Po ttn fnši pTdrafttt # gdtovTnZ
Štev. 46.
V Ljubljani, dne 16. novembra 1933.
posameznaftGV. Din fb
Leto XVI.
DOM
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulioa 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak Četrtek
Naročnina n tnemitro: četrtletno t Dla, polletna 18 DIg, celoletno SI Dli; it late zemstio run Amerike: četrtletno 12 Din, polletno U Dla, celoletno 48 Din. »merita letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podrnlolce t Ljubljani, tt. 10.711.
Več kmetijskih pridelkov
Najbrže bo marsikdo zmajal z glavo, ko bo čital gorenji naslov, češ, ves svet trpi zaradi preobilice kmetijskih pridelkov, ki je povzročila gospodarsko stisko, zdaj pa pride nekdo in trdi vsem tem dognanjem v brk: več kmetijskih pridelkov moramo imeti.
Kakor je resnica, da ni za vse bolezni odrešilen en sam recept, tako res je tudi, da ne kaže našega gospodarstva v dravski banovini, posebno kmetijstva, meriti s svetovnim merilom. Kljub slabo vnovčljivim redkim presežkom kmetijskih pridelkov je vendar pri nas premalo živeža za vse prebivalstvo naše banovine. Zato moramo gledati, da bomo pridelali več in seveda tudi boljših kmetijskih pridelkov.
Vzemimo za primer krompir, ki je prav važno hranivo najširših ljudskih plasti, poleg tega pa tudi krmivo za vse vrste domačih živali: od go-
veda do kokoši. Danes pridelamo v naši banovini povprečno 45 metrskih stotov krompirja" na en hektar. Na enakšni zemlji in celo pri slabih vremenskih prilikah pa pridelajo že v sosednji Avstriji polovico več krompirja. Kaj pa pomeni podvojeni pridelek za pridelovalca. Polovico večji dohodek, ki je prav znaten tudi pri nizkih cenah. Ce je blago hudo vnovčiti, pa boš pri obilnejšem pridelku laže popustil za nekaj par kakor pa sosed, ki je z enakim trudom in stroškom pridelal polovico manj. Kadar pa ni možno prodati obilnega pridelka, se da ta prav dobro porabiti za pitanje živine in najde tam kmet izkupiček za obilen pridelek. Prav tako je z ostalimi kmetijskimi pridelki. Zato bomo dali v prihodnje nekaj nasvetov k dosegi povišanja pridelkov za naše občinske uprave, ki jim nalaga občinski zakon skrb za napredek kmetijstva.
Skrb za zdravje naše vasi
Nekaj nasvetov za zdravstveno delo občinskih uprav
Zdravje je največje dobro. Zdrav človek je podjeten, zmožen dela in tudi lahko prenese hude čase. Zdrav narod zre lahko mirno v bodočnost brez strahu za svoj obstanek. 2e po naravi je občina kot najnižja oblika skupnosti dolžna nadzirati zdravje v svojem okolišu, saj so ji bolni občani v nadlego in povzročajo zdravim nepotrebne stroške. Mimo tega pa
nalaga občinski zakon občinskim odborom dolžnost, da skrbe za ureditev zdravstvenih razmer v naših občinah. Ta naloga je tako pomembna in važna, da si jo moramo nekoliko natančneje ogledati.
Zdravstvene razmere na naši vasi so slabe, ponekod celo naravnost obupne. Ni dolgo tega, ko se je v bogati gorenjski vasi zelo razširil legar, ki se je razpasel zato, ker je večina vasi zajemala vodo iz potoka, kamor so metali najrazličnejše reči od cunj pa do crknjenih živali. Ze pred sto leti pa je bil znan kmečki rek, da je vodnjak pri hiši vreden tisoč goldinarjev. V današnji vrednosti bi bilo to vsaj okoli 50.000 dinarjev. Naprava vodnjaka ni stala ne takrat ne zdaj toliko, pač pa je zdrava kmečka pamet tako ocenila koristi, ki jih ima dom od vodnjaka.
Vendar ni dovolj, da je vodnjak pri hiši, treba je gledati, kakšen je ta vodnjak. Slab vodnjak je lahko zlo za vso okolico. Žal je po naših vaseh več slabih kakor dobrih vodnjakov. Dober vodnjak mora biti zgoraj varno pokrit s cementnimi ploščami. Posebna naloga občinske uprave je to,
da ukaže vsem posestnikom, ki imajo vodnjake v bližini gnojišč ali celo stranišč, da nemudno prestavijo ali vodnjake ali pa gnojišča.
Poslednje bo laže, vendar pa se mora vsa zemlja tri metre okrog in štiri metre na globoko odstraniti in nadomestiti z zdravo zemljo, ki
smo jo izkopali kje v gozdu. Če bodo vodnjaki v vasi urejeni, bo vas zdrava in ne bo imela ob činska uprava sitnosti in stroškov z nalezljivimi boleznimi.
Velik vir za nalezljive bolezni so stranišča, saj predstavljajo baš neprimerna stranišča eno najžalostneiših poglavij v zdravstvu naše vasi.
Nekaj napol trhlih desk, streha slaba, jama odprta, da brodijo po nesnagi kokoši, svinje, psi in celo otroci. Zato ni čudno, da izhaja baš iz takšnih stranišč velik del okuženj. Ker ni betonskih jam, pronica okužena gnojnica v slabo zi-
dane in preblizu stoječe vodnjake in kuži vodcfc Stranišče, ki ni pravilno zgrajeno, je največja: nevarnost za družino in za vso sosesko. V človeških otrebkih so pogosto bacili legarja, griže, tetanusa in drugih nalezljivih bolezni, čeprav se nam vidi, da so ljudje, ki uporabljajo stranišče, zdravi. Vemo pa, da še marsikdo več let po prestani bolezni izloča strupene bacile v blatu in seči. Take zdrave ljudi, ki izločajo bacile, imenujemo bacilonosce. Mimo tega pa prenašajo psi in svinje trakulje, ikre in druge živalske za-jedavce, ki povzročijo v človeku nevarne bolezni. Zato moramo smatrati vsebino stranišč za zelo škodljivo našemu zdravju.
Stranišča morajo biti zgrajena na tak način, da se vsebina ne more raznašati po okolici, da ne more priti na noben način v stik s pitno vodo in pa da ne morejo živali in tudi muhe re v greznico.
Greznica mora biti nepropustno betoni-rana in daleč od vodnjaka, da tudi pri poškodbi betona ne more vsebina greznice doseči vodnjaka.
Nad greznico mora biti betoniran pokrov, luknja na sedežu pa mora biti pokrita s primernim pokrovom.
Tudi to zadevo nalaga občinski zakon v skrb občinski upravi. Pa ne le ukaz zakona je odločilen, temveč vsak posestnik bo kmalu po ureditvi stranišča spoznal poleg zdravstvene tudi silno gospodarsko korist naprave vzornega stranišča, saj mu bo izboljšana straniščnica kot gnojilo v prav kratkem času pokrila stroške za vzorno ureditev.
To, kar smo tu opisali, je najhujše zlo našega podeželskega zdravstva. Zato naj bo naloga naših novih občinskih uprav, da se z največjo vnemo lotijo tega dela. Nove občinske uprave naj postanejo nositeljice vsestranskega napredka našega naroda. O drugih zdravstvenih pomanjkljivostih našega podeželja bomo še pisali.
Svetovalnica za mladino, ki izbira poklice
Izredno zanimivo predavanje je imel te dni v Ljubljani vseučiliški profesor gosp. dr. Ozvald na prošnjo Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Gosp. dr. Ozvald je govoril o pomenu poklicnih svetovalnic. Iz predavanja povzemamo:
Ena najpomembnejših postaj na poti skozi življenje je pač doba, ko si mladi človek izbira poklic, in v novejšem času vedno bolj zmaguje spoznanje, da je mladi človek ob tej svoji odločilni uri potreben poštenega sveta in pomoči. Pred petindvajsetimi leti so v Bostonu v Ameriki odprli prvo svetovalnico v izbiri poklicev. Medtem ko se je v Ameriki ta naprava že davno uveljavila in imamo tudi v Evropi, zlasti v Nemčiji, mnogo poklicnih uradov, prihaja čez četrt stoletja ta ustanova po malem tudi k nam. Naloga teh uradov je, z nasvetom pomagati človeku, kadar išče ali menja poklic. Te naprave vodi strem-
ljenje, naj pride v življenju pravi človek na pravo mesto. Posebej za to izšolani strokovnjaki razr iskujejo po teh svetovainicah sposobnosti mladih ljudi, ki stopajo v življenje. Po takšni strogi presoji sposobnosti mladega človeka se da pač ugotoviti, da za to ali ono delo ni sposoben, nikoli pa se seveda ne da z vso zanesljivostjo dognati nekaj prav določnega in izjaviti, da se je nekdo kar rodil za ta in ta poklic. Človek si izbira poklic po 3vojem nagnjenju, a nagnjenje in sposobnost še nista edina činitelja, ki človeku v nekem poklicu lahko zajarašita uspeh.
V današnji dobi hude stiske je svet zlasti jasno spoznal, v koliki meri odločujejo pri življenjskem uspehu ali neuspehu poedinca obče potrebe v narodu, zahtevki in ponudbe v trenrt-nem stanju narodnega gospodarstva. Zmaga v poklicu in življenju je odvisna od sporazuma, ki ga mladi človek napravi med svojimi sposobnost«
mi in nagnjenji na eni in potrebami na delovnem trgu na drugi strani. Prav med mladino, ki je dokončala nauke na našem vseučilišču, se je po nekaterih strokah v zadnjih letih opažalo, kolikšno ikodo lahko prizadene omalovaževanje tega dejstva. Svetovanje v izbiri poklica torej ni samo dušeslovno vprašanje. Še važnejša, zlasti dandanes, je v tem pogledu narodnogospodarska stran. Svetovalec, na čigar ramenih naj bi slonelo delo svetovalnice, mora poznati vso pestro množico teh vprašanj. Vedeti mora, kakšne telesne zahteve stavlja na človeka posamezni poklic, in prav tako mora znati v duševnem oziru preceniti vsako lastnost, ki je za človeka v nekem danem poklicu neizogibno nujna. Še bolj pa je odvisen življenjski uspeh od nravnostne moči,, ki jo izvajanje vsakega dela terja od človeka. Mimo tega mora biti svetovalec dobro poučen o tem, ali in koliko potrebujejo v kaki stroki delovnih sil.
Posebej je predavatelj poudaril, da si od svetovalnic, če bodo kedaj tudi pri nas kot v Nemčiji postale obvezne, pač smemo obetati boljših delavcev, ne bodo pa nam mogle dati tudi boljših ljudi. Fantje in dekleta prihajajo v svetovalnice po nasvete kakor k zdravniku po določitev kake bolezni. Jasno pa je, da je za vsak uspeh treba predvsem lastne odločitve in lastnega tveganja.
V obrtniških poklicih je življenjski uspeh odvisen predvsem od delovne veščine, strokovnega enanja in poklicne nravnosti. To je, kar iz človeka
dela mojstra. Zato je treba tudi pri svetovanju v izbiri obrtniških poklicev mladega človeka celotno motriti, ali naj mu z nasvetom pomagamo, da bo našel samega sebe. Zato bi v svetovalnici pripadla temeljita naloga mojstru strokovnjaku, ki bi edini mogel v tem smislu fanta ali dekleta preceniti Takšen mojster strokovnjak bi moral mladega človeka, ki išče svoj poklic, opazovati neko dobo pri delu v delavnici, in potem ko bi zdravnik in dušeslovec izrekla svojo sodbo, bi morala njemu preostati zadnja beseda.";
Svoja izvajanja je predavatelj zaključil z željo, naj bi naše bodoče svetovalnice ne poslovale samo hladno trgovinsko, temveč naj bi delale iz ljubezni, tako da bi iz njih prihajali mladi delavni ljudje, ki bi znali živeti v korist sebi in celoti.
Po zanimivem predavanju vseučiliškega profesorja, ki se mu je s toplimi besedami zanj zahvalil podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Rebek, se je razvila precej živahna razprava. G. Rebek je izjavil, da zbornica z zanimanjem sledi snovanju poklicne svetovalnice pri nas. Iz svojih izkušenj kot obrtnik je navedel zanimivo opazovanje, da se na primer v ključavničarske delavnice zažene od časa do časa kar velik naval vajencev, pozneje pa jih spet primanjkuje. Ravnatelj g. dr. Lončar je sporočil, da društvo <Šo!a in dom) že išče mojstre strokovnjake, ki bi bili voljni sodelovati v svetovalnicah.
Savinja s pritoki je nujno potrebna regulacije
t
Celje, novembra.
Ob koncu novembra sta sprejela gg. ban in podban celjsko odposlanstvo, ki jima je izročilo obširno spomenico mestne občine celjske. V odposlanstvu so bili: za mestno občino celjsko župan g. dr. Goričan, podžupan g. Ravnikar, občinski odbornik g. Lešnik, magistratni ravnatelj g. Šubic in mestni inženjer g. Pristovšek, občino Celjsko okolico je zastopal župan g. Kukovec,, Bkofjo vas župan g. Kožuh, Braslovče župan g. Omladič, Št. Peter v Savinjski dolini župan g. Četina in občinska odbornika gg. Srebotnjak in Volf. V odposlanstvu so bili tudi narodni poslanec g. Prekoršek, banovinski svetnik g. Pikale z regulacijo na vsej ogroženi progi. 3.) Ob-
iz Žalca in predsednik Združenja trgovcev v Celju g. Stermecki.
V spomenici je mestna občina navedla rosle-dice letošnjih strašnih povodnji 23. septembra in 10. oktobra, ki sta bili toliki, da regulacije Savinje in njenih pritokov ni več mogoče odlagati. Spomenica se je zaključila z naslednjimi predlogi:
1.) Banska uprava naj si osvoji izvedbo regulacije Savinje kot svojo zakonito nalogo, kakor je to stališče zavzelo že ministrstvo za gradbe v svojem rešenju z dne 28. februarja leta 1933. 2.) Regulacija Savinje naj se izvrši v celoti od Mozirja do Tremerja, ker je pričakovati uspeha
enem z regulacijo Savinje naj se izvede tudi regulacija pritokov Savinje. 4.) Banska uprava naj izvrši regulacijo Savinje najpozneje v desetih letih in naj po eno desetino celotnih regulacijskih stroškov, določenih z zneskom okrog 44,000.000 dinarjev, torej letno po 4,400.000 Din, stavi v banovinski proračun. Prvi navedeni delni znesek naj bi banska uprava določila v proračunu za leti 1933. in 1934. 5.) Za finansiranje regulacije Savinje in njenih pritokov naj vzakoni banska uprava uredbo, po kateri bodo k regulacijskim stroškom prispevale vse prizadete občine in vsi sreski cestni odbori. 6.) Banska uprava naj si zagotovi primerno letno podporo iz državnega proračuna in naj v to svrho izvoli predlagati vladi zakonski osnutek o državnem prispevku k regulaciji Savinje in pritokov. 7.) Za nujno pospešitev dovršitve od ministrstva za gradbe zahtevanih dopolnitev načrta in za izvedbo regulacijskih del naj banska uprava takoj ustanovi v Celju posebno terensko sekcijo.
G. ban je izjavil, da bo banovina v prihodnji svoj proračun zanesljivo vnesla primeren znesek in da se bo takoj pričelo preučevanje finansiranla regulacijskega načrta. Prej pa se bo seveda točno ugotovila vsota, ki je neizogibno potrebna. Občine bodo k finansiranju pritegnjene po koristih, ki jih bodo imele od regulacije, kakor tudi po davčni moči. G. ban je naposled dal vpričo odposlanstva načelniku tehničnega oddelka banske uprave g. inž. Krajcu nalog, da morajo biti načrti v smislu svoječasne odredbe ministrstva za gradbe izpopolnjeni najkesneje do 1. decembra. Dovolil je tehničnemu oddelku, da si sme najeti, akq bi primanjkovalo tehničnih moči, potrebne pomočnike, kajt delo mora biti gotovo brezpogojno do stavljenega roka, da se lahko predloži ministrstvu za gradbe zaradi primerne d.žavne podpore v prihodnjem proračunu.
Lep zbor JNS v Konjicah
Konjice, novembra.
V nedeljo 5. t. m. je imela organizacja JNS za konjiški srez odborovo sejo v Narodnem domu v Konjicah. Udeležili so se je vsi odborniki in povabljeni narodni župani in zaupniki vse-državne stranke.
Predsednik sreske organizacije notar g. Rado Jereb je poročal o delu organizacije po zadnji seji, glavni predmet razprave pa sta bila poročilo
Gustav Strniša:	8
Zadnji rokovnjač
Usoda je hotela, da je Groga isto noč kakor cigana šel iskat svoj zaklad. A rokovnjač je bil prej pri razvalinah, kjer je srečno našel zapuščino 6tarega Matije. Vesel je bil tistega denarja in skrbno ga je spravil v svoje žepe. Ko je odhajal, je skalo zavalil nazaj, ker si je mislil, da bo morda še kdaj potreboval to skrivališče.
Ko se je hotel napotiti po hribu, je naenkrat začul pritajeno govorjenje. Ustavil se Je in se skril za staro smreko. In tedaj je zagledal v mesečini Malko in Joca, ki sta jo urno potirala proti gradu.
