Draga, Dečman Sonja, Dra-ganovič Fikreta, Šalamun Jelka, Podgoršek Marta, Brglez Bernarda, Pinter Cvetka, Murko Jožefa, Crnčec Ljudmila, Kovač Cvetka, Založnik Rozalija.
Poročili so se
Skale Marija — KRAČUN, Fridl Štefanija — STRAŠEK, Strašek Štefan, Bošnak Janko, Flis Marija — LIPAR, Lipar Martin, Taciga Stanislav, Pavšar Franc, Golob Marjan, Prislan Marija — KRAJSEK, Krajšek Vinko, Najdenik Ivanka — NOVAK, U-čakar Marija — PES AN, Glinšek Milena — GOLOB, Zorič Rozalija — MASTNAK.
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se prav lepo in iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavcem ter društvu Ljudske tehnike za prekrasno darilo. Naj lepša hvala za organiziran in izredno uspel piknik, ki ste mi ga ob slovesu priredili. Hvala za lepe verze, ki me bodo spremljali naprej v življenju. Dragi tovariši sodelavci, vedno bom z vami spremljal še naprej vaše uspehe, verjemite mi, da vaši uspehi bodo tudi nadalje moji. Vsakemu posebej želim čim prijetnejše počutje ter mnogo delovnih uspehov.
Mrkobrada Stevo
Iz podjetja so Lj± odšli:
Sporazumno so prekinili delovno razmerje:
Peklar Cecilija, Goilčnik Marija, Rozman Zofija, Repe Nuša, Škrubej Marija, Šobak Jožica, Sergan Frančiška, Kotnik Ivanka, Šeligo DuJnja, Zalar Marija, Jeki Jožefa, Cerenak Alojzija, Geršak Ivan, Ševič Dušan, Bukovec Vinko, Lamper Rudi, Zupanc Rajko, Tanšek Anton, Vuga Danijel, Topolovec Avguštin, Petek Ivan, Hribar Branko, Zagvozda Cvetko, Golež Karl, Rožanc Franc, Kač Danilo, Seničar Istok, Soline Stanislav.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
Macuh Franc, Korošec Franc, Šunko Edi, Brence Albin, Hofer-le Silvo, Fideršek Anton, Seleši Anton, Žurej Stanislav, Pangerl Slavko, Tovornik Miroslav, Tom-še Stanko, Žolger Marjana, Popovič Vera, Macuh Martina, Pavlovič Živojka, Jeki Martina, Sav-kovič Danica, Lončar Martina, Gaber Gabrijela.
Upokojeni so bili:
Feldin Rudi, Jejčič Emil,-Stabej Ivan, Brežnik Ivan, Lešnik Ferdo,
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem tehnične priprave, orodne službe in ročajnice najiskrene-je zahvaljujem za prekrasno darilo, ki mi bo drag spomin.
Obenem želim vsem, kakor tudi celotnemu kolektivu obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
Brežnik Ivan
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moje drage mame
HEIEME
KRIŽAM
se prav iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem za izkazano pomoč in sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala sindikalni podružnici, vsem sodelavkam in sodelavcem iz obratne tehnične kontrole za finančno pomoč in darovano cvetje.
Žalujoča hčerka Justina Leben z družino
Bil je prvi udarnik
Dne 25. septembra se je na mestnem pokopališču razvil dolg sprevod, ki je pospremil k zadnjemu počitku petindvajsetkratnega udarnika Jožeta Končana. Od njega s,o se poslovili številni njegovi sodelavci, gasilci, godbeniki, pevci ter mnogi drugi prijatelji in znanci.
Jože je odšel v zasluženi pokoj že leta 1962, vendar je vse do zadnjih dni svojega življenja služil podjetju kot član tovarniškega gasilskega društva.
Leta 1945 je bilo treba dobro zavihati rokave. Jože se ni niti malo ustrašil napornega dela in je v letih obnove domovine postal 25-kratni udarnik dela. Stroj, na katerem je delal, imenujejo še sedaj v obratu za surovinsko predelavo »Končanova preša«.
Jože je bil proletarec. Kot izredno marljiv in priden delavec je bil vs.e življenje skromen, vendar izredno skrben mož in oče svoje družine. Bil je tudi večkrat odlikovan z delovnimi odlikovanji.
Kot udarnik dela se je zavedal, da je napredek gospodarstva v boljši tehnični organizaciji proizvodnje, zato je skrbno varoval in negoval svoj stroj (prešo) in ta mu je njegovo naklonjenost tudi poplačala. Stroj je tekel brezhibno pod veščo roko svojega gospodarja. Stroj in človek s,ta storila več kot sta mogla storiti. Postala sta u-darnika dela.
S smrtjo Jožeta Končana so še bolj razredčene vrste tiste generacije naših delavcev, ki je dala vse svoje fizične in umske moči za napredek podjetja in našega socialističnega gospodarstva.
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili mojo drago mamo
Jožefo Kapoo
na njeni zadnji poti, se prav iskreno zahvaljujem. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje.
Žalujoča hčerka Jožica Tofant
ZAHVALA
Ob nenadni, tragični in bridki izgubi dragega moža in skrbnega družinskega očeta
Jožeta
Končana
se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem iz obrata predelave kovin, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Še posebej se prav lepo zahvaljujemo godbi na pihala EMO za igrane žalo-stinke, moškemu pevskemu zboru DPD »Svoboda« Celje. ki mu je zapel ganljive žalostinke ob njegovem grobu, sindikalni podružnici EMO za izkazano pozornost in pomoč ter prostovoljnim gasilskim društvom:	EMO,	Gaber.j e,
Škofja vas, Teharje, Store in Trnovlje.
Prav tako tudi iskrena hvala za veliko pozornost vsem sodelavcem iz sektorja poslovnih odnosov.
Žalujoča žena Zofija, sin Peter z družino in hčerka Hermina z družino.

Časnik izhaja v okviru eno-:e za informacije in tisk ■nkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komi--ija za informacije in tisk Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov jredništva Celje, Mariborska 86. telefon 39-21, in-erna 238. Tisk in klišeji AERO Celje