Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (3/15 °C), soboto (4/16 °C) in nedeljo (6/18 °C) bo pretežno sončno. Četrtek, 27. oktobra 2016 številka 43 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-> ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Braniteljem slovenske samostojnosti V parku pred nekdanjo podružnično šolo v Belih Vodah na območju občine Šoštanj, kjer je bila leta 1991 nastanjena prva generacija slovenskih vojakov 710. učnega centra Pekre, so v soboto odkrili spominsko obeležje braniteljem slovenske samostojnosti. Slavnostni govornik na svečanosti je bil generalmajor Ladislav Lipič. Udeležilo se je je veliko nekdanjih pripadnikov 710. učnega centra Pekre. Več na stani 3. ■ (foto: mkp) Dan reformacije Dan spomina na mrtve SI-nvcMn^t i*b [liii'vu -i ponii nil nlitVc v iccrtckj 27, «Umbra, ob Ifl. uri pri hipanuiiitau Onemeli/ finike tki Titovem rr^n ni iMfli ni Tnik bo |n k!5upn Mtttni' r»b£irtfi Vcknje Ppu-f Df rntrtE. PrejiIht^ dnevu rdormadje bo v ti,[rtek> 27. LikLobm, ob uri v Knjftnjd Velenje. Str, nioi i!i t;.-.in<3d I .r link,, rj. Vir Lj' Ji j h R rijji Li K nuji i i irk H .inyi n (Jrr. V]¡udn zahtevno kot v višje ležečih krajih, kot so Bele Vode, Šentvid, Zavodnje. Javno naročilo so razdelili v osem sklopov. Posamezni ponudnik se je lahko prijavil tudi za en sam sklop. V Šoštanju so jih med prijavljenimi izbrali šest (za dve krajevni skupnosti bo skrbel isti izvajalec). Trenutno so v fazi preverjanja ponudnikov, in če ne bo pritožb, bodo predsedniki svetov krajevnih skupnosti z izvajalci v teh dneh podpisali pogodbe, saj nad izvajanjem zimske službe še naprej bdijo krajevne skupnosti same. a mkp Računajo, da jih bo zimsko vzdrževanje stalo 156.000 evrov. CSD Velenje otroka odvzel prenagljeno Ljubljana, 19. oktobra - Vrhovno sodišče je odločilo, da je bil odvzem dveh velenjskih dečkov iz vrtca marca letos nezakonit ter da so bile njuni babici, pri kateri sta živela do odhoda k rejnikom, kršene ustavne pravice. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je CSD Velenje prenaglo posegel in otroke odvzel starim staršem, saj bi najprej moral počakati na odločitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ali dajo starim staršem dovoljenje za izvajanje rej-niške dejavnosti. Otroka kljub temu ostajata pri rejnikih in se po dogovorih srečujeta s starima staršema. Medtem ko Center za socialno delo vztraja, da je za otroka najbolj primerno, da ostaneta v rejniški družini, pa odvetnik babice zahteva vrnitev otrok. O njuni vrnitvi k starima staršema bodo o najboljšem interesu otrok presojali pristojni organi, ki so specializirani za takšne odločitve. a mkp Velenje podpira štiripasovnico na Koroško Velenje - Vodja Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhov-nik se je sestal s predstavniki Mestne občine Velenje - županom Bojanom Kontičem, podžupan Petrom Dermolom in direktorjem občinske uprave Iztokom Morijem. Verhovnik je zbranim predstavil zadnje aktivnosti Mladinske iniciative v Ljubljani na DARS-u ter pozval k skupnim aktivnostim Korošcev in Šaleške doline v prizadevanjih za severni krak 3. razvojne osi. Vsi prisotni so se strinjali, da je izgradnja hitre ceste nujna ne samo za Koroško, temveč tudi za Velenje, saj so tu zelo pomembne gospodarske družbe. Na srečanju je župan Bojan Kon-tič izrazil vso podporo izgradnji 4-pasovne hitre ceste na Koroško, saj mora biti nova prometnica zgrajena v koraku s prihodnjim razvojem prometa v regijah. Prav tako so predstavniki velenjske Mestne občine izrazili nesporno podporo sprejemu državnega prostorskega načrta na trasi F2-2 Velenje-Šentrupert in izrazili pričakovanje, da bo državni prostorski načrt sprejet še pred koncem letošnjega leta. Savinjsko-šaleška naveza Bolje v zraku kot na plodnih tleh Pomoč prav pride - Plodno za iniciative - Moteče fige - Stari štajerski Triglav Naš predsednik si res na vse načine prizadeva, da bi rešil svojo državo in državljane v njej. Zdaj je poskusil še pri papežu. Saj veste, da mnogi pravijo, da nam lahko še samo on zgoraj pomaga. Upam, da še nismo res tako brezupen primer, da nam sploh ni pomoči. Čeprav seveda še vedno tudi velja: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Po obisku v Vatikanu je odšel še v papeževo rodno domovino Argentino, kjer tudi živi veliko Slovencev; nekateri se v novo Slovenijo tudi vračajo. Tudi Pahor se je. Slovenija pa se (končno) vse bolj približuje Japonski. Oziroma obratno. Ozirajo se po Gorenju, po prvi tovarni v Ribnici naj bi postavili še tovarno industrijskih robotov. Še v nečem se povezujemo z Japonsko. V Ljubljani naše institucije izvajajo pilotni projekt, kako bi iz japonskega dresnika, pri nas razširjene invazivne rastline, izdelovali koristne izdelke, celo za farmacevtsko industrijo. Nekatere pri nas je bolj kot predsednikovo »potepanje« po svetu zanimala odločitev naše bele kraljice. Končno je Tina izdala svojo odločitev: poslavlja se od tekmovalnega smučanja, aktivno se bo poslovila pri nas, na naslednji Zlati lisici. Zlata na zlati! Pri nas pa se še kar vrstijo protesti. Ne vem, ali so se združene civilne iniciative savinjsko-šaleškega območja tokrat tudi zbrale pred kapelico, ker upajo, da jim bo pri njihovem prizadevanju pomagal kdo od zgoraj. Čeprav tudi zaradi tistih »spodaj« še niso vrgli puške v koruzo. Dokler bo še rasla na poljih, kjer naj bi potekala trasa hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom. Sicer pa velja, da so (tudi) na našem območju kar plodna tla za vznikanje raznih civilnih iniciativ. Ena taka je zadnji čas zaživela tudi v Žalcu. Ne za zaščito hmeljskih površin, za zaščito zraka. Tisti, ki živijo blizu livarne, opozarjajo na onesnaževanje ozračja, bojijo se, da bo še huje, ko bodo pognali razširjeno livarno, ki naj bi kmalu dobila dovoljenje za obratovanje. Terjajo prave meritve in učinkovito ukrepanje. Tako občine kot podjetja - in drugih, ki o tem odločajo. Prizadeti poudarjajo, da nikakor niso proti delovanju livarne, le varno (zanje) naj deluje. Posebna iniciativa deluje tudi v Celju - iniciativa za drevesni park. Bori se za ohranitev in oživitev nekdanje drevesnice Vrtnarstva Celje v stečaju. Drevesca, ki so bila nekoč gojena za prodajo, so namreč zdaj že prava drevesa, zrasla so še druga, tu pa je tudi zatočišče za številne živali. Ali kot pravijo, kulturna pokrajina se je spremenila v naravno. Pobudniki se borijo za ta prostor tudi zaradi načrtovanega vodnega zadrževalnika, čeprav menijo, da to vlogo opravlja že zdaj. Medtem ko so na območju Obsotelja in Kozjanskega že izvedli čez-mejniprojekt Ride&Bike, s katerim naj bi z razširjenim omrežjem kolesarskih stez ter razvojem kolesarjenja in konjeništva še okrepili obstoječo turistično ponudbo, pa nekateri nad tem negodujejo. Ne nad tako turistično ponudbo, ko naj bi obiskovalci tudi več sedali na hrbte konj, ampak seveda nad tem, kaj za njimi ostaja. Še posebno, če ob kolesarskih stezah ni tudi urejenih poti za konje. Ali če konji niso opremljeni s pripomočki za zbiranje »fig«, jezdeci pa za njihovo odstranjevanje ne poskrbijo. Razen konjskih fig jih moti, da jezdijo po zelenicah ali s podkvami kvarijo asfalt. V vseh primerih seveda ne gre le za turistično jahanje, gre tudi za domačine. Tako je občina na konjeniška društva na njihovem območju že poslala ustrezno opozorilo. V občini Rogatec pa se lahko pohvalijo z izjemnim najdiščem; ne le v naši državi, verjetno kar v Evropi. Na strmem pobočju znane Donač-ke gore, štajerskega Triglava, kot ga mnogi imenujejo, so našli ostanke naselbine iz železne dobe. Na tem območju so sicer že našli različna orodja iz neolitske dobe, nič pa ni dalo slutiti, da bi bilo tu naselje. Zdaj so odkrili prav to, najdbe so stare okoli 2800 let. Najdišče je pomembno, ker so ga odkrili na strmem in visokem območju, tam naj bi bivalo vsaj sto ljudi. Zakaj so bivali tam - na to vprašanje še ni odgovora. A nekateri opozarjajo na nekatere zapise, da je na vrhu Donačke gore stal keltski tempelj, posvečen boginji Herti. Pa še to: v Celju je bilo lažje prenesti denar iz Zdravstvenega doma v občinski proračun kot bo zagotoviti »prenos« bolnikov iz starega v novi del ZD. Ko bo! a k ■ ■ "107,Si NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 3 27. oktobra 2016 AKTUALNO 3 S spremembo letošnjega proračuna dejavnosti ne bodo okrnjene Svetniki na torkovem zasedanju potrdili rebalans letošnjega proračuna - Ta je bil potreben predvsem zaradi neizplačanih odškodnin TEŠ - V osnutku potrdili tudi proračun za prihodnje leto Mira Zakošek Velenje, 25. oktobra - Osrednja dokumenta torkovega zasedanja seje velenjskega občinskega sveta sta bili vsekakor rebalans proračuna za letos in osnutek tega dokumenta za prihodnje leto, pa bi vseeno lahko dejali, da je potekala seja bolj v znamenju pobud in vprašanj. Vidi se, da se leto izteka in da bi svetniki radi še marsikaj postorili. Pobude so bile tokrat predvsem s področja varnosti v prometu in bi bilo kar prav, da bi jim prisluhnili tudi pripravljavci celostne prometne strategije, ki je v pripravi tudi v Mestni občini Velenje. Kar nekaj časa pa so namenili še medsebojnemu dialogu, za katerega so menili, da ni vedno na primerni kulturni ravni, in konkretnim rešitvam po posameznih krajevnih skupnostih. Javni zavod za turizem vodi Franci Lenart Ob soglasju k imenovanju Francija Lenarta za direktorja zavoda za turizem, ki je dobil podporo, je bilo kar nekaj pripomb. Javno so se tako izrekli Mihael Letonje, Franc Sever, Suzana Kavaš (SDS) in samostojni svetnik Matej Jenko. Njegovo dosedanje delo jih ni prepričalo, da bi mu zaupali tako pomembno mesto, kot je vodenje turizma, ki ga v občini opredeljujejo kot tretji najpomembnejši gospodarski steber. Motilo pa jih je tudi, da ob imenovanju niso prejeli razvojne strategije. To kadrovanje so ocenili za politično. Zaradi neizplačane odškodnine rebalans Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ob predstavitvi predloga rebalansa letošnjega proračuna poudaril, da bodo vse osnovne naloge v celoti izpeljali, spremembo pa predlagajo zato, ker niso prejeli vseh načrtovanih prihodkov, s katerimi pa bi udejanjali predvsem naložbe. Največji delež predstavljajo odškodnine TEŠ v višini 750 tisoč evrov. Za to imajo sklenjeno veljavno pogodbo, a se za sodno izterjavo niso odločili, ker ne bi radi dodatno ogrozili števila delovnih mest. Vsekakor pa to obveznost prenašajo v proračun za prihodnje leto. Prejeli tudi niso predvidenih državnih sredstev za celostne in teritorialne naložbe in za regionalne razvojne programe. Zato tudi niso najeli predvidenih 340 tisoč evrov kreditov, saj se predvidenih naložb niso lotili. Skupaj bo dobil proračun letos za milijon 520 tisoč evrov prihodkov manj, kot so načrtovali, vendar pa je župan pouda- koliko višji, znašali bodo 37,8 milijonov evrov. Razliko bodo poravnali iz presežka lanskega proračuna. Računajo pa, da bodo tudi letošnje leto sklenili pozitivno, s 652 tisoč evri presežka. Rebalansa proračuna niso potrdili svetniki iz vrst SDS. Suza- sredstva za pospeševanje razvoja gospodarstva. Župan Bojan Kon-tič je pojasnil, da so bili ti programi vezani na razpise in prej omenjeno odškodnino. Peter Dermol (SD) je poudaril, da si ne zna predstavljati, da v proračun ne bi vključili sredstev, ki jih predvidevajo veljavno sklenjene pogodbe (odškodnina TEŠ), prav tako pa je tudi z razpisi, na katere so računali. Podprla sta ga Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) in ril, da s tem nikakor niso ogrozili osnovnih programov, ampak preložili investicije. Po novem bo letošnji proračun znašal 35 milijonov 280 tisoč evrov, odhodki pa bodo ne- na Kavaš je to utemeljila s tem, da so pravočasno opozarjali, da so načrtovani prihodki nerealni in so bili zaradi tega deležni tudi obrekovanja. Predvsem pa jih je motilo to, da se zmanjšujejo Bele Vode petindvajset let kasneje V parku pred domom veteranov odkrili spominsko obeležje braniteljem slovenske samostojnosti 1991 Milena Krstič - Planine Bele Vode, 22. oktobra - Občina Šoštanj, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj in Društvo vojnih veteranov Pekre - Ig 1991 so v soboto v parku pred domom veteranov (nekdanja podružnična šola) v Belih Vodah v okviru praznovanja 25. obletnice slovenske samostojnosti odkrili spominsko obeležje braniteljem slovenske samostojnosti 1991. »Eno obeležje v Šoštanju že imamo, in sicer v Kajuhovem vojne za Slovenijo Šoštanj, pa je dodal, da taki dogodki in taki pomniki vlivajo pozitivno energijo. »Obeležje je namenjeno prvi generaciji slovenskih vojakov 710. učnega centra iz Pe-ker in vsem pripadnikom Teritorialne obrambe.« Pomnik branite-ljem slovenske samostojnosti v Belih Vodah ima pomembno preteklost, ki je povezana z učnim centrom Teritorialne obrambe v Pekrah pri Maribo- > bil takrat predstojnik pekrskega centra, danes je upokojen polkovnik, je bil po petindvajsetih letih spet v Belih Vodah: »Tisto so bili zelo dinamični časi, pred nami pa veliki izzivi in prav počaščen sem, da sem dobil vabilo za to svečanost. Tukajšnji prebivalci so skrbeli za nas, nas varovali, hranili in nam omogočili, da smo lahko to obdobje preživeli mirno in brez žrtev.« David Ozebek, danes predsednik Nastanjeni so bili v podružnični šoli. »Tako kot danes. Fotografije iz tistega obdobja so razstavljene v Pekrah. V Bele Vode sem prišel v isti obleki, kot sem jo tukaj nosil takrat. Čuvam in negujem jo, nosim pa samo ob takih priložnostih, kot je ta. Ponosen sem nanjo.« Slavnostni govornik ob odkritju spominskega obeležja je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič: »S takimi dogodki se spominjamo ljudi, ki so kot prvi služili v Teritorialni obrambi. Predstavljajo simbol na poti k sa- Leon Stropnik: »Obeležje je namenjeno vsem braniteljem slovenske samostojnosti.« Andrej Kocbek: »Počaščen sem, da sem spet tukaj.« Slavnostni govornik je bil generalmajor Ladislav Lipič, župan Darko Menih gostoljuben gostitelj. David Ozebek, takrat vojak 710. učnega centra, in Janko Cohon, kije dogajanje beležil s fotoaparatom, tako kot tokrat. parku, drugo bo od danes naprej pri vas. S tem izkazujemo, kako ponosni smo na obdobje pred petindvajsetimi leti, ki se je pomembno odvijalo tudi tukaj,« je na svečanosti v Belih Vodah dejal gostitelj - župan Občine Šoštanj Darko Menih. Leon Stropnik, predsednik Območnega združenja veteranov ru in na Igu v Ljubljani. V obeh se je 15. maja leta 1991 začelo usposabljanje prvih mirnodobnih slovenskih vojakov. Tik pred začetkom vojne za Slovenijo sta se učna centra preselila najprej v Kočevje, kjer se je usposabljanje nabornikov nadaljevalo, od tu pa se je 710. učni center preselil v Bele Vode. Andrej Kocbek, ki je Društva vojnih veteranov Pekre - Ig 1991, je bil takrat vojak 710. učnega centra: »Nastanjeni smo bili v tukajšnji šoli. Sem smo prišli takoj po vojni. Zelo lepo smo bili sprejeti. Počaščen sem, da smo po četrt stoletja spet pri vas, da lahko tudi tako ohranjamo spomin na tiste dni.« Janko Cohon je bil fotograf. mostojnosti. Obenem se s takimi dogodki spominjamo tudi vseh drugih prelomnih, ki so se odvijali na tleh Slovenije in opominjali, da bo treba samostojnost braniti tudi z orožjem v rokah. Doživeli so podporo celotnega slovenskega naroda.« Matej Jenko, ki sta menila, da je prav, da se proračun optimistično načrtuje in se pred koncem leta, če ni dosežen, uskladi z dejanskim stanjem. Proračun za prihodnje leto bo ,debelejši' Svetniki so že potrdili tudi osnutek proračuna za prihodnje leto, v njem pa računajo na dobrih 38 milijonov evrov prihodkov. Namesto letošnjih 522 evrov povprečnine na prebivalca so se občine dogovorile za 530 evrov in še dva odstotka nepovratnih sredstev za naložbe in 3 odstotke povratnih sredstev, po minimalni obrestni meri. Največji delež prihodkov bo predstavljala dohodnina, računajo na dobrih 15 milijonov (blizu 40 odstotkov proračuna). Iz nadomestila stavbnih zemljišč računajo na 7 milijonov, komunalne infrastrukture 5,3 milijona evrov, iz celovitih teritorialnih naložb naj bi dobili 2,1 milijona evrov, najemnin za stanovanja dober milijon, v proračunu so tu- di odškodnine TEŠ v višini 750 tisoč evrov ... Med izdatki pa so na prvem mestu vrtci, zanje namenjajo dobe 4 milijone evrov in pol. Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest načrtujejo 3,7 milijona evrov, malo manj za občinsko upravo, 2,6 milijona za stanovanjsko izgradnjo, programe športa 1,7 milijona evrov, urejanje cestnega prometa 1,3 milijona, oskrbo z vodo 1,7 milijona, programe v kulturi milijon, po nekaj manj pa za ravnanje z odpadno vodo, upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest, osnovno šolstvo in delovanje sistema za zaščito in reševanje. Za spodbujanje razvoja malega gospodarstva imajo v proračunu skoraj 800 tisočakov. Seveda so tu še številni drugi programi, ki jih podpirajo. Svetniki so v razpravi podali še veliko pobud, ki jih bodo skušali vključiti v predlog proračuna za prihodnje leto, ki naj bi bil sprejet še letos. Med drugim je Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) predlagal dokončanje še dveh vej vodovoda v Vinski Gori, Breda Kolar (SMC) talne označbe za slabovidne v centru mesta, Drago Seme (SD) več vlaganj v preventivo v cestnem prometu in v programe za otroke, Mihael Le-tonje (SLS) več sredstev za programe novoustanovljenega zavoda za turizem, dr. Franc Žerdin (SD) v poslovno cono Stara vas, ki naj na razpisu ne bi bila uspešna. Andrej Kuzman (NSi) si je zaželel končanje investicij v krajevni skupnosti Kavče ... Med tistimi, ki so ta dokument pohvalili, pa so bili Irena Sivka (SD) zaradi očitne socialne note, Peter Dermol (SD) zaradi načrtovanih naložb, Bojan Škarja (SD) zaradi programov in naložb v zaščito in reševanje, Srečko Korošec (DeSUS) za programe krajevnih skupnosti, Matej Jenko (samostojni svetnik) za načrtovano izgradnjo varovanih stanovanj, Vid Glinšek (samostojni svetnik) pa je pohvalil visoko socialno varnost, izrazil pa obžalovanje zaradi pomanjkanja programov, s katerimi bi pritegnili investitorje. Spominske svečanosti Območna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Velenje ob dnevu spomina na mrtve, 1. novembru pripravlja v Šaleški dolini spominske svečanosti. KO ZB NOB STARO VELENJE 27. 10. ob 16.00 V Starem Velenju KO ZB NOBŠMARTNO 26. 10. ob 15.00 Na pokopališču v Šmartnem KO ZB NOB KONOVO 28. 10. ob 16.00 Pri spomeniku v Šembricu KO ZB NOB ŠALEK - GORICA - PAKA 28. 10. ob 16.00 Pri spomeniku v Paki KO ZB NOB KAVČE - PODKRAJ 28. 10. ob 17.00 Pri domu krajanov KO ZB NOB ŠENTILJ 28. 10. ob 11.00 Pri domu krajanov Šentilj KO ZB NOB VINSKA GORA 28. 10. ob 11.00 Spomenik pri Večnamenskem domu Vinska Gora KO ZB NOB ŠKALE 28. 10. ob 16.30 Pri Osnovni šoli Škale KO ZB NOB PESJE 27. 10. ob 16.00 Pri Domu krajanov Pesje KO ZB NOB PLEŠIVEC 28. 