«Prisluškovala sta!> se mu je takoj posvetilo v glavi. Radoveden je postal, kako bosta razočarana, ko bosta našla skrivališče prazno. Vrnil se je tistih nekaj korakov in ju opazoval. Sam ni vedel, kdaj se je zasmejal, ko je videl, kako sta tajinstveno kimala in šepetaje govorila. Videl je, kako sta se spogledala, in umaknil se je nekoliko.
Joco je pričel kopati. Ker mu nI bilo treba drugega, nego dvigniti skalo, Je kmalu kramp tako daleč zasadil, da se je zamajala skala.
<Pomagaj mi, jaz nisem Groga!) je ukazal spremljevalki in skupaj sta se uprla v skalo, ki se je prevalila in pokazala prazno odprtino.
. Joco je glasno zaklel, stisnil pesti in divje za-žngalj ko se Je spomnil Groge:
cNapadem ga in ubijem s krampom! Prehitel naju je!>
Malka ga je pomilovalno zavrnila: <Kaj boš ti revček! Denar Je pač splaval po vodi. Prehitel naju je, kaj hočevab
Tedaj je že stal pred njima Groga sam: <Nič ne bo z vajinim načrtom. Povejta mi no, kdo vama je to sčenčal?)
<Prisluškovala seno, je priznala Malka. Naslednji trenutek je udarila Joco po roki, ki je hotel lopniti po rokovnjaču.
«Saj se mi je zdelo, a loški sodnik ti je za-branil rop, pa še sam ne ve», je odgovoril rokovnjač in grozeče pogledal Joco. <Ne bom te pre-mikastil, ker se mi ne zdi vredno, čeprav dvigaš roko proti meni, ki sem prišel po svoj denar, kajti medvedar ga je meni zapustil in moji hčeri. Ne vem, zakaj se zdaj ti nekaj repenčiš.>
Cigan je jezno zaškripal z zobmi. Sovražno je pogledal Grogo, a reči se ni upal ničesar več.
Rokovnjač je brezskrbno stopal pred njima. Tedaj je Malka, ki je bila zlobnejša, a zvitejša od cigana, pomignila spremljevalcu.
Joco je dvignil kramp in zamahnil z njim v praznino.
Groga je po naključju videl, da je cigan urno dvignil roke, in že je skočil na stran. Zdaj je Joca zgrabil in ga dvignil kakor otroka in zarentačil: cTi sirota boš napadal Velikega Grogo ?> In že ga je vrgel kakor mačka v bodeče grmovje, kjer je cigan zajavkal ter ves raztrgan in krvav prilezel sp*et na dan. Groga ga je spet
zgrabil. Cigana je že minilo vsako veselje. Zato je takoj povedal in obdolžil Malko:
<Baba mi je pomežiknila, ko si kazal hrbet!)
<A tako si hudobna?) je dejal rokomavh in Jo preteče pogledal. Malka se je drzno zasmejala, saj je vedela, da se Groga ženske ne dotakne in je ne udari, če mu gre tudi za glavo.
Rokovnjač je samo rekel:
<Ker sta taka, ne maram hoditi z vama!)
Obrnil se je in odšel v drugo smer.
Malka je skomignila z ramama, a Joco je za-godrnjal:
<Srečno hodi, poštenje rokovnjaško!)
Pri Živčkorih.
Zivčkova mati Katra je bila še vedno krepka in vesela ženska. Res je imela nad šest križev na svojih plečih, a zasukala se Je še kakor kaka tridesetletnica. Njen rajnki mož je bil dober človek in zelo spoznaven. Svoji ženi ni pustil v mladosti preveč garati. Res je vedno pridno delala, a nikoli ne pretirano in ne preveč hudo; to se ji je na starost obrestovalo. Medtem ko so bile njene sovrstnice zgarane in ubite ali pa že v grobeh, je ona še vedno pogumno gledala v življenje.
Katra je dobro vedela, da se sin nekje ženi. To ji ni bilo všeč, in sicer 6amo zato ne, ker ni vedela, kje je tista njegova izvoljenka, in ker Je ni poznala. Starka ai je vedno želela snaho, ki bi jo poznala iz otroških let in vedela za vse njeno življenje. Zato ie večkrat omenila Cirilu, naj poroči sosedovo Angelo, ki je bila pridna in
o občinskih volitvah in razgovor o nadaljnjem delu stranke, posebno v posameznih občinah. JNS bo posvetila vso pozornost občinam, v katerih so zmagale njene liste. V občini Tepanju se ustanovi samostojna občinska organizacija JNS.
V zvezi z razgovorom o poteku občinskih volitev se je razpravljalo tudi o organizaciji delavstva, o nujni potrebi izpopolnitve izpraznjenih učiteljskih mest, o gospodarskem pritisku nasprotnikov na naše pristaše, o ukrepih za pre-prečenje svinjske kuge, o organizaciji razpečevanja umetnih gnojil po Kmetijski družbi, o snujoči se Zvezi slovenskih kmetov in o poostrenem izterjavanju davkov v zvezi z vedno hujšim davčnim vijakom. Soglasno se je sklenilo, da odide v prihodnjih dneh odposlanstvo zastopnikov sreza h g. banu, da obrazloži težaven položaj ljudstva v srezu in izrazi njegove želje. V vseskozi stvaren in zanimiv razgovor so posegali gg. Cucek', Berdnik, Kozjek, Kulterer, dr. Mejak, Pavlic, Gselman, Petelinšek, Berčnik in drugi.
Politični pregled
Na seji narodne skupščine v soboto je podal ministrski predsednik g. dr. Milan Srskič v imenu vlade važno izjavo, ki bo gotovo razveselila vso javnost. Odgovarjajoč na vprašanje poslanca Kožulja glede kmetijskih dolgov je ministrski predsednik sporočil,
da se vlada ie nekaj časa bavi z reševanjem gospodarske stiske ter pripravlja vrsto ukrepov, ki naj olajšajo sedanji splošni gospodarski, a posebno finančni položaj v državi. Vse to je v zvezi z reševanjem vprašanja kmetijskih dolgov, ki pa ga ni mogoče rešiti samostojno, marveč samo v okviru vsega sestava gospodarske stiske, kajti eno gospodarsko vprašanje posega tako globoko v drugo, da ni mogoče reševati samostojno ene zadeve, ne da bi se pri tem oškodovale koristi drugih. Zaradi tega se je vlada določila, da reši celotno vprašanje v okviru danih možnosti in bo v desetih dneh predložila narodni skupščini v nadaljnje reševanje vrsto uredb in zakonskih predlogov,
ki bodo obravnavali vse te zadeve. Narodna skupščina je sprejela Izjavo ministrskega predsednika z dolgotrajnim odobravanjem na znanje.
Te dni je narodna skupščina dobila od finančnega ministrstva v nadaljnje postopanje
zakonske predloge o izpremembi in dopolnitvi zakona o trošarini, zakona o posrednih davkih in zakona o taksah.
Med gospodarstveniki vlada za te predloge veliko zanimanje, ker so v zvezi z ukrepi vlade za omiljenje gospodarske stiske in ker predstavljajo uresničenje dolgotrajnih prizadevanj vseh gospodarskih panog.
V	Solunu je pretekli teden
končala delo četrta balkanska konferenca.
Spomenica, ki je bila sprejeta na konferenci, ugotavlja, da so tako ministrski predsedniki kakor zunanji ministri priznali velik pomen, ki ga imajo ti sestanki za reševanje raznih balkanskih vprašanj in za zbližanje vseh šestih balkanskih držav. Sprejetih je bilo več predlogov glede železniškega in letalskega prometa, glede pospeševanja tujskega prometa na Balkanu in glede gospodarskega sodelovanja med balkanskimi državami. Glede izenačenja zakonodajstva balkanskih držav in glede drugih vprašanj.
V	francoski poslanski zbornici je pri zunanjepolitični razpravi prišlo v razgovor
ponovno nemško oboroževanje in so francoski poslanci naglašali, da ima izstop Nemčijo iz Društva narodov predvsem namen, odtegniti se mednarodnemu nadzorovanju nad oboroževanjem. Poslanci so navajali številke nemškega oboroževanja in izvajali, da bo Nemčija v nekaj letih imela spet veliko armado. Ze zdaj je Nemčija tako oborožena, da lahko prične vojno. Eden poslancev je stavil zahtevo,
naj francoska vlada nenadno predlaga v
Ženevi uporabo določb versajske mirom« pogodbe,
po kateri more svet Društva narodov z navadno večino glasov takoj odrediti mednarodno preiskavo o oboroževanju Nemčije. Če bi se Nemčija temu uprla, naj bi svet Društva narodov uporabil proti njej vse določbe gospodarskega in političnega značaja, ki jih imajo pravila Društva narodov.
V	nedeljo so se vršile
r Nemčiji volitve v državno zbornico, ki so v splošnem potekle mirno. Od nad 45 milijonov volilnih upravičencev se je udeležilo volitev skoro 43 milijonov volilcev. Od teh je gla-
sovalo za narodne socialiste (hitlerjevce) nekaj manj kakor 40 milijonov, a neveljavnih glasov ja bilo nad tri milijone. Nova nemška državna zbor« niča bo štela 661 poslancev in se bo sestala krog konca septembra.
Poleg volitev v državno zbornico se je vršilo!
ljudsko glasovanje,
ki naj pokaže, ali je nemški narod za Hitlerjev« politiko proti Društvu narodov in razorožitveni konferenci. Za Hitlerjevo vladavino se je izreklo skoro 41 milijonov, a proti njegovi politiki nad ' dva milijona volilcev. Razume se, da pri volitvah v zbornico in pri ljudskem glasovanju ni bilo brez pritiska, vendar je tudi jasno, da so Nemci s tako udeležbo ne glede na Hitlerja uprizorili demonstracijo proti tujini. .	j
Avstrija bi rada napravila red v državi z ba« joneti in je na obletnico proglasitve republik« proglasila preki sod.
Poleg tega pa še izdala druge ostre ukrepe. Kljubf temu, da je s prekim sodom uvedena smrtna kazen, je prišlo v nedeljo v več krajih do ne-! mirov, ki so jih uprizorili socialni demokrati* Kakor se govori, se pripravlja razpust socialno-j demokratske stranke.
GORENJI LOGATEC. V izpopolnitev svoje* časne objave o prispevku osrednjemu akcijskemu odboru za poplavljence se poroča, da so prispevali k temu skladu gg.: dr. Gostiša, Marinko Ivan, Nabrgoj Josip, Markič Anton, Matičič Anton, Go-dina Ivan, Lenassi Fran, Molk Alojzi], Logar Ma« tija in Antičevič Peter po 10 Din; Rupnik (Je-pavšček), Hrastnik Avrelija, Urbančič Franc in Vipotnik Leopold po 5 Din; Leskovec Valentin 6 Din; sodni predstojnik Premerstein in župan Puppis po 30 Din, notar Mrevlje 100 Din; skupaj 301 Din. — Zdaj je bila doba raznih zborovanj* Tako se je ustanovil «Branibor> in preosnovalo gasilsko društvo. Občinsko upravo je po svečani prisegi prevzel v svoje roko občinski načelnik g. Puppis. — Dne 12. L m. je priredil Sokol ^ Sokolskem domu uspelo martinovanje. — Skrajni čas bi že bil, da se elektrika uredi, ker je sedanj« razsvetljava pod vsako kritiko.
poštena, pa tudi petiona, saj je imela po očetu že prav čedno doto.
Angela bi se sicer Cirila ne branila preveč, a prav vneta pa ni bila za nikogar, dokler je mati Katra sama ni opozorila na svojega sina. Deklica se je jela počasi bolj pečati z mislijo na mladega krepkega Cirila in počasi se je res zagledala vanj.
Po vaseh je tedaj lazila ciganka Malka. Pri stari Dondi se je naučila prerokovanja in zdaj je prerokovala ljudem, jim lagala in jih izkušala slepariti.
Malka je staro Katro znala spretno nalagati. Slučajno je zvedela, da je njen sin zaljubljen v Reziko, in zdaj se je hotela znositi nad hčerko, ker se nad očetom ni mogla. Starki je lagala, da je njen sin zaljubljen v neko deklino, ki ni vredna, da bi mu zavezala čevelj, saj ni prava ženska za možitev in poleg tega gleda tudi na druge in je zelo nestanovitna.
Katra je prisluhnila.
Ciganka je lagala dalje:
<Oče tistega dekleta ja navaden rokomavh in ubijalec, ki je že več ljudi spravil na drugi svet. Oblastva ga iščejo in stičejo za njim že leta in leta, a vselej se jim spretno izmuzne, ker pozna vse rokovnjaške čarovnije. Sodišče bi rado plačalo mnogo denarja tistemu, ki bi njenega očeta izsledil, pa se ga nihče ne upa prijeti, ker si vsakdo misli, da bi mu odpadla roka, če bi ga zagrabiL*
Potem je trdila, da jabolko ne pade daleč od drevesa in da rokovnjačeva hči ne more biti kaj prida, posebno še, če se smatra za pošteno kmetico in delavno žensko, pa se potepa okoli s cigani.
Malka je zaključila:
<Tudi jaz sem ciganka, poštena ciganka sem, toda sovražim to potepuško življenje, čeprav sem se že rodila med cigani, a nikogar nimam, ki bi ni pomagal in se zavzel zame.>
Malka je zajokala, da bi se kamenu smilila, in dobra mati Katra jo je bogato obdarovala.
Ko je mati povedala Cirilu, kaj je zvedela, je samo zamahnil z roko:
cMati, verujte mi, to so same prazne marnje. Pustimo to reč! Če bi vi moje dekle poznali, bi pač drugače govorili!*
Starka se pa ni pustila kar ugnati v kozji rog. Hotela je sina prepričati:
cCiril, poslušaj svojo sivo mater, če hočeš, da se ti bo dobro godilo!*
<Vedno sem vas poslušal, vsaka beseda, ki ste jo izpregovorili, mi je bila ukaz. Le nekaj, mati v ljubezni mi nikar ne ukazujte, ker vas ne bom slušal! Ko boste enkrat videli mojo Reziko, boste lahko povedali, kaj si o nji mislite. A zdaj sploh ne morete ničesar sklepati. Mar se boste ozirali na besede neumne ciganke?*
♦ o *
Angela si ni nikoli mislila, da ne bo Živčkov njen mož. Dokler se ni brigala zanj, je bila pre-
pričana, da ga lahko dobi, kadar hoče, a kesneje, ko se je zagledala vanj, ji je isto prepričanja tudi ostalo. Nič ni bilo čudnega, da je bila domišljava in sama vase zaljubljena, saj so lazili za njo fantje treh vasi, ki se jih je komaj otepala, Ciril je bil drugačen fant. Nikoli ni silil vanjo, ostal je ponosen in hladen.
Prav to jo je pa še bolj podžigalo, da si je zaželela prav njega za svojega moža. Zdaj je samo čakala, da se fant kaj oglasi pri njenih domačih in da jo zasnubi. Čeprav je bil navidezno hladen, si ni mogla misliti, da bi ne bil zaljubljen vanjoj Zadnji rokovnjač.
Ciril je bil drugačen fant. Nikoli ni silil vanjo^ ostal je ponosen in hladen.
Prav to jo je pa še bolj podžigalo, da si ja zaželela prav njega za svojega moža. Zdaj je samo čakala, da se fant kaj oglasi pri njenih domačih in da jo zasnubi. Čeprav je bil navidezno hladen, si ni mogla misliti, da bi ne bil za« ljubljen vanjo.
Deklica ni pomislila, da so poleg nje na sva« tu še druga dekleta, ki so morda še lepša kakoi| ona sama, čeprav nimajo cvenka.
Tudi Angela je prosila Malko, naj ji preroka uje, in obljubila ji je dobro plačlio. Malka jo pogledala poteze njene roke, se poredno zasme* jala in rekla, da bo težko kaj z Angelino ljn* beznijo.	j
Dekle je kar prebledelo. Vprašala je ciganko^ kaj naj stori, da se bo Ciril pošteno zagledal vanjo.
GOSPODARSTVO
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se naj prišteje še premija 28-5%): 1 nizozemski goldinar za 23 07 do 28-19 Din; 1 nemško marko za 13-63 do 13-74 Din; 1 ameriški dolar za 35-42 do 35 70 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 170 do 171 Din; 100 italijanskih lir za 301 do 303 Din.
Avstrijski šiling se je prodajal v zasebnem kliringu po 8-50 Din. Dolar se prodaja po 46 Din s premijo vred.
Vojna škoda se je trgovala po 250 do 253 Din, investicijsko posojilo pa po 51 Din.
Sejmi
20.	novembra: Sv. Jurij ob južni železnici; Ljubno (samo za blago), Raka, Slovenjgradec, Šoštanj, Podsreda;
21.	novembra: Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Jurij ob Ščavnici, Hotedrščica;
23.	novembra: Slovenska Bistrica, Sv. Lovrenc (srez Novo mesto), Mojstrana;
24.	novembra: Loče;
25.	novembra: Gradec, Domžale, Stična, Guštanj, Ptuj, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Dobje, Lemberg, Cakovec.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Goveji in svinjski sejem v Ptuju ■ 7. in 8. L m. sta bila zelo živahna. Cene za kilogram žive teže so bile: kravam 2 do 4, telicam 2.75 do 4.50, volom 2.75 do 4, bikom 2.75 do 4 Din. Konji za klanje so se prodajali po 300 do 650 dinarjev za glavo, drugi konj' pa so bili po 1200 do 3000 Din za glavo. Prasci so se prodajiali po 80 do 280 Din za rilec, pršutarji po 6.50 do 7.50 in polpitane svinje po 7 do 8 Din za kilogram žive teže.
VINO. Kupčija z novimi vini v dravski banovini se je pričela nekoliko gibati, toda cene za količkaj boljša vina so visoke in zato sega trgovina le po navadnih, cenejših kmečkih vinih. Šibkih in prav kislih vin se izogibajo. Cene bolj-
šim vinom se gibljejo od 4 do 4.50, sortnim pa od 5 do 6 Din; vinogradniki zahtevajo tudi 7 do 8 Din za liter. Zato ni za ta vina pravega zanimanja. Za stara vina, ki se še dobijo tu in tam, zahtevajo vinogradniki prav tako od 6 do 8 Din in tudi več. Spričo tako visokih cen rase zanimanje za cenejša dalmatinska in hrvatska vina.
Kratke vesti
t= Živinorejsko selekcijsko društvo v Novem mestu je priredilo 30. oktobra na novomeškem sejmišču pregled rodovniške živine. Ocenjevalna komisija je pregledala 93 glav in razdelila za 7800 dinarjev nagrad, ki so jih prejeli lastniki najboljše živine.
DOMAČE NOVOSTI
*	Dopisnikom! V zadnjem času smo prejeli prepozno mnogo dopisov, vezanih na čas. Prosimo torej cenjene dopisnike, da nam take dopise pošiljajo tako, da jih prejmemo redno vsaj do vsakega ponedeljka. Na več ponudb glede povesti odgovarjamo, da smo z njimi za dolgo časa preobloženi. Preden vsega ne uporabimo, ne moremo sprejemati dolgih povesti. Kakšne prav kratke črtice in zgodbice še sprejmemo, če bodo porabne, vendar brez honorarja.
*	Knjige Vodnikove družbe so izšle ter se razpošiljajo. Še pred koncem meseca prejmejo knjige vsi člani. Vsi oni gg. poverjeniki in člani, ki svojih prijav za leto 1933. še niso vposlali, se prosijo, naj to nemudno storijo!
*	Podpora za obnovo porušenih domov v Strugah. Ministrski svet je te dni na seji razpravljal o podpori poplavljencem v dravski banovini. Ker je ugotovljeno, da so med vsemi poplavljenimi pokrajinami najhuje prizadete Struge, kjer je na stotine ljudi ostalo brez strehe in domov, jo ministrski svet odobril podporo v višini 250.000 dinarjev za popravilo porušenih in poškodovanih hiš v Strugah. Skupno je potrebnih za popravilo porušenih hiš 510.000 Din. Poleg 250.000 Din, ki jih je odobrila vlada, bo banska uprava v Ljubljani nakazala iz sredstev bednostnega sklada 65.000 Din, ostala vsota pa bo izplačana iz drugih skladov in iz javnih zbirk. Ministrski svet je dalje odobril, da se da prizadetim poplavljen-
cem na razpolago za obnovo porušenih domov gradbeni les iz gozdov, ki so prišli pod agrarno reformo. Na ta način bo omogočena obnova vseh i porušenih domov v Strugah in bo s tem preskrbljena streha 670 osebam, ki bi sicer ostale na zimo brez krova.
* Za izpremcmbo obrtnega zakona. Na pobudo beograjske Trgovske zbornice se je sestala v ponedeljek v Beogradu konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic, da razpravlja o skupni akciji za izpremembo novega obrtnega zakona, ki je v praksi pokazal nekatere pomanjkljivosti. Ker se bavi ministrstvo za trgovino in industrijo s popravljanjem tega zakona, sestavijo na konferenci enotne predloge in jih predlože ministrstvu. Obenem bodo dostavili svoje predloge obrtniškim zbornicam, ki so o istem vprašanju nedavno razpravljale na svoji konferenci v Sarajevu. Ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je zastopal na konferenci njen tajnik g. dr. Ples.
Pri trganja v glavi, d'esnih in čeljustih.
Z «Algo» dobro natrite senci in zatilnik, potem ovijte glavo z rutico, ki jo je treba prej namočiti z tAlgos. Postopoma boste občutili ublaženje, ker <Alga» izhlapeva in od jemlje s tem odvisno vročino. Dlesna in čeljust masirajte s prsti, ki ste jih pomočili v «Algo», večkrat na dan. Po masaži zavijte obraz v volneno rutico. Ako boli en ali več zdravih zob zaradi prepiha, prehlada ali revma-tizma, pomočite v «Algo» prste in drgnite ž njimi čeljusti in dlesna. Ako boli votel ali poškodovan zob, vzemite v usta žličico <Alge>, nagnite glavo tako, da pride lahko «Alga» v votli zob. To ponovite nekajkrat. Zobobol navadno preneha že po prvili poskusih.
«Alga» se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 steklenica Din 14-—.
* V poplavljenih Strugah je še vedno žalostno, toda položaj se boljša. V Struge dovažajo zdaj gradbeni material za gradnjo hiš, kar vse je pod
nadzorstvom banske uprave v Ljubljani. Spričo slabega vremena in nastopajoče zime ni verjetno, da bodo letos začeli graditi nove hiše, pač pa obnavljajo za sedaj predvsem poškodovana poslopja. Banska uprava še vedno nakazuje živila, vendar bo pomožno akcijo kmalu skrčila, ker nima sredstev. Staro šolo v Strugah bodo nekoliko preuredili za stanovanja onih rodbin, ki jim je voda porušila domove. Prebivalstvo je še vedno zelo potrebno pomoči.
Zvita ciganka ji je odvrnila, da mora še enkrat govoriti s Cirilovo mate-jo in da jt bo že sporočila, kaj naj naredi in kako naj se ravna, da bo pridobila fantovo naklonjenost.
Ciganka je res omenila stari Katri, da je sosedova Angela vsa zagledana v njenega sina, a starka se zdaj ni upala več siliti vanj. Pač si je pa mislila, da bi bilo dobro, če bi fant dekle večkrat videl, saj bi se moral zagledati v tako iepotico.
Ko je neki dan prišel Ciril domov, je debelo jpogledal. Za mizo je sedela Angela vsa načič-kana in lepa. Deklica ga je prijazno pogledala in se mu nasmehnila. Mati ga je povabila, naj prisede. Izgovarjal se je z delom, pa ni nič po-jmagalo, moral je sesti poleg deklice.
Mati je nekaj časa napeljevala vodo. Ko je »poznala, da sin noče o ljubezni ničesar dišati, -je odšla v kuhinjo in ju kar pustila. Mislila si je, naj se domenita, kakor hočeta, meni je vsega ipreveč.
Angela mu je povedala, da jo je njegova mati sama povabila in zato jih je obiskala, saj so si sosedje, pa so si kar nekam tuji. Potem sta govorila o gospodarstvu >n gospodinjstvu. Prav dobro sta se razumela. Deklica je omenila, da ji doma prigovarjajo, naj se kmalu poroči, a opravila ni ničesar, kajti Ciril ni prijel za limanlco.
Ko je odhajala, je bila prav na tem kakor prej. Katra jo je vabila, naj kmalu spet pride, a Ciril ji je samo prijazno rekel zbogom.
Ciganka Malka je hotela postati slavna vede-ževalka, da bi zaslužila več denarja. Zdaj je iskala po gmajni rože, da bi naredila zdravilo za zaljubljeno Angelo. S tem zdravilom je hotela uročiti Cirila, da bi pričel noreti za mlado sosedovo hčerjo. Ciganka je dobila od Angele že lepe de-narce, a hotela jo je še malo oskubiti in potem izginiti.
Malka je posušila različne rože in jih dala v platneno vrečico ter ukazala dekletu:
<Tole moraš spraviti v fantovo posteljo! Vse moraš tako storiti, da tega ne bo nihče videl! Ciril se mora zatelebati vate, pa če ima srce iz železa!>
Ko je prišla Angela vnovič k sosedovim in jo je mati povedla v hišo, je v sobi dekle kar sedla na stol. Mati je imela kratek opravek zunaj in Angela se je oddahnila. Takoj je potegnila iz žepa vrečico suhih rož in jo urno vtaknila pod slamnjačo v Cirilovi postelji.
Zivčltova mati je drugo jutro debelo gledala, ko je našla v postelji vrečico. Takoj se ji je zazdelo, da jo je položila Angela tjakaj. Ciril ji ni ničesar omenil, torej rož še ni videl. Starka jih je pustila v postelji in delala dalje. Ko je prišla Angela spet k nji, jo je Katra vprašala: «Zakaj si pa prinesla tiste rože7» Sosedova je prebledela: <Ali Ciril ve?> «Ne, nisem mu povedala-> cCiganka jih je dala. da se mu bo srce bolj za mene vnelo.>.
«E, nalagala te je baba. Sicer jih pa lahko pustim še nadalje v postelji. Videla boš, da ne bodo nič pomagale. Rože so pač za zdravje, ampak ljubezni ne bodo vnele v človeškem srcu, le verjemi mi! Ciganka samo laže, ker hoče spraviti iz nas vseh denar. Tudi mene je nasmodrala in šele kesneje sem spoznala, kako sem bila neumna, da sem ji kaj verjela in jo obdarovala.> Angela je kmalu spoznala, da je Katra prav povedala, kajti Ciril je ostal hladen kakor vedno in se ni nikoli zmenil zanjo.
Ciganka Malka se je pa zbala, kajti precej je že nasleparila in nalagala ljudi. Zato je nekega dne izginila.	# * »
Tako sta pretekli dve leti. Nekega dne je Ciril sam hodil okoli hiše in popravljal plot. Bil je še vedno fant in še vedno je čakal svojo Reziko, čeprav ni vedel, kam je izginila. Še vedno je odlašal poroko, čeprav je mati spet pričela pritiskati nanj, naj se hitro poroči, češ, da se je že naveličala tega gospodinjskega garanja in skrbi.
Na cesti sta tedaj nastali vrvenje in kričanje. Mladenič se je obrnil in se nasmehnil:
Zagledal je krepkega visokega človeka z dolgo brado in klobukom potisnjenim globoko na go brado in klobukom, potisnjenim globoko na z drugo roko držal verižico, na kateri je imel privezanega medveda, ki je počasi plesal po zadnjih nogah, pri čemer js dedec pel z nizkim basom.	(Dalje prihodnjič.)
*	Zastopništva naše države v Nemčiji. Kakor nam poroča naše poslaništvo iz Berlina, ima zdaj Jugoslavija naslednja zastopništva v Nemčiji: kr. poslaništvo s konzularnim oddelkom v Berlinu, W. 35, Regentenstrasse 17; kr. konzulat v Diissel-dorfu, Kapelstrasse 9a; kr. generalni konzulat v Hannoveru, Gellerstrasse 18; kr. konzulat v Esse-nu, Kibbelstrasse 7; kr. konzulat v Dresdenu, Waisenhausstrasse 21; kr. konzulat v Leipzigu, Burgstrasse 26 (kr. geueralni konzulat v Halleju a. S. obstoji, toda ne posluje, ker biva generalni konzul v Jugoslaviji). Ukinjena so naslednja zastopništva: kr: generalni konzulat v Miinchenu, kr. generalni konzulat v Hamburgu, kr. generalni konzulat v Berlinu, kr. konzulat v Frankfurtu a. M. in kr. konzulat v Nurnbergu.
*	Usoda inž. Franja Dedeka. Inž. Franjo Dedek, ki je bil 17. septembra na Reki skupno s svojim šoferjem aretiran in nato odveden v tržaške zapore, je še vedno v zaporih v Trstu Pravi razlogi za njegovo aretacijo še vedno niso znani, ker italijanska oblastva kljub temu, da sta in-ženjer in njegov šofer skoro že dva meseca v zaporih, na vsa posredovanja nočejo dati nikakih točnih pojasnil. Odvetniku inž. Dedka Bertoniju iz Trsta je te dni uspelo priti v stike z inženjer-jem in njegovim šoferjem. Odvetnik je zdaj izr razil mnenje, da bosta v kratkem izpuščena iz zaporov. Vse kaže, da do razprave proti njima ne bo prišlo, ker ju ničesar ne obremen:uje.
*	Koroške novice. V Svečah je umrl pred kratkim Matevž Einspieler, po domače Hajnžučev oče, brat znanega prosta Gregorja. Pokojnik je štel 76 let. Zapustil je ženo, ki je že 18 let na bolniški postelji, in več otrok. — V Beli so nedavno pokopali Štajnerjevo mater. — V Bistrici v Rožu je ustavila obratovanje tovarna za žice, ki je obratovala že 140 let ter je imela najmoderneje urejen obrat v vsej Avstriji. Brez dela je ostalo več sto delavcev. Prizadetih je tudi mnogo naših ljudi.
*	Spor med jugoslovenskimi čebelarji. Na zborovanju Jugoslovenske čebelarske zveze, ki se je vršilo nedavno v Zagrebu, je bilo izrečenih mnogo pritožb na naslov uprave zveze in Srbskega čebelarskega društva. Nekaj dni pozneje pa se je v Beogradu vršila skupščina Srbskega čebelarskega društva, na kateri je tudi nastopila močna opozicija in zahtevala temeljito preosnovo v društvu in v zvezi. Nezadovoljni čebelarji trdijo, da se glavni odbori premalo brigajo za razvoj
čebelarstva. Po zadnjem popisu imamo v državi okrog 750.000 panjev, imeli pa bi jih lahko najmanj tri milijone. Država bi utegnila imeti od čebelarstva na leto okoli pol milijarde dinarjev dohodkov, lahko pa bi se pri nas tudi razvijala industrija za proizvode iz meda in voska kakor tudi za izdelavo panjev iu raznovrstnih čebelarskih potrebščin. Če bi bilo naše čebelarstvo dobro organizirano, bi mogli pridelati na leto krog 390 milijonov kilogramov medu in bi bilo čebelarstvo važna gospodarska panoga zlasti v naših siromašnejših krajih.
* Članom Društva železniških upokojencev. Glede bednega položaja železniških staroupoko-jencev, provizionistov, miloščinarjev in železniških invalidov, glede voznih ugodnosti kakor tudi glede povišane članarine v bolniško blagajno je društvo ponovno ukrenilo potrebno. Društvo je tudi v stalnem stiku z Društvom železniških upokojencev v Zagrebu in z društvi ostalih direkcij glede skupnega delovanja in nastopa v vseh važnih rečeh. Da pa ni še rešitve, ne zadene društva krivda. Društveno delo se mora brez prenehanja nadaljevati, in to z vsemi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi. Da bo to mogoče, je želeti, da železniški upokojenci spoznajo potrebo društvenega delovanja in ga podpirajo. Člane, ki so v zaostanku s članarino, prosimo, naj jo po možnosti poravnajo, one upokojence pa, ki društveno delo od strani g'edajo in omalovažujejo, vabimo, da se temu velikemu delu pridružijo. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
Dober tek je znamenje zdravja.
A če opazite pri deci ali odraslih, da jim ne tekme jed, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, če jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek «Magna». «Magna» čisti naglo, brez bolečin in prijetno. Za iztrebljenje deci malo, a odraslim veliko žlico.
<Magna» se dobiva v lekarnah. 1 zavojček 4 Din.
* Blizu 13 milijonov dinarjev za borze dela. V naši državi je šest javnih borz dela (v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu in Splitu). Te javne borze imajo 25 podružnic, osrednji odbor za posredovanje dela in osrednja uprava borz pa sta v Beogradu. Za ugotovitev proračunov za leto 1933. je služilo povprečje vplačanih prispevkov za javne borze dela v letih 1929., 1930. in 1931. Vsa ta vplačila dajejo
V «. (ugrfa L d. Zagith, Cijn 32. OjUi k ftjinr. ped S W. M07 W t. Itt. 1933.
12,720.294 Din in predstavlja ta znesek sredstva za sestavo proračunov ustanov za posredovanje dela v letošnjem letu. Na posamezne javne borze dela je preračunana skupna vsota razdeljena takole: Na javno borzo dela v Zagrebu odpade 3,547.151 Din, na borzo dela v Beogradu 2,497.796 dinarjev, na borzo dela v Ljubljani 2,011.454 Din, na borzo dela v Sarajevu 1,431.824 Din, na novo-sadsko borzo dela 1,388.256 Din, na splitsko borzo 580.780 Din, na osrednjo upravo za posredovanje dela v Beogradu 1,273.029 Din in 408.902 Din od čistih dohodkov osrednje uprave.
™ DVA ČLOVEKA
Če se je samo drzni gozdar upal kljubovati slabemu vremenu, če je samo orjaški drvarski hlapec lahko pregazil debeli sneg — strogi duhovni gospod je bil zmeraj tretji, ki je prišel do divjih višin.
Kraljevska hiša mu je bila zmeraj odprta. Dobival je jed in pijačo, dobival je streho čez noč. To pa je bilo tudi vse.
Tako se je godilo leta in leta.
In zmeraj je prihajal zastonj.
Prosto in neomejeno je živela Judita Platter-jeva na svetu, ki si ga je bila sama ustvarila. To življenje je bilo ponosno, pravo vladarsko življenje, polno vnanjega truda in notranje samote, polno moči in dejanj. Življenje, polno dela, je bilo.