10. ob 17.00 Pokopališče Plešivec KO ZB NOB ŠMARTNO OB PAKI 1. 11. ob 8.00 Centralni spomenik NOB Šmartno ob Paki KO ZB NOB RAVNE 31. 10. ob 16.30 Pri spomeniku pri Poštajnerju KO ZB NOB ŠOŠTANJ 28. 10. ob 10.30 Pri centralnem spomeniku pred Občino Šoštanj KO ZB NOB TOPOLŠICA 27. 10. ob 16.30 V parku Topolšica Osrednja proslava bo v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri pri spomeniku Onemele puške v Velenju. ■ ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO Dobre ideje nadgradili s Med zmagovalci prvega Balkan Start:upa kar dve velenjski podjetniški ideji - Vsi navdušeni nad dogodkom - Ta bo postal tradicionalen 27. oktobra 2016 podjetniškimi načrti V nedeljo, tik pred razglasitvijo rezultatov 1. Balkan start:upa, je nastala še skupna fotografija sodelujočih 10 ekip in njihovih mentorjev. Bojana Špegel Velenje, 23. oktobra - SAŠA inkubator je minuli konec tedna, od petka do nedelje, v Velenju gostil prvi mednarodni dogodek Balkan Start:up. Na tekmovanju mladih ekip, ki so šele v začetni fazi uresničevanja podjetniških idej, se je pomerilo 40 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Albanije in Kosova. Prvo druženje mladih podjetnikov iz jugovzhodne Evrope je izjemno uspelo, zato bo zagotovo postalo tradicionalno. Le tega, ali se bo tudi prihodnje leto odvilo v Velenju, kjer so se udeleženci odlično počutili, ali pa se bo selilo iz države v državo, se še niso dogovorili. Ideje in strast - ključ do uspeha 10 ekip mladih ekip, ki so jih spremljali visoko usposobljeni mentorji podjetniških centrov iz sodelujočih držav, je podjetniške ideje predstavilo že na petkovem otvoritvenem dogodku. Ta je bil v nabito polnem Podjetniškem inkubatorju Standard. Da je bil uvod izjemno sproščen in simpatičen, je poskrbel voditelj, stand up komik Aleš Novak, ki z oddajo Štartaj Slovenija, ki predstavlja uspešne podjetnike, postaja tudi prepoznaven TV obraz. V imenu gostiteljice MO Velenje je zbrane ekipe in predstavnike gospodarstva iz regije pozdravil velenjski podžupan Peter Der- mol, ki je poudaril: »«Velenje je najboljše mesto za izvedbo projekta Balkan Start:up, saj v njem na medkulturnosti in povezovanju gradimo nove zgodbe o uspehu.« Od tu naprej je dogodek zaradi jezikovnih barier potekal v angleškem jeziku. Svoje uspešne podjetniške zgodbe so predstavila tri podjetja. Rok Lesjak, direktor Gorenje - Gor, je med drugim poudaril: »V Gorenju imamo znanje in izkušnje za zagon start:up podjetij. Trenutno smo v fazi ustanavljanja korporativnega start-up podjetja, ki bo izdelovalo posodobljeno različico legendarnih koles pony. Na trg jih bomo predvidoma poslali marca prihodnje leto.« Zelo motivacijski je bil Sandi Češko, ki je svoje predavanje, v katerem je predstavil uspešno podjetniško pot njegovega Studia Moderna, začinil z anekdotami. Mladim bodočim podjetnikom je svetoval: »Ideja mora biti dovolj nora, da delu- je! Danes za uspeh ni potrebno graditi novih stvari, ampak samo popraviti to, kar smo storili napak.« Zgodbo podjetja Skaza sta predstavili Tanja Skaza in Laura Rednak. Prva je poudarila: »Živim svoje sanje in uživam v tem, kar počnem. Svetujem vam, da investirate vase in v svoje izobraževanje, saj se vam bo ta naložba povrnila v obliki uspeha. Druga je predstavila pot prestrukturiranja podjetja Skaza po krizi, ki jih je prizadela v letu 2008, ki sedaj piše zgodbo o uspehu. Poudarila je, kako pomembno je vlagati v dobro počutje in izobrazbo zaposlenih, in dodala: »Postavite si vizijo in ji sledite.« Zmagovalci ArtNail, Braill Riddles in Kravuljček Vseh 10 ekip, med njimi 3 slovenske, je ves vikend v prostorih Mladinskega centra Velenje nadgrajevalo svoje prvotne podjetniške ideje. Pri tem so jih vodili mentorji vseh sodelujočih držav, energija med njimi pa je bila po besedah vodje SAŠA inkubatorja Biljane Škarja neverjetna: »Priznam, da nisem pričakovala, da lahko v enem samem vikendu pridemo do tako dobrih rezultatov. Glavni cilj dogodka je bil, da povežemo podporna podjetniška okolja v Jugovzhodni Evropi in na Balkanu, kar nam je uspelo tudi zato, ker so s seboj pripeljali odlične mentorje. Po dveh dneh smo se tako povezali, kot da bi Na petkovi otvoritvi so mladim start up ekipam svoje podjetniške zgodbe predstavili trije uspešni slovenski podjetniki. skupne projekte delali že več let, udeleženci pa so pridobili ogromno novega znanja.« V nedeljo, ob zaključku dogodka, so vse ekipe še enkrat predstavile svoje tokrat že s poslovnimi načrti podprte ideje. Komisija, ki jih je ocenjevala, je bila stroga, imela je tudi veliko ne prav prijetnih, a zanimivih vprašanj. Dejan Bohak iz podjetja Gorenje Point, Matej Tratnik iz podjetja Skaza in Matej Meža, direktor podjetja Mega M, so na koncu odločili, kdo je razvil najboljše. Komisija je prvo mesto dosodila velenjski ekipi mladih inženirjev Art Nails, ki je izdelala risalnik za okrasitev nohtov, drugo mesto ekipi iz Reke, ki je razvila posebne pripomočke za učenje Braillove pisave pri slepih otrocih Braill Riddles. Tretje mesto je zasedel projekt Kravuljček mlade Velenjčanke Metke Tratnik, ki izdeluje prav posebne modne dodatke, križance med kravato in metuljčkom. ■ Rekli so > Dario Zo- ric, mentor iz reškega Podjetniškega inkubatorja, ki predava tudi na več poslovnih šolah na Hrvaškem in v tujini: »Zelo sem vesel, da nas je SAŠA inkubator povabil v Velenje. Vikend je bil zelo uspešen tudi zato, ker so sem privabili eminentna imena start:up scene iz vseh sodelujočih držav, pa tudi dobre inkubatorje. Neverjetno je, kaj vse smo naredili v dobrih dveh dneh druženja. Verjamem, da se bo Balkan Start:up odslej dogajal vsako leto, morda celo dvakrat letno. Na Reki bi z veseljem gostili poletnega.« GOSPODARSKE novice Razglasili gazele Ljubljana, 19. oktobra - Za letošnjo zlato gazelo so na slovesnosti v Cankarjevem domu razglasili senčursko podjetje Ni-celabel - Euro Plus. Med šestimi nominiranci, regijskimi gazelami, je bilo tudi velenjsko podjetje Skaza. Zbrane je nagovoril predsednik vlade Miro Cerar, ki je gazele označil za zgled in motivacijo mladim, da jim sledijo. a mkp Rogla in Terme Zreče zlata in srebrna Radenci - Zaposleni Unior Turizma Zreče so se tudi letos odlično odrezali na tekmovanjih v okviru letošnjega 63. gostinsko--turističnega zbora v Radencih. Matjaž Kovačič iz Term Zreče je prejel zlato priznanje na tekmovanju vinskih svetovalcev o poznavanju slovenskih vin, medtem ko si je zlato priznanje »zakuhal« tudi Domen Omrzel z Rogle na tekmovanju v pripravi jedi v kotličku. Srebrno priznanje sta si prislužila kar dva sodelavca iz Term Zreče - Biserka Veselinovic na tekmovanju v pripravi in postrežbi kave ter Metod Borovnik v poznavanju in točenju piva. Te nagrade so nekako tudi dopolnitev tega, da je bilo mesto Zreče v okviru tekmovanja 'Naša dežela - lepa in gostoljubna' ocenjeno za tretje najlepše mesto v kategoriji zdraviliških krajev. a mz Zelena luč za koriščenje 2,2 milijona evrov Regija Saša - V začetku leta sta se združili Lokalni akcijski skupini (LAS) Zgornje Savinjske in Šaleške doline v enovito akcijsko skupino. V minulih dneh je ta z odločbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridobila status potrjene lokalne akcijske skupine za obdobje 2014-2020. To ji omogoča koriščenje dobrih 2,2 milijona evrov denarja iz kmetijskega in regio- nalnega sklada za sofinanciranje projektov, ki so jih partnerji zapisali v strategijo lokalnega razvoja v omenjenem programskem obdobju. Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda za razvoj podeželja in turizma Savinja s sedežem na Ljubnem ob Savinji, je povedala, da jih pred možnostjo koriščenja oziroma nadaljnjimi nalogami čaka še veliko dela. Med drugim morajo urediti pravno nasledstvo obeh nekdanjih LAS in po izbranih prednostnih sektorjih samooskrba, turizem in les oblikovati predloge aktivnosti. Prvi javni poziv za zbiranje projektnih predlogov bo LAS predvidoma objavila še letos. O njih bodo odločali člani njegovega upravnega odbora. Prav tako letos (po potrditvi vseh LAS v Sloveniji) pričakujejo še razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na temo Sodelovanje. »Denar za ta razpis ni del fonda naše potrjene strategije, je pa pogoj za njeno potrditev in s tem za kandidaturo na razpisih. Skupaj s šestimi LAS se pripravljamo na prvi rok na temo zeliščarske dediščine. Prav tako načrtujemo srečanje vseh LAS v statistični regiji, na katerem se bomo uskladili o projektih sodelovanja za prihodnje razpise,« je še dejala Cvetka Mavrič. a tp Pomoč pri iskanju dela Velenje, 20. oktobra - Vsak četrtek med 11. in 13. uro velenjsko društvo Novus brezposelnim nudi pomoč in podporo pri iskanju zaposlitve. Poleg informacij udeležencem na sedežu društva v stavbi Farmin pomagajo tudi pri pisanju prošenj za delo ter uporabi računalnika in interneta. a bš Mlekarna Celeia nudi tudi grški jogurt Arja vas - Mlekarna Celeia iz Arje vasi je pred kratkim napovedala popestritev ponudbe svojih izdelkov še v tem letu. S prihodom jesenskih dni se je to tudi zgodilo. Na prodajne police je umestila grški jogurt v treh različicah, kot navadni ali skupaj z jagodo oziroma gozdnimi sadeži. Tudi ti izdelki so iz slovenskega mleka, pridelanem na domačem odkupnem območju in brez gensko spremenjenih organizmov. V mlekarni zagotavljajo, da so z novostjo v ponudbi sledili navdihu in potrebam potrošnikov. a tp Ste odprli trgovalni račun? Konec leta bodo ukinjeni registrski računi več kot 200 tisoč državljanov, ki pri Klirinško depo-tni družbi (KDD) hranijo delnice še iz časov certifikatske privatizacije. Ti se lahko pred razlastitvijo rešijo le z odprtjem trgoval-nih računov pri borznoposredni-ških družbah ali bankah, kar jih bo stalo nekaj deset evrov letno. Analitiki pravijo, da se takšen račun splača odpreti le za zneske, večje od 3.000 evrov. Zaradi ukinitve registrskih računov, na katerih je za več kot pol milijarde evrov delnic, bi se lahko čez noč odprla tudi lastniška struktura najpomembnejših slovenskih podjetij (recimo Gorenja), na trgu pa bi se znašel pomemben del njihovega lastništva. a V Sloveniji nova Japonska tovarna robotov Japonsko podjetje Yaskawa Electric, ki je že prisotno v Sloveniji, bo pri nas gradilo novo evropsko tovarno robotov. Po besedah premierja Mira Cerarja, ki ugotavlja, da je ta odločitev tudi posledica državnih stikov, opravljenih v zadnjem času, naložba v Slovenijo prinaša nova delovna mesta ter dokazuje, da smo Slovenci »tudi v zelo hudi konkurenci zmožni dobiti takšne investicije«. Po neuradnih informacijah bo naložba znašala 25 milijonov evrov, v tovarni pa naj bi zaposlili 170 ljudi. Mesto postavitve tovarne, japonsko podjetje še izbira. a Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 5 27. oktobra 2016 ""WAS GOSPODARSTVO 5 V ospredje stopata zaposleni in kupec Pogovor s Tanjo Skaza, direktorico podjetja Skaza Milena Krstič - Planine Velenje - Podjetje Skaza je že skoraj 40 let del razvoja Šaleške doline. Zaposluje več kot 300 ljudi in sodi v skupino stotih najbolj navdušujočih podjetij v Evropi. Razvojno usmerjeno podjetje je pod imenom znanih multinacionalk, s katerimi sodeluje, prisotno v več kot pet milijonov domov po vsem svetu. Prejelo je številne nagrade in priznanja, med drugim je zlata gazela 2014 (letos je bilo podjetje kot savinjsko-zasa-vska gazela znova med finalisti), mene-džerkam prijazno podjetje, direktorica Tanja Skaza pa je bila imenovana tudi že za Evropsko naj menedžerko. Povabili smo jo na klepet. Na Radio Velenje, kjer smo snemali pogovor, je prišla urejena od glave do pet. Zvečer so jo v Cankarjevem domu pričakovali na razglasitvi gazel in temu je prilagodila garderobo. Se za vsak dogodek, pa naj bo poslovni ali svečan, tako skrbno uredite? »Absolutno. S pri- > »Ko se šolanje konča, se šele začenja pravo učenje.« merno urejenostjo in obleko pokažeš odnos do dogodka in do sogovornika. Ima veliko sporočilno vrednost.« Vam pri tem kdo pomaga? Imate stilista? »Ne, sem kar sama svoj stilist. Uredim se, kot se počutim, kot čutim, vedno pa primerno in spoštljivo do dogodka, osebe.« Na številne dogodke vas vabijo. »Žal se vseh niti ne morem udeležiti. Zagotovo pa se udeležim tistih, za katere ocenim, da jim lahko dam dodano vrednost.« Kaj pa nasvet? »Tudi. To je moje poslanstvo. Da jim iz svojih izkušenj povem, kje so pasti, na- pake in kje bolečine v podjetništvu. Svetujem, da ne naredijo podobnih napak, kot sem jih naredila sama. Imam sicer to srečo, da sem zelo radovedna, hitro si najdem »coache« in pri njih poiščem nasvet če se mi kaj ustavi. Zelo rada svetujem mladim, ki šele začenjajo svoje poslovne poti.« Podjetje Plastika Skaza je spremenilo celostno podobo, tudi ime. Zdaj ste samo še Skaza. »Celostna podoba je ogledalo podjetja. Pove, kdo smo in kako delujemo. Tako kot obleka pri človeku. Z njo sporočamo, kdo želimo biti, vzbujamo pozornost in zanimanje pri kupcih. Navdušimo. Ali pa ne. Je prvi vtis o podjetju, njegova identiteta, njegova sporočilna vrednost. V skoraj štiridesetletni zgodovini se je naše podjetje že dvakrat preoblikovalo. Zdaj se tretjič. Kulturo oziroma usmeritve spreminjamo iz proizvodne v prodajno, v ospredju je potrošnik in njegovo zadovoljstvo. Ko govorimo o potrošniku, je to tudi naš zaposleni. Z novo celostno podobo želimo izpostaviti ljudi in njihovo znanje, učinkovitost, spremembe, kakovost celotnega sistema in njegovo delovanje. To verjamemo vsi zaposleni.« Kako pa kariero usklajujete z družinskim življenjem? Se prepleta? »Če je človek srečen doma, to srečo prenese v službo in obratno. Doma zagotovo potrebuješ nekoga, ki ti zaupa, zaradi katerega se počutiš varno. Moj mož je že na samem začetku vedel, da želim biti z ljudmi, delati kariero, da si želim odprtega sveta in izboljšav za naše podjetje. To je sprejel in je vesel zame. Otroke že danes učiva podjetništva, da je to nekaj lepega, kar zahteva veliko truda in posledično pride do rezultatov.« Tanja Skaza: »Sem idejni vodja, za vsemi dosežki pa stojijo zaposleni. Hvaležna sem jim, da gradimo skupaj to zgodbo in da se čutijo del nje.« > V zadnjem času vse večkrat od Skaze prihajajo izrazi, kot so pametna plastika, bio plastika ... Ali ni plastika -plastika? »Kj e pa! Prihodnost in trend v svetu sta v okolju prijazni plastiki, izdelkih iz reciklirane plastike. To je material, ki se ga da od vseh materialov najbolj predelati, pretvoriti v eko produkt. Ljudje želimo poskrbeti za svoj planet, za zdrav planet, poskrbeti za odpadke, jih predelati v nove produkte. Smo soustanovitelji Visoke šole za polimere. Ne po naključju. Biti želimo trendsetter, določevalec trendov pri oblikovanju materialov, pokazati, kaj se da iz njih narediti. Danes je plastika lahko organska, reciklirana, bio razgradljiva ... « Skaza izdela 350 tisoč izdelkov na dan, od tega jih 90 odstotkov izvozite. Doba- vljate za švedsko Ikeo, osvajate nemški BMW... Dobro se sliši. Ni pa se zgodilo čez noč? »Vsekakor ne. Najprej smo morali spremeniti razmišljanje, se postaviti v vlogo kupca. Kaj želi kupec od nas? Imamo rešitev zanj? Zakaj mu bomo jemali čas? Naše podjetje je konec koncev eno od tisočerih. Mi smo tisti, ki poiščemo to, kar lahko kupcu naredimo bolje kot drugi. Zelo pomembna pri tem je dobra ekipa. Takšna, ki razume, da ji bo kaj kdaj pa kdaj tudi spodneslo, ampak zaradi tega ne bo obupala. Poiskala bo vzroke za zdrs, za padec in odgovor na vprašanje, kaj in kje je šlo narobe ... Nam tega ni bilo nerodno vprašati, ker smo bili odločeni, da bomo napake popravili in spet prišli. Ko kupec začuti, da živiš vrednote, da si vztrajen, kreativen, si pripravljen iskati rešitve zanj, si borben, imaš pogum in odločnost, boš imel pri njem odprta vsa vrata.« Tudi lokalno? »Tudi. Slovenci naposled le začenjamo spoštovati sami sebe in to, kar znamo. Včasih nam je to morala najprej priznati tujina. Šele ko si bil uspešen tam, so te opazili doma.« Kje ste v Sloveniji prisotni? »V Gorenju. Zelo smo počaščeni zaradi tega. Z lastno blagovno znamko pa predvsem v trgovskih centrih oz. pri vseh, ki podpirajo slovensko.« Pred nedavnim ste se prevzeti vrnili iz Silicijeve doline. Kaj je bilo tisto, kar je na vas naredilo tak vtis? »Na vsaki poti, na katero grem, vidim dobre stvari. Iščem tisto, kar bi lahko izboljšali, s čimer bi lahko bili še bolj »Če kupec začuti, da živiš prave vrednote, si vztrajen, kreativen, borben, odločen in iščeš rešitve zanj, ti bodo vrata odprta.« > učinkoviti, kreativni, kakovostni. V Silicijevi dolini me je navdušila odprtost, njihova svoboda in razmišljanje o prihodnosti. Ne obremenjujejo se s tem, ali bodo delali štiri, osem, deset, dvanajst ali štirinajst ur na dan. Pomembno jim je izpopolnjevanje poslanstva podjetja in njih samih. Vsak od tistih, ki sem jih spoznala, se je čutil del podjetja in vedel, kakšno je njegovo poslanstvo v njem. Ko sem se vrnila, sem si rekla - tudi mi moramo to graditi!« Kje vidite Skazo čez dvajset let, recimo? »V Velenju bomo ostali in bomo takšni, kot je Ikea v svojem mestu na Švedskem. K nam bodo prihajali mladi in mi jim bomo dali priložnost, da gradijo svoje poslanstvo. Naše podjetje Skaza vidim kot razvojni center z laboratorijem in najboljšimi kadri, ki želijo razvijati produkte za zdravo in lepšo prihodnost. Želim si, da pride do tega, da bodo starši za svoje otroke želeli, da najdejo svojo prihodnost v Skazi. Boste videli, še bomo spisali veliko lepih zgodb.« Kaj pa kadri? Bo tudi zaposlovanje drugačno, bodo za to potrebni drugačni profili? »Danes živimo v dobi digitalne transformacije. Potrebovali bomo naravoslovce, matematike, fizike, IT-jevce, računalnikarje, mlade, ki znajo jezike in se ne bojijo prodajati. Že zdaj iščemo nadobudneže, malo samosvoje, drugačne, ki izstopajo iz povprečja in se ne bojijo povedati, kaj mislijo, vendar takšne, ki se zavedajo, da je treba vlagati v osebni razvoj.