«To je delavka!* — tako so govorili o njej ljudje iz Dolomitov. In pri tem ni bila niti kmetica. Toda delati je znala vendarle: izsekavati gozde, izsuševati močvirja, odmikati skale in divjine trebiti.
Kako močna je bila!
Če ni hotel iti mlad bikec v jarmu in če niso mogli ukrotiti hlapci trdoglavega divjaka, je prišla Judita Platterjeva. In bikec je šel lepo pred brano in plugom. Za rogove je prijela upornika
in se z njim merila, če je bilo treba. Ali pa če sta se v družinski izbi v nedeljo dva fanta napadla z odprtim nožem in ju nihče ni mogel razdružiti, je bilo treba poklicati samo njo. In z obema krvo-željnima fantoma se je zgodilo prav tako kakor z uporno živino. Razlika je bila le v tem, da je bilo za oba pretepača dovolj, če je mirno stopila v izbo, mirno rekla besedico. Še posebno glasno ni bilo treba reči. To vse in še več je znala: tujka, nekristjanka, samotna žena; ona, kraljevska žena!
Kraljevski duh je bila. To je storila njena čarodejna moč in čarovniška umetnost...
Zdaj je bilo konec čarovništvu. Zdaj je bila čarodejnost ubita. Zdaj je bila tuja žena mrtva.
Da — Judita Platterjeva je bila mrtva!
Izprva ljudje niso razumeli. Kajti da je kraljevska žena to zmogla: da je mogla umreti, prav tako kakor vsak drug umrljiv človek, prav tako kakor kdorkoli, tega niso takoj razumeli. Kako naj bi tudi to tako hitro razumeli? Davi, na vse zgodaj je umrla, ponoči so prvič pri njej bedeli in pojutrišnji dan bo pokopana — prav tako kakor vsak drug mrlič.
Nekaj posebnega pa se je vendarle zgodilo pri njeni smrti. To se je moralo zgoditi. Tako umreti kakor vsakdo drugi, slednji vsakdanji človek — tega kraljevska žena sploh ni mogla, temu bi se ljudje še dosti bolj čudili in bi bili še dosti manj razumeli. Snoči je še kipela od življenja in moči, snoči jo je še obiskal duhovni gospod — ob prvem jutru so jo dobUi umirajočo.
S Kraljevskih sten je padla..,
Kako je prišla tja, kamor pride pri marčnem snegu komaj najboljši planinec?... Ona pa je pač prišla gor — ona!
Ze ponoči — mesec je svetlo sijal — je morala iti zdoma, ne da bi bil kdo izmed njenih ljudi to opazil. V svetliuajoči se mesečni noči je morala priti gor.
In kaj je tam gori hotela?
Ali je hotela morda trgati planike? V marč-4 nem snegu?
Naj je že imela gori kakršenkoli opravek, v zgodnjem jutru je ležala pod divjimi stenami' sredi poljane, z vetrnicami posute.
Vsakdo drugi, kdor bi bil odondod padel, bi bil takoj mrtev: Judita Platterjeva pa je še živela.
Toda govorila ni več. Samo stekleneče oči so govorile. Kaj? Pri umirajočem Odrešeniku^ kaj? Ne bi bila mogla umreti, če se ne bi bilo prej zgodilo tisto, kar je ukazovalno zahteval njen srepi pogled.
Hoteli so jo pobrati in nesti v hišo. Ona pa je z znamenji velela, naj jo puste ležati tam, kjer je ležala: med cvetočimi vernicami je hotela umreti, medtem ko je nad dostojanstvenimi vr-s hovi vzhajalo solnce, pomladno solnce.
Eden izmed hlapcev je razumel njen pogled: mladi Martin je bil. Takoj je zbežal odondod. Ze čez nekaj ur se je spet vrnil — z duhovnim gospodom iz doline. Tudi krvavordeče voščene sveče, ki morajo goreti pri ponesrečencih in tistihž ki umro nagle smrti, je prinesel s seboj.
* Seigoda uglednega župana. Znani veleposestnik in župan g. Fric Lešnik iz Št. Janža »a Dravskem polju je bil te dni po opravkih s kolesom v Mairiboru. Na povratku proti domu ga je sredi poti povozil neki avstrijski avtomobilist. G. Lešnik se je peljal pravilno po desni strani, nasproti pa je prihajal neki voznik, katerega je avtomobilist hotel prehiteti z veliko brzino. Pri tem pa je zadel g. Lešnika v levo lice s tako močjo, da mu je razbil gorenjo čeljust. Ranjenca 60 takoj naložili na avto in ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer mu zdravniki izkazujejo vso pozornost. Oko je najbrže izgubljeno, a tudi stanje poškodovanca je zelo resno, vendar ni izgubljati upanja, da bo okreval.
Da bo Vale dete zdravo in veselo,
mu dajte «Energin» za jačenje krvi, živcev in teka. «Energin» pospešuje razvitek otroka. Deci trikrat na dan po 1 malo žlico okusnega <Energina>.
«Energin» se dobiva v lekarnah po pol litra za Din 35—.
*	Tovarna, ki ne mara moške delovne moči. Pred meseci se je v Cakovcu ustanovila <Brau-ner>, d. d., tekstilna industrija iz Zagreba. Mesto je dalo tovarni razne ugodnosti, med drugimi tudi to, da ji 15 let ne bo treba plačevati občinskih doklad. Tovarna pa je obljubila, da bo zaposlila domače delavce iz Čakovca in okolice. Občina je računala, da bo prišlo krog 300 delavcev do zaslužka. Tovarna je nameščala ljudi v etapah, a prvih 14 dni sploh ni plačevala mezd, češ, da se delavci žele uvajajo v obratovanje. Pozneje je plačevala po 1 Din do 1.80 Din na uro. Ker so mnogi delavci zaslužili na dan komaj po 5 Din, je prišlo do stavke, ki pa se je polegla, ko je tovarna obljubila, da bo rešila mezdno vprašanje takoj, ko se obrat uredi v polnem obsegu. Veliko delavsko odposlanstvo se je zglasilo pri sreskem načelstvu in prosilo za posredovanje, da bi delavci dobili zaslužek in ne miloščine. Ravnatelj tovarne Landstein se je naposled zglasil pri sreskem načelniku ter izjavil, da ne more v tovarni zaposliti niti ene moške delovne moči, marveč samo ženske, ki pa bodo dobile večje mezde, ko se bodo navadile delati na strojih.
•	Nasip, ki varuje 500.000 oralov plodne zemlje, je po petletnem napornem delu zgrajen ob levi obali Save od Sremske Mitrovice, Županje in Gunje do Slavonskega Broda v razdalji 170 km. Nasip je zgradila vodna zadruga v Bidu-Bosutu,
Družina se je morala umakniti daleč nazaj, da je duhovni gospod, ki je bil v ob-az bel kakor oblačilo, ki ga je imel na 6ebi, ostal sam z umirajočo.
A Judita Platterjeva ni čakala s svojo smrtjo na poslednjo tolažbo, na poslednji zakrament: niti zemeljskega niti nebeškega ni hotela sprejeti iz teh rok. Tudi v smrti ne.
Superior je stal ob njenem cvetočem smrtnem iižešču ni ji ponujal božjo milost. Judita pa je ni ležišču in ji ponujal božjo milost. Nepremično mu je strmela v oči.
Sklonil se je globoko k njej, zgrudil se je k njej. Zdaj je klečal pred njo. Na kolenih ji je i govoril: iz srca jo je rotil, z vso močjo svoje besede, svojega bitja.
Toda ona ga ni slišala. Nepremično ga je gle-jdala, trdno ga je gledala, trdno v oči. I Planil je pokoncu in na glas zastokal, kakor (bi moral o n trpeti smrtne bolečine, kakor bi šlo za rešitev njegove duše, za njegovo večno pogubo. Prosil je in moledoval, opominjal in grozil. Ona pa ni umaknila očesa od zagrizenega božjega moža; in njen srepeči pogled je zastrmel v njegovega, ko je Judita Platterjeva umrla.
Tisti, ki so stali okoli, so čuli krik duhovnega gospoda. Videli so, kako je omahnil, kako bi bil skoraj padel na tla: tja čez rajnico. Toda ostal je zravnan.
Ko se je čez dolgo obrnil ?n šel, je bil njegov obraz trd, da so se vsi, ki so videli ta prsteno bleda lica, zgrozili.
ki je ena največjih ne le pri nas, temveč v vsej
Srednji Evropi.
*	Svinjska kuga se je spet pojavila v Ptuju na Srbskem trgu. Ugotovljena pa je tudi v treh krajih v okolici. Da se bolezen ne razširi, je Srbski trg pod zaporo. Vsak promet in kupčije s svinjami na Srbskem trgu so strogo prepovedani.
*	Drava in Mura povzročata škodo. Zaradi neprestanega deževja sta Drava in Mura močno narasli ter je bil ustavljen promet pri brodih Otoku, Dolnji Dobravi in Legradu ob Dravi in pri svetem Martinu in Radencih ob Muri. Drava je pri Prelogu spet odnesla mnogo zemlje ter povzroča mnogo škode.
Opomin naročnikom!
Da se naročniki-zamudniki nikakor ne bodo mogli izgovarjati, da za dolg na naročnini niso vedeli, smo jim poslali ta teden še enkrat — to pot pa pač zadnjikrat letos —. položnice. K dolžni vsoti smo pribili še 2 Din za prejšnje opomine in položnice, ker pri tako nizki naročnini sami teh, po krivdi zamudnikov povzročenih stroškov ne moremo več nositi.
Pozivamo vse zamudnike, da nemudno store svojo dolžnost in plačajo zapadle vsote po položnicah. Tistim, ki bi se za naš opomin ne zmenili, pa bomo poslali v hišo poštnega sla, da pobere za naš s poštnim nalogom dolžne zneske. Ta način pobiranja je seveda dražji, ker računa pošta za taka opravila posebno pristojbino, ki pa jo moramo naprtiti dolžnikom. Zato naj nihče ne čaka, ampak naj plača prostovoljno sam, kar Je »Domovini® dolžan.
Uprava »Domovine".
• Revmatiki, ki uporabljajo za pomirjenje bolečin Fellerjev Elsa-fluid, lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in koz-metikom, ki se izvrstno obnaša že skozi 36 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti pošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici za 58 Din brez nadaljnjih stroškov lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza-trg 360, (savska banovina).
Ko je duhovni gospod šel, so stopili ljudje k ponesrečenki. Dobili so jo mrtvo in njene oči so bile široko razprte.
Ali je prejela Judita Platterjeva milosti poslednjega zakramenta? Ali je umrla spokorno, torej po krščansko.
Izmed njenih ljudi tega izprva ni nihče vedel. Iznenada pa je zatrdil mladi Martin, da lahko priseže, da je prejela žena iz rok duhovnega gospoda sveto poslednjo popotnico. Potem so to rekli tudi drugi. Le en sam človek je vedel resnico? Ali bo ta edinec govoril? Oziroma: ali bo smel molčati?
Ljudje, ki so hoteli bedeti pri Juditi Platter-jevi, so bili zbrani. Ne samo žalujoči, tudi radovedneži so prišli od daleč naokoli; kajti videti kraljevsko ženo tako vitko iztegnjeno na odru, tako docela mirno in počivajočo, tako negibno in brez moči, to mora biti nenavaden pogled. Toda Juditini psi so stražili svojo gospodarico in so pustili čez prag mrliške sobe samo tiste, ki so bili hišni. Še celo domači so se bali krvavih oči in hlastajočih zob kocinastih mrliških stražnikov. Drugi pa so se gnetli med vrati in plašno gledali tja, kjer se je kopala v svečanem odsevu voščenk in ležala pokojno praznična podoba.
Najprej so se najedli in napili, oboje tako dobro in obilno, kakor bi bila rajna gospa sama poskrbele za postrežbo: tako so dekle to noč počastile spomin rajne gospe..«
*	Mrlič s polnimi lepi zlata. V nekem sme-derevskem hotelu je nenadno umrl bivši trgovec Moša Benaroje, ki je bil zakrknjen samotar. Starec tudi s svojimi židovskimi rojaki ni dosti občeval. Ko so ga dobili mrtvega, so v njegovih žepih našli polno zlatnikov raznih držav in precej bankovcev v naši in tuji valuti.
*	Ženski in moški čevlji iz samega pristnega usnja. Ročno delo. Po 66 Din. Stermecki — Celje.
*	Iz brzorlaka je skočila. V soboto popoldne je pred postajnim poslopjem v Zagorju ob Savi iz drvečega brzovlaka skočila neka mladenka In obležala na tleh. Nesrečni« je priskočil na pomoč najprej postajni načelnik g. Mejak, potem pa še drugi, ki so jo zdramili iz nezavesti ter ugotovili, da se je k sreči samo potolkla na glavi in rokah. Za prvo silo jo je obvezal sam postajni načelnik. Dekle je doma iz Lok pri Zagorju, iskalo pa je 6lužbo na Zidanem mostu. Namesto v osebni vlak je Ančka stopila v brzega in ker ji je sprevodnik dejal, da bo morala plačati vožnjo do Ljubljane, je tvegala skok iz vlaka, ki je vozil proti postaji z brzino 60 km. Ančka se je še pred postajo vsedla na stopnice vagona in se potem spustila na tla. Tudi banovinski zdravnik gospod dr. Grum je ugotovil, da se po nenavadnem srečnem naključju ni resneje poškodovala.
*	Neznan utopljenec v Ljubljanici. Pri Slapah ob Ljubljanici so našli te dni neznanega utopljenca. Gre za približno 50 let starega moškega, srednje močnega, z nekoliko sivimi brkami, polno brado in precej košatimi lasmi. Na strani čela je imel mala izrastka. Napravljen je bil v temno-sivo obleko in imel je rjavo srajco.
*	Otrok je utonil. V Veržeju je postala žrtev neprevidnosti skrbnikov dvoletna Doroteja Hor-vatova, ki jo je neka Mariborčanka dala v rejo. Deklica je skakala po dvorišču in padla v globoko mlako, v kateri je utonila.
*	Otrok je zanetil požar. Enega zadnjih večerov je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Janeza Grašiča, po domače Božiča, v Kranju. Zahvala velja gasilcem iz Kranja, Primskovega in Stražišča, ki so bili takoj na mestu in omejili požar. Kakor so ugotovili orožniki, je zažgal poslopje domači sin Tone, ki je že od rojstva telesno
i precej prizadet. Zvečer se je spravljal spat, na skednju je prižgal svečo, da bi si postlal, približal pa se je preveč slami, ki se je takoj vnela. Le s težavo se je siromak rešil, ko je že bilo vse v plamenih.
Zdaj so vzeli majhne rdeče voščenke, ki so jih prinesli s seboj, jih postavili v poselski izbi na leseno klop ob vseh štirih stenah, svečice prižgali, pokleknili pred njimi, opravljali mrtvaške molitve in peli:
Pridite na pomoč, vi, božji svetniki!
Pribitite, vi, angeli Gospodovil
Sprejmite to ubogo dušo!
In odvedite jo pred božje obličje!
Rešite jo strašnega trpljenja v vicah!
Jezus, v tvojo prebodeno stran ..
Iznenada so pretrgali pridušeno mrmranje jasni, sladki glasovi. Najprej je bilo čvrčanje, potem žvrgolenje, vriskanje in zmagoslavje: Ju-ditine ptice.
Glasovi molilcev so jih zbudili iz globokega spanja. Morda so imeli odsev voščenk za prvo dnevno luč in začeli zato svojo jutrnjo pesem. Pomladansko veseli, petja željni glasovi so bili.
To je bil pravcati mrtvaški spev za Judito Platterjevo.
Pozneje pa je noč podivjala. Jug se je razvnel. Vlekel je okoli nezavarovanih poslopij dolomitske kmetije, grebel po skodlastih strehah, ki so bile obtežene s kamenjem, besno se je zaletaval v stene in okna, butal grmeče ob vsa vrata, med tuljenjem je trgal oknice in si hotel izsiliti pot, kakor bi hotel tudi on bedeti pri mrtvi kraljevski ženi.
Na gorah je razkopal mehki marčni sneg in ga pognal v višave. Dolge, frfrajoče koprene iz
•	Konji so ga podrli. Te dni se je vračal oskrbnik Pongratzovega veleposestva Franc Haas iz vinograda v Vuzmetincih proti Ptuju. Za njim so pridrveli splašeni konji, ki it ga podrli v obcestni jarek, kjer je obležal. Našel ga je neki kmet in ga z vozom prepeljal do trgovca Golenka, ta pa x avtom v Ptuj. Zdravnik je ugotovil hude notranje poškodbe.
•	V duševni zmedenosti si je odsekala roko. Pri Kajfeževih v Domžalah je že dalje časa služila 191etna Jožefa Kapusova, doma na Jesenicah, ki je često kazala znake duševne bolezni. Te dni }e dobila naenkrat hujši napad. Pograbila je sekiro, s katero si je v trenutku odsekala levico nad zapestjem. Brizgnila je kri in šele na kričanje uboge zmešane dekle so prihiteli domači. Pozvali so zdravnika dr. Hočevarja, ki ji je nudil najnujnejšo pomoč, nato pa bo ubožico prepeljali y ljubljansko bolnišnico.
•	Huda nesreča r tovarni na Javorniku. Nedavno zvečer se je pripetila v železarni na Javorniku huda nesreča. Pri valjanju železa v trakovih je konec žarečega trakastega železa tako hudo udaril 201etnega delavca Cirila Dolarja po desni nogi, da mu je pod gležnjem prerezal vse kite do kosti. Hudo ranjenega mladeniča so prepeljali v bolnišnico bratovske skladnice, kjer mu je službujoči zdravnik dr. Ceh nudil prvo pomoč. Dolar, ki je doma iz Sela pri Žirovnici, se bo moral zdraviti več tednov v bolnišnici in bo še potem le s težavo opravljal svojo dosedanjo nevarno službo v tovarni.
•	Žalostna usoda ponesrečenca. Savinjski vlak Je 17. oktobra na prehodu ceste Gotovlje-Vrbje treščil v voz, na katerem je sedel 321etni Miha Radišek, hlapec pri lastniku žage In posestniku Alojziju Štravsu v Vrbju. Radiška, ki mu je pri nesreči počila lobanja, so takoj po nesreči prepeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki ves čas trudili, da ga rešijo. Posledica hudih poškodb pa je, da se je nesrečnežu omračil um. Radiška so prepeljali v bolnišnico za duševne bolezni v Novem Celju.
•	Puško mu ie razneslo. V gostilni pri Ja-movcu v Kamniku so se fantje nekaj sporekli. Posebno vročekrvni so bili trije bratje iz zgornjega konca Tunjic in gostilničar je napravil konec napetosti med mladimi gosti s tem, da je s silo odstranil vse tri brate iz gostilniških prostorov. To pa je dalo bratom nemajhen povod, da so se hoteli maščevati nad gostilničarjem in nad
družbo v gostilniški sobi. Pozno ponoči sta za-grmela skozi okno gostilniške sobe dva strela. Povzročiteljev tega nenadnega streljanja niso mogli takoj ugotoviti. Šele prihodnji dan je prišel na kamniško orožniško postajo eden treh bratov in izpovedal, da je prejšnji večer hotel s strelom preplašiti gostilničarja v Tunjicab, ker ga je odstranil iz gostilne. Bratje so šli domov, dva sta legla k počitku, tretji, France, pa je menda iz jeze pograbil v drvarnici staro nabito puško in ustrelil skozi okno gostilniške sobe. Prvi strel se je odbil ob nasprotni steni, pri drugem strelu pa mu je razneslo puškino cev in Francetu je naboj raztrgal meso na levi dlani in mu povzročil precejšnje poškodbe, tako da je moral precej iskati zdravniške pomoči. Ker je malo verjeiiio, da bi pri stari zarjaveli puški razneslo cev šele po drugem strelu, menijo orožniki, da je bil prvi strel najbrž oddan iz druge puške.
*	Vlomilec t trgovino urarja Petelna v Mariboru izsleden. Te dni so avstrijski orožniki aretirali 191etnega brezposelnega Franca Osoj-nika, pristojnega v Rogoznico pri Ptuju, v trenutku, ko je kupil vozni listek na postaji Go-stingu za Gradec. Po naključju pa se je Osojniku posrečilo pobegniti, vendar pa je med pobegom orvrgel ročno blagajno, v kateri je bilo 40 različnih moških in ženskih ur. Osojniku so avstrijska oblastva za petami. Za ponesrečeno aretacijo je zvedelo tudi predstojništvo mariborske policije, ki je trdno prepričano, da ni v Petelnovo trgovino vlomil nihče drugi nego Osojnik, ki je po vlomu z obilnim plenom srečno prekoračil našo mejo in izkušal razpečati svoj plen.
*	V rokah pravice. V zadnjih dveh mesecih je orožništvo v Kranju s pomočjo tovarišev iz okolice spravilo za zamražena okna čedno število tatov in tihotapcev. Omeniti je predvsem Ahačičevo devetčlansko družbo, o katere delovanju smo že poročali; vsi so že v ljubljanskih zaporih. Te dni pa je bil v gostilni prijet glavni pomagač Pavla Betona, kralja tatov naše banovine, ustreljenega na pobegu od orožniške patrulje. Aretiranec je Stanko Zupane iz Zaloga pri Kamniku. Na vesti ima mož več vlomov in tatvin, pri zaslišanju pa je priznal samo tisto, kar mu je bilo s pričami in z ukradenim blagom dokazano. Območje njegovega delovanja je obsegalo predvsem okolico Kamnika, Cerkelj in Kranja. Kradel je obleke, jestvine, gotovino, ure, z eno besedo vse, kar je količkaj vredno tatvine. Ker je mož kakor nje-
Teta Mina svetuje
varčnim gospodinjam, da si naroče pet gospodinjskih knjig <Zene in doma>.
Te knjige priporoča vsem ženam in odraslim dekletam. Mnogo koristnega se nauče.
Vsaka knjiga stane 30 Din. Naročnice «Zene in doma* dobe pet takih knjig
za	37 Din.
Pišite tudi Vi upravi cžene in doma>, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 10/D, da Vam pošlje brezplačen opis teh knjig.
gov bivši tovariš Beton silno nevaren in spreten v pobegu, je bil takoj po zaslišanju spravljen vi zapore ljubljanskega okrožnega sodišča.
• Nov zločin na Dolenjskem. Javna varnost na Dolenjskem je zadnje čase zelo ogrožena. Množe se umori, roparski napadi, tatvine in vlomi. Po Malijevem procesu je vso javnost razburil zverin-t ski umor Ane Goršetove, o čemer poročamo v prilogi s slikami, minili teden pa je bilo veliko razburjenje v Črnomlju, ker je bil napaden in oropan uslužbenec davčne uprave Stanko Polen-
kosmičev so plavale skozi bledi mrak oblačne mesečne noči...
Globlje in globlje so se spuščale izpod v soparo zavitega neba meglene kope. Bilo je, kakor bi zakopavali ves mogočni gorski svet. Kakor vršeči glas vetrove neveste je bilo to vzdihovanje in stokanje žive, zakopane prirode...
Juditine ptice so spoznale zmoto in legle spet k počitku. Hiša je bila polna enoglasnih napevov mrtvaških pesmi, vihar je tulil med njimi in psi eo časih vmešali svoje ihteče cviljenje.
O polnoči so začele postajati živali nemirne. Iznenada so planile pokoncu s hripavim laježem in zbežale skozi vsa vrata, ki so bila na stežaj odprta, proti izhodu.
Nekdo je prihajal. Najbrž zapoznel mrliški gost; skozi južni vihar in snežne žamete se je prikopal nočni popotnik, da bi prosil za ubogo dušo v vicah. To ji je bilo pač zelo potrebno.
«Odprite!>
Skozi divjanje viharja in pasji lajež so spoznali domači ta glas. Samo glas enega, edinega človeka je imel tako ukazovalen poudarek.
In ker niso takoj ubogali:
<Odprite!>
Mladi Martin je zaklical v odgovor:
<Psi, prečastitil Najprej moramo pse zapreti 1 2ivali so tako pobesnele.*
Toda tretjič se je oglasil klic:
<Odprite!>
To je bil glas, ki ga Js bilo treba takoj ubogati. Tako so poznemu obiskovalcu odprli.
Hlapci so se zagozdili med pse in hišna vrata, da bi besne živali zadržali pred možem, ki je vstopil. Vzvišeno in mogočno je stal na pragu, kjer je danes namestu hišne gospodinje gospodarila smrt. Zdelo se je, da nosi ta mož obleko vse svetovne odpovedi in najgloblje ponižnosti kakor v zasmeh, in cel6 temna kuta avguštinske-ga meniha ni mogla prikriti krasu te moške postave. Zaradi viharja si je z belo vrvjo visoko izpodrecal kuto, si nataknil kapuco in trdna palica mu je pomagala krotiti prirodo.
Z naglo kretnjo glave je zdaj odrinil težko pokrivalo, tako da si je oprostil glavo globoko do tilnika.
Gorski duhovnik z vladarskim obrazom oblastnika, upadlimi lici spokornika, žgočim pogledom zagrizenca je bil v najlepših moških letih. Nad kratko ostriženimi gostimi lasmi, kjer je bila skrbno izrezana tonzura, je bil že rahel, sivkast sijaj. Košček še ne premaganega zemeljskega napuha je izdajala tudi roka prečastitega gospoda, ki je trdno držala močni ročaj težke palice: bila je lepo negovana roka plemiča.
Psi se niso pustili več zadrževati od hlapcev. Planili so na došleca. Ta pa je stal in ravnodušno gledal besneče živali. Kakor bi bila v mračnih duhovnikovih oceh neka kroteča moč, so psi obstali sredi zaleta. Renčali so in hlastali z zobmi in se umikali pred poznim gostom dolomitske hiše.
On pa je šel počasi po hiši. Nikogar ni opazil, šel je v veliko, s pinijevim lesom obito izbo, kjer
je pod zlato se lesketajočim lesom ležala na odru kraljevska žena kakor pod baldahinom. Psi so hoteli iti za njim. Toda duhovnik jih je ppodil nazaj, potem pa vrata za seboj zaprl. Ljudje so: slišali, kako se je ključ obrnil.
Sam je hotel duhovni gospod moliti pri raj-j niči, ki njene nespokorjene duše ni mogel v po«j slednjem trenutku rešiti za nebesa. Da bi molil za dušo Judite Platterjeve, je prišel pater Pavel vzlic temi, južnemu viharju in snežnim zametom to dolgo pot iz samostana, zaradi krščanske lju* bežni do bližnjega in tudi zaradi uradne dolžno-« sti. Zdaj naj bo le Gospod navzočen, ko bo sklo* nil kolena pred tako nenadno umrlo ženo.
Mala skupina molilcev je še bolj pridušila glasove, zdelo se je, da ljudje prisluškujejo, ali bodo čuli iz mrliške sobe, kako bo duhovni gospod molil. Toda vse je ostalo tiho.
Počasi je korakal duhovnik proti ženi, ki j® počivala v globokem miru. Pri njeni glavi j® ostal, prijel robec, ki ji je pokrival obraz in g« potegnil stran.
Oči! Široko odprte, mrtve, strašne oči!
Zabodel je svoj gospodovalni pogled v ugasl®; oči kraljevske žene. Toda nič mu ni pomagalo«! Z nedosežno visokostjo je prenesla Judita Plafcj terjeva pogleg duhovnika, ki mu je kljuboval* do smrti.
Zdaj mu je ušla, pobegnila mu je v ne« doeežnost.	(Dalje prihodnjič.}
iič, v ponedeljek pa »e je *pet naglo razširila novic« o drznem roparskem napada, ki je bil iz-Vršen * nedeljo »veter na 301etnega krošnjarja Pavla Zivkoviča iz Dragoševičev, občina Radato-*riči. ZivkoviS »e je do trdega mraka zadrževal v 6t. Petru, nato pa je krenil proti Novemu mestu. Ko je prispel do ovinka, ki ga dela cesta okrog ; Mačkovega hriba, na katerem stoji majhna cerkev, je skočil proti njemu neznan človek in ga pobil na tla. Vzel mu je 1700 dinarjev gotovine 'ter izginil v temno noč. Ves obupan je prišel Živkovič na orožniško postajo. Orožniki so pričeli [takoj zasledovati napadalce. Živkovič je moral poiskati zdravniško pomoč, ker je poškodba na ^glavi zelo občutna.
*	Vlom v trgovino. Nedavno noč je bilo vlomljeno v trgovino Petra Ojnika v Moškajncih. Neznanec je vlomil skozi izložbero okno ter iz trgovine odnesel 113 m raznega platna, 9 moških in IŽenskih jopic, 11 moških srajc, 6 ženskih hlač, 19 robcev, 10 parov nogavic, milo, razna živila, upecerijsko blago in nekaj gotovine. Vlomilcem bo orožniki iz Juršincev že na sledu.
*	Roparski napad. Nedavno zvečer se je po jgozdni poti vračal domov v Črnomelj uslužbenec davčne uprave g. Stanka Polenčič, ki je bil na obisku pri svojem prijatelju učitelju na Talčjem vrhu. Zaradi slabega in deževnega vremena so »temne noči pripravne za roparske napade. Blizu šolskega poslopja je Polenčič čul sumljivo govo-jrico ter je zaklical v temo: «Kdo je?» Tedaj so imu neznanci zaklicali: <Rukeu vis!» in še preden »e je zavedel, ga je eden oplazil taKo močno po (glavi, da se je zgrudil. Napadalci so na tleh letečemu svetili v obraz, mu nato slekli suknjič, sezuli čevlje ter mu vzeli nogavice in 40 Din. !Da bi jih ne mogel zasledovati, so mu prerezali obe hlačnici in eden mu je ukazal, da mora nekaj časa mirno ležati, sicer ga Dodo pretepli. jNato so izginili v temno noč. Polenčič se je vrnil na dom učitelja na Talčjem vrhu, kjer je tudi pre-jnočil, naslednjega dne se je pa \rnil v Črnomelj. Na glavi ima precej veliko rano, ki je bila za-jdana z grabljicami, kakršne rabijo kmetje za po-fbiranje tropin iz kadi. Napadalci so ga udarili ftako močno, da so se grabljice preklale na dvoje.
*	Zaradi noža. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjal kmečki fant, 291etni France Intihar iz Apač pr: Sv. Lovrencu na Dravskem polju, obtožen, da je letos na pustno nedeljo na Selah pri Ptuju v gostilni z nožem zaklal rudarja Mihaela Kranjca. Oboženec pravi, da je bila tisti dan pustna veselica, na kateri je prišlo do pre-ipira med fanti in posestnikom Francem Intihar-jjem, ki se ga je nekoliko nakresal in pričel izlivati fante. V Svinškovi gostilni je Kranjc napadel Intiharja in ga zabodel z nožem v roko in v prsi. Intihar se je pa hotel še isto-noč maščevati nad njim. Kmalu nato ga je dobil v Zlahti-jčevi gostilni, planil je nanj in mu zasadil nož v vrat. Pri razpravi je Intihar priznal dejanje, i zagovarjal se je pa s silobranom. Senat je upo-jšteval te okoliščine ter ga obsodil na dve leti jrobije in na dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic.
*	Zet je umoril tasta. Na dom priletnega po-isestnika Simona Pleterška v Vrhlogi pri Prager-iskem se je priženil pred dvama letoma 281etni ^kovaški pomočnik Štefan Lubej. Razmerje med zetom in tastom pa je postalo kmalu precej napeto, ker je sicer še zelo krepki starec užival v (hiši kot z raznimi priboljški, ki jih je zet le s jtežavo zmagoval in so se ga lotevale hude gospodarske skrbi. Ker je tast pogosto govoril, da bo 'živel še najmanj 15 let, kar je bilo spričo njegove trdnosti prav verjetno, je Lubej pričel starca sovražiti in razmišljati, kako bi se ga iznebil. Še bolj pa so ga jezili tastovi očitki, da je v razmerno kratkem času zapravil 7500 Dm ženine dote. Prepir je sledil prepiru, dokler ni prišlo letos 15. avgusta do krvave žaloigre. Omenjenega dne je odšel Lubej k maši na Polskavo, okrog poldne pa se je vrnil domov, kjer se je takoj lotil nezakonskega sina svoje žene, ker je deček na paši napravil nekaj škode na sosedovem drevju. Za dečka
se je zavzel stari Pleteršek in ga izkušal iztrgati iz rok razjarjenega Lubeja. Ta pa je skočil v spalnico, vzel iz omare samokres in se vrnil v vežo, kjer je oddal proti tastu dva strela, ki pa sta zgrešila svoj smoter. Starec je zbežal na dvorišče, Lubej pa za njim in oddal med tekom še ti i strele, ki tudi niso zadeli. Ker je stari Pleteršek ostal nepoškodovan, je Lubej pograbil debel kol in z z njim večkrat udaril Pleterška po tilniku, ramah in po glavi tako, da je Pleteršek padel. Ko pa je starec vstal in izkušal pobegniti, je Lubej ponovno skočil za njim in mu zadal s kolom še več smrtnih udarcev, pod katerimi je Pleteršek obležal v mlaki krvi in čez pol ure izdihnil. Lubej se je te dni moral zagovarjati pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi umora. Izkušal se je zagovarjali s silo-bianom. Lubej je bil obsojen na osem let hude ječe in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
* Obsojeni napadalci. Na gori Liscu pri Dobr-ničah so delali 30. marca kopači v vinogradih. Kot mejaša sta bila ta dan v vinogradu s svojimi delavci tudi 701etni posestnik Anton Trlep in Franc črček. Kmalu je prišlo med kopači obeh posestnikov do prepira, ki so ga povzročili Trle-povi kopači. Med njimi je bil gospodar Anton Trlep, njegov sin Jože in brata Anton in Alojzij Papež, vsi doma iz Repelj pri Dobrničah. Postavili so se pred Voljčjo jamo na križišču, kjer zavije pot proti črčkovi domačiji. Trlepovi ljudje so bili oboroženi z motikami in tako so pričakovali črčkove delavce. Ko so se srečali, so takoj vprašali, kdo izmed njih je prejšnji večer po-rezal pri Trlepovih vrvice na volovskih jarmih. Naenkrat pa so vsi štirje Trlepovi kot divji naskočili Črfkovega delavca Janeza Kocjančiča ml. Eden izmed napadalcev ga je udaril s tako silo z motiko, da mu je prebil lobanjo. Prvi ranjenec se je zgrudil in obležal. Sledila pa je kmalu druga žrtev v osebi 151etne Anice Glavanove. Ko je slišala prepir in vpitje, je mislila, da sta med pretepači tudi njen oče Mihael in brat. Pohitela je v bojazni takoj nazaj na kraj spopada, tu pa so jo siroveži napadli. Močan udarec z motiko je nesrečnemu dekletu zdrobil lobanjo, da je bila
na mestu mrtva. Ubijalci so zapustili bojišče šele \x Erkenschwicka (Nemčija) nam pišejo: Ne ob krikih ljudi, ki so prihiteli skupaj in pričeli gre nam prav dobrQ) ker je vegina nag že ^ tri
sta vsak zase v različnih mestih. Ko sta se vendarle našla, je žena služila prav pridno in pošiljala denar domov. Doma so gospodarili trije otroci, dva sinova in hčerka. Bili so pridni otroci, ki so gospodarili res dobro. Med seboj so živeli kot pravi bratje in starejši se je tudi poročil. V to medsebojno družinsko skladnost pa je zanesel nesporazum očetov povratek iz Amerike. Pokojni^ Kirec zadnje čase ni bil več prijatelj dela, za"to se je vrnil iz Amerike. Doma je začel z otroki slabo ravnati. Najprej je zanesel med nje razdor in pognal od hiše najstarejšega, oženje-nega Štefana, ki je moral na ženin dom. Pa mu Je šla žena v Francijo in je sam živel z otrokom od kovaštva. Tudi hčerka se je poročila in odšla od hiše. Tako je našla mati, ko se je letos pomladi tudi vrnila iz Amerike, na domu nesrečo in gorje. Vendar pa se ji je posrečilo, da je prišlo do sprave v družini in se je tudi najstarejši sin vrnil domov s svojim otrokom. Družinski mir pa ni bil trajen, ampak je prišlo često do prepirov med zakoncema. Otroci so seveda bili na materini strani in tem bolj, ker se je oče vdal pijači. Vendar pa ni nihče slutil, da bo prišlo v tej družini do tako žalostnega dogodka. Ze v nedeljo pred usodnim dnevom je prišlo spet do prepira in je pokojni Kirec grozil ženi. Na vernih duš dan so bili domači ves dan zaposleni pri raznem delu. Oče je ležal v sobi in se jezil. Ko je slišal, da je mati velela sinu, naj napravi neko delo, je prišel iz sobe in začel zmerjati in vpiti, da bo že sam to napravil. Beseda je dala besedo in pokojnik je grozil ženi s sekirico. Nato je spet napadel sinova, ki sta se mu dvakrat umaknila. Tretjič sta se mu pa postavila v bran in je starejši očeta udaril z ročico s tako silo po glavi, da mu je razbil glavo. Oba brata sta se, ne da bi vedela, da je oče dobil smrtni udarec, napotila v Dolnjo Lendavo po zdravnika in sta se z njim tudi vrnila, a oče je bil že mrtev. Takoj nato sta se javila orožništvu in zdaj čakata na kazen.