« Kulturo podjetja spreminjajo iz proizvodne v razvojno-prodajno. Zaposlenega postavljajo v ospredje. ■ »Čisto preprosto. Preprosto čisto« To je slogan, ki ga uporablja velenjsko podjetje Makom trgovina -Pred tednom dni zaznamovali dve desetletji delovanja Bojana Špegel Velenje, 20. oktobra - Podjetje Makom trgovina je leta 1996 ustanovil Maksimilijan Krenker. Poslovanje je začel kar v domači hiši v Pesju. Ta je kmalu postala premajhna, saj se je dejavnost -sprva so v podjetju prodajali profesionalna čistila vrtcem - hitro širila, zato so jo prestavili še v sosednji objekt. Leta 2002 pa so se preselili v nove poslovno-skladiščne prostore na Koroški cesti, ob APS, kjer so še danes. Sad dela ustanovitelja, ki se je žal zaradi bolezni prehitro poslovil, in dela vseh kasnejših zaposlenih, je očiten. Danes podjetje, ki je pred štirimi leti prvo v regiji SAŠA pridobilo certifikat Družini prijazno podjetje, zaposluje 13 ljudi. Lastnici sta Maksimiljanovi hčeri Polona in Anika. Prva se je po končanem študiju pred kratkim zaposlila v podjetju, druga je še študentka. Stavijo na ekološko neoporečno Pred tednom dni je podjetje Makom na prav poseben način zaznamovalo 20-letnico delovanja. V muzeju Premogovništva Slovenije, ki je ne nazadnje tudi njihov sosed, so pripravili celodnevni dogodek za poslovne partnerje in stranke, predstavili pa so se jim tudi z retrospektivno razstavo zgodo- vine podjetja. Direktor Tomaž Sijarto, ki podjetje vodi od 1. aprila 2009, nam pove: »Danes smo resni igralec na področju higiene v šolah, domovih za ostarele, prisotni smo tudi v industriji. Lahko povem, da smo prisotni v več kot 100 slovenskih vrtcih. Trudimo se, da smo videni in prepoznavni v lokalnem okolju, stranke pa imamo po vsej Sloveniji. Naši produkti so namenjeni objektni in kuhinjski higieni, pralnicam, osebni higieni, trgu ponujamo tudi zaščitna sredstva, predpasnike in preproge. Trudimo se, da trgu ponudimo čim več mikrobioloških čistil, ki umazanijo dejansko odstranijo, ne samo prekrijejo s parfumi. V zadnjem času energijo in znanje vlagamo tudi v prenovo programov; iščemo pa le izdelke, ki so ekološko prijazni in ekonomsko učinkoviti.« Ponosni so, ker imajo že štiri leta najvišjo boniteto odličnosti, kar pomeni, da so zaupanja vredno podjetje. Direktor poudari še, da dobro poslovno zgodbo že dve desetletji pišejo zato, ker jo gradijo na zaposlenih. »Zadovoljni zaposleni in njihove družine so naš ključ do uspeha. Zato smo ponosni, da smo letos pridobili stalni certifikat Družini prijazno podjetje.« In tega sploh ni lahko pridobiti. Izpolniti so morali veliko pogojev, učinki novosti, ki so jih s tem uvedli v podjetju, pa so veliki. Za- posleni čutijo še večjo pripadnost podjetju, z njim pa dihajo tudi njihove družine. Predstavitev 200 metrov pod zemljo V svoji 20-letni zgodbi se lahko v Makomu pohvalijo s širokim spektrom prodaje čistilnih izdelkov in storitev. Najbolj sveža dejavnost je prodaja odličnih čistilnih strojev in prav te so ob obletnici podjetja predstavili v Muzeju premogovništva Slovenije. Skupaj s podjetjem Wetrok, ki jih proizvaja, so pripravili tudi delavnice z njihovimi strokovnjaki. Dogodek je bil poseben tudi za podjetje Wetrok, ki trenutno podobne predstavitve izvaja po vsej Evropi. Velenjska je bila po njihovih besedah zaradi lokacije 200 metrov pod zemljo najbolj izvirna in uspešna. a Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »»^AS 27. oktobra 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 19. oktobra Odbor Državnega zbora za finance in monetarno politiko je obravnaval predlog državnega proračuna za leto 2018 in pri tem zavrnil vsa predlagana dopolnila. Na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer so potekale študentske volitve, je kri zavrela do te mere, da je morala posredovati tudi policija. Vrhovno sodišče je odločilo, da je bil odvzem dečkov starima staršema v Velenju nezakonit, saj bi moral CSD najprej počakati Vrhovno sodišče je odločilo, da je bil odvzem dečkov nezakonit. na odločitev ministrstva. Premier Miro Cerar je v medijih izpostavil, da ne bo privolil tega, da bi se v zadevi Marko Si-moneti potegnile sodbe na »po-pulističen način«. Po tem ko so poslanci v interpelaciji podprli ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, je ta povedala, da zanjo to pomeni dodatno zavezo, da uresničijo vse potrebne spremembe v zdravstvu. V Berlinu se je začelo srečanje o krizi v Ukrajini, kjer naj bi Ukrajina, Nemčija, Francija in Rusija na prvem srečanju po letu dni spregovorile o mirovnem procesu v Ukrajini in tudi razmerah v Siriji. Četrtek, 20. oktobra Poslanci so sprejeli zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki uradu za preprečevanje pranja denarja stran od zavezništvu ZDA. Po okoli petih urah pogovorov so voditelji Nemčije, Rusije, Francije in Ukrajine sprejeli krhek dogovor o načrtovanju prihodnjih korakov za reševanje nastalega položaja v Ukrajini. Petek, 21. oktobra Prvi trije od 12 profesorjev, ki jim je Univerza na Primorskem pred dnevi vročila odpoved delovnega razmerja, so dobili prvo sodno zadoščenje, saj je sodišče odločilo, da se jim zaposlitveni staž vrne. Predsednik države Borut Pahor je začel uradni obisk v Argentini, kjer ga je sprejel predsednik Argentinske republike Mauricio Macri. Pred obalo Libije so oborožen-ci napadli plovilo s prebežniki, pri čemer so štirje umrli, do 25 je bilo pogrešanih. Ruska in sirska vojska sta privolili v podaljšanje premirja v Alepu za 24 ur, Združeni narodi pa so kljub temu opozarjali, da Žabja perspektiva Pogajanja so končana. Bo sporazum podpisan? Martin Schulz sta po izrednem sestanku sporočila, da so pogajanja za Ceto končana in da upata na podpis. Nedelja, 23. oktobra Španski socialisti so sporočili, da ne bodo nasprotovali oblikovanju manjšinske vlade pod vodstvom premierja Mariana Rajo-ya iz Ljudske stranke, s čimer se je v Španiji polegel strah pred potrebnimi novimi predčasnimi volitvami. Potem ko se je v sirskem Alepu iztekla humanitarna prekinitev ognja, med katero Združenim narodom iz mesta ni uspelo evakuirati ranjenih prebivalcev, so tam znova izbruhnili spopadi. Iz zapora v kraju Arcahaie na Ministrico čaka še ena interpalacija. je 32-letna ženska umrla zaradi zapletov pri spontanem splavu. Na Malti je kmalu po vzletu strmoglavilo manjše letalo francoske službe za nadzor meja. Umrlo je vseh pet ljudi na krovu, vsi so bili francoski državljani. Britanski mediji so se razpisali o sirskih beguncih - tudi otrocih, ki v Turčiji delajo v šivalnicah. Torek, 25. oktobra Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak se je odzvala na drugo interpelacijo, ki jo je proti njej vložil SDS in dejala, da njen odstop ne bi čisto nič vplival na položaj dečkov iz Velenja. Poslanci so končali redno oktobrsko sejo. Obravnavali so zakon o dimnikarskih storitvah, izrazi- Donald Trump sporoča, da bo izid volitev sprejel pod enim pogojem: če bo zmagal. prinaša inšpekcijska pooblastila. Donald Trump je po zadnjem soočenju s Hillary Clinton pred predsedniškimi volitvami jasno razložil, kaj pomeni njegov namig, da izida volitev morda sploh ne bo sprejel: izid bo sprejel - če zmaga. Okrutno posilstvo in umor 16-letnice sta v Argentini sprožila ogorčenje in proteste, feministične organizacije pa so pozvale k enodnevni splošni stavki po državi proti umorom žensk. Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je obiskal Peking, ki je dogodek označil za prelomen, saj naj bi pomenil filipinski obrat Islamska država je ugrabila okoli 550 družin in jih uporabila za živi ščit. mesto postaja »klavnica«. Islamska država je iz okoliških vasi Mosula ugrabila okoli 550 družin. Sobota, 22. oktobra V Zagrebu je množica prote-stnikov zahtevala prekinitev sporazumov z Vatikanom, ki so po njihovem mnenju v nasprotju z ustavo. Prizivno sodišče v Kairu je potrdilo 20-letno zaporno kazen odstavljenemu predsedniku Mohamedu Mursiju, ki mu je bila prisojena zaradi napada na protestnike leta 2012. Na severozahodu Sibirije je strmoglavil helikopter, ki je prevažal predvsem naftne in plinske delavce - umrlo je najmanj 19 ljudi. Borci samooklicane skrajne skupine Islamska država so v Mosulu in okoliških vaseh ubili najmanj 284 civilistov, moških in dečkov, ki so jih uporabili za živi ščit. Vodja venezuelske opozicije Henrique Capriles je pozval k vsedržavnim protestom, saj meni, da je predsednik Maduro z odločitvijo vlade, da zavrne referendum o svoji odstavitvi, izvedel državni udar. Kanadska ministrica za trgovino Chrystia Freeland in predsednik Evropskega parlamenta Poslansko nasprotovanje noveli je naletelo na ogorčenje humanitarnih organizacij. V prvi moški tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju se je Žan Kranjec zavihtel na 4. mesto. Haitiju je pobegnilo več kot 170 zapornikov, pri čemer sta bila ubita paznik in zapornik. V begunskem taborišču v francoskem mestu Calais, znanem kot Džungla, je dan pred načrtovanim začetkom rušenja izbruhnil spopad med prebivalci in policijo. Ponedeljek, 24. oktobra SDS je še enkrat vložila interpelacijo zoper ministrico Anjo Kopač Mrak; tokrat ji med drugim očitajo odgovornost pri posegu v ustavne pravice v primeru velenjskih dečkov in politizacijo CSD Slovenj Gradec. Premier Miro Cerar se je z gospodarsko delegacijo mudil na uradnem obisku v Srbiji. Italijanska policija se je lotila preiskave več deset zdravnikov v bolnišnici na Siciliji, potem ko li nasprotovanje predlogu ZL o razširitvi upravičenosti do brezplačnega šolskega kosila ter odločali o imenovanju zagovornika načela enakosti. Ni nam bilo všeč, da sta bili od polnoči dražji regulirani pogonski gorivi; cena dizelskega goriva se je zvišala za 2,5 centa, na 1,149 evra, cena 95-oktanske-ga bencina pa za 1,9 centa, na 1,245 evra za liter. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je Nato v boju proti samooklicani Islamski državi začel nuditi podporo z izvidniškimi letali awacs. Trije oboroženi pripadniki skrajne skupine, povezane s tali-bani, so napadli policijsko akademijo v bližini Kvete, pri čemer je umrlo najmanj 58 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih. V Nemčiji so kriminalisti izvajali protiteroristične akcije, v okviru katerih so prijeli 28-le-tnika. O spravi Špela Kožar V četrtek, 27. oktobra 2016, se bomo svojci, predstavniki države, civilne družbe in širša javnost v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru poslovili od žrtev iz Hude Jame ... Tako se začenja vabilo na pogreb. Prejšnji teden so ga poslali z Urada predsednika RS. Z »zlatim« žigom. O mrtvih vse dobro, pravijo. Meni pa je bliže misel razsvetljenca Voltaira: »Živi imajo pravico do obzirnosti, o mrtvih je treba govoriti samo resnico.« Ker nisem zgodovinarka, se ne želim zapletati v debato, kdo so dejansko umrli, čeprav je celo Roman Leljak kot gost oddaje Otvoreno na hrvaški javni televiziji dejal, da gre za poražene vojake iz celotnega področja, ki so bežali proti Celovcu. Dogovor, da jih je treba ustaviti na poti, je nastal »ob pomoči« britanske vlade. Zato še enkrat izpostavljam Voltaira . In hkrati nek drug vidik celotne zgodbe o spravi: zakaj niti v Tednu otroka, ko je predsednik Pahor skupaj z ministrico za socialne zadeve polagal venec t. i. »junakom« (?!), ni pomislil na žive, ki se dnevno borijo? Torej na vse tiste, ki živijo pod pragom revščine, kar pomeni že vsak sedmi! Ki so dejansko junaki, brez nave-dnic! Menda je ljudski predsednik. Za katero ljudstvo? Več kot mesec dni je od politične pobude Združene levice, da se otrokom, katerih starši ne zmorejo plačati šolske prehrane, zagotovi brezplačen topli obrok. A predsednika še nikoli nisem slišala govoriti o revščini v Sloveniji na tako jasen in glasen način, kot to počne zaradi sprave. No, menda bo zdaj, ko se bomo spravili, vse drugače. Kaj bo drugače? Po današnjem pogrebu nekaterih povojnih žrtev je še vedno 56 tisoč otrok revnih. Po današnjem pogrebu je še vedno kje kak partizan, ki prav tako nima spomenika; oče mi je na primer dejal, da so grob njegovega bratranca našli po tridesetih letih, povsem naključno. Bomo tudi njih pokopali z državniškimi častmi ali imajo partizani že tako ali tako dovolj/preveč obeležij? Le kako se ob vsem tem političnem resničnostnem šovu (pa se delamo norca iz Donalda Trumpa, op.) počutijo še živeči borci OF? Na enem izmed odborov za kulturo je bilo iz ust poslanke mogoče slišati, da je le pri nas kolaboracija postala vrednota. Verjetno bi to težje trdili, če bi umrle v Hudi Jami pokopali v tišini, a ko se predsednik države odloči za vabila . je njegovo potezo težko označiti drugače kot še en korak, da bi še bolj ugajal točno določenemu političnemu polu. Polu, katerih pripadniki se še vedno zbirajo vsak teden pred sodiščem, da udrihajo po sodni veji oblasti. Polu, katerega somišljeniki se borijo za pravice otrok le tu in tam oziroma na način, da v Tednu otroka opozarjajo na čudež življenja, medtem pa o tem čudežu vsi revni otroci lahko le sanjajo, živeti ga namreč ne morejo. Ker zanje ni poskrbljeno, ker jih je prav politika pahnila v revščino. Tudi Pahorjeva, saj je prav v času njegove vlade prišlo do ključnih sprememb socialne zakonodaje. Pa ga bomo še enkrat izvolili, kajne? Prepričana sem v to in - kogar izvolimo, si ga tudi zaslužimo. Torej predsednika, ki se ne odziva na razvojna vprašanja Slovenije - razen, ko je, kot premier lovil francosko-nemški vlak. No, njegovi državljani so ostali na postaji in še vedno čakajo. Na kateri koli vlak, le da jih pelje naprej! Ne v polpreteklo zgodovino ne v izkopavanja in pokopavanja z državniškimi častmi. Dajmo, g. predsednik, raje začeti zapravljati davkoplačevalski denar za žive. S tem boste veliko lažje upravičili svoj stas t. i. ljud-skosti. Še bolj kot to pa samo funkcijo predsednika države, saj vas je izvolilo ljudstvo, ki iz dneva v dan bolj životari. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Šmartno ob Paki - Svetniki občine Šmartno ob Paki so na zadnji seji sveta v prvem branju obravnavali nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Besedilo trenutno veljavnega ne sledi aktualni situaciji na tem področju. Glavni novosti novega odloka sta, da bodo objekti, namenjeni poslovni uporabi, izenačeni glede plačila nadomestila ne glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravljajo, in pa uvedba obremenitve nezazidanih stavbnih zemljišč. Obe spremembi so pripravili na priporočilo države. Na občinski upravi so zagotovili, da se za lastnike stanovanjskih objektov obremenitev z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč ne bo spremenila. Morebitno razliko bodo zaznali le lastniki na območju, kjer je novo zgrajena komunalna infrastruktura. Prav tako so letos spomladi vse lastniki nepozidanih stavbnih zemljišč seznanili o površinah, ki izpolnjujejo pogoje za obremenitev. Pri obremenitvi poslovnih objektov so zasledovali cilj, da bi bilo sprememb za zavezance čim manj. ■ tp ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 7 27. oktobra 2016 SOCIALA, ZDRAVSTVO 7 Štiri desetletja domskega varstva za starejše V Domu za varstvo odraslih Velenje zagotavljajo, da njihovi varovanci živijo polno jesen življenja - Tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo Tatjana Podgoršek Čeprav je Velenje mlado mesto, so v tukajšnjem okolju pred 40 leti zaznali potrebo po institucionalnem varstvu starejših občanov in zanje zgradili dom. Lahko ob jubileju doma govorijo tudi o štirih preobrazbah? »Ne vem, če lahko. Z gotovostjo pa trdim, da je bila in vedno bo v ospredju blaginja uporabnikov naših storitev. V zadnjih šestih letih, odkar ga vodim, smo veliko postorili na socialnem in zdravstvenem področju. Objekt posodabljamo in prilagajamo novim trendom po najboljših močeh, s številnimi dejavnostmi pa varovancem omogočamo polno jesen življenja. Čeprav še nimamo zagotovljenih prostorskih pogojev za oblikovanje tako imenovanih gospodinjskih skupnosti kot nove oblike domske nastanitve, ovire poskušamo spregledati. Moram reči, da nam gre delo dobro od rok,« pravi direktorica velenjskega Doma za varstvo odraslih Violeta Potočnik Krajnc. Prihod v dom ni čakanje na zadnje dejanje v življenju Med prelomnice v delovanju doma sogovornica uvršča prehod iz bolnišničnega, za kar je bil ta zgrajen, na pravi domski način dela. Niso bolnišnica, zatrjuje Potočnik Krajnčeva, niti zdravstveni, ampak socialnovar-stveni zavod. Izvajajo kakovostno zdravstveno nego in oskrbo, »v prvi vrsti pa socialne storitve. Uspelo nam je spremeniti miselnost, da je prihod v dom čakanje na zadnje dejanje v življenju. Daleč od tega. S prihodom v našo ustanovo se za mnoge začne tisto, kar si želijo delati na jesen življenja, jesti tisto, kar jim je ljubo. Mi jim omogočamo, da želje in potrebe tudi udejanjijo.« S številnimi dejavnostmi bogatijo vsakdanjik varovancev V domu je 190 postelj, njegove zmogljivosti so zasedene. Vmes se je sicer že zgodilo, dodaja sogovornica, da so imeli kakšno posteljo prazno predvsem zaradi stisk pri posameznikih ali njihovih svojcih. Čeprav so v letih izvedli nekaj preureditev, so v domu še vedno sobe s štirimi ali tremi Violeta Potočnik Krajnc: »Zadovoljstva stanovalcev in njihovih svojcev se ne da plačati z denarjem.« posteljami, tudi vse nimajo svojih sanitarij. Večposteljne sobe so za nekatere rešitev predvsem zaradi nižjih stroškov domskega varstva, čeprav so cene storitev - zagotavlja - v spodnjem delu drugega dela lestvice domov v Sloveniji. Tako predvsem zaradi dobrega gospodarjenja in izvajanja tržnih dejavnosti. »Vsem nudimo kakovostno nego in oskrbo. K naši poslovni odličnosti sodi še skrb za stanovalce doma po socialni plati. Izvajamo veliko dejavnosti, s katerimi jim bogatimo jesen življenja.« Pri tem tvorno sodelujejo s tukajšnjo lokalno skupnostjo, društvi, zavodi, drugimi ustanovami, prostovoljci, sami izvajajo številne projekte, po katerih so prepoznavni. Varovance, tudi invalide, ki to zmorejo, vodijo na ogled kulturnih prireditev, kino predstav, na sprehode po mestu. Potočnik Krajnčeva je prepričana, da lahko vsak varovanec v ponudbi najde kaj primernega zase. Dom pred novo preobrazbo Sama je najbolj ponosna, da ji je uspelo v kolektivu oblikovati zdravo jedro. Med zaposlenimi so povsod odstopanja, meni, a če je zadovoljna večina, gredo v pravo smer. »Zadovoljstva stanovalcev se ne da plačati z denarjem. In zadovoljnih obrazov je v domu veliko, kar pomeni, da smo pravilno začrtali skupno prihodnost. Na prvi pogled je morda nedosegljiva, a z ekipo ob sebi in s tolikšno podporo Mestne občine Velenje, kot jo imamo, se izzivov ne bojimo.« Zagotovo je eden med največjimi načrtovana rekonstrukcija in dozidava doma. Končno se stvari v zvezi z blizu 5 milijonov evrov vredno naložbo odvijajo tako, kot bi si želeli vsi vpleteni. Vse kaže, da se lahko kmalu nadejajo gradbenega dovoljenja. »Naš dom bo jutri dom, ki ne bo lep samo na zunaj, ampak tudi v notranjosti. Sobe bodo pridobile svoje sanitarije, večina bo eno- in dvoposteljnih. Večposteljne bodo sobe, namenjen za paliativno oskrbo. Za varovance v zadnjem stadiju demence bomo uredili oazo. Dom bomo preobrazili postopoma, glede na finančne zmožnosti, kjer pričakujemo izdatnejšo pomoč ustanovitelja -Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Hkrati s prostorskimi spremembami se bomo še dodatno strokovno izobraževali. Kakovostni dom si tukajšnje okolje in stanovalci zaslužijo,« je sklenila pogovor Violeta Potočnik Krajnc. Vedno lahko računam na člane svoje družine, Padla je prva domina V Splošni bolnišnici Celje uredili nov Center za diabetes in endokrinologijo - Poslej zdravljenje na enem mestu in lažja dostopnost do diabetologa Tatjana Podgoršek Celje, 17. oktobra - V Splošni bolnišnici Celje so v podpritličju pod bolnišnično polikliniko uredili nov Center za diabetes in endokrinologijo. Zanj so si prizadevali že več kot 10 let. Naložba v ureditev 250 kvadratnih metrov površine je stala 450 tisoč evrov, zagotovila jih je bolnišnica sama. Po zagotovilih strokovnega direktorja bolnišnice Francija Vin- zagotovili boljšo dostopnost do diabetologov, z ustrezno kadrovsko zasedbo bodo lahko skrajšali tudi čakalne dobe. »Nov center je prva domina v predlogu prostorske ureditve bolnišnice. Trenutna prostorska ureditev je neustrezna, pred izvedbo novogradnje pa je treba nekatere stvari spremeniti. A sedaj bomo lahko izpeljali načrt za povečanje zmogljivosti zlasti za internistič-ne paciente.