vpiti, da je Anica ubita. Novomeško okrožno sodišče je obravnaval.-) krvavi dogodek, pri katerem je izgubilo življenje mlado dekle, drugi ranjenec pa se je boril štiri mesece s smrtjo v bolnišnici in nosi trajne posledice. Vsi štirje obtoženci so krivdo zvračali dru; na drugega. Sodišče i je vse štiri spoznalo za krive in obsodilo Antona j Trlepa na eno leto, njegovega sina Jožeta na eno leto in dva meseca, Antona Papeža na 10 mesecev in njegovega brata Alojzija na eno leto strogega zapora.
PREKMURSKI GLASNIK
Delavni krajevni odbor Rdečega križa v Murski Soboti je priredil nabiralno akcijo za po-pljavljence, ki se je zlasti po šolah dobro obnesla. Šole so nabrale več tisoč kilogramov žita in rži, 1000 kilogramov žita je pa darovala tudi občina Murska Sobota. Znani trgovec g. Benko je daroval 100 kg mesnih izdelkov. Ze 4. novembra je krajevni odbor poslal en vagon živil za poplavljence v Strugah.
Smrtna nesreča pri delu. V opekarni Ferdinanda Hartnerja v Puconcih je bil že dalje časa zaposlen delavec Janez Petrijan. Te dni zjutraj je kopal ilovico, nenadno se je pa utrgala večja plast zemlje in ga zasula. Drugi delavci so ga sicer naglo izkopali in ga prepeljali v bolnišnico, toda ponesrečenec je še istega dne podlegel.
Rodbinska žaloigra na Hotizi. Kratko smo že poročali o uboju, ki se je izvršil v Hotizi pri Lendavi, kjer je bil ubit oče od svojih lastnih sinov. Zakonca Kirec sta bila v Ameriki, toda že v tisti dobi ni bilo med njima soglasja. Živela
leta brez dela. Živimo od občinske podpore, ki pa ni velika. Vendar pa smo zadovoljni in mirno prenašamo usodo z domačini. Upamo na boljše čase, ki so morda že blizu, ko bomo spet delo dobili. Hvaležni smo tudi Nemcem, da nas niso ločili od svojih ljudi, kar se tiče podpor. Doslej smo bili še vsega deležni kakor domačinL — Bela žena se je oglasila pri našem rojaku Gregorju Horvatiču, zavednemu članu Jugoslovenskega delavskega in podpornega društva v Erken-schwicku, in mu vzela 151etnega Ludovika, ki se je rodil v Erkenschwicku, a pristojen je bil kakor njegov oče v Zusem na Štajerskem. Vsem rojakom, ki so se udeležili pogreba, izrekajo žalujoči iskreno hvalo. Enako tudi društvu za venec, ki je bil pokojniku položen na grob.
15, Rue Lafayette, PARIŠ
odprem!ja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kiirzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. V*i4-64. Bruselles; Francija: št. 1117-94. Pariš; Holandija: št. 14)8-«); Ned. Dienst; Luksemburg: št. VJb7, Lusembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Pozornost je vzbujal.
Videč moža, kako se vrača v zamazani in po-mečkani obleki, vzklikne žena V3a prestrašena: «Pa te vendar ni videl kak znanecb
Mož: «Ne! Pač so se pa mnogi ozirali za menoj, kakor bi me poznali.>
Za kuhinjo
Vetrci. Stolci v trd sneg dva beljaka (sneg mora biti tako trd, da ne pade ven, če obrneš skledo), primešaj najprej osem dek sladkorja v prabu, nato še sedem dek sladkorja in naposled prav dobro zmešaj. Pekačo dobro namaži z voskom in pokladaj z žličko drobne kupčke. Postavi za dve uri na hladno. Ko prenehaš kuhati, to je ko ne kuriš več v štedilniku in pečica ni več prevroča, daj vetrce na pekači v pečico, da se posuše.
Vetrci z orehi. Stolci prav tako trd sneg iz dveh beljakov, primešaj samo sedem dek sladkorja v prahu in nato še šest dek zmletih orehov ali lešnikov ali pa mandeljnov; lahko dodaš še dve žlici zribane čokolade. Sicer pa ravnaj z vetrci kakor zgoraj.
Telečji jezik v vinski omaki. Skuhaj dva telečja jezika (eden je premalo) v vodi, kateri si dodala vso zelenjavo, ki jo deneš v govejo juho. Ko sta jezika kuhana, ju vzemi iz juhe, in ko se malo ohladita, ju olupi ter zreži na tanke rezine. Vsak košček povaljaj v moki in na vroči masti prepraži, da malo porumeni. Nato zalij s četrtin-ko litra rdečega, ne prekislega vina, malo po-popraj, dodaj malo naribane limonove lupinice in po okusu še malo osoli. Vse skupaj se duši še četrt ure. Juho od jezika precedi, zakuhaj v njo cmočke in jo daj kot govejo juho na mizo. Lahko pa jo še malo izboljšaš z juhanom ali maggijem.
Goveje meso z ohrovtom. Kilo vležanega govejega mesa od stegna duši na precej masti z malo čebule. Ko je meso že skoro mehko, stresi zraven eno glavo drobno zrezanega ohrovta (poprej ga popari in odcedi) ter vse skupaj duši še pol ure. Da pa bo boljšega okusa, dodaj nekoliko kapljic maggija ali juhana.
Ocvrti krompirjevi svalki. Pol kile krompirja olupi, skuhaj, pretlači in ko se shladi, primešaj 3 deke sirovega masla, 1 jajce, nekoliko nariba-nega sira parmezana, soli, muškatnega oreška in
prezračiti po kosilu. Da pa zrak še bolje osvežimo, je dobro, če stresemo stlačene brinove jagode na segreto lopatico in s tem pokadimo po sobi. Tudi sveže ali pa suhe lupine pomaranč prijetno osvežijo zrak, če z njimi pokadimo po sobi, posebno če jim primešamo malo nageljnovega olja.
Umetno smrekovo dišavo si lahko sami naredimo na ta način, da vlijemo v liter kropa čajno žličko terpentina in nekoliko olja sivk. To potem razpršimo po sobi, kjer zavlada prijeten duh po gozdu.
Igralne karte lahko osnažimo s tole mešanico: 20 gramov tako zvanega milnega korena daj kuhati v en liter vode, da zavre, dodaj 15 gramov škroba in raztopino 15 gramov boraksa. Po desetih minutah postavimo to na hladno in filtriramo. Igralne karte potem umijemo z gobico, pomočeno v to tekočino in obrišemo s suho krpo. Če pa so karte dobro lakirane, jih umijemo, oziroma zbrišemo z gobico, pomočeno v mrzlo vodo, nato jih obrišemo in posujemo z belim prahom (Feder-weiss) in denemo v stiskalnico ali pa pod kak težak predmet.
Nebotičniki v rastlinstvu
Nebotičniki so dandanašnji velika moda v stavbarstvu. Vse svet strmi nad orjaškimi stavbami Američanov, ki so videti neomejene v višini. Tudi stari svet se poizkuša na tem polju, toda nasproti ameriškim zgradbam so to le medle sence. Tamkaj poganjajo iz tal stolpi omotične višine in drzno razpeti loki se vzpenjajo med bregovi širokih voda. Vse to je delo človeškega razuma in rok. Številke in računi ter mogočni stroji pomagajo pri gradnji.
Če upoštevamo vse pripomočke, ki si jih je človek pripravil za ta dela, potem doseženi uspehi še ne pomenijo tako mnogo, ako jih primerjamo z zgradbami narave, ki so narejene z dokaj enostavnejšimi sredstvi. Zlasti velja to za stav-barske umotvore narave v kraljestvu rastlinstva.
8 dek moke. Potem naredi testo in ga dobro Današnji inženjerji se sicer dobro razumejo na ugneti. Naredi za palec debele svalke, katere
zreži na 5 centimetrov dolge svalčke, jih pomoči v raztepenem jajcu, povaljaj v drobtinicah ter ocvri na vroči masti.
Zvitek z rozinami. Postavi kvaseč v osminko litra mlačnega mleka, dve deki kvasa (germa) in malo moke. Medtem mešaj v skledi 14 dek sirovega masla, dva rumenjaka in eno jajce, malo sladkorja in soli. Ko si dobro zmešala in je kvaseč že vzhajal, ga primešaj zraven, prilij še osminko litra mlačnega mleka in dodaj toliko moke, da dobiš bolj redko testo. Testo dobro stepi, kakor za bobe (krofe). Ko je testo dobro stepeno in dela mehurje, posuj povrhu malo z moko, po-krij s prtičem in postavi na toplo, da vzhaja. Medtem pa pripravi ta-le nadev: Pol kile rozin zreži na deski prav drobno, v kožici zavri nekaj žlic belega vina, stresi rozine vanj, primešaj še malo sldakorja in naribane limonove lupinice (nadev naj bo gost), dobro zmešaj in odstavi, da se malo shladi. Ko je testo že vzhajalo, ga razvaljaj za prst na debelo, pomaži z nadevom, zvij skupaj, položi na pomazano pekačo, pokrij s prtičem in postavi na toplo, da še enkrat vzhaja. Nato ga pomaži z raztepenim jajcem in speci. Pečeno zreži na poljubne kosce.
Praktični nasveti
Da vijaki ne zarjave, jih pred uporabo pomo čimo v tmes grafita in loja. Loj stopimo in mu primešamo toliko zdrobljenega grafita, da dobimo ne pregosto kašo, ki sa dobro oprime vi jaka. Taki vijaki se dajo tudi pozneje z lahkoto odviti, ker kljub vlagi niso zarjaveli.
Ker ostane v jedilnicah neprijeten duh po jedi, eAas*,i po zelenjavi, moramo jedilnico dobro
gi. Pa niti ne bi bilo treba proučevati vprav te vrste rastlin, ako bi hoteli spoznati graditeljske spretnosti narave. Nič manjša tehniška mojstrovina ni stebelce skromne mrtve koprive, dasi je zgrajeno na popolnoma drugačen način. Tu je prerez stebelca štiriogeln in na vseh štirih robovih okrepljen z okroglimi nabreklinami. Tudi stene so navzven obokane, kar daje stebelcu še posebno odpornost proti upogibu. Ta prerez močno spominja na današnje moderne konstrukcije iz valovite pločevine. Stebelce je votlo na znotraj in okroglo kakor pri travah, ker so prav srednje plasti najmanj izpostavljene vnanjim silam. Vendar pa je okrog tega prostora še enkrat v manj-] šem merilu ponovljena konstrukcija iz cvalovite5 pločevine), tako da je stebelce dvojno močno ali dokaj bolj prožno, kakor če bi bile samo vnanje stene dvakrat močnejše. Tudi ostali deli so tako premišljeno izoblikovani, da tej naravni visoki stavbi, ki jo predstavlja stebelce mrtve koprive, ni česa oporekati.
Majhne rastline je treba posebej študirati, da se nam odkrije njih bistroumni ustroj. Pri drevesu tega ni več treba. Drevesa so tako dovršeni naravni nebotičniki, da jim tud: najspretnejši graditelj že oddaleč ni dorasel. Ze samo drevesno deblo mora vzdrževati velikanski pritisk vetra, ki utegne doseči v izjemnih prilikah mnogo kilogramov na vsak kvadratni centimeter. Vrhu tega pa mora deblo še dajati oporo mogočni krošnji. Le sam (kot snov) ne bi bil kos temu bremenu. če bi ne bila njegova gmota tako spretno porazdeljena, da lahko prestreza vse vrste sil.
Pri drevesu je .še dosledneje izvedeno načelo obročastega okrepljenja debla kakor pri travnatih bilkah. Letnice, ki jih lahko opazujemo na prežaganih deblih, niso nič drugega nego prerezi valjev različno velikih premerov, ki so nekako vtaknjeni drug v drugega krog istega središča. Razen tega je deblo pri tleh oprto » več rebri, močnimi nabreklinami, ki se proti vrhu zožujejo. Stare cerkve kakor tudi moderna viso-! ka poslopja kažejo skoraj popolnoma slične opor« nike.
Visoke stavbe v rastlinstvu ne zmorejo same izredne višine glede na prerez in na malenkostno množino materiala, iz katerega so zgrajene, ampak nosijo hkrali na vrhu še precejšnje breme, bodisi
svojo stroko, ali od narave bi se vzlic temu lahko |kro|Jni cvet aIi sad ki silno obtežuje celo kon-še marsikaj naučili. V marsičem je narava se strukcJijo gicer tudi nagi nebotičniki dosežejo pre-
zmerom neprekosljiva.
Vzemimo na primer eno samo bilko iz žitnega morja: Visoko je pognala iz tal, in poletje jo je obtežilo z bremenom polnega klasa, pod katerim se šibi v valovih vetra. Začudo velike sile prenese drobtna žitna bilka. Je pa tudi zgrajena iz snovi, ki je izredno trdna in žilava. Samo dobei material pa seveda še ne bi zadostoval, če bi ne bil prav izrabljen. Narava pa je dala bilki smo-tern prerez, jo okrepila s kolenci in prečnimi stenami ter obdala nežne, mehke dele z listnatimi tulci. Le tako je mogoče, da se samo štiri milimetre debela bilka s pol milimetra debelimi stenami vzpne poldrugi meter visoko. Razmerje debeline bilke proti njeni višini je kakor 1:375. Na vrhu te sloke konstrukcije pa sedi še klas, ki utegne biti petkrat do desetkrat težji od bilke. Če iščemo nekaj stičnega v naši tehniki, nas bo nemara najprvo zvabil k primerjanju visok tovarniški dimnik. Primerjanje bilke in dimnika je porazno za delo človeških rok. Srednji premer 50 m visokega dimnika znaša najmanj 3 m, kar daje razmerje širine proti višini 1 : 16. V primeri z dvajsetkrat večjimi številkami, ki jih je dosegla narava, je to kaj skromen uspeh. Če bi znali naši mojstri enako spretno graditi, potlej bi moral biti tisti dimnik najmanj 1000 m visok in še bi ga lahko na vrhu obremenili z desetkratno lastno težo. V navalu vetra bi se moral pripogniti do tal in se v zatišju spet vzravnati v navpično lego. To so zahteve, ki si jih niti predstavljati ne upamo, dasi se dan na dan izpopolnjujejo v naravi.
Ali travnata bilka je le majhen umotvor v primeri z drugimi velikimi zastopniki syoje vrste, kakor so n. pr. trs, bambus, sladkorni trs in dru-
cejšnjo višino, ali vrh mora biti zmerom prost, ker bi morali drugače že vnaprej računati, da smo jih postavili na pesek. Glavni vzrok, da je tukaj narava močnejša od nas, so temelji. Visoka stavba je nemogoča brez močnih temeljev in te ume narava mojstrsko polagati. Drevo si seveda ne more pripravljati betona, ki tako izvrstno služi našim gradbenikom. Vse snovi, s katerimi lahko gradi rastlina, so razmeroma lahke in razen tega mora še prav štedljivo ravnati ž njimi. Zaradi tega si rastlina z množino ne more dosti poma^ gati, tembolj pa s kakovostjo in spretnostjo.
Drevo požene v zemljo celo mrežo korenin in koreninic, ki strnejo velik kos tal v eno samo. trdno in dobro sedečo klado, na katero lahko pri* tiska z vso svojo težo in prenaša nanjo vse sile, ki ga poizkušajo podreti.	j
Vrsto sličnih primerov bi lahko nadaljevali V; nedogled. Toda že teh nekaj dokazuje, da je na* rava tudi na področju visokih stavb neprekosljivj mojster, neizčrpna zakladnica koristnih dognanj in izkušenj, iz katerih lahko človek na veke za-» jema za svoje potrebe.
Lažna k ne gin j a in lahkoveren mož
Pred praškim sodiščem se je zagovarjala 39-letna postrežnica Marija Binova iz Mrakotina na Moravskem, ki se je izdajala za kneginjo Lichten-steinsko in je spravila ob vse premoženje faktorja «Narodne politike» Živojina Jovanoviča iz Kraljeva v Jugoslaviji. Binova bi bila rada imenitna dama, na se ii že na zunaj pozna, da je
preprosta ženska. Kaj nerada je priznala, da je samo postrežnica. Jovanovič je prišel leta 1908. v Prago, kjer se je oženil in ima dva otroka. } Leta 1928. je postal faktor tiskarne »Narodne po-[ litike*. Star je 46 let. Leta 1926. je stal nekega dne pri muzeju na Vaclavskem trgu in čakal na ; tramvaj. V bližini je stala tudi Binova. Jovano-; viču je bila všeč in navezal je z njo pogovor. Dejala mu je, da se piše Šulva in da je njen mož poštni oficial. Kmalu je začela Binova zahajati k i Jovanovičevim in otroka sta jo imela rada. Pravila je, da se piše njen oče Biener, da je veleposestnik in lastnik velikih rudnikov in tvornic.
Nekega dne je prišel v tiskarno «Politike» starejši gospod, češ, da je industrijec Biener, in prosil Jovanoviča, naj vzame njegovo hčerko k sebi. Zatrjeval je, da bo plačeval za njo. Tako se je Binova preselila k Jovanovičevim in spala je skupaj z Jovanovičem in njegovo hčerko, Jova-novičeva žena se je pa preselila s sinom v sosedno sobo.
Počasi je začela Binova pod najrazličnejšimi pretvezami izvabljati od Jovanoviča denar, češ, da ga potrebuje za svojega očeta. Tako so bili 'izčrpani vsi Jovanovičevi prihranki v znesku 100.000 češkoslovaških kron in okrog 20.000 dinarjev. Ko ni bilo več denarja, je pripravila Binova Jovanovičeve tako daleč, da so prodali še hišo. Binova pa ni bila umazana. Kupovala je živila in darila, krzno, lepe obleke, nakit, rože, seveda vse za Jovanovičev denar. Naenkrat je pa postal njen oče ministrski svetnik Andres. Jovanovič si je dal natvezti, da mu bo ves denar povrnjen, on sam pa da bo za svojo postrežlji-vost bogato nagrajen. Ko je začelo Jovanoviču primanjkovati denarja, je prosil Binovo, naj piše svojemu očetu, pa se je na vse načine izgovar-' jala. Naposled je Jovanovičeva odpotovala v! Mrakotin, kjer so ji pa povedali, da nobenega veleposestnika Bienerja ne poznajo. Tedaj je! Binova priznala, da je siromašna postrežnica. j Toda Jovanovič je bil tako preslepljen, da ji ni verjel.
Videč, da ga ima čisto v svojih mrežah, mu je začela namigavati, da je kneginja Lichten-steinska. Natvezla mu je, da ji je ime Marietta, njen oče pa da je vladajoči knez Alois. Dejala je, da očeta javno ne sme poznati, ker je to velika skrivnost. Lahkovernemu možu je dejala, da je njen oče osebno znan s kraljem Aleksandrom, ministrskim predsednikom Švehlo in ministrom dr. Benešem. Da bi ga še bolj omrežila, mu je zatrjevala, da ga bo njen oče adoptiral in da postane guverner Narodne banke v Beogradu. Pravila je tudi, da se gradi v Beogradu velika bolnišnica, ki bo nosila njegovo ime.
Začelo se je živahno dopisovanje med Jovanovičem in lichtensteinskim domom. Ta korespondenca je pa kaj čudna. Knez je pisal s svinčnikom in tako okorno, da mora človek na prvi pogled spoznati, da je njegova izobrazba zelo dvomljiva. Binova je kazala fotografije, češ, da predstavljajo knežjo rodbino in njena posestva. Nekega dne so prišli k Jovanoviču štirje gospodje in mu natvezli, da je pripravljen zanj salonski vlak, ki ga odpelje v Beograd, da postane guverner Narodne banke.
Binova je pa osleparila še dve lahkoverni dami, eno za 42.000, drugo pa za 22.000 češkoslovaških kron. Jovanovič je prišel ob 300.000 češkoslovaških kron, kar je pač jasen dokaz, kako spretno ga je znala Binova ujeti v svoje mreže. Mož je pred sodiščem zatrjeval, da je stalo v pismu, da postane guverner Narodne banke. Na predsednikovo vprašanje, ali bi bil verjel, če bi mu bila Binova obljubila, da postane kralj Konga, je odgovoril, da bi tega ne verjel. Tudi Jovanovičeva žena je Binovi vse verjela. Vedela je, da ima njen mož z njo razmerje, pa je to mirno trpela, misleč, da bosta njena otroka dobro preskrbljena.
Sodišče je obsodilo Binovo na dve leti hude ječe, povračilo škode in izgubo volilne pravice. Sleparka je sodbo mirno sprejela.
Zgodovina pred 5000 leti
Narod Sumercev, o katerem si učenjaki belijo glave, da bi določili, h kateremu plemenu pripada, je v četrtem tisočletju pred našim štetjem zasedel južni del maloazijske doline Mezopotamije in razvil ob dolenjem teku rek Evfrata in Tigrisa visoko omiko, nad katero strme in se ji čudijo vsi raziskovalci. Velenadarjeno ljudstvo, ki mu ne vemo izvora, je ustanovilo na svojih tleh velike in mogočne države, cvetoča mesta in napravilo z umetnim namakanjem zemlje pravi raj in žitnico Prednje Azije.
Kakor smo izvedeli iz novih zgodovinskih dognanj, se je okoli leta 2684. pred našim štetjem začela na sumerskih tleh orjaška borba med Sumerci in Semiti, ki je trajala skoraj pol tisočletja in se končala z zmago slednjih. Znani mo-gočnik, vojskovodja in zakonodavec Hamurabi je okoli leta 2037. zaključil to borbo in zedinil pod svojim žezlom vse sumerske pokrajine. Semiti so sicer zmagali na bojnem polju, podlegli pa so popolnoma visoki omiki Sumercev, prevzeli njihove šege, navade, vero in državne uredbe ter znamenito klinasto pisavo, izum Sumercev. Stari sumerski jezik je pri tem skoraj izginil iz vsakdanjega življenja, v nabožnem slovstvu in obredih pa se je ohranil do grške dobe. Klinasta pisava se je bila iz južne Babilonije razširila v Malo Azijo, Armenijo, Sirijo in v Iran.
Iz dragocenih odkritij o tem prastarem svetu, je najbolj zanimivo izkopavaije sumerskega mesta Kafaje.
V tem mestu so našii zasebne hiše in svetišča, kakršna so dovolj poznana po izkopaninah v kraljevskem mestu Uru in ki so nastala kmalu po letu 3000. Poslopja so zidana iz opeke, ki je na eni strani ravna, na drugi pa vzbočena. Vse zidovje tik pod zemljo je močno poškodovano. Huda naloga je bila, odkriti kakih pet čevljev zidov, ki pripadajo zadnjim trem obdobjem. Starejše plasti pa leže še globlje; da pridemo do njih, je treba previdno odkopati gornjo plast, ki je že sama stara okoli 5000 let. Tako morajo posebno izbrani in vestni delavci dvigati opeko za opeko. Ker pa je ta opeka sušena samo na solncu in se v ničemer ne razliKuje od ostale gline, so morali prirediti za delavce dvomesečni tečaj in jih usposobiti za to važno delo.
Uspehi teh raziskovanj se še ne dado natanko pregledati, vendar že danes lahko podamo približno sliko svetišča v Kafaji. Poslopje združuje različne značilnosti, ki smo jih posamez poznali doslej le iz raznih drugih stavb. Svetišče je bilo obdano ckoli in okoli z močnim zidom, na vsaki strani pa je stal na obzidju po en utrjen stolp.
Vhodna vrala so bila na zapadu in zavarovana z dvema stražnima stolpoma. Zraven je bilo tudi skladišče, kar da slutiti, da je bilo svetišče vedno pripravljeno za obrambo. Takoj pri vhodu se razprostira dvorišče, obdano s celo vrsto raznih prostorov. Odkrili so tudi sledove nekakega stebrenika in nekako kotlino, ki je bila prevlečna z zemsko smolo, da je lahko držala vodo. Kako je bilo vse to zvezano z glavnim delom, doslej še ni jasno. Svetišče je stalo na ploščadi iz opeke in dognali so, da je bilo posvečeno boginji Inini. Predmeti, ki so jih našli v prostorih na dvorišču, nam odkrivajo izredno zanimive reči. Pri Sumercih je bil vsak izmed teh prostorov določen za poseben razred prebivalstva. V enem so n. pr. našli samo lončeno posodo, v drugem pa kamenito orodje. Iz tega so sklepali, da te shrambe niso služile samo svetišču, temveč tudi v bližini živečemu prebivalstvu. Saj nam je znano, da so bili Sumerci organizirani po občinah. Vsakdo je moral delati za svojo občino, ta pa mu je dajala potrebno hrano in orodje. Občine so imele svoje središče v svetišču, katerih shrambe pravkar izkopavajo.
X 50.000 Indijancev je oslepelo. V Mehiki je nastala čudna bolezen, zaradi katere je oslepelo okrog 50.000 Indijancev. Zdravstvena oblastva so ukrenila vse potrebno, da se ta strašna kužna bolezen zajezi, toda za enkrat se jim to še ni
posrečilo. Ugotovilo se je, da se je pojavila majhna rdeča muha, in vsakdo, ki ga ta muha piči, oslepi. Najprej dobi človek na glavi bule, ki so v njih posebni bacili in ti pridejo v oči, kjer povzročijo najprej otrpnjenje očesnega živca, potem pa človek popolnoma oslepi, če bule na glavi takoj operirajo, se da oslepitev preprečiti* Ličinke teh nevarnih muh so našli v odpadlem listju blizu rek in potokov. Mnogo listja so sežgali in tako so vsaj zajezili širjenje te kuge, ki je ena najstrašnejših, kar jih pozna človeštvo.
X Čudne posledice stavke. Pred meseci je bila končana stavka uslužbencev španske narodne telefonske družbe, ki je imela kaj čudne posledice. Stavka je namreč povzročila, da je bilo sklenjenih nad 100 zakonskih zvez. S tako lepim uspehom se menda ne more pohvaliti nobena druga stavka. Poslopje telefonske družbe, ki ima svoje uradne prostore v nebotičniku v Madridu, je morala zastražiti policija. Več sto policajev se je naselilo v nebotičniku, kjer so ostali več dni in noči. Mnogo telefonistk, samih mladih deklet, se pa stavki ni pridružilo. Iz strahu pred stavkujočimi se dekleta niso upala zapustiti poslopja in tako jim ni preostalo drugo, kakor uta-boriti se v njem in čakati, da bo stavka končana. Stavka se je pa močno zavlekla in ta čas so se mlade telefonistke seznanile s policaji. V prostorih telefonske družbe je zavladalo rajsko življenje, polno ljubezni in veselja. Konec je bil ta, da se je nad 100 policajev poročilo s telefonist-kami.
X Rastlina preti revmatizmu. Revmatizem je posebno razširjen v Angliji, kjer je revmatičnih ljuai mnogo več kakor jetičnih. Zato ni čudno, da posebno Angleži povprašujejo po učinkovitem sredstvu proti revmatizmu. V Londonu je pripovedoval raziskovalec Frederic Rawshaw o čudoviti rastlini, ki rase na gričih Nilgare v Južni Indiji in ki njen sok baje izleči tudi najhujši revmatizem. Bolečine izginejo in se baje nikoli več ne ponove. Indijski svečeniki zelo dobro poznajo zdravilne lastnosti te rastline, goje jo in drago prodajajo njen sok. Rawshaw je vzel s seboj tri spremljevalce in odšel v Indijo iskat zdravilno rastlino. Prepričan je, da se mu bo potovanje izplačalo in da bo s svojimi spremljevalci obogatel, če se mu le posreči nabrati primerno količino zdravilnega zelišča. Mož ne dvomi o tem, da bo zdravilno rastlino našel, indijski svečeniki pa najbrž ne bodo zadovoljni, ko bodo zvedeli, da stika nekdo za njihovo skrivnostjo.
X En dan živ v ledu. Španec Pedro Natiz je živ zamrznil v ledu in ostal v njem 24 ur, ne da bi se mu kaj zgodilo. Pred začetkom te nevarne umetnosti sta dva zdravnika ugotovila, da deluje Natizovo srce v redu. S silno napetostjo volje se je Natiz onezavestil, potem so pa namazali njegovo telo z raznimi maščobami in dva pomočnika sta ga položila v kovinsko krsto, napolnjeno z vodo. Srce mu je utripalo zelo rahlo, ko so ga polagali v krsto. Odprto krsto so prenesli v drugo sobo, kjer je bilo ozračje umetno znižano na 5 stopinj pod ničlo. Kmalu je voda v rakvi zamrznila in Natizovo telo je obležalo v ledu. Krsta z zamrznjenim človekom je ležala na mizi celih 24 ur pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Ko so potem led previdno raztopili, je bilo Natizovo telo trdo in hladno in obraz mrtvaško bled. Moža so morali pol ure pošteno drgniti, potem so ga pa položili v mlačno vodo in čez pol ure nato je bil že pri polni zavesti. Pravi, da gre samo za silo volje, kakor pii indijskih fakirjih, in za vztrajno vežbo. Podobne poizkuse so delali že večkrat v znanstvenih zavodih z mrzlokrvnimi živalmi^ medtem ko so taki poizkusi e toplokrvnimi živalmi, na primer s pticami, vedno končali s smrtjo.
X Mož se je ločil od žene, ker ji je moral plačevati hrano in posticžbo. Mož Američanke Buchholzove je zelo sladkosneden ln zato še tembolj ni bil zadovoljen s svojo sitno ženo. Zahteval je ločitev zakona in na dotični razpravi je opisal sodniku svoje zakonske neprilike takole: iMoja žena si je naenkrat omislila cenovnik,
in sicer ne samo vseh živil, temveč tudi vseh domačih opravil Ničesar nisem dobil brez vnaprejšnjega plačila. Tako sem moral plačati vnaprej za zajtrk 25 in za obed 50 centov, za perilo poldrugi dolar na teden, za posteljo vsak večer 25 centov in celo za zobno ščetko je zahtevala žena posebno odškodnino. Komaj sem zjutraj vstal, sem že moral plačati svoji ženi četrt dolarja, še preden sem sedel k zajtrku. Ce pa ni Imela drobiža, mi ni preostalo drugo nego pohiteti v bližnjo trgovino, da so mi menjali dolar.> William Buchholz je lepo prosil sodnika, naj ga reši neznosnega izkoriščanja, češ, da mu žena zaračuna vse mnogo predrago. Zena, krepka svetlolaska, stara 35 let, je pa poklicala na pomoč pravnega zastopnika, da bi pojasnil razloge takšnega njenega postopanja. Mož baje ni dajal ženi nikoli prostovoljno denarja, pa naj ga je še tako prosila. Niti za najnujnejše domače potrebe ji ga ni maral dajati. Ker pa ni hotela s svojim sinčkom gladovati, je morala seči po takem sredstvu in zahtevati od moža denar vnaprej. S tem ga je prisilila, da je za silo skrbel tudi za gospodinjstvo. Sodnik je pa menil, da je pretiravala, ko je zahtevala posebno odškodnino za rabo zobne ščetke, mila in brisače. Mož je pripomnil, da je zahtevala žena za rabo gostilniške brisače 6 centov. Na vprašanje začudenega sodnika, zakaj govori o gostilniški brisači, je mož odgovoril: cKer sem bil doma prav tak gest, kakor bi bil v tujem hotelu.* Razprava je pokazala, da je mož svojo ženo pretepal, če mu ni hotela prodati obloženega kruhka ali če mu je postavila na mizo hladno kavo. Mož je pa nasprotno trdil, da lahko v gostilni hladno kavo vrne, medtem ko doma tega ni mogel storiti. Ženo je pretepal zato, ker je ugotovil, da za svojega podnajemnika bolj skrbi kakor zanj. Tako se je sodnik naposled prepričal, da z njunim zakon-
skim življenjem ne bo nič, in je zakon ločil. Mož bo moral plačevati za sinčka štiri dolarje tedensko, razen tega pa je moral prepustiti ženi stanovanje z vso opremo..
X Zdravilo proti pleši. Iz Berlina prihaja vest, ki bo prijetno presenetila plešce po vsem svetu. Nekemu berlinskemu zdravniku se je baje posrečilo odkritje, ki bo spravilo na noge ves svet, če se obnese. Odkril je baje učinkovito sredstvo proti izpadanju las, tako da na svetu ne bo več plešastih glav, ko bo to sredstvo dovolj razširjeno. Berlinski zdravnik je dal nekemu plešastemu bolniku več podkožnih vbrizgov iz izvlečka klijoče ženske žleze. Po četrtem vbrizgu je zrasla bolniku brada, pozneje pa tudi lasje. Zgodilo se je celo, da je dobil bolnik lepe črne lase, medtem ko je imel prej kostanjeve. Zdravnik, ki se mu je to presenetljivo odkritje posrečilo, pa sam svari pred prevelikim veseljem in pretiranimi nadami. V njegovem primeru je šlo za plešo, nastalo zaradi nekih motenj. Ni torej zanesljivo, da bi doseglo to vbrizgavanje tudi v drugih primerih tako presenetljiv uspeh.
X Poljubljanje je policija omejila. Policija bogatega newyorškega predmestja Bronxvilla je izdala naredbo, ki prepoveduje od 23. oktobra dalje bronxvillskim damam javno poljubljati moške, pa naj gre za zakonske može ali za ljubčke. Do tega ukrepa čuvarjev reda ni prišlo morda na protest Zveze za javno nravnost, temveč na ponovne pritožbe marljivih samcev, ki se vozijo vsako jutro iz Bronxvilla v svoje newyorške pisarne in podjetja, pa prihajajo navadno prepozno v službo, ker se predolgo zamude s poslavlja-njem od svojih žen in prijateljic. Objemanje in poljubljanje se zavlečeta navadno tako dolgo, da pridejo gospodje prepozno v urad. Ze večkrat se je pripetilo, da je imel zaradi objemanja ali poljubljanja na postaji zamudo celo vlak. Zdaj je napravila red policija in odslej morajo avtomobili, ki vozijo potnike k vlaku v New York, ustavljati precej daleč od postaje, kjer policija strogo pazi na to, da opravijo dame objemanje in poljubljanje hitro.
X Zaklad bodo iskali. Ameriški inženjer Tho-mas Nixon sestavlja družbo, ki bo iskala v Kanadi zakopane zaklade. Namen tega potovanja bo, najti veliko množino draguljev, ki kroži o
njih mnogo pravljic. Dragulje so zakopali baje Indijanci na begu pred belimi naseljenci in Nixon upa, da se mu bo posrečilo ta zaklad najti. Iskalci zaklada krenejo na otok ob pusti obali Nove Škotske. Po stari domači pravljici so baje pobegnili zaupniki mehiškega vladarja pred Španci z velikim delom kronskih dragocenosti. Po dolgem potovanju so prišli do Mahome Bayja v Novi Škotski, kjer 60 zakopali zaklad na Hrastovem otoku. Od obale so izkopali do sredine otoka podzemski rov in vanj spravili vse dragocenosti. Del Indijancev, ki so zaklad zakopali, so žrtvovali med divjimi verskimi obredi mehiškim bogovom. Ostali Mehičani so podzemski hodnik skrbno zasuli, da bi se ne videlo, kje je zaklad zakopan.
X Pšenica is grobov egipčanskih faraonov ne vzklije. Znane so vesti o žitu, posebno o pšenici, ki so jo arabski vodniki po Egiptu drago prodajali radovednim tujcem. Pt zatrjevanju domačinov je šlo za zrna, ki so bila pred tisočletji pokopana obenem z mumijami in ki kljub temu še vzklijejo. Res je, da vzklijejo, toda samo zato, ker gre za navadno sleparstvo. Arabski vodniki znajo spretno spraviti novo žito v stare grobove in ko nanese prilika, stopijo pred tujce s presenetljivim odkritjem, ki pa je v resnici le sleparstvo. Žito se razmerno kmalu pokvari in ne vzklije, če ga predolgo hranimo. Neki znanstvenik je dokazal, da vzklije kanadska pšenica še po 18 letih. Avstralska pšenica vzklije po 16 letih, ječmen pa po 10. Vendar pa še živijo pravljice o pšenici egipčanskih farao.iov. Ko so odprli krsto neke egipčanske mumije, so našli v nji j med drugim tudi nekaj pšenice. Posejali so jo, j toda vzklilo je samo eno zrno. Pač pa imamo za- j nesljive vesti, da vzklijejo nekatere druge rastline tudi še čez več desetletij ali celo stoletij.
Zopet znižane cene
za v s e brivske potrebščine iz svetovnozna-nega jekla pri Trgovskem domu Stermecki.
Brivski aparati ..■*.. Din 9, 15, 17
britve.......... Din 27, 36, 50
aparati za striženje . . , s Din 30, 36, 76
škarje....... ... Din 15, 18, 23
dalje čopiči, mila in vse druge toaletne potrebščine po izredno nizkih cenah.
Trgovski dom
r Trgovski dom g g
tmneckL
Tovarna perila in oblek
Celje št 97
Lotosovo seme, shranjeno v angleškem muzeju, je vzklilo po 150 letih. Cez petdeset let so vzklili zelje, pesa, redkev in še nekatere druge rastline. Rastlinoslovec Heldreich je našel v grški pokrajini Laurionu rastline, ki so se tam nenadno pojavile. Heldreich je menil, da je ležalo seme pod kupi gramoza in prsti davno zapuščenih rudnikov. Šele ko so te kupe odstranili, je prišlo seme do rodovitne zemlje ii. zraka ter je vzklilo baje po 1500 letih. Znanstvenik dr. Turrill je pa j dokazal, da so dozdevne nove vrste, ki so bile baje tako obujene k življenju, istovetne z vrstami, ki v okolici rasto in so rasle še preden so kupe prsti in gramoza odstranili. Smrten udarec govoricam o tisočletni egipčanski pšenici so zadali poizkusi, ki so jih delali v angleški vasi Kewu. Šlo je za pšenico, najdeno v nedotaknjenem egipčanskem grobu in prineseno v Anglijo. Zrna so položili v najboljšo zemljo, toda vse prizadevanje je bilo zaman: čez tri mesece so zrna razpadla v prah. Neki drug znanstvenik je pre-iskal žito, najdeno na grškorimskem pokopališču v Hawari iz prvega stoletja pred Kristom. Dognal je, da to žito ne more vzkliti. Vse govorice o staroegipčanski pšenici, ki naj bi še po tisočletjih vzklila, so torej prazne.
Zahtevajte novi veliki ilustrirani cenik, ki je pravkar izšel in ima več tisoč slik. Kar ne ugaja, se zamenja ali denar vrne.
ZDRAVSTVO
Najvažnejše o raku
(Konec.)
Rak na maternici.
Največ se govori med ženami o tem raku, ki je skoraj enako čest pri tistih, ki imajo otroke, kakor tudi pri tistih, ki jih nimajo. Čudno je to, toda narava dela po svojih zakonih, ki jih še ne poznamo. Zmerom bolj se širijo glasovi priznanih specialistov, da je splav v veliki meri kriv, da je rak na maternici tako čest.
Kakšni so začetni znaki raka na maternici? Sumljiva je vsaka krvavitev iz maternice, ki ni v zvezi z rednim mesečnim perilom; posebno sumljivo še pri ženah, ki so že izgubile mesečno perilo, a začno čez nekaj časa spet krvaveti. Ta
izcedek iz maternice je navadno krvav, takej barve nekako kakor voda, v kateri smo opralr sveže meso. Sumljiva je tudi vsaka krvavitev po občevanju. Izcedek iz maternice postane sčasoma gnojen in tako strašno smrdi, da nihče ne more obstati poleg bolnice. Bolečine nastopajo jako pozno, postanejo pa neznosne.
Če žena ne pride pravočasno k zdravniku, s«j rak širi dalje v mehur ali v črevo, ali pa na oba strani; tu je pač že vsaka pomoč brezuspešna^ Zdravnik le še skrbi, da olajša strašne bolečine,) dokler bolnice ne reši smrt.
Rak na jajčniku.
Vzrokov za raka na jajčniku ne vemo. Prvf znaki bi bili pritisk in težina v križu in spodnjem delu trebuha; če se rak jako razširi, velik trebuh,] kesneje vodenica. Silne bolečine, povračanje in neredna krvavitev iz maternice so pojavi, kii vzbujajo sum za raka na jajčniku.
Rak vnanjega spolovila.
Ta rak se pojavlja pri moških in ženskah naj-j rajši na mestu prejšnjih čirov, ki so nastali za-1 radi sifilisa ali pa kapavice. Zanimivo je, da rak vnanjega spolovila pri Židih, ki so obrezani, sko-, raj nikdar ne nastopa.
S tem smo podali čitateljem v glavnem prv« pojave raka. Opozorjeni ste tedaj, na vas pa je^ da takoj, kakor hitro se vam zdi, da imate te-| žave, ki bi bile sumljive na raka, greste k zdravniku, kateremu pač zaupate. Ta bo ali vaš sum odvrnil ali pa vam nasvetoval zdravljenje.
Katerih pripomočkov se poslužujemo za zdravJ Ijenje raka.
Najstarejša pripomočka sta nož in razbeljeni kovina. Največkrat je operacija z nožem tudi edina pomoč, ki za rakom obolelemu reši življenje. Včasi, prav posebno pa tam, kjer operacija ni več mogoča, se zdravniki poslužujejo razbeljene kovine, da uničijo, kolikor je mogoče, rakasto tkivo.
Ako nas kaj boli,

je vedno najvažnejše vprašanje: kje je vzrok? Na vsak način je zelo dobro, ako imamo pri rokah lekarniško zanesljivo sredstvo, kakor je
to pravi Fellerjev Elsafluid, ki se že preko 36 let uporablja za nego telesa in za obrambo proti mnogim obolenjem: pri revmatičnih bolečinah, prehladu, za masažo, pri trganju v sklepih, bolečinah v križu, obrazu in po vsfem telesu. Fellerjev Elsafluid se dobiva v lekarnah in trgovinah te stroke po 6 Din, 9 Din in 26 Din. Po pošti najmanj 1 zavojček (9 po-
Poleg noža in ognja pa služijo zdravljenju raka tudi še rontgenski in radijevi žarki, ki večkrat omogočajo, da se doseže popolno ozdravljenje tudi v primerih, kjer je bil prej bolnik izgubljen. Večkrat nam šele prejšnje obsevanje s temi žarki omogoči poznejšo operacijo. Rontgen-ske aparate imajo po vseh bolnišnicah, radium pa imajo v Beogradu in Zagrebu, kjer je tudi poseben oddelek za zdravljen ie za rakom obolelih oseb — z radijem.	i
Ali se moremo očuvaii rum..
zanimivo je, da narodi, ki živijo še popolnoma preprosto naravno življenje, raka skoraj ne poznajo, čeprav je razširjen po vsem svetu. Nasprotno pa je v krajih z večjo tako zvano civilizacijo (omikanostjo) rak bolezen, ki utegne zavzeti kmalu prvo mesto med vsemi boleznimi. Vidi se torej, da je civilizacija razen strojnih pušk, strupenih vojnih plinov in drugih takih dobrin prinesla tudi večjo umrljivost za rakom. Seveda, sedaj je vse drugače, kakor je bilo v starih nemodernih časih. Časopisi so pisali svoj čas, da bomo kmalu v nekaj kroglicah užili hrano za ves dan. Konserve, pokvarjene jedi, ostre začimbe, silni konsum alkohola in tobaka, pa naša okolica, polna strupenih plinov iz tvornic, avtomobilov in tako dalje, vse to pač ne koristi zdravju.
Preprosto življenje v prahu in dima prosti prirodi, preprosta hrana brez ostrih začimb itd., moderna higiena in zdravstvena prosveta ljudstva -r- pa rak najbrže kmalu ne bo več tako strašilo.
Znano je, da se nagnjenost do raka-podeduje. Zato naj vsakdo pazi, preden se poroči, da ne bo izvoljena oseba iz rodbine, kjer je rak deden. Posebno če sta oba, ki se namerjata vzeti, iz takih rodbin, je precejšnja verjetnost, da bodo tudi otroci nagnjeni k tej bolezni.
Čuvajte pa se sploh vseh bolezni, zakaj rak ne napade popolnoma zdravega organa.
Če pa ste zapazili, da nekaj ni v redu, če vam te težave vzbujajo sum na raka, ne čakajte, ne odlašajte, ampak poidite takoj k zdravniku, ki je zat^ tu, da vam v teh primerih svetuje in da čuva nad. vašim zdravjem.
i ;
skusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici) 58 Din, dva taka zavojčka 102 Din pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 360 (savska banovina).
Odobreno od ministrstvi za acial.10 politiko in narodno zdravjo, Eo. br. 509 z dne 24./III. 1932.
Zapomnite si: Elsafluid ostane Elsafluid!
Žepne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in srebrnino kupite dobro in po
nizkih cenah pri
H. SUTTNER, Ljubljana
PREŠERNOVA ULICA 4
poleg frančiškanske cerkve
6
Cenik zastonj in franko.
Cenik zastonj in franko.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
* sKŠlst, j© Biasnikova
Velika pratika
*a navadno leto 1934 ,
ki iina 365 dni.
»VELIKA PRATIKA» je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki. najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, poootmce. kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; - vse sejme na Kranjskem, Koroškem. Štajerskem. Prekmurju. Medji-murju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti livine; — popis vseh vainih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami: — ozr-nila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din
•VELIKA PRAIIKA* se dobiva t vseh večjih trgovinah In Be lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni J. Biasnika nas!., d. d. v Ljubljani.
Listnica uredništva
Sokol v Ljutomeru. Prepozno prejeli.
Čuden bolnik.
Lisa: «Oh, kako nervozna sem! Moj mož je bolan, pa moram noč in dan paziti nanj.* Neža: <Kaj nimaš strežnice?* Urša: clmam, pa je zelo lepa.*
Račun za ljubezen.
A: cLjubezen je luč življenja .. .> B: <Da... Ko pa se človek oženi, dobiva račune za razsvetljavo.*
Žrtev, ki je Lila zaman.
Mož zasači prijatelja pri svoji ženi. dmaš revolver?* ga vpraša. Prijatelj prikima.
«Jaz tudi.* reče mož, «se bova pa streljala kar tu v sosedni sobi.*
Stopita v sosedno sobo in tam pravi mož: «Čuj, ustreliva v zrak, potem pa oba padeva in ženo obdrži tisti, h kateremu bo priskočila * | Počita strela. Zena plane v sobo in ne da bi tse zmenila za ležečega moža in njegovega prijatelja odpre omaro in zakliče: «Melhijor, pridi ven, oba sta mrtva!*
Pomen tujih jezikov.
I A: <Zakaj se je pa naučila vaša hči izgovarjati samo besedico ,da' v devetih tujih jezikih?* i B: <Zato, da bi lahko odgovorila, če bi jo kateri tujec vprašal, ali ga hoče vzeti.*
Dobljena stava. «Staviva,* reče prijatelj prijatelju, «da te po-lijem s kozarcem vode, pa ne boš moker. Staviva za cigareto.*
cVelja. Sprejmem stavo.* Prijatelj vzame kozarec vode in polije prijatelja.
«No, zdaj vidiš da sem moker.*
cVidim in priznam, da sem izgubil cigareto.*
Na počitnicah. A: «Tu pri vas je pa res zelo pusto. Tu se nikoli nič ne zgodi.*
B: cMotite se, gospod. Prihodnji teden bomo imeli pri nas soinčai mrk.*
Ponoči.
Žena: «Čuj mož, korake slišim na hodniku.* Mož: cKoliko je pa ura?* Zena: «Dve.»
Mož: cPotem se pa nikar ne boj. Jaz se vračam iz gostilne...»
v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si ure<li doma nekako domačo pletiluico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, v. da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo Id izplačujemo mezdo za pletenje. lo potrjuje mnogo zalival. Ce želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Tomažič, Maribor, Krekovn ulica št. 16.
Najboljše nogavice
MALI OGLASI
Več učenk
sprejmem za kuhinjsko in istočasno šiviljsko obrt. Učnina po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro »Kuharica in šivilja*.	273
Zahtevajte
takoj, še pred sajenjem, brezplačni cenik sadnega drevja drevesnic Ivana Gradišnika, Šmarjeta-Celje.
Kupujte vse potrebščine iz prve roke
najceneje v trgovinah Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer — novootvorjena zaloga «Tivar»-oblek po tovarniških cenah.	270
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Izdaia za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r.
Urejuje Filip O m i a d i i.
Za Narodno tiskarno Fran JezerSek.