« Naslednja domina pri nas, saj število bolnikov vsako leto narašča. V celjski regiji jih je trenutno 13.500, na novo jih vsako leto registrirajo blizu 900, med njimi je 150 bolnic z nosečniškim diabetesom. Približno 600 bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 1, od katerih jih je vedno več zdravljenih z najsodobnejšo metodo - inzulinsko črpalko. V njihovem Centru je takih že blizu 200, kar jih uvršča med vodilne v širšem evropskem in svetovnem merilu. a ... pri vnetjih ustne sluznice, grla in žrela pa na pastile iz družine Tantum Verde. Pastile Tantum Verde so primerne za vse tiste, ki imajo težave z grgranjem, saj z anestetičnim in protivnetnim delovanjem lajšajo lokalizirane bolečine in otekline pri vnetjih v ustni votlini ali žrelu. Primerne so tudi za otroke, starejše od 6 let. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Zdravilo se izdaja brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Imetnik dovoljenja za promet: Angelini Pharma Österreich GmbH, Avstrija Predstavnik: Angelini Pharma d.o.o., Koprska ulica 108 A, Ljubljana Z novim diabetološkim centrom bodo, zagotavljajo v bolnišnici, lažje ustrezno odgovarjali na izziv, ki ga prinaša najpomembnejša epidemiološka bolezen pri nas. dišarja prinaša največ prednosti za bolnike. Teh zdravijo na leto blizu 11 tisoč. Doslej je njihova obravnava potekala na več lokacijah po bolnišnici, od zdaj bo praktično na enem mestu. Z novim centrom so povečali dostopnost za invalidne sladkorne bolnike, z več ambulantami so bo preselitev očesnega oddelka v prostore, v katerih so obravnavali sladkorne bolnike, temu sledi izgradnja infekcijskega oddelka. Vodja Centra za diabetes in endokrinologijo Maja Navodnik Preložnik je povedala, da je sladkorna bolezen ena najpomembnejših epidemioloških bolezni Zdravljenje bolečine v žrelu Bolečina v žrelu nastane zaradi različnih vzrokov, zato se tudi zdravljenje te razlikuje Pri akutni virusni okužbi sluznice žrela ali pri prehladu ima bolnik bolečine pri požira-nju, pekoče žrelo, kasneje se pridruži izcedek iz nosu, zamašen nos, lahko tudi vnetje očesnih veznic, bolnik se lahko slabo počuti, redkeje je povišana telesna temperatura. Bolnikom z virozo priporočamo počitek, zauži-jejo naj dovolj tekočine, poskrbijo za dobro prehodnost nosu, ob glavobolu in povišani telesni temperaturi lahko vzamejo sredstvo za zniževanje temperature. Bolečine v žrelu lahko blažijo s pastilami ali pršili, ki delujejo lokalno protivnetno in blažijo bolečino. Bakterijska akutna okužba žrela povzroča angino. Pri njej so izrazite bolečine v žrelu, prehladnih znakov pa ni. Potrebno je antibiotično zdravljenje, ki ga predpiše zdravnik, bolnik pa si bo požiranje olajšal s pitjem mlačnih napitkov ter lokalnimi pro-tibolečinskimi sredstvi. Bolečine v žrelu lahko nastanejo tudi zaradi dejavnikov, ki dlje časa dražijo sluznico žrela. Bolniki imajo občutek suhe sluznice, praskanja, pekoče bolečine, občutek tujka v žrelu. Eden od dejavnikov, ki povzročajo kronično vnetje sluznice žrela, je kajenje, zato v prvi vrsti svetujemo opustitev kajenja. Drugi dejavnik pri kroničnem draženju sluznice žrela je vračanje želodčne vsebine po požiralniku navzgor do višine žrela in grla ali želodčni refluks. Bolnikom svetujemo, da se izogibajo mastni in sladki hrani, preveč začinjeni hrani, alkoholu, kavi, citrusom, česnu in čebuli. Priporočamo, da obroki niso preobilni, temveč manjši in pogostejši. Odsvetujemo, da gredo po obroku ležat oz. da opravljajo dela, pri katerih se sklanjajo, npr na vrtu. Večerja naj bo zgodnja in pičla, posteljo naj pri zglavju podložijo za pet do deset cm. Ob zgagi lahko uporabijo sredstvo za nevtralizacijo želodčne kisline. Alergija prav tako lahko povzroča vnetje in draženje sluznice. Alergenom, naj bodo ti v hrani ali zraku, se je najbolje izogibati, če jih poznamo in če je to možno. Pri alergiji na cvetni prah zapiramo okna in se v času cvetenja manj zadržujemo v naravi. Pri alergiji na pršico je dobro upoštevati vsa navodila za iztrebljanje te iz stanovanja. Znebimo se debelih talnih oblog, zaves in oblazinjenega pohištva. Uporabimo posebno posteljnino, ki jo redno menjavamo, prah brišemo z vlažno krpo. V samozdravljenju priporočamo čiščenje nosu s fiziološko raztopino, ker s tem iz nosne sluznice odstranjujemo alergen in manjšamo alergijsko reakcijo, priporočamo tudi redno uživanje tekočine. Zdravnik bo morda predpisal pršilo za blaženje vnetja v nosu, kapljice za oči ali tabletke proti alergiji. Zadrževanje v prostorih, kjer je močna klima, prah, prepih, kjer so hlapi različnih kemikalij, lepil in čistil, prav tako lahko povzroča kronično vnetje sluznice žrela in boleče žrelo. Če je možno, se tem dejavnikom izognemo in uporabimo zaščitna sredstva. Trudimo se dihati skozi nos, saj se zrak v nosu ogreje, očisti in navlaži. Potrebno je zaužiti dovolj tekočine, pomagajo tudi pastile za zmanjšanje vnetja v žrelu. Bolečina v žrelu, ki je prisotna dlje od treh tednov, ne pojenjuje, je stalno prisotna, se stopnjuje in se poslabša ob hranjenju, lahko pomeni, da gre za resnejše obolenje, npr rakavo. Bolečina lahko seva v uho. Lahko se pojavi krvav izpljunek. Bolnik bo morda opazil razjedo ali bulo na sluznici žrela ali ustne votline. V kasnejši fazi se lahko pojavi bula ali oteklina na vratu. V vseh teh primerih je nujno, da bolnik čim prej obišče svojega izbranega zdravnika. a doc. dr. Maja Šereg Bahar, dr. med. specialist otorinolaringolog ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 8 8 TRETJA RAZVOJNA OS 27. oktobra 2016 Cesto potrebujemo tam, kjer smo ljudje Poslanec SD Jan Škoberne je gostil ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen - Podpira predlagano traso hitre ceste, proteste civilnih iniciativ, ki preprečijo javne razprave, potem pa organizirajo proteste, označila za nesprejemljive Mira Zakošek Šoštanj, 21. oktobra - Poslanec SD iz Šaleške doline Jan Škoberne je v svoji poslanski pisarni gostil ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Seveda sta največ pozornosti v pogovoru, v katerem so sodelovali tudi številni občani, namenila izgradnji hitre ceste, novi gradbeni zakonodaji in zakonu o dimnikarski dejavnosti. Umeščanje v prostor povsod velika težava Okoljsko ministrstvo ima v vseh okoljih veliko težav pri umeščanju posameznih projektov v prostor. »Cesto potrebujemo tam, kjer živijo ljudje. Zelo enostavno bi jo bilo umestiti v Kočevski gozd,« je bila slikovita ministrica, ki je obsodila tiste, ki preprečujejo javne razprave, ki jih organizirajo ravno za to, da bi zbrali pripombe in jih po možnosti tudi upoštevali pri nadaljnjih aktivnostih. In ravno ti potem organizirajo javne proteste, kar se je zgodilo tudi zadnjo soboto v Braslov-čah, na njih pa potem sporočajo, da so proti, in to v času, ko je vlada že potrdila predlog in tudi že poteka umestitev v prostor. Predlog, da bi to cesto gradili po obstoječi trasi ceste Velenje-Arja vas je ocenila za popolnoma nesprejemljiv, saj si ni mogoče pred- stavljati, kako bi gradnja potekala po trasi, kjer bi sočasno potekal tako gost promet, kot ga beležimo tukaj. Majcnova je povedala, da se pri umeščanju objektov v prostor v vseh okoljih pojavijo ci- ceste skozi Krško in naprej skozi Sevnico, kjer so krajani prav tako zelo odločno proti, a so se organizirali, in to povedali na javni razpravi. Umestitev trase od Velenja pro- Jan Škoberne in Irena Majcen ) Kako naj bi potekala gradnja po obstoječi trasi ceste od Velenja do Arje vasi, saj je že zdaj promet tu tako gost, da voznikom mnogokrat načenja živce vilne iniciative, ki so proti, a tako, kot je bilo v Šmartnem ob Paki, kjer so te celo preprečile razpravo in so morali poklicati policijo, se v drugih okoljih ni dogajalo. Za primer je navedla zadnje razprave o umeščanju trase hitre ) Župan Darko Menih, ki je pozdravil ministrico v svojem kraju, je pohvalil delo Ministrstva za okolje in prostor pri odpravi 200 plazov, ki jim je v občini Šoštanj povzročila ujma posege v prostor, seveda tudi črne gradnje. Osnova novim zakonom bodo sprejeti občinski prostorski akti, ki bodo na internetu na dosegu vsem odgovornim. Elektronsko se bodo vlagale tudi zahteve za izdajo dokumentov in soglasij, postavljeni pa bodo tudi konkretni roki, v katerih morajo odgovorni na to odgovoriti. V nasprotnem primeru se bo smatralo, da so za. Graditelji bodo morali po novem inšpekcijskim mljali in jim črnograditeljev ne bo več treba iskati na terenu. Pomembna sprememba bo tudi regijsko odločanje o naložbah, ki so vprašanje več občin (doslej so jih obravnavali na državni ravni), in pa vladna komisija, ki bo ugotavljala posamezne nacionalne interese nad drugimi. Odgovornost za kurilne naprave prenesena na uporabnika Irena Majcen je prepričana, da je zelo dobra tudi nova dimnikarska zakonodaja, ob kateri se je dvigalo veliko prahu, a to so počeli koncesionarji, za uporabnike pa je bolj prijazna. Nanje je namreč prenesena odgovornost za njihove kurilne naprave, in to tako vzdrževanje kot prijavljanje Udeleženci razprave so se zavzeli za čimprejšnjo umestitev trase hitre ceste od Velenja do Šentruperta v prostor. ti Šentrupertu poteka po njenih besedah skladno z vladnimi načrti, a na vprašanje, kdaj bo ta postopek sklenjen, ni mogla odgovoriti. Državni prostorski načrt namreč sprejema vlada, pri umeščanju sodeluje več ministrstev ... Je pa povedala, da bodo v kratkem pripravili še eno predstavitev, ki bo nadomestila tisto, ki so jo v Šmartnem ob Paki civilne iniciative preprečile. V pripravi nova gradbena zakonodaja Vsi, ki smo v zadnjih desetletjih gradili, zelo dobro vemo, kako zapleteno gradbeno zakonodajo imamo v Sloveniji, saj so postopki pridobitve dovoljenj nerazumno dolgi, po drugi strani pa ni bilo mogoče zajeziti (najbrž tudi ni bilo prave volje) vseh nedovoljenih posegov v prostor. Majcnova obljublja povsem drugačne čase. S paketom zakonov, ki so pristojni za to področje, želijo v prvi vrsti poenostaviti postopke, na drugi strani pa povsem preprečiti nedovoljene službam prijaviti začetek in zaključek gradnje, tako da bodo ti gradnjo lahko tudi sproti spre- > v evidenco. Zagotovila je tudi, da nov sistem ne bo dražji, saj so dosedanje cene teh storitev kljub sproščeni iniciativi na tem področju opredeljene najvišje. Po novem bo treba začetek in konec gradnje prijaviti inšpekciji Ne želijo biti avtocestni begunci Shod proti hitri cesti F2-2 - Civilna iniciativa meni, da vlada vztraja pri varianti, ki jo je sama ovrgla Tabla s fotografijami objektov, ki naj bi jih porušili, so za to priložnost iz vstopa v občino Šmartno ob Paki s polzelske strani prestavili na prizorišče shoda. Tatjana Podgoršek Parižlje pri Braslovčah, 22. oktobra - Civilne iniciative Bra-slovč, Šmartnega ob Paki, Polzele ter vaške skupnosti Podgora v občini Šmartno ob Paki so pripravile »veliki shod za ohranitev naše doline«. Po ocenah se ga je udeležilo od 200 do 300 ljudi, kar je precej manj, kot so organizatorice pričakovale. Na shodu so znova zahtevali enakovredno preveritev in ovrednotenje trase hitre ceste Velenje-Šentrupert ob upoštevanju zakonov in trajnostnih direktiv prostorskega razvoja. Strokovni sodelavec združenih civilnih iniciativ Urban Jeriha je dejal, da so se dobili zato, da izrazijo nestrinjanje s predlogom hitre ceste, s katero lobiji spet izsiljujejo državo. »Mestna občina Velenje in ministrstvo za okolje in prostor zagovarjata traso hitre ceste F 2-2, ki ne bi povezovala Velenja in Ce- lja, kot je cilj tretje razvojne osi. Predlagajo bližnjico do Ljubljane po dragi in zahtevni trasi, ki ni v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije.« Trasa - po njihovih ugotovitvah - ni primerna, ker bi uničila 46 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, ker bi bilo treba porušiti 120 objektov, od tega 43 stanovanjskih. Prav tako ta predlog po nepotrebnem troši 188 milijonov evrov (za toliko naj bi bila cenejša trasa Velenje-Arja vas, za katero so se zavzeli tudi tokrat), škodi ostalim regijam, ki potrebujejo boljše ceste. Poleg tega je sedanja cesta Velenje-Arja vas po nepotrebnem načrtovana za širitev v štiripasovnico. »Vlada od lani vztraja pri varianti F 2-2, ki jo je že sama ovrgla.« Kot je še dejal, da so od leta 2007 že 18-krat podali pripombe na vrednotenje tras. Po mnenju poslanca SDS Ljuba Žnidarja pri predlogu trase hitre ceste Velenje-Šentrupert nima glavne besede stroka, ampak je »veliko političnega vmešavanja«. Odsotnost in bolezen županov Braslovč, Polzele in Šmar-tnega ob Paki je označil kar za posledico »koordinacije vlade«. Med številnimi govorniki je bil poslanec ZL iz TRS Matjaž Hanžek, ki je način umeščanja trase F2-2 označil za zgodbo, podobno investiciji v šesti blok Teša. Tako Hanžek kot še nekateri drugi na govorniškem odru so menili, da imata ministrstvi za okolje in prostor ter za infrastrukturo v ozadju stroko, ki upošteva njihove ideje. Drugače si ne znajo predstavljati, da jim še vedno ni nihče konkretno odgovoril, zakaj je aktualna prav trasa, ki je bila izbrana za najboljšo na osnovi nekaterih napač- nih vhodnih podatkov. Ker naj bi vrednotenje kmetijskih površin prešteli napačno, ker naj bi v prometni študiji ponaredili število delovnih mest v Celju, je TRS pred nedavnim za umeščanje trase F2-2 kazensko ovadil ministra za infrastrukturo Petra Gašperši-ča in odgovorne na ministrstvu za okolje in prostor ter skupino za izdelavo Državnega prostorskega načrta, ki ga bo vlada predvidoma sprejela decembra. Organizatorji shoda so poudarili, da ne bodo avtocestni begunci in bodo svoj boj proti trasi hitre ceste F 2-2 nadaljevali. 8. novembra bodo svoje argumente predstavili v državnem svetu, dan kasneje v pogovoru s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom. a Protestnega shoda, na katerem so se znova zavzeli za traso hitre ceste Velenje-Arja vas, se je udeležilo precej manj ljudi, kot so pričakovali organizatorji. Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 9 27. oktobra 2016 IZOBRAŽEVANJE 9 Cilji jasni, študentov premalo 20 let Višje strokovne šole ŠCV - Doslej 1600 diplomantov - Vsi zaposleni Tatjana Podgoršek Velenje, 20. oktobra - Z odprtjem razstave in priložnostno slovesnostjo v Knjižnici Velenje je Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje (ŠCV) zaznamovala 20-letnico delovanja. Bila je ena od petih v Sloveniji, ki so po izločitvi višješolskega izobraževanja iz siste- ma univerz in visokih šol izpolnjevale pogoje za izvajanje »vrhunca poklicnega izobraževanja«, kot so označili njen program. V teh letih je študij uspešno končalo 1600 udeležencev. Vsi so zaposleni, kar dokazuje, da je študij na njej kakovosten, menijo na šoli. Ravnatelj šole Uroš Sonjak je ob tej priložnosti dejal, da so na prehojeno pot ponosni. Vsa ta leta namreč sledijo zastavljenim ciljem: čim večja zaposlji-vost diplomantov. Na prihodnost lahko, čeprav tehnični poklici med mladimi niso najbolj priljubljeni, gledajo z rahlim optimizmom. Tega jim vliva dejstvo, da pridobijo udeleženci praktična znanja in so takoj zaposljivi, saj v procesu izobraževanja tvorno sodelujejo z gospo- Na Višji strokovni šoli ŠCV izobražujejo v 6 programih (elektronika, mehatronika, informatika, geotehnologija in rudarstvo, gostinstvo in turizem ter varstvo okolja in komunala), v tem študijskem letu jih obiskuje 358 študentov. 45 let po študentskih demonstracijah Pogled Lada Planka na ljubljansko študentsko gibanje leta 1971 in aktualni komentar Tina Felicijan Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo je ob 45. obletnici študentskega gibanja na ljubljanski univerzi, ki se je od junijskih demonstracij leta 1968 do nekako 1972 širilo med študenti in vzbujalo pozornost v širši družbi, pripravilo predavanje Lada Planka. Prve demonstracije je za las zamudil, saj je študij angleščine in francoščine začel šele jeseni istega leta. Kmalu je zajadral na Radio Študent, katerega nastanek je bil odziv študentov na nezadovoljivo poročanje medijev. Pridružil se je tudi uredništvu Tribune. Kot udeleženca in opazovalca dogodkov smo ga povprašali, kako jih je doživljal, ter potegnili nekaj vzporednic s sodobnim časom. Slovenske demonstracije bolj mirne kot drugje Medtem ko so študentske demonstracije v Berlinu ali ZDA terjale tudi smrtne žrtve med udeleženci, so bile v Ljubljani manj strastne, neučakane, policija pa manj represivna. »Zahvaljujoč modrosti obeh strani smo se izognili konfrontaciji s policijo. Nasprotja se niso reševala na ulici, ampak na politični ravni. So pa policisti kljub temu kdaj intervenirali,« pomni Planko. Študenti včasih bolj enotni Študente so takrat zedinile potrebe in zahteve. V gibanju so bili aktivni in se nanj odzvali ideološko, nazorsko različni ljudje. »Skupaj smo bili v opoziciji do uradne politike, ki tudi ni bila enotna. Tako smo bili z eno strujo bolj v nasprotju, z drugo manj. Ampak nas je vezalo to, da smo prvič poskušali artikulirati ne toliko politične kot socialne vsebine. Vedeli smo, da so eni bolj levi, drugi bolj desni. Ampak to nas takrat ni motilo.« Danes so študentje organizirani v manjše, medsebojno različne, nasprotujoče si skupine, ki - kot je razbrati iz nedavnega dogodka na ljubljanski filozofski fakulteti - med sabo tudi obračunavajo. Lado Planko: »Po moje imajo mladi danes absolutno dovolj razlogov, da bi šli ne le na cesto, ampak še kam drugam.« Odziv na tedanje pobude gibanja je bil velik prav zaradi taktike pobudnikov in združujoče energije med njimi. Aškerčevo je na zborovanju aprila 1971 zasedlo kakih tri tisoč mladih, kar je naredilo določen vtis. »Kasneje so se stvari začele spreminjati. Mislim, da se je gibanje na nek način izpelo. Za več bi morali najbrž pripraviti politični program,« razmišlja sogovornik. Pozneje so študenti začeli delovati bolj razpršeno, skupnih idej in cilja ni zaznati. Množično manifestirana mnenja so redka. Zakaj so ljudje, od katerih bi pričakovali največ kritičnosti in predlogov za spremembe, vse tišji in redkejši? »Menim, da mladi že nekaj časa niso pripravljeni na to, kar jih čaka, ko pridejo iz srednje šole. Vsem nam bi prav prišla nekakšna vzgoja o tem, kako denimo funkcionira tržni, finančni sistem, politika. Mladi so danes pod neprimerno večjim ekonomskim pritiskom, kot smo bili mi. Če takrat nisi bil izrazito nenaklonjen delu, si dobil službo in prej ali slej stanovanje, bil si zavarovan. Neka perspektiva je bila. Danes je opaziti vrsto vsaj sumljivih reči: nečiste posle s študentskimi servisi in podobno. Država bi v takšna dogajanja morala poseči, ampak zaradi določenih lobijev očitno ne,« je Lado Planko naštel nekatere razloge, da mladi niso tako politično aktivni kot nekoč. darstvom. Pred 20 leti so začeli z enim programom (elektronika), s skromnimi prostorskimi zmogljivostmi in zagnanimi študenti, danes izobražujejo v šestih programih, v sodobnih laboratorijih ter predavalnicah, a še s premajhnim številom udeležencev. Med vzroki za to je navedel zahtevnost tehniških poklicev in to, da so "nekateri so tudi umazani. Toda dejstvo je, da je to delo iskano in da ga je treba opraviti, sicer bo družba obstala." Zato - je še dejal - bi družba morala tem poklicem dati v prihodnje večjo veljavo. Po mnenju direktorja ŠCV Ivana Kotnika je danes višjih strokovnih šol in tovrstnih programov v državi preveč. Ti živijo tudi v večjih izobraževalnih središčih, čeprav so bile usmeritev pred 20 leti drugačne. »Ob ponudbi več kot 30 programov na skoraj toliko lokacijah pa je marsikomu težko izpolniti vse cilje. Na naši šoli s tem nimamo težav, težave so le v premajhnem številu študentov.« Kotnik je zagotovil, da se s programi šole odzivajo na potrebe gospodarstva in izobražujejo za zaposljive poklice, »čeprav je danes moderno, da hodijo vsi v šolo, študirajo in da je zaposlitev šele na koncu vsega.« Prvi ravnatelj velenjske višje strokovne šole in član ekipe, ki je pripravljala programe višjih šol na nacionalni ravni Milan Meža, je orisal razloge za ustanovitev omenjenih šol in njihov razvoj ter ob tem izrazil zadovoljstvo. »Te šole imajo zaradi specifike pomembno mesto v terciarnem izobraževanju.« Meža je tudi opozoril na preveliko in nenadzorovano mrežo programov ter posledice nedovoljenega skupnega vpisa v terciarno izobraževanje. »S tako imenovanimi študenti statusarji in predavatelji, ki so bili zaradi manjših generacij viški na visokih šolah in univerzah, smo reševali socialni mir.« Stvari se sedaj spreminjajo in prihodnost je velenjski šoli - po mnenju Milana Meža - zagotovljena, če bo ohranila doseženo raven kakovosti ter ga podkrepila z ustreznim marketingom, da bodo lahko bodoči študenti v poplavi programov prepoznali njene prednosti. Letos ponudili tudi enoposteljne sobe Študentsko-dijaški dom Velenje to šolsko leto sprejel 91 slovenskih in tujih dijakov in študentov -Dve študentski postelji še prosti - Dijakov manj Tina Felicijan Študentsko-dijaški dom Velenje je tudi to šolsko leto skoraj povsem zaseden. Medtem ko so prej izjemoma omogočili bivanje v enoposteljni sobi, so letos poleg dvoposteljnih sob ponudili tudi šest samskih. »S prerazporeditvijo postelj in pripravo dodatnih kapacitet smo nekoliko povečali udobje,« je povedala skrbnica Štu-dij doma Metka Rupreht. Ker so letos po izteku roka za prijavo prejeli še več vlog kot lani - nekateri študenti se namreč kasneje vpišejo na fakultete, so naknadno namestili še dve kuhinji, poleg osnovnih obnovitvenih del s pleskanjem in temeljitim čiščenjem pa to poletje večja popravila ali naložbe niso bila potrebna. Študenti in dijaki tudi iz tujine Letos je se v Štu-dij dom vselilo nekoliko manj dijakov in študentov kot lansko študijsko leto. Študentov je 51; 19 jih v njem biva prvič, devet je tujih, med njimi dva udeleženca mednarodne izmenjave iz Češke. Največ jih je iz Pre-kmurja, Koroške, Gorenjske, Zasavja, Dolenjske, najmanj pa iz osrednjeslo-venske regije. Največ jih obiskuje Visoko šolo za varstvo okolja, 16 višješolske programe Šolskega centra Velenje, 6 pa Tudi letos študenti niso mogli kandidirati za subvencionirano bivanje. Na razpis se je Štu-dij dom prijavili, a ne ustreza pravno-formalnim pogojem. Študentski domovi, ki ne sodijo v mrežo domov ljubljanske, mariborske ali primorske univerze, lahko kandidirajo le kot zasebni. Mladinski center, katerega del je Štu-dij dom, pa je javni zavod. fakulteto za energetiko. Na voljo imajo samo apartmajske tipe sob - dve dvoposteljni sobi si delita skupni prostor s kuhinjo in kopalnico, prav tako enoposteljne sobe, nekaj pa je tudi samskih sob z lastno kopalnico in kuhinjo. Dijakov je letos 40, od njih je 31 ude- Cena bivanja v dvoposteljni sobi sta 102 evra za študenta, v enoposteljni pa 152, kar vključuje fiksne obratovalne stroške in uporabo interneta. Dijaki prav tako kot lani plačujejo 229 evrov oskrbnine na mesec, ki vključuje bivanje in tri obroke za 22 delovnih dni. ležencev projekta Zahodni Balkan. Večinoma bivajo v dvo- in triposteljnih sobah, poroča vzgojiteljica Slavica Di-mič, ki ji z nudenjem učne pomoči pri matematiki in slovenščini pomagata še dve zaposleni preko javnih del. »Učne ure izvajamo od ponedeljka do četrtka od 16. do 18. ure, a navadno na ŠCV, saj so prostori za učne ure v domu primerni le za manjše skupine.« Dom nima svojega gostinskega obrata, zato prehrane ne omogoča. Lahko pa stanovalci obiskujejo povezani del doma z mladinskim centrom, v katerem je soba z biljardom, namiznim nogometom, pikadom, uporabljalo lahko pralnico mladinskega hotela, veliko brezplačno parkirišče, v neposredni bližini pa je tudi postajališče brezplačnega mestnega avtobusa, kar je v primerjavi z mnogimi drugimi domovi velika prednost. Šolski center je že lansko šolsko leto zagotovil elektronski nadzor prihoda s karticami in namestil varnostne kamere, podnevi je na vhodu reditelj, ponoči pa varnostniki opravljajo občasne obhode. a ■ ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 27. oktobra 2016 Video kot umetniško izrazno sredstvo ALTERNATOR V Galeriji Velenje bodo en mesec na ogled video instalaciji in serija printov video umetnice in režiserke Nataše Prosenc Stearns Tina Felicijan Po tem, ko je festival videa v velenjski galeriji zamrl, je bil ta medij zastopan le na nekaterih skupinskih razstavah ali kot del samostojnih postavitev. A ker se v njem izražajo številni umetniki, kustosinja mag. Milena Koren Božiček meni, »da je prav, da poskušamo pridobiti čim bolj kakovostne in odmevne avtorje. Zato sem tokrat povabila Natašo Prosenc Stearns, ki je ustvarjalno pot začela kot oblikovalka v Ljubljani, kjer se je že začela zanimati za video, nadaljevala pa v Los Angelesu kot Fulbrigh-tova štipendistka. Razstavo smo načrtovali debelo leto. Gre za svojevrstno postavitev dveh vi-deov in printov ustavljenih slik iz njih.« Hotelski dnevnik je snemala v zapuščenem hotelu - človeka, ki se sprehaja iz notranjega v zunanji prostor. Zlata zavesa pa nekako predstavlja to mejo med zunanjim in notranjim, je še povedala kustosinja. Tehnologija je zanjo le orodje Sodobne tehnologije močno vplivajo na razvoj likovnih umetnosti. Med drugim so se še bolj začele brisati meje med kategorijami različnih žanrov, meni Nataša Prosenc Stearns. »Z videom sem začela spontano. Mene zanima gibanje, gibljiva slika. Vse moje ideje se zgodijo v gibanju. Morda me je to pritegnilo k vi-deu.« Prav tako kot video se bodo tudi tehnologije v razvoju najbrž ponudile kot izrazno sredstvo. A umetnica meni, da je treba iti nazaj. »Tehnologija nas je prehitela. Ne le v umetnosti, tudi v vsakdanjem življenju, predvsem pa v medčloveških odnosih. Zato se mi zdi pomembno pogledati v vsebino. Zame je teh- Razstava Nataše Prosenc Stearns bo na ogled do 19. novembra od torka do petka med 16. in 20. uro. nologija samo orodje. Uporabim jo takrat, ko mi omogoča najbolj točen izraz ideje. V likovni umetnosti se mi zdi najpomembneje izraziti nekaj čim bolj avtentičnega.« Pri ustvarjanju je zanjo najpomembnejši proces, saj eno delo rodi drugega, zamišljeni koncept je iztočnica. »nato delo zač- ne samo od sebe živeti in temi nekako sledim. Gre za nekakšen kreativen razvoj, ena vrsta frekvence, ki jo je treba vzdrževati, da lahko natančno delaš. Zato je pomembno nenehno delati, da se ta energija ne prekine,« je povedala tokratna razstavljalka v Galeriji Velenje. a Skozi oči beguncev Tako je Gemma Gonzalo naslovila razstavo v treh delih, ki osvetljuje razmere v begunskih taboriščih iz zornega kota ljudi, ki v njih živijo Tina Felicijan Nekako smo se že navadili prizorov množic na evropskih mejah, ki čakajo na vstop in upajo, da jih za zloglasnimi bodečimi žicami čakajo mir, možnost za izobraževanje, priložnost za zaslužek. Med drugim so se begunska taborišča oblikovala na grško--makedonski meji, kjer je beguncem in humanitarnim delavcem pomagala prostovoljka Gemma Gonzalo, pri tem pa spoznala tudi umetnika Abdulazeza Dukhana in Ano Parma. Med svojim bivanjem sta posnela fotografije, ki na eni strani razkrivajo utrip vsakdanjika v taborišču s policijskim in vojaškim nadzorom, na drugi v neformalnem kampu, v obeh primerih pa tudi tiste plati zgodbe, ki jih prizori v množičnih medijih niso zajeli. Na ogled so na Sončni steni Knjižnice Velenje in v Galeriji eMCe plac. Stiske si lajšajo s prijetnimi druženji Gemma je ob začetku tako imenovane begunske krize podobno spremljala dogajanje in se zbližala s prostovoljci, ki so pomagali ljudem na mejah. »Nato sem se opogumila in se s skupino neodvisnih prostovoljcev, pravzaprav klovnov, ki so prirejali šove za otroke in jih zabavali, tudi sama odpravila v taborišče in pomagala pri tehničnih zadevah šovov.« Sprva je spoznala uradno taborišče Idomeni, kjer je bilo število ljudi tako rekoč nepregledno, prostor pa razdeljen na območja po narodnostih. Vzdušje je bilo zaradi nenehne prisotnosti policistov napeto. Nato pa je nedaleč stran spontano nastal neformalni kamp, kjer so se čakajoči na meji začeli zbirati v vedno večjem šte- vilu, vse več prostovoljcev pa je prihajalo na pomoč. »Tam sem se počutila bolj sprejeto, dobrodošlo, prijetno. Pomagala sem v kuhinji, v otroškem kotičku, se pač družila z ljudmi in z njimi preživljala čas,« je povedala na zadnjem delu razstave v Pekarni, kjer je po video projekciji ustvarila taborni ambient in pripovedovala, kako so ob večerih skupaj pi- li čaj, se pogovarjali, plesali. »Ko so nas povabili v šotore, smo se počutili kot del skupnosti. Kot da med nami ne bi bilo razlik.« Povedala je, da je v begunskih taboriščih najbolj potrebna medicinska pomoč, saj ljudje po naporni poti in stresu zbolevajo, s sabo nimajo dovolj zdravil, ko tako dolgo čakajo na vstop. Problematične so temperature v kampu, najdeš dobre ljudi, seveda tudi slabe. Včasih pozabimo na privilegij, ki ga imamo - da živimo v miru, da se lahko izobražujemo, zdravimo, gremo v trgovino. Veliko sem se naučila tudi o kulturi - kako cenijo družino, skupnost,« je povedala in še dodala, da so jo v nasprotju s pričakovanji v taborišču pričakali številni nasmejani ljudje. »A za veselimi »Spoznala sem številne velike družine, ki so se držale skupaj in si ustvarile določen intimen prostor. Ampak z drugimi so sčasoma začeli toliko delati, da so se povezali v eno veliko družino -skupaj so pazili otroke, si posojali reči, jedli skupaj, se družili in tudi prostovoljci smo bili del tega.« Gemma Gonzalo Izvirna zakuska po razstavi - čaj s plinskega gorilnika in namazan prepečenec ter klepet ob glasbeni spremljavi. sanitarije, tudi hrana, kar bi bilo treba izboljšati, opozarja Gemma. Sicer pa potrebujejo pomoč pri registraciji, ki bi jo bilo treba pospešiti. »Najbolj potrebujejo prosto gibanje, da si lahko na novo postavijo življenje.« Ovrgla je stereotipe, ki jih je slišala doma - da so teroristi, opor-tunisti, večinoma moški. Žensk in otrok je prav tako ogromno, pravi. »Prepričala sem se, da smo vsi ljudje. Da lahko povsod obrazi je pogosto žalost. Z nasmehom, kljubovanjem skušajo olajšati stisko.« Zato tudi prostovoljci ne pomagajo le pri tehničnih zadevah, ampak predvsem s človečnim pristopom. Pristen stik, ki so ga vzpostavili, je Gem-mo tako prevzel, da bo prav naslednje tri tedne ponovno preživela na grško-makedonski meji, kjer so prostovoljci še vedno dobrodošli. Siddharta Matjaž Šalej Prejšnji teden smo v Velenju spet dočakali rock skupino Siddharta. Kakšnih deset let jih ni bilo v Velenju, v tem času pa so postali s svojimi posnetimi in izdanimi albumi najbolj popularna domača rock skupina, če lahko merimo njihovo popularnost po tem, da je tudi najdražja in premore kontinuito ustvarjanja ter koncertiranja zadnjih dvajset let. O skupini je bilo v domačih glasbenih vodah in publicistiki zapisano skoraj vse. Pri tem res ne moremo poiskati ali izumiti in kaj novega. Tudi o žanrskem predalčkanju nima smisla razpravljati, saj jih uvrščajo od pop-, simfo-, gothic- in še kakšnega rocka. Kar pa je bilo zelo očitno po dobrem obisku in prodanih vstopnicah, je dejstvo, da je bilo Velenje počasi željno glasbe te skupine in je Rdeča dvorana po nekaj časa spet doživela dobro obiskan koncert glasbe takšne zvrsti. To, da so koncertni perfekcionisti, smo vedeli že prej s podobnimi koncerti v prestolnici in drugih prireditvenih lokacijah po naši državi. Da bomo doživeli koncertni spektakel, je bilo slutiti po interesu za koncert in po predkoncertni prodaji vstopnic. Prav zato je bilo zamuditi koncert svojevrsten »nonsens« ter odsotnost dejstvo, da je tistim, ki niso bili priča koncertu, lahko žal; ne samo, da so zamudili enega najbolj obiskanih množičnih dogodkov leta v mestu, temveč da so zamudili hkrati dober koncert. Celo dvorana je bila zelo dobro ozvočena in svetlobno opremljena, kar je po navadi (praviloma) v Velenju problematično in težko. Vseeno akustika ob vseh naporih ozvočevalcev ostaja najtrši del priprave tovrstnih koncertov v naši športni dvorani. Je pa bilo bolje kot v večini primerov. No, pa da vsemu navkljub rečemo še kaj o fenomenu Sidd-harte. Res je, so eni redkih bandov, ki jim ne moremo očitati plehkosti in vsakodnevnosti besedil. Nasprotno, njihov uspeh gre z roko v roki prav z dejstvom, da ob dobri glasbi ponujajo tudi dobre rock tekste (beri poezijo). Nekateri jim sicer očitajo pridih patetike ali menijo, da gre za srednješolsko pesniško filozofijo, vendar njihovi teksti prenesejo tovrstne kritike in so ob morda dveh ali treh bandih v Sloveniji tisti, ki jim pesem predstavlja več kot samo dobro glasbo in morda samo tekst, ki je prepogosto pri ostalih »zriman« na silo. Sam bi rekel, da je bandov in glasbenih legend, ki znajo napisati dobro besedilo (kot so predvsem Kreslin, Tokac, Meglič ...), manj, kot je prstov na eni roki v našem rock glasbenem prostoru. Ja, Siddharta so band z veliko začetnico, čeprav si morda ne bi nikoli kupil njihove plošče ali jih imel za luč v temi med tovrstno glasbo. So pa profesionalni, perfekcionisti, v dobršni meri lirični (čeprav na trenutke morda patetični), vendar so eni in edini. So v zrelih rockovskih letih, ko jim rating sicer stagnira, a se hkrati ne izgubljajo v svojih osnovnih premisah delovanja in ustvarjanja. Verjetnost, da bodo v kratkem dobili svoje naslednike v fenomenu našega časa in masovne popularnosti, je precej majhna, a oni dokazujejo, da so stalnica. Pravzaprav njihovo delo ne usiha kvalitativno, verjetno samo kvantitativno, tudi na račun stare slave in preverjenih hitov. Dobri obiskanosti koncerta je botrovala tudi menjava generacij, saj so se prvotnim navdušencem pridružili mnogi, ki so jih poslušali prvič. Ob sorazmerno ugodnem terminu so organizatorji ujeli primeren čas za »mainstream« dogodek leta. In ker se o okusih ne razpravlja, za tiste, ki vas ni bilo, morda ste zamudili koncert leta, lahko pa si do konca leta popravite vtis in si naredite svoj največji koncert. Priložnosti bo še veliko. In kaj lahko torej pričakujemo do konca leta. Rockovsko bo pestro. Obeta se nam Zabranjeno pušenje in Prljavo kazalište, klubski Lačni Franz, Big band Krško s ponovitvijo projekta De-peched, prednovoletni žur v Rdeči dvorani s Šank rockom in Mi2, »božični« Bajaga, da se omejimo bolj na mainstreamov-sko glasbeno ponudbo. Ta se dopolnjuje z ostalimi subkulturami. Rdeča dvorana z osrednjim prizoriščem in Max klubom bo odzvanjala v kitarskih rifih; se pravi, da bo zaključek precej rockovsko glasen, vesel in naznanja morda celo nove čase glasbene scene v Velenju. Predavanje ob dnevu reformacije Velenje, 29. oktober - Velenjska adventistična cerkev v teh dneh za vernike in zainteresirano javnost pripravlja aktivnosti ob dnevu reformacije. To soboto ob 10.15 se bo v prostorih adventistične cerkve v Velenju v poslovnem centru na Efenkovi začelo predavanje predsednika slovenske konference adventistične cerkve mag. Zmaga Godine. Naslov predavanja je Eno samo modro dejanje lahko spremeni vašo usodo. a tf a ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 11 27. oktobra 2016 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Nastaja Almanah 2017 V uredništvu Našega časa smo že začeli pripravljati že 24. Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, publikacijo, na katero smo zelo ponosni, saj v njej strnemo celotno dogajanje iztekajočega leta in ga tako utrnemo pozabi. Na to publikacijo smo ponosni tudi za to, ker jo pišemo skupaj z mnogimi med vami z različnih področij dela in ustvarjanja v dolini. Prijazno nam izpolnjujete vprašalnike, ki so potem tudi osnova za vsebinsko pripravo prispevkov. Vprašalnike smo vam že poslali in vas tudi takole še enkrat prija- zno prosimo, da nam jih čim prej vrnete. Če jih slučajno niste dobili, pa mislite, da bi vaše ustvarjanje sodilo v Almanah, ALMANAH 01 OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI 2017 nam pišite na email info@na-scas.si. Almanah je sestavljen iz res velikega števila prispevkov, ki jih je treba pravočasno urediti in pripraviti za objavo. Zasnova publikacije bo podobna prejšnjim. Kronološko bomo povzeli vse najbolj vidne dogodke od začetka decembra leta 2015 pa do konca novembra letošnjega leta. Vsa ostala dogajanja pa bomo strnili v posameznih poglavjih. Še posebno pozornost bomo tudi letos namenili slikovni opremi in uvodnikom in »mojim letom«, to so prispevki, katerih pisanje zaupamo še posebej opaznim osebnostim v iztekajočem se letu na posameznih področjih. Tako dobi »knjiga« s temi zapisi še bistveno višjo dodano vrednost. Seveda sta priprava in tisk te publikacije tudi finančno zahteven zalogaj, ki ga zgolj s prodajo knjig ne moremo pokriti, zato tudi tokrat računamo na sponzorsko sodelovanje. Vabljeni torej k nastajanju te že tradicionalne knjige Šaleške doline, ki jo verjetno ustvarja največ piscev v naši domovini. Upam, da ste tisti, ki sodelujete pri njeni pripravi, nanjo tudi ponosni. ■ tp GLASBENE novice PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. TANJA ŽAGAR - Nina nana 2. VLADIMIR KOČIŠ ZEC - Otkada te volim 3. VLADO KRESLIN - Stari komadi Nina nana je zadnji single Tanje Žagar z njenega aktualnega albuma Carica. Pesmi dajejo poseben čar vokalni beatbox vložki v izvedbi kubanskega glasbenika Lazara Zumete, sicer pa s skladbo Tanja napoveduje velik koncertni spektakel 11. novembra v ljubljanski Hali Tivoli. Novembra bo izšel tudi videospot, ki je že v pripravi. LESTVICA domače glasbe Vlado Kreslin predstavlja Stare komade Vlado Kreslin predstavlja novi singel Stari komadi z zadnjega albuma Če bi midva se kdaj srečala. Spremlja ga odličen videospot z nostalgičnimi izseki iz Vladove glasbene zgodovine. Pesem s toplo ironijo in sodobnim vintage zvokom poje hvalnico električni kitari in starim komadom. Po dolgih letih je Vlado ponovno sedel za bobne in jih tudi posnel. Pri pisanju aranžmaja se mu je pridružil Gal Gjurin, za video podobo pa je poskrbel Marko Duplišak. Trenutno Vlado s svojim bendom Mali bogovi vadi stare komade, ki jih bodo izvajali na koncertih 15., 16. in 17. decembra v Cankarjevem domu. Ti njegovi decembrski nastopi so stalnica že 25 let. Ob častivrednem jubileju se prav posebej pripravljajo, saj bo vsak večer prinesel drugačen glasbeni program in različne goste. Gibonni predstavlja četrti single Album, ki ga je Gibonni posnel skupaj z Oliverjem Drago-jevicem, je v le dveh mesecih od izida slavil izjemen uspeh, saj je na Hrvaškem dosegel diamantno naklado. Razprodane dvorane in singli Onako od oka, Sreca in Gd-je to piše, ki še vedno kotirajo visoko na lestvicah poslušanosti radijskih postaj v celotni regiji, so dokaz, da sta Gibonni in Oliver sestavila čudovito simfonijo glasbenih zgodb. Zdaj prihaja med poslušalce že četrti single s te plošče - skladba Udica, za katero Gibonni pravi, da je zanj kot avtorja ena najljubših pesmi. Je intimna z neobičajno temo in aranžmajem, v njej pa dominirata moški pevski zbor Brodosplit in akustična kitara. Videospot so posneli v skladišču v okolici Splita, režiral pa ga je Zdenko Bašic. Oliver in Gibonni že vabita tudi na valentinov koncert v Areni Stožice 18. februarja prihodnje leto. Neisha z Vrhovi nazaj Po daljšem glasbenem premoru se na prizorišče spet vrača Ne-isha. Pripravlja nov album, slišati pa je moč že prvo pesem, eno težje pričakovanih letošnjih glas- benih novosti - skladbo Vrhovi. Videospot za pesem je posnela v Trstu, premierno pa ga bo predstavila 7. novembra. Glasba, ki jo Neisha tokrat predstavlja, se nekako vrača k njenim koreninam in bo gotovo všeč tistim, ki jih je glasbenica prepričala s svojim prvim albumom. Besedilo je napisal Jernej Dirnbek (Mi2), pri snemanju skladbe pa so sodelovali Mitja Novak (kitara), Miha Koren (kontrabas) in Boštjan Gradišek (bobni) pod taktirko producenta Dejana Ra- dičevica. Večina inštrumentov, tako za novo skladbo kot tudi za prihajajoči album, je bila posnetih v živo. Ploščo lahko pričakujemo v začetku prihodnjega leta. Prihajajo Zabranjeno pušenje in Prljavo kazalište 19. novembra se v velenjski Rdeči dvorani v organizaciji Max kluba ob njegovi 25-letnici obeta še en zanimiv koncert, na katerem bosta nastopili dve kultni skupini z območja nekdanje Jugoslavije - Zabranjeno pušenje in Prljavo kazalište. Začetki obeh skupin sodita v zgodnja osemdeseta leta, v obdobje, ki je postreglo z izjemno glasbeno produkcijo, ko je na tem območju po mnenju mnogih nastajala najboljša glasba vseh časov. Zabranjeno pušenje so kultni sarajevski bend, nastal leta 1980, ki je v dobrih 35 letih delovanja postregel z uspešnicami Pišonja i Žuga, Hadžija ili bos, Fikreta, Dan republike, Možeš imat moje tjelo in drugimi. Vojna v Bosni in Hercegovini je povzročila razkol v skupini, po vojni pa je skupina nadaljevala delo in deluje še danes. Zagrebška zasedba Prljavo kazalište sodi med pionirje tako imenovanega novega vala osemdesetih let. Leta 1980 je izšel njihov kultni album Crno bjeli svijet z uspešnicami Crno bije-li svijet, Moderna djevojka, Mi plešemo, 17 ti je godina tek. Po začetnem obdobju uporništva in angažirane glasbe so se obrnili v bolj pop-rockovske vode in nadaljevali z uspešnicami Sve je lako kad si mlad, Heroj ulice, Ne zovi mama doktora, Mi pijemo, Zaustavite Zemlju, Marina, Pisma ljubavna ..., vse do legendarne Mojoj majci (Ruža hrvatska), ki so jo mnogi vzeli kar za himno nove hrvaške pomladi konec osemdesetih. Do danes so izdali štirinajst studijskih albumov in veljajo za enega najpomembnejših hrvaških bendov vseh časov. Najboljši didžeji Revija DJ Mag je objavila lestvico najboljših sto didžejev. Na vrhu je 20-letni Nizozemec Martin Garrix, ki je s prvega mesta odnesel belgijski duo Dimitri Vegas & Like Mike. Čudežni deček elektronske glasbe je s tem postal najmlajši didžej, ki se je povzpel na vrh lestvice, Belgijca pa sta padla za eno mesto. Prvo deseterico sestavljajo še Hardwell, Armin Van Buuren, Tiesto, David Guetta, Steve Aoki, Oliver Heldens, Skrillex in Afrojack. DJ Mag je prvič objavil tudi lestvico tehno didžejev, na njej pa so na prvih treh mestih legendarni Carl Cox, Richie Hawtin in naš Umek. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Pvaninski abuhi - Ne muči me 2. Gorenjski kvintet - Dvigni glavo 3. Mladi godci - Slavljencu 4. Frajerke - Tam kjer je moje srce doma 5. Veseli Dolenjci - Do lune in nazaj 6. Ansambel Vihar - Ko pride čas 7. Ansambel Vikend - Staram se 8. Mladi upi - Dekle, poslušaj 9. Ansambel Azalea - Kam se pelje svet 10. Prleški kvintet - Izginile so sanje www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO EDVIN FLISER Legenda slovenske popev-karske scene in eden prvih mariborskih rokerjev Edvin Fliser je izdal knjigo Odmevi srca v pesmih in besedilih. V knjigi je objavil izbor svoje neuglasbene poezije in besedil za popevke. PERPETUUM JAZZILE Vokalna skupina Perpetuum Jazzile je tri leta po izdu zadnje (koncertne) zgoščenke izdala nov dvojni studijski album Both Sides. Izšel je v samozaložbi na dveh CD-jih, na vsakem je dvanajst pesmi. Album bodo premierno predstavili na koncertnem spektaklu Vokal Xtravagan-zza, 5., 6. in 7. novembra 2016 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. JERNEJ ZORAN Dolenjski kitarist in avtor Jernej Zoran se predstavlja s priredbo belokranjske ljudske pesmi Lepa Anka. Jernej je trenutno zelo zaseden s snemanjem svojega četrtega albuma, katerega izid je napovedan za začetek leta 2017. RINA K Rina K, mlada pevka, ki sama piše glasbo in besedila, je poleti izdala single Življenje je prestiž, zdaj pa je pred nami njen naslednji izdelek Tabula rasa. Besedilo je napisala sama, pri pisanju glasbe pa se ji je pridružil zagrebški produ-cent Sven Gleda. Nastala je pop skladba, začinjena z orientalskimi elementi. MANOUCHE Kolektiv Manouche že snuje ideje za tretji album, po skladbi Dotakn se me pa tokrat predstavljajo novo pesem z naslovom Reci mi da. Nova skladba je bolj akustičnega značaja, a zato nič manj plesna. Tako vsaj trdi vodja kolektiva in avtor skladbe Robert Pikl. Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 12 12 »»^AS a a Dušan Ajtnik - tako, na drob-^^ no, sam sebi. »Grem. Ne bom več pekel. Kar naj se sam muči. Sem mu rekel, naj tudi meni prinese rokavice, pa je pozabil.« Čvek ve, da se Ilja Vasiljevič ni preveč jezil, je vedel, da bo Dušan še prehitro nazaj. »Ležerno je moderno,« bi lah -ko zapeli ob pogledu na podžupana Petra Dermola, nogometnega trenerja Jerneja Javornika in »komunalca« Gašperja Škarjo. Tema pogovora? Nogomet, seveda. Javor-nik trenutno išče nov klub, kjer si bo služil kruh, Dermol pa zadnje čase veliko hodi na prireditve, na katerih pozdravlja goste v imenu občine. In če je preveč ležeren, jih pozdravi tudi v imenu Termoelektrarne Šoštanj. To se mu sicer baje zgodi samo, če med obiskovalci vidi nekdanjega direktorja ^^ Takole prešerno razpložena sta bila zakonca Primožič - Marjeta in Marko - na prireditvi ob jubileju Plavalnega kluba Velenje: Marko (upokojen pedagog, predsednik kluba,) iz enega, Marjeta - klubska tajnica (sicer pa upokojena delavka svetovalne službe oziroma "deklica za vse" na ŠCV, kot se je rada večkrat izrazila) pa najbrž iz drugih razlogov. »Marko, ti še ne veš, kaj te čaka. Tole še, potem pa dobiš odpoved.« Kakšno? Čvek misli, da plavalno. ZANIMIVOSTI Superavto Po letih načrtovanja in izdelave je reaktivni avtomobil Bloodhound SSC pripravljen, da doseže hitrost 1690 kilometrov na uro. Ne, še vedno ne gre za raketo, temveč avtomobil. Izdelava reaktivnega avtomobila Bloodhound SSC je bila prvič uradno napovedana že leta 2008, za-% misel zanj pa je še dve ^ leti starejša. Gre ročile z njim. Verski voditelji ga vidijo kot prestopnika; velja namreč, da se lahko moški poroči z do štirimi ženskami, če le lahko skrbi za njih in jih obravnava enako. Leta 2008, ko je imel 86 žena in okoli 150 otrok, so ga postavili pred izbiro: ali se odpove 82 ženam ali pa se bo moral za britanski projekt, vozilo pa ima dobrih sto tisoč kilo-vatnih moči (135 tisoč konjskih moči). Reaktivni avtomobil naj bi vrtoglavo hitrost dosegel tudi s pomočjo raketnega pogona, ki se sicer uporablja pri izstrelitvah satelitov v zemeljsko orbito. Ta se na Bloodhoundu vključi, ko vozilo doseže hitrost okoli 483 kilometrov na uro. Žalovanje tudi na nogometu Ob smrti kralja Bumibola Adu-ljadedža so Tajci odločili, da morajo vsi javni uslužbenci eno leto nositi črna oblačila, 30 dni se morajo vsi prebivalci Tajske vzdržati vsakršnih praznovanj, televizijske postaje na Tajskem, vključno z mednarodnimi sate- litskimi televizijami, pa 30 dni oddajajo le v črno-beli tehniki. Med najnovejšimi omejitvami pa je tudi prepoved izražanja čustev na nogometnih tekmah, kar velja tudi za pomembno preizkušnjo, ki čaka Tajsko kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Tamkajšnja nogometna zveza je tako svojim prebivalcem izdala obvestilo, da na stadionu ne bodo dovoljene nobene zastave ali transparenti, vsi udeleženci bodo morali biti oblečeni v temne barve, prav tako pa ne bo dovoljeno vzklika-nje oziroma navijanje za katero koli ekipo. Mož s 107 ženami Mohamed Bello Abubakar je posebnež. Ne samo za evropej-ski pogled na svet, temveč tudi za okolje, v katerem živi: gospodu, ki prihaja iz Nigerije, je kljub pomanjkanju prihodkov uspelo prepričati 107 žensk, da so se po- sprijazniti s posledicami. Izbral je slednje in tako je moral 92-le-tnik stopiti pred sodnika lokalnega šeriatskega sodišča. Dogovorila sta se, da se lahko vrne na prostost, če bo obdržal le štiri žene, s čimer seje Abubakar navidezno strinjal - nato pa je do danes poročil še nekaj žensk. Skupno jih je imel 107, 10 se jih je od njega ločilo. Visoki starosti navkljub pa je odločen, da bo oženil še kakšno. »Moje početje je božansko. To je moja naloga, ki jo bom opravljal do konca,« pravi. Žlica za merjenje sestavin za kuhanje Med start-up idejami se je pojavila tudi nenavadna, a vsaj na prvi pogled izredno uporabna žlica Polygons. Gre za žlico za natančno merjenje sestavin za kuhanje. Ko je ne uporabljamo, je najbolj podobna ravnilu, ko jo kuhar potrebuje, pa se žlica kot origami zloži v eno od štirih različnih velikosti. V vsaki obliki ima žlica drugačen volumen, ta pa ustreza različnim večkratnikom ene čajne žličke - 2, 1,5, 1, 0,5. In kot da to ni dovolj, so ustvarjalci poleg ravno opisane žlice oblikovali še manjšo - ta omogoča še natančnejše odmerjanje sestavin (po četrtinah čajne žličke). V le nekaj dneh po objavi projekta Polygons je žlico podprlo več kot 12 tisoč ljudi, skupaj pa so zbrali že kar 315 tisoč evrov. Zaradi laježa se mora glasen pes preseliti V hrvaškem mestu Peroj je sosede motil glasen lajež psa. Motil jih je dovolj, da so se po mir odpravili na sodišče - to je lastniku psa z imenom Medo izdalo odločbo, s katero mu je določilo 20 tisoč kun (dobra dva tisoča evrov in pol) kazni, če bi pes zalajal med 20. uro zvečer in 8. uro zjutraj. Po tem se je lastnik odločil, da bo psa čez noč zapiral v hišo, a primer se s tem ni končal. Soseda je zatrdila, da zaradi nenehnega laježa ne more spati, kar da ji povzroča tudi zdravstvene težave, ob tem pa je pristavila, da sosedje namerno dopuščajo psu, da laja pod njenim oknom. Medsosedski spor se je torej nadaljeval, sodišče pa je v končni razsodbi lastniku naložilo, da mora poskrbeti, da pes z lajanjem ne bo motil sosedov, sicer bo moral od doma. Lastnik štiriletnega psa se je po razsodbi razjokal in izrazil prepričanje, da Medo ni kriv: „Do pravnomočnosti razsodbe mi ni treba ničesar storiti, Medo bo ostal tu, kjer je. Ne želim pa niti razmišljati, kaj bo, če bo sodišče potrdilo odločitev in bom moral preseliti Meda. Njemu je že zdaj težko, ker mora biti v hiši, bojim pa se, kako bo prenesel to, če bo dejansko moral drugam,« je bil obupan lastnik. 27. oktobra 2016 frkanje » Levo & desno « Pomoč mladim Kdo pravi, da naša država ne pomaga mladim pri zaposlovanju!? S sosednjo Avstrijo je podpisala dogovor o modernizaciji železnice proti Gradcu. Ob jezeru Rudar je pred časom na svojem terenu Olimpijo »ustoličil« na prvo mesto, v nedeljo jo je z remijem s tega mesta sklatil. Odkrito -pokrito Mnoge pri nas ni nič več sram govoriti o revščini. Dolgo je bila prikrita, zdaj nič več. A to seveda še nič ne pomaga. Moramo jo res »pokriti«. je vmes Proračunska škarje se letos v Velenju niso povsem zaprle. Zataknile so se zaradi Teša. Oziroma neplačanih odškodnin. Praznovanje Nekateri menijo, da bi 31. oktober, dan reformacije, lahko pri nas praznovali širše. Lahko bi se spomnili tudi dolgoletnih prizadevanj za reform(acij)o zdravstva, sodstva, davkarije in še česa. Energija Pri nas smo zadnji čas energetsko prenovili že veliko objektov, da ne bi oddajali preveč energije. Pri mnogih ljudeh česa takega nikakor ne bi bilo treba. Saj energije sploh ne oddajajo. Preglednost Velenje je dobilo novo javno uro. Razsvetljeno. Nobeno prikrivanje ne bo mogoče. Občani bodo lahko noč in dan videli, koliko je ura. Dokazi Skoraj povsod, kjer bi radi »potegnili« traso hitre ceste, hitro vzniknejo civilne iniciative. Dokaz, da gre res za rodovitno zemljo. Odmevi Velenje je postalo letos najodmevnejša energetska občina. A ne zato, ker so tu težave in razprtije o energetiki najglasneje odmevale. v Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 13 27. oktobra 2016 «»SÜAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13 Potrebujemo prenovo vrednot Pastor mag. Zmago Godina, predsednik krščanske adventistične cerkve v Sloveniji, je spregovoril o idejah, naukih in vrednotah reformacije ter njenem kulturnem in verskem vplivu na sodobni čas Tina Felicijan Čeprav danes poudarjamo kulturne pridobitve reformacije, je ta bila v prvi vrsti versko gibanje. »V osnovi je šlo za prenovo tedanje Rimskokatoliške cerkve - za nekakšno očiščenje vse navlake, ki se je nabrala od začetka krščanstva do nekje 16. stoletja. Reformatorji so želeli odpravi- ti prakse, ki po svetopisemskem nauku niso sodile v Cerkev,« je pogovor začel Zmago Godina in povedal, da se reformatorji med drugim niso strinjali s prodajo odpustkov, s katerimi je tedanja Cerkev zbirala sredstva za bogatitev predvsem duhovščine. Od vernikov je zahtevala plačilo odpustkov, če so želeli, da njihovi pokojni in oni sami preidejo > »Bolj bi morali poudarjati protestantsko delovno etiko in se na obeh straneh zavedati svojih odgovornosti, ne le pravic. Tudi vrednost vsakega človeka ne glede na njegov status v družbi. Naši slovenski družbi pa zelo manjka tudi pravilno razumevanje sprave, predvsem človeka, s človekom.« Pastor Zmago Godina bo 29. oktobra ob 10.15 predaval v prostorih adventistične cerkve v Velenju v poslovnem centru na Efenkovi. Naslov predavanja je Eno samo modro dejanje lahko spremeni vašo usodo. iz vic v nebesa. Mnogi so bili na ta način izkoriščani. »Reformatorji so svojo prenovo začeli prav s tem in temeljna postavka, iz katere izhajajo druge, je, da odrešitev prihaja samo po Božji milosti, ne pa po posredniku med Bogom in človekom. Človek odrešitev sprejema samo z vero.« Da bi to sporočilo prišlo do ljudi, so si reformatorji želeli, da bi ljudje lahko brali Sveto pismo v svojem jeziku in poudarjali mater-ni jezik pri bogoslužju. Verske ideje, prenesene v družbeno življenje Reformacija pa ni širila le verskih naukov, ampak temeljne vrednote človečnosti. »Poudarja vrednost vsakega posameznika - enakosti ljudi pred Bogom ne glede na zasluge ali družbeni status,« je izpostavil eno največjih pridobitev in predstavil vrednost in pomen sprave. »Reformatorji so sicer izhajali iz sprave med človekom in Bogom, a ta sprava je nemogoča, če ni razumevanja in sprave v odnosu človeka s človekom.« Plod reformatorskih misli je tudi protestantska delovna etika, ki poudarja zvesto, dosledno delo in pošteno plačilo. »Iz tega bi se lahko tudi danes marsikaj poučili, na tem gradili in mislim, da bi bilo s tem življenje vseh boljše,« je pomenljivo pripomnil pastor in dodal, da je eden izmed naukov tudi večje medsebojno razumevanje in strpnost ne glede na različnosti med ljudmi. Temelj narodne zavesti Največji kulturni pomen reformacije je poudarjanje materinščine, posledično tudi izobraževanja. »Zato govorimo o temeljih za postavitev in razvoj narodove kulture in zavesti. Mislim, da gre za izjemen prispevek, ki ga čutimo še danes. Slovenci smo knjižni jezik zelo hitro dobili skozi ideje reformacije in se ga zelo hitro naučili, ga uporabljali,« je poudaril Godina, opozoril pa tu- di pomen opismenjevanja v ma-ternem jeziku za vernike, ki so zdaj lahko sami raziskovali Sveto pismo in gradili odnos z Bogom brez posrednika. »Čeprav imamo v cerkveni skupnosti vsi svojo vlogo, je ta neposredni odnos nad vsem. Zato je to ena največjih pridobitev reformacije.« Kako ohranjati protestantske vrednote? Verniki imajo odgovornost živeti vrednote v svojih verskih skupnostih in osebno. V širši družbi pa bi se morali večkrat spomniti izhodišč reformacije, ne le na kulturnem, tudi na verskem področju, meni pastor. »Treba je razumeti, od kod nauki prihajajo, da bi jih lahko pravilno implementirali. Celotna družba se lahko iz protestantskega dela krščanstva veliko nauči in sprejme vrednote,« meni Zmago Godina in dodaja, da je reformacijo treba ves čas negovati. Meni pa tudi, da danes potrebujemo prenovo na področju vrednot, ki so jih postavili protestanti in so nas oblikovale kot narod in družbo. »Mislim, da bi to pomenilo velik korak naprej za vse nas,« je sklenil. ■ Tončka Čečeva Obiskoval sem prvi razred nemške gimnazije v Celju. V tem razredu smo bili v veliki večini vozači, le nekaj je bilo meščanov, med njimi peščica zagrizenih nemčurjev. Teh smo se morali čuvati, kajti lahko bi nas zatožili, da smo govorili slovensko, in sledila bi izključitev. Razrednik, fanatičen član nemške fašistične stranke, ki je stalno na suknjiču nosil strankino značko, se je kmalu zapičil v moje ime. Ni mu bilo po volji, zato me je vprašal, boju na Dobrovljah, žive so pripeljali iz zaporov. Namen ponižujoče predstave je bil odvrniti ljudi od pomoči partizanskemu gibanju, ki se je vse bolj razraščalo. Med zvezanimi in izmučenimi partizani je bila tudi Tončka Čečeva, pomembna organizatorka upora. Ranjeno so ujeli v spopadu pri Topolovem in jo zdravili v brežiški bolnišnici. Okoli vratu je imela obešeno tablo z napisom, da je banditska vlačuga. Iznenada je zavpila: »Živela komunistična partija Jugoslavije!« Presenečeni podoficir se je zakadil vanjo in jo z vso silo udaril v obraz, da se ji je iz nosa ulila kri. Ker mu okrvavljen obraz ni bil po volji, je od kdaj godujem. V roke je vzel nemški koledar, poiskal datum in dejal, da bom odslej Melhi-or. Melhior sem bil le kratek čas, kajti vseh slovenski imen ni mogel zamenjati in tako je prišlo le do sprememb v pisavi. Franc je postal Franz, Jože Josef, Dušan Duschan. Enako se je zgodilo s priimki. Ko-vačič je bil po novem Kowat-schitsch. Vzdušje v razredu je bilo pogosto za zavedne dijake mučno, še zlasti takrat, ko je razrednik govoril o zmagovalnem pohodu sil tretjega rajha in nemškem nadčloveku. Nekega dne, bilo je 7. novembra leta 1942, nas je razrednik odpeljal na trg pred Narodnim domom. Na tleh je pred stavbo ležalo nekaj mrtvih partizanov, za njimi pa so stali živi, med sabo povezani z vrvjo. Mrtvi partizani so padli v mrtvega partizana pobral jopič in z njim poskušal kri obrisati. Obraza ni uspel očediti, kri je razmazal po Tončkinem licu. Nemci še niso končali sra-motenja, zvezane partizane so vodili po celjskih ulicah in jih razkazovali meščanom. Mnogi so jih gledali s sočutjem, nemški volksdojčerji in domači za-vedenci pa so vzklikali žaljiva gesla in pljuvali vanje. Žive so vrnili v zapor in jih kasneje ustrelili kot talce, Tončko Čečevo so po dodatnem mučenju in zasliševanju v Starem piskru poslali v nemško taborišče smrti Auschwitz, kjer je umrla v plinski celici. Kadar hodim po dolgih desetletjih mimo Narodnega doma, kjer obeležje spominja na okupatorjevo grozodejstvo, vidim Tončko. ■ Bojan Glavač Del skupine Dar srca ob predstavi Skrivnost vrta v glasbeni šoli v Velenju in Pastor Randy Bell ob prazničnem nagovoru zbranim. Evangelijski krščanski cerkvi Velenje in Slovenj Gradec, ki ju vodi pastor te cerkvene skupnosti Randy Bell iz Velenja, sta v nedeljo, ob 18. uri, v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje v sodelovanju z glasbeno-dramsko skupino Dar srca in skupino glasbenikov iz Kalifornije, ob dnevu reformacije pripravili predstavo Skrivnost vrta. Dramsko-glasbena prireditev, ki je obsegala različne Dar srca v spomin na Trubarja odrske prvine ter več glasbenih zvrsti v stilu glasbe gospel, je bila že kar mali spektakel. Glasbeniki iz Amerike, ki v teh dneh gostujejo po Sloveniji, so v uvodu pričarali prvo Trubarjevo skladbo s posebnimi zvončki in zvonovi. Zborovske pevske skupine ter več solistov so najprej s pesmijo in dramskim vložkom pričarali rajski vrt, ter spomnili na izvirni greh, ki se je prikradel v naše zemeljsko življenje. Slavnostni govorec pastor Randy Bell je prisotne želel spomniti na izjemno pomembno sporočilo, ki ga je že pred stoletji v obliki prvih natisnjenih dokumentov in knjig poslal Primož Trubar in ob tem postavil temelje našemu, slovenskemu jeziku in kulturi. Ob pra- zniku reformacije je pastor Bell, ki s svojo soprogo Joan, kot pomočnico in mentorico za mladinsko glasbo, že dve leti deluje v Šaleški dolini in širše, pokazal, da moramo biti ponosni na to tradicijo in da moramo svoje življenje, svojo narodno skupnost, krepiti v duhu prijateljstva in samozavesti. a Jože Miklavc Pečen kostanj, baloni in bomboni Člani velenjske stranke SD so spekli in razdelili kar200 kilogramov kostanja. Otroci pa so bili veseli tudi balonov in bombonov. Velenje, 22. oktobra - V lepem sobotnem dopoldnevu je velenjska stranka SD v središču mesta pripravila tradicionalni kostanjev piknik. Nanj je vabila napihljiva lutka, ki je živčno poplesavala na začetku promenade, pa tudi glasba in vonj po kostanju. V kar dveh velikih žarih je oglje tlelo že pred 10. uro, ko se je dogajanje res razživelo. Člani stranke so mimoidočim po- leg slastnega pečenega kostanja delili kuhano vino, sveže stisnjen jabolčni mošt, balone in bombone. Zbrane okoli rdečega šotora na Cankarjevi ulici je nagovoril tudi župan Bojan Kontič. Spekli in razdelili so kar 200 kilogramov kostanja, kar pove, da se je tradicionalno druženje članov SD z občani in občankami res prijelo. Ne nazadnje je v Velenju sredi mesta težko dobiti pečen kostanj, saj tovrstna tradicija nikoli ni zaživela. Škoda. a bš Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 14 14 NAŠI KRAJI IN LJUDJE »»^AS 27. oktobra 2016 Romi se v Velenju dobro počutijo, a dela je zanje malo Romsko društvo Romano Vozo skrbi za svoje člane, ohranja romsko kulturno identiteto in se vključuje v pripravo nove romske zakonodaje - Zaposlenih je bolj malo Mira Zakošek Velenje, 21. oktobra - Romi v Velenju sicer niso domicilno prebivalstvo, a tu že dolgo živijo in se po besedah predsednika njihovega društva Romano Vozo Slo-bodana Neziroviča tukaj tudi dobro počutijo. Pravzaprav so lahko drugim slovenskim Romom svetel zelo pomembna odločitev. Večina jih je takrat živela v zelo slabih razmerah v graščini Turn. Lokalna skupnost jim je dala takrat možnost, da se sami odločijo, ali naj jim zagotovijo stanovanja na istem območju ali pa v obstoječih stanovanjskih soseskah. Znotraj društva so opravili an- keto in se odločili za drugo možnost. »Ta se je pokazala za zelo dobro,« pravi Slobodan, ki sam živi v hiši, zaposlen pa je na Premogovniku Velenje; s sosedi se odlično razume in v Velenju se dobro počuti. Tudi večina ostalih Romov čuti enako. Njihovi otroci so vključeni v vrtce in šo- > Ohraniti želijo svojo kulturno identiteto in jezik zgled odličnega sodelovanja z lokalno skupnostjo, v katero so se že povsem asimilirali. Pred leti je bila namreč sprejeta Romi v Velenju imajo večino težav (razen zaposlitve) razrešenih, njihove izkušnje so dragocene pri pripravi novega nacionalnega programa ukrepov za Rome. Razprave o tej temi so se udeležili tudi predstavniki lokalne skupnosti in tukajšnjih ustanov, pa tudi predsednik slovenskega društva (prvi na levi) Jožek Horvat Muc. Slobodan Nezirovič: »Sam se v Velenju odlično počutim, zaposlen sem na Premogovniku, živim pa v hiši.« le v bližnji okolici, kar se jim zdi tudi najbolj primerno. Si pa želijo ohraniti svojo kulturno identiteto in jezik, zato v društvu namenjajo poleg skrbi za svoje člane tem vprašanjem osrednjo pozornost. V zadnjem obdobju so izdelali kar nekaj literarnih publikacij, imeli pa so tudi uspešno folklorno skupino, katere delo bi želeli oživiti. Vanjo vključujejo predvsem svoje Velenjski Romi nimajo veliko težav, žal pa jih ima delo le od 20 do 30 odstotkov mlajše članice, ki pa jih potem delo ali pa ljubezen odnese kam drugam. Izkušnje tukajšnjih Romov so dobrodošle pri pripravi novega nacionalnega programa ukrepov za Rome, je na petkovem srečanju v Velenju poudaril predsednik nacionalne romske organizacije Jožek Horvat Muc. Tukaj imajo večino težav rešenih, eden najtežjih pa ostaja odprt. Le malo jih ima zaposlitve. Po besedah Neziroviča ima zaposlitev le 20 do 30 odstotkov sposobnih. Tako slovensko kot tukajšnje društvo temu vprašanju posvečata veliko pozornosti. Med drugim pripravljajo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Velenje različne delavnice, tudi simpozij na to temo je že bil v Velenju. S ponosom povedo, da imajo v svojih vrstah Romko, ki se je po tem izobraževanju samo-zaposlila. Ravno v tem bodo v prihodnje še bolj iskali svoje priložnosti. ■ Prenova učne poti Konovo-Debrca se je začela Po gozdni učni poti s posodobljeno in nadgrajeno vsebino na novih tablah bomo lahko šli konec prihodnjega meseca Mladinski projekt prenove učne poti Konovo-Debrca, ki ga vodijo v mladinskem odboru Turistične zveze Velenje, je zdaj v pogonu. Po tem ko za obnovitev obstoječe poti niso dobili soglasij vseh lastnikov zemljišč, so v sodelovanju z gozdarjem inštituta šoštanj-ske enote zavoda za gozdove našli novo traso in pridobili soglasja. Pot bo za zdaj nekoliko krajša, a že razmišljajo, da jo bodo v naslednjih letih skušali razširiti in nadgraditi. Na prvi delovni akciji so pomagali Udarnik in drugi prostovoljci. Na prvi delovni akciji so podrli stare dotrajane table. Zdaj v sodelovanju z gozdarjem pripravljajo vsebino za nove, ki jih bodo oblikovali v KUD Koncentrat. »Nato pa sledi postavitev novih tabel in odprtje poti, ki bo predvidoma konec novembra,« je napovedala Veronika Strmšek, ki bdi nad projektom. Tako bodo šolske skupine in posamezniki kmalu lahko obiskali pot ali se udeležili vodenja z gozdarjem. • tf Razstava ptic pevk Šmartno ob Paki, 28.-30. oktober - Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline bo jutri v Mladinskem centru Šmartno ob Paki odprlo razstavo ptic pevk, ki bo na ogled 28. in 29. oktobra med 9. in 18. uro, 30. oktobra pa med 9. in 15. uro. Razstavo bodo postavili člani društva, ki gojijo sobne ptice - kanarčke, eksote in papi- ge. Obiskovalci si bodo lahko ogledali okoli sto ptic, med drugim rumene in oranžne kanarčke, golt amadine, tudi večje papige, kot so rdeče in modre rozele. Poznavalci bodo poskrbeli tudi za vodene oglede razstave, zato še posebno lepo vabijo skupine otrok iz šol in vrtcev. V krajevni skupnosti Škale Hrastovec so se menda kot edini prejšnjo soboto lotili akcije očistimo okolico. Spopadli so se z zelo zaraščenimi brežinami potokov Lepena in Sopota, očistili pa so tudi okolico škalskega vrtca Jurček in pripravili zemljišče za postavitev ograje ob njem. Po besedah predsednika kra- jevne skupnosti Božidarja Rep-nika je bila tokrat akcija posebna, saj so bile brežine zaraščene z gostim in debelim grmičevjem oziroma drevesi. »Zaradi tega je bila zlasti za ženske ta očiščevalna akcija zelo zahtevna. Vsekakor sem zadovoljen z udeležbo. Naslednje leto bomo akcijo seveda nadaljevali, dela je še veliko,« je povedal ob koncu. V akciji je sodelovalo blizu petdeset ljudi, seveda s potrebnim orodjem, nekateri tudi s traktorji, gasilci pa tudi z motornimi žagami. Najštevilnejši so bili člani planinskega in lovskega društva ter lovske družine.« ■ S. Vovk ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 15 2J. oktobra 2016 ""^Jis UTRIP 15 Žalost ostane tudi, ko se žalovanje konča Kako se soočamo z izgubo - Kaj je značilno za žalovanje v naši kulturi - Kako žalujejo otroci Tina Felicijan Ne le da se smrt v različnih kulturah sprejema drugače, tudi vsak posameznik se z izgubo sooča na drugačen način. V našem kulturnem okolju žalovanje za umrlim izražamo z jokom, potrtostjo, črnino. A hkrati to želimo odriniti. Čeprav pričakujemo zunanje izraze žalovanja, težko prenašamo, da nekdo joče, da je v stiski. Ob človeku v črnini otrpnemo. Bojimo se vprašati, kaj se je zgodilo, kako je, ali kaj potrebuje. Pričakujemo, da bo človek hitro začel funkcionirati, kot je prej. Po drugi strani pa nas preseneti, če človek kmalu po izgubi bližnjega vedro nadaljuje življenje. Prehitro sodimo, da je z njim vse v redu, in pustimo to ob strani. Kakorkoli, smrt bi morali sprejemati kot nekaj naravnega, žalovanju pa pustiti, da se izteče. Občutki in vedenje ob izgubi Žalovanje bi morali jemati kot naraven proces, ki se ne začne le ob izgubi bližnje osebe, ampak tudi ob izgubi službe, hišnega ljubljenčka, odnosa. Doleti vsa- kogar in vsakdo glede na svoje osebnostne lastnosti, starost, čustveno zrelost, izkušnje, okoliščine izgube žaluje drugače. Ker ga spremljajo zelo intenziv- Navadno je prvi šok, ki načeloma traja krajši čas in se ga človek kasneje slabo spominja. »Takrat je pomembno, da ima žalujoči nekoga ob sebi. Ampak preide v fazo upora in dezorga-nizacije, ki je prežeta z žalostjo, jezo, depresijo, občutkom nemoči, zato prav tako potrebuje bližino sočutne osebe. »Takrat še vedno išče, kar je izgubil. Treba pa je iskati načine, kako živeti brez tega.« Odziva se lahko s pomanjkanjem interesa, apetita, izgubo smisla. Lahko se spremeni, ni negativni občutki, je pomembno, da se izpelje, saj sicer lahko privede do psihosomatskih obolenj. »Pri nas ga pogosto odrivamo oziroma poskušamo skrajšati. Tudi trajanje je odvisno od posameznika,« je začela pripovedovati predsednica velenjskega odbora društva Hospic Bri-gita Šinigoj. V Hospicu spodbujajo proces žalovanja in žalujočemu nudijo podporo. Skupina za žalovanje se sestaja vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri v Hospicevi sobi v velenjskem zdravstvenem domu, možna pa so tudi individualna svetovanja. Dosegljivi so na telefonski številki 051 418 445. ta naj ne daje nasvetov v smislu 'ne joči, saj bo bolje, čas poceli vse rane'. Prizadeti takrat mora izraziti svojo žalost. Pomembna je prisotnost.« Nato žalujoči saj žalovanje vpliva na spomin, koncentracijo, čustveno odzivanje, vedenje samo. Po nekaj mesecih ali več letih pa žalujoči zgradi nov odnos do izgube, v spomin se začnejo vračati lepi dogodki, ponovno lahko funkcionira tako kot prej. »Mogoče ne čisto tako, saj se skozi ta proces ponovno zgradi. Ljudje osebnostno zrastejo. Žalovanje se konča, ko sprejmemo realnost izgube in se naučimo živeti z njo. Žalost pa ostaja, a jo sprejemamo in ne vpliva več na vsakodnevno funkcioniranje.« Vzdržimo se nasvetov Nekateri ljudje se tolažijo z zunanjimi izrazi žalovanja. Drugi žalujejo bolj v sebi, se celo zaprejo. »Verjamem, da vsak, ki žalovanja ne kaže s črnino, jokom, ima trenutke sam s seboj. Mislim, da bi morali biti še bolj pozorni na ljudi, ki navzven ne kažejo žalovanja, ker je to lahko obramba pred tem, kar čutijo v sebi in to potlačijo.« Izgubo pogosto potisnemo na stran in se z žalujočim o njej ne pogovarjamo, čeprav imajo ti pogosto potrebo govoriti o umrlem. »Zato ga ni narobe omeniti, vprašati, kako je umrl. Pogovarjati se o izgubljenem, o občutkih in doživljanju je dobrodošlo.« Namesto da dajemo nasvete, kako naj se žalujoči vede, ravna, čuti, ga raje vprašajmo, kaj potrebuje, kako mu lahko pomagamo, poudarja Šinigojeva. Ne smemo pa ga pustiti samega. Otroke hočemo obvarovati pred žalostjo Predvsem mlajše otroke izločamo iz procesa žalovanja, zakrivamo smrt, kar po mnenju naše sogovornice ni najbolje. »Ko otrok izgubi hišnega ljubljenčka, hitimo kupiti novega, da žalovanje čim prej mine. Ampak tudi pri tem je potreben proces.« Če otroci ne izžalujejo, kasneje v življenju težje zaupajo in vzpostavljajo dolgotrajne medosebne odnose. »Ker se ljudje kar naenkrat izgubijo - gredo v nebesa in jih ni več nazaj, kakor jim velikokrat rečemo.« Bolje bi bilo, da se ima otrok možnost posloviti od umirajočega, da ga imamo ob sebi skozi žalovanje. Treba mu je jasno povedati, da osebe ne bo več nazaj. Smrt je del življenja Smrt bo doletela vsakogar, in kadar ne gre za nenadne primere, se lahko nanjo nekako pripravimo. »Če na smrt gledamo kot na naravni del cikla življenja, lažje sprejmemo tudi izgubo,« razlaga Brigita Šinigoj, ki vsakemu žalujočemu svetuje, naj poišče sogovornika in neko podporo, če stiska postane premočna, žalost pregloboka. Predvsem pa si vzame čas in dovoljenje za žalovanje. ■ Za pogreb lahko poskrbimo vnaprej Pogrebni načrt je nova in prva tovrstna storitev v Sloveniji - Ustanovitelj družbe MPN, d. o. o., je podjetje AZ Finance Pogrebni načrt je nova in prva storitev te vrste v Sloveniji, ki ljudem omogoča, da si zagotovijo vse potrebno za svoj pogreb sami in vnaprej. Gre za novo storitev podjetja Moj pogrebni načrt-MPN, d. o. o., ki ljudem ponuja vnaprejšnje oblikovanje, pripravo in izvedbo svojih pogrebnih načrtov. V tujini se za tovrstno prakso odloča vsak dvajseti človek po 65 letu starosti. Pogrebni načrt pri MPN oblikujejo tako, da vplačana sredstva zadoščajo za izvedbo dogovorjenega pogreba. Na razpolago so takoj po smrti in zadoščajo pokritju stroškov. Za izvedbo in plačilo v trenutku smrti zadošča klic svojca na brezplačno telefonsko številko. Tudi v Sloveniji vedno več ljudi skrbi, da bodo s svojim pogrebom močno obremenili najbližje, saj so stroški zadnjega slovesa visoki. Do leta 2014 pogreb ni predstavljal tako velikega finančnega zalogaja, saj je zdravstvena zavarovalnica svojcem vsakega, ki je imel urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, nakazala pogrebnino in posmrtnino. »S to ponudbo, pogrebnim načrtom, pa bodo svojcem ali bližnjim prihranjene skrbi za izvedbo in tudi vprašanje, od kod naj čez noč dobijo sredstva za plačilo s pogrebom nastalih stroškov,« pravi Barbara Gorše iz družbe MPN. Kot že rečeno, podjetje pogrebni načrt oblikuje tako, da vplačana sredstva zadostujejo za izvedbo. Pravijo, da lahko od privarčevanega zneska odstopajo le pokopališke in dodatne pogrebne storitve. Ta strošek svojci poravnajo naknadno, morebitni presežek sredstev pa družba svojcem vrne. Cene za pokopališke in dodatne pogrebne storitve jamčijo do zneska, navedenega v pristopnici in povečanega za inflacijo. Tako je tudi v primeru posebnih želja, ki jih ponudba za zdaj še ne vsebuje, in za alternativne oblike pokopa, za katere lahko strankam pripravijo prilagojeno ponudbo. Ustanovitelj družbe MPN, d. o. o., je podjetje AZ Finance, ki ima v lasti družbo DEOS (domovi za starejše) in Prvo Group, lastnico Prve osebne zavarovalnice, ki je na trgu poznana kot ponudnik prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in osebnih življenjskih zavarovanj. Po besedah ustanoviteljice Alenke Žnidaršič Krajnc povezane družbe novi podjetniški iniciativi prinašajo številne izkušnje in poznavanje trga, Moj pogrebni načrt pa zaokrožuje dejavnosti in smiselno sklene proces za stranko. a mkp Pomagajmo tistim, ki še lahko živijo! Prostovoljci v Velenju smo se v tem v času pred 1. novembrom, ko se spominjamo tistih, ki jim ne moremo več pomagati, povezali v dobrodelnem duhu. Projekt pomaga tako ljudem kot okolju, s tem, ko želi na eni strani zmanjšati pretirano okra-ševanje grobov, na drugi pa zbirati sredstva za nakup opreme, ki rešuje življenje. Naše pomoči bo v Velenju deležna družina male Laure. Zbrana sredstva bomo namenili sa-moplačniški terapiji s kisikovo komoro, ki jo deklica Laura obiskuje dnevno, saj ji ta trenutno pripomore k boljšemu počutju in ji pomaga pri boju s težko boleznijo. Še ne dve leti stara Laura je bila diagnosticirana z malignim rabdoidnim tumorjem. Kemoterapija je bila neuspešna, operativen poseg bi bil preveč tvegan. Po kemoterapiji so Lauro odpeljali v kisikovo komoro, ta pa ji je povrnila apetit, moč v nogice in barvo na obraz. Projekt v Velenju organizira Lauri lahko pomagate tudi z nakazilom na: Rdeči križ Slovenije Območno združenje Velenje Foitova cesta 2, 3320 Velenje TRR odprt pri NLB Velenje ŠT TRR: SI56 0242 6001 1969 849 BIC banke prejemnika: LJBASI2X SKLIC: 00 240420 Namen: Vasle Laura - donacija za pomoč Pri nakazilu naj bo OBVEZNO naveden sklic skupnost v dobrodelnosti, ki bo poskrbela za dobrobit narave in mladega življenja. Poleg zbiranja denarnih sred- stev si želijo osveščati ljudi o skrbi za naravo in sočloveka. Namesto preobilice neob-novljivih sveč, ki kot odpadek ne prizanašajo našemu zelenemu planetu, bomo tako lahko na grobove preminulih odložili ekološko pridelano zastavico. To malo pozornost bo na stojnicah v dneh okoli 1. novembra prejel vsak dobrodelnik. In s tem pomagal tistim, ki še lahko živijo. a Zala Grudnik Mestni odbor SLS Velenje, ki je k pomoči pozval številne prostovoljce iz lokalnih organizacij, podjetij in društev. Zanjo so se v SLS Velenje brez omahovanja odločili, saj se zavedajo, kako pomembno je povezati lokalno Lokacije stojnic: Sobota, 29. oktobra dopoldne - Cankarjeva ulica Velenje Nedelja, 30. oktobra - po cerkvah pred sveto mašo in po njej Ponedeljek, 31. oktobra - na pokopališčih v Podkraju, Šentilju in Vinski Gori Torek, 1. novembra - na pokopališčih v Podkraju, Šentilju in Vinski Gori Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 2J. oktobra 2016 S pomočjo Rudarja Maribor prvič skočil na vrh V primerjavi s predzadnjim krogom prejšnjega prvenstva Olimpija v nedeljo zelo poklapano zapuščala Rudarjevo igrišče Na zadnji tekmi 14. kroga so Velenjčani v nedeljo gostili Olim-pijo. Tekmeca sta se razšla z za gledalce najbolj nepriljubljenim rezultatom 0 : 0. To je izkoristil Maribor, ki je dan prej z zmago z 1 : 0 nad Gorico s točko prednosti zamenjal Ljubljančane na prvem mestu. V predzadnjem krogu prejšnjega prvenstva so nogometaši Olimpije slavili v Velenju z 1 : 0 in krog pred koncem postali prvaki. Srečno zmago so si zagotovili v zadnjih sekundah tekme (v ku tekme sem začutil bolečine v medenici in nato stiskal zobe. Pomembneje je, da smo zasluženo iztržili točko proti močni Olimpiji. Pokazali smo, da smo prava ekipa, in verjamem, da je to dober obet za naslednje tekme,« je povedal po predčasnem odhodu z zelenice. Olimpija je bila sicer nekoliko boljša, če sodimo po strelih neposredno na vrata. To razmerje je bilo 6 : 3 v njeno korist. Pa tudi več je imela žogo v nogah. Toda eni in drugi so bili ob (pol) te po zmagi. Sedaj smo se v položaju, da smo zadaj (seveda je mislil na Maribor), ko bomo lovili. To je v tem trenutku morda celo dobro, da prevzamemo več odgovornosti, ker smo se do tega trenutka precej skrivali,« je jezno in razočarano ugotavljal. Vratar je pokazal pravi obraz Domači trener Slobodan Kr- čmarevic je bil s točko zadovoljen: »Taktično smo igrali zelo dobro. Tudi želja in požrtvoval- V nedeljo so nogometaše pospremile mlade nadobudne nogometne 'rudarke',. četrti minuti sodnikovega dodatka) z za nekatere sporno enajstmetrovko. V nedeljo so kljub točki razočarali svoje navijače, predvsem pa trenerja Luko Elsnerja, saj so verjeli, da bodo ponovili spomladanski uspeh. To je bil 'račun brez krčmarja' oziroma Rudarja. Pokazal je veliko večjo borbenost kot na začetku tedna, ko je zelo razočaral s porazom z 0 : 2 v prvi četrtfinalni pokalni tekmi z drugoligašem Krko na svojem igrišču. Včeraj je bil v Novem mestu povratni dvoboj. Je rudarjem uspelo nadomestiti zaostanek dveh golov ali ne, tega v tej številki ne morete izvedeti. Natiskana je bila že včeraj. V domači vrsti sta proti Olim-piji po daljši odsotnosti zaradi poškodb znova zaigrala branilca Senad Jahic in obenem kape-tan David Kašnik. Slednji ni imel sreče, saj je moral nekaj minut pred koncem tekme zaradi nove poškodbe, na srečo ne spet kolena, z igrišča. »Takoj po začet- priložnostih, ki jih je bilo kar nekaj, zelo neučinkoviti. Za domačo točko je bil najbolj zaslužen vratar Borivoje Ristič, ki se je zelo izkazal z izjemnima paradama zlasti ob nevarnih strelih Eti-ena Velikonje (dvakrat) in Mihe Zajca. Pri domačih pa je bil najbliže zadetku Nenad Jahic z dvema močnima udarcema. Prvič je mladi gostujoči vratar Rok Vo-dišek s sijajno parado preusmeril njegovo žogo v kot, drugič pa je za nekaj centimetrov švignila nad prečko. Med nevarnejšimi je bil pred gostujočimi vrati tudi John Mary. Niso bili lačni Ob izgubi prvega mesta je bil gostujoči trener Luka Elsner, razumljivo, zelo razočaran, v garderobi menda tudi zelo glasen zaradi igre, ki ni bila niti senca šampionske: »Nismo dosegli tega, kar smo si želeli. Točka je zame enaka porazu. 45 minut nas ni bilo nikjer. Ni bilo želje, lako- Nogomet za vse Pred začetkom tekem 14. kroga so se nogometaši prve lige (tudi v Velenju) z dvignjenimi rdečimi kartoni vključili v tako imenovano akcijo Pokaži diskriminaciji in nasilju rdeči karton. S tem dejanjem so opozorili na sovraštvo, poniževanje, zbadljivke ter rasistične opazke, kar vse je prisotno tudi v Sloveniji. Obenem želijo, da bi tekme začeli obiskovati tudi tisti, ki doslej zaradi predsodkov ali občutka ogroženosti niso prihajali nanje. Skratka, s to akcijo sporočajo: nogomet za vse! nost igralcev sta bili na visoki ravni. Manjkala je le učinkovitost. Vsi igralci so dali svoj maksimum. Menim, da smo imeli konkretnejše priložnosti, da dosežemo zelo želeni zadetek. Tudi Olimpija je imela nekaj priložnosti, toda na našem golu je bil tokrat fantastični Borivoje Ristič, ki je na tej tekmi pokazal, koliko velja. Na sestanku pred tekmo sem mu dejal, da še ni pokazal svojega pravega obraza. Vesel sem, da so ga naši gledalci spoznali v najboljši luči.« ■ S. Vovk Še vedno (samo) dvanajsti V nedeljo v Šmartnem ob Paki (ob 14.00) Šmarje pri Jelšah Nogometaši Šmartna 1928 so v 10. prvenstvenem krogu v 2. ligi - sever gostovali v Dobrovcah in izgubili z 0 : 2. To je bil že njihov sedmi poraz, na lestvici pa so trenutno z devetimi točkami enajsti, njihovi tokratni nasprotniki pa na visokem četrtem mestu. Šmar- čani so imeli po prvem polčasu točko v žepu. Toda tekma traja dva polčasa. Dotedanji spodbuden rezultat je najbrž vplival, da v uvodnih minutah nadaljevanja niso bili dovolj zbrani in sledila je kazen. V 48. miniti je bil zanje usoden Denis Rojht, ki je v 60. minuti tudi dokončno pokopal njihove upe na ugoden razplet tega dvoboja oziroma da bi četrtič zmagali ali vsaj prvič v novi sezoni igrali neodločeno. Njihov iztržek v desetih krogih je skromen: tri zmage in devet porazov. V nedeljskem enajstem krogu bodo gostili zelo dobro Šmarje pri Jelšah, ki je na visokem tretjem mestu. V tem krogu je na sosedskem derbiju kar s 4 : 1 'potolklo' Mons Claudius. Za vodilnim Mariborom B (igra izven konkurence) zaostaja sicer za osem točk, za drugo Rogaško samo dve, od Šmarčanov pa imajo enajst točk več. Domači nogometaši bodo morali preseči sami sebe, če želijo izboljšati položaj na lestvici. ■ vos Pomembna zmaga rudark Velenjske nogometašice so bile na derbiju s 4 : 2 boljše od Radomljank - V nedeljo v Beltincih z aktualnimi prvakinjami V nedeljo je bil v Velenju kar dvojni nogometni spored. No-gometašice Rudarja Škale so v 7. prvenstvenem krogu gostile ekipo Radomelj. Začetek tekme je bil ob dvanajstih, moške tekme med Rudarjem in Olimpijo pa pet ur pozneje. Po njej so bili oboji zadovoljni, vendar je bila ženska tekma veliko bolj zanimiva. Na njej sta se mreži zatresli skupaj kar šestkrat, na moški pa gledalci niso videli nobenega gola. Velenjske nogometašice so zelo motivirane pričakale derbi z Radomljankami. Igralke iz naselja v občini Domžale so njihove glavne tekmice za končno tretje mesto. To je v tej sezoni glavni cilj rudark glede na to, da so nogometašice Olimpije in Beltincev sodeč po prvih sedmih krogih glavne kandidatinje za prvi dve mesti. Do konca prvenstva je seveda še veliko lcrogov, trenutno pa je bliže naslovu Olimpija, ki je v prejšnjem krogu odnesla vse tri točke prav iz Beltincev in je tudi po sedmem krogu edina z vsemi možnimi točkami. Ta poraz je povzročil precejšen 'p(re) otres' pri aktualnih prvakinjah. Odrekli so se prvemu trenerju ekipe (Sandiju Bauerju), ki je bil hkrati tudi športni direktor kluba, ter trenerju vratark. Vodenje ekipe so zaupali nekdanji igralki Nuši Ledinek. Podobno se je zgodilo pred začetkom prvenstva tudi v velenjskem klubu. Z novim trenerjem pa so to sezono začele tudi nedeljske nasprotnice rudark. Domača dekleta so tekmo začela odlično in jih ni motilo, da mnogi med tem sedijo doma za mizo, na kateri je okusna juha in še marsikaj, kar pač sodi k nedeljskemu kosilu. Najbrž pa bilo na tribuni več gledalcev, če bi bil ta dvoboj ob drugem času, mor- da celo dan prej. Po slabe pol ure so vodile že s 3 : 0. Tatjana Stanič je že v 9. minuti presenetila gostujočo vratarko. Kot večina gledalcev je najbrž mislila, da se bo razmeroma lahko udarjena žoga skotalila ob zunanji strani vratnice z igrišča, a je našla trepetale za osvojitev vseh treh točk. Kljub nenehnim napadom Radomljank se rezultat do odhoda na odmor ni spremenil. Na začetku drugega polčasa so ru-darke spet zaigrale kot v prve pol ure. Že v tretji minuti nadaljevanja je ena njihovih najmlajših Prva liga TS, 14. krog Rudar Velenje - Olimpija 0:0 Rudar: Ristič, Jahic, Mužek, Bolha, Kašnik (od 85. Tolimir), Krcič, Babič, Lotrič (od 90. Dodlek), Glavina, Trifkovič, Mary (od 88. Eterovič). Trener: Slobodan Krčmarevič. Drugi rezultati: Maribor - Gorica 1:0 (0:0) - Burgič (48. - ag), Krško - Aluminij 2:2 (0:1), Luka Koper - Domžale 1:3 (1:2), Kalcer Radomlje - Celje 0:3 (0:1). Vrstni red: 1. Maribor 30, 2. Olimpija 29, 3. Domžale 26, 4. Celje 23, 5. Gorica 21, 6. Koper 18, 7. Rudar 16, 8. Krško 14, 9. Aluminij 13, 10. Radomlje 4. 15. krog: Celje - Krško, Olimpija - Domžale (29. 10.); Gorica - Rudar, Radomlje - Koper, Aluminij - Maribor ((30. 10., 18.00):). 3. SNL - sever, 10. krog Rezultati: Rogaška - Mons Claudius 4:1 (3:0), Fužinar Ravne Systems - Šampion 5:1 (0:1), S. Rojko Dobrovce - Šmartno 1928 2:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Dravinja 1:0 (0:0), Dravograd - Aj-DAS Lenart 2:0 (0:0). Vrstni red: 1. Maribor 25, 2. Rogaška 22, 3. Šmarje pri Jelšah 20, 4. Dobrovce 18, 5. Dravinja 17, 6. Dravograd 13, 7. Fužinar 12, 8. M. Claudius 11 (17:20), 9. Prevalje 11, 10. Videm 11, 11. Brun-švik 9, 12. Šmartno 9, 13. Šampion 8, 14. Lenart 4. pot v mrežo med njo in vratni-co po notranji strani. Tri minute pozneje so domače izvedle met iz avta globoko na svoji polovici in hitro krenile v napad. Žogo je prejela Maja Jevtic. V hitrem teku je pustila za sabo gostujoče branilke, iz oči v oči z vratarko je bila spretnejša in - 2 : 0. Nato so rudarke zabile najlepši gol v tem derbiju. To je bilo v 28. minuti, ko je žoga po močnem udarcu Larisse Šoronda med konicami prstov vratarke in prečko našla pot v mrežo. Gostje kljub visokemu vodstvu domačih še niso razvile bele zastave. Samo štiri minute pozneje so dosegle prvega, ko je domači vratarki Jadranki Zilic nevarna žoga ušla iz rok. Gol jim je dal polet, zaigrale so še bolj napadalno. Pretekle so le štiri minute, ko so ponovno zadele, in že je bilo 'samo' 3 : 2 za gostiteljice, ki so upravičeno za- TAKO so igrali 11. krog (30. 10., 14.00): Šmartno 1928 -Šmarje pri Jelšah. MNZ Celje Golgeter, 7. krog Šoštanj - Mozirje 7:1 (4:0) Strelci: Tilen Celcer (12., 29.), Žan Špacapan (39., 59.), Dejan Gegič (42.), Amir Šabanovič (65.), Semir Agič (77.); 1:4 Danijel Luka (56.). Šoštanj: Smajlovič, Hasanovič, Gegič, Karajbič (45. Šabanovič), Šmon, Špacapan, Cafuta, Agič, Celcer, Kotnik, Mišetič (od 84. Mahmutovič). Trener: Ervin Polovšak. Mozirje: Urtelj, Kunej (od 60. Cigljar), Lipnik (od 60. Sovinc, od 64. B. Kuhar), Uršnik, Brinjoc, Šmigoc, Danijel (od 73. Acman), Zamernik, R. Kuhar (od 46. Majko), Funtek, Keršič, Trener: Viktor Uršnik. Druga rezultata: Žalec - Vojnik 5:0 (2:0), Kovinar Štore - Zreče 0:1 (0:1). Vrstni red: 1. Zreče 21, 2. Šentjur 16, 3. Šoštanj 15, 4. Mozirje 10, 5. Žalec 10, 6. Vojnik 4, 7. Kozje 4, 8. Kovinar 0. 1. SŽNL, 7. krog Rudar Škale - Radomlje 4:2 (3:2) Strelke: 1:0 Stanič (9.), 2:0 Jevtič (12.), 3:0 Šoronda (28.), 3:1 Kralj (32.), 3:2 Černelič (36.), 4:2 Jankovič (48.). Rudar Škale: Zilič, Jelovšek, Jevtič, Stanič, Živ- igralk Tamara Jankovic povišala na 4 : 2. Gostje so do konca tekme imele še nekaj priložnost za zadetek, vendar jim je to z dobrimi obrambami preprečila domača vratarka, ki se je s tem oddolžila za spodrsljaj pri prvem golu. Milan Petrovič: »Premagali smo tretjo najboljšo ekipo (do tega kroga op. p.). Take zmage si vedno vesel. Pričakovali smo trdo tekmo, na srečo pa so bila dekleta prve pol ure naravnost sijajna. Nato so gostje hitro dosegledva gola, na srečo pa smo obdržali minimalno prednost do odhoda na odmor. V drugem smo hitro povedli, od dobri vratarki je bilo to dovolj za pomembne tri točke. V nedeljo igramo s Pomurkami. To bo za nas zahtevno gostovanje, obenem se veselimo te tekme. V Beltince bomo odšli povsem razbremenjeni.« a S. Vovk kovič, Lukek, Šoronda, Pleterski, Bric, Jankovič (od 58. Pijukovič, od 88. Maksimovič), Turkano-vič. Trener: Milan Petrovič. Vrstni red: 1. Olimpija 21, 2. Beltinci 18, 3. Rudar Š. 15, 4. Radomlje 15, 4. Fužinar 9, 6. Maribor 9, 7. Krim 6, 8. Ankaran 3, 9. Ajdovščina 3, 10. Velesovo 0. 8. krog: Beltinci - Velenje (30. 10., 11.00). Prva A DRL - ženske, 5. krog Aklimat Ptuj - Velenje 27:25 (14:14) Velenje: Broz, Atelšek, Alekič 3, Ferenc 4, Franc 1, Tabakovič 1, Simič, Pirc 4, Lakič, Smon-kar 2, Okleščen 10. Trenerka: Snežana Rodič. Drugi rezultati: Žalec - Ljubljana 21:25, Krka - Ajdovščina 26:25, Koper - Celje 23:31, Krim -Branik 40:14. Zagorje prosto. Vrstni red: 1. Krim 10, 2. Zagorje 8, 3. Ptuj 6, 4. Žalec 6, 5. Celje 4, 6. Ajdovščina 4, 7. Ljubljana 4, 8. Krka 3, 9. Koper 2, 10. Branik 2, 11. Velenja 1. 6. krog (5. 11., 17.00): Velenje - Ajdovščina. Kegljanje, 2. liga, vzhod 5. k. Šoštanj: Pergola hiše 6:2 (3262:3177) Šoštanj: Kramer - 554 (1), Pintarič - 517 (0), Sečki - 548 (0), Šehič - 511 (1), Hasičič - 556 (1), Arnuš - 576 (1). Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 17 2J. oktobra 2016 «»SÜAS ŠPORT 17 Derbi sredi novembra Celje - Zaradi nastopa RK Gorenje v 3. krogu evropskega pokala EHF je prišlo do menjave termina slovenskega derbija v ligi Seha. Velenjski in celjski klub sta se z vodstvom regionalnega tekmovanja dogovorila, da bo tekma 10. kroga v Celju na sporedu v torek, 15. novembra, ob 18. uri. Po prvotnem programu je bila tekma predvidena za 22. november. Velenjčani in Celjani so trenutno v ligi Seha na petem oziroma šestem mestu. Oboji so zbrali po tri zmage in s tem devet točk, slednji so odigrali tekmo več (7). Na prvi medsebojni tekmi v Rdeči dvorani je slavila celjska ekipa s 27 : 26. Velenjčanke še vedno le s točko Rokometašice Velenja so tudi po peti tekmi v prvi članski ligi ostale z eno samo točko in na zadnjem mestu. Na gostovanju na Ptuju so igrale zelo zavzeto, a to ni bilo dovolj, da bi se veselile prvega para točk v novi tekmovalni sezoni. V prvem polčasu je bila tekma - kot kaže tudi rezultat - izenačena. Bilo je 14 : 14. V nadaljevanju so bile igralke domačega Aklimata za odtenek boljše oziroma srečnejše in se na koncu veselile zmage z dvema goloma razlike (27 : 25). V prvem polčasu je bilo najvišje vodstvo Ptujčank 6 : 4 v 12. minuti, gostje pa so vodile enkrat, in to z 10 : 9 v 22. minuti. Tudi uvodne minute nadaljevanja so bile izenačene. Šest minut pred koncem pa so gostiteljice ušle za dva gola (26 : 24). Velenjčanke so imele celo priložnost za novo izenačitev, ki pa jim jo je z odlično obrambo pre- prečila vratarka Ptujčank. Do konca so Ptujčanke še enkrat zadele, Velenjčanke pa ne. Slaba tolažba za gostje je bila, da so imele v Špeli Okleščen z desetimi goli najboljšo strelko tekme. Prvo zmago bodo igralke Velenja skušale doseči v naslednjem krogu, v katerem bodo gostile Ajdovke. Visok poraz Mozirjanov v Šoštanju Zrečani jesen edini brez poraza, Šoštanjčani in Mozirjani s po dvema tretji oziroma četrti V zadnjem jesenskem krogu lige Golgeter so Šoštanjčani na sosedskem derbiju kar s 7 : 1 premagali Mozirjane. Tekma je veljala za (sosedski) derbi kroga, a si te oznake ni zaslužila. Gostitelji so bili veliko boljši. Dvoboj so začeli zelo napadalno. V uvodnih minutah se je dela igre je na 3 : 0 povišal Žan Špacapan, ki je bil v soboto prav tako dvakratni strelec. V nadaljevanju so gostje zaigrali nekoliko bolje kot v prvem polčasu. Več kot častnega zadetka pa niso uspeli in zmogli doseči, saj so bili domači tudi v tem delu tekme boljši in učinkovitejši. Domači trener Ervin Polovšak pa je bil po tekmi na igrišču 'Široko', kjer jim je občina postavila zelo lep večnamenski klubski objekt, radi pa bi obnovili tudi stare prostore, nadvse zelo zadovoljen. Je pričakoval tako visoko zmago za konec jesenskega dela? »Moram reči, da ni- igra v glavnem odvijala na polovici gostov, ki pa so upali, da jim bo uspelo nasprotnika presenetiti s kakšnim hitrim nasprotnim napadom. Po nekaj minutah igre se jim je ponudila za to velika priložnost, a je eden od njihovih igralcev z dobrega položaja z glavo poslal žogo tik nad prečko. Kmalu zatem so še enkrat nevarno napadli, a je njihovo vodstvo preprečil domači vratar. Kot da jim je to vzelo voljo, saj je moral kmalu zatem njihov vratar Tomaž Ur-telj prvič pobirati žogo iz svoje mreže, v katero jo je poslal strelsko zelo razpoloženi Tilen Celcer. Domači so vedeli, da je takšno vodstvo zelo varljivo, zato so nadaljevali napade. To se jim je obrestovalo, saj je Celcer zabil še svoj drugi zadetek za vodstvo z 2 : 0. Do konca tega To je bil zadnji krog letos. Šoštanjčani (16 točk) bodo spomladi nadaljevali s tretjega mesta, Mozirjani, ki za njimi zaostajajo za pet točk, pa s četrtega. Najboljšo igro so prikazali nogometaši Zreč, ki so si v sedmih krogih priigrali vse možne točke (21). Njihova prednost pred drugim Šentjurjem znaša pet točk, pred Šoštanjem pa šest. Tako visokega poraza tako igralci kot tudi njihov trener Viktor Uršnik še v sanjah niso pričakovali. Takole ga je opravičil: »Nekaj igralcev je poškodovanih. Ne glede na to imamo kakovost in bi se morali bolje upirati domačim. Pristop k igri ni bil pravi. Nismo igrali, kot smo se dogovorili pred tekmo; to je vse. Ves jesenski del smo igrali lepo, se borili, danes pa ni bilo prave zavzetosti.« Zadovoljni z jesenjo sem. S fanti smo se dogovorili, da bomo skušali to zadnjo tekmo, ta sosedski derbi čim bolje odigrati. Obljubili so, da bodo dali vse od sebe. Obljubo so izpolnili. Zmaga bi bila lahko še višja, toda tudi mi bi lahko dobili še kakšna dva gola. To je med drugim preprečil tudi naš vratar (ubranil je tudi enajstmetrovko - op. p.). Skratka, tako visoke zmage nismo pričakovali, za dva, tri gole razlike pa. Zadovoljen sem z doseženim v prvem delu prvenstva. Pestile so nas različne težave: službe popoldne, nekateri igralci niso tudi po štirinajst dni mogli trenirati ... Fantom kapa dol za prizadevnost. Upam pa, da bomo v spomladanskem delu še boljši. Radi bi se okrepili, naše število igralcev je (pre)majhno.« ■ S. Vovk Tenis Krstulovič zmagovalec Tilia mastersa Od petka, 7., do nedelje, 9. oktobra, se je na igriščih TK Oto-čec odvijal zadnji teniški turnir za letošnjo sezono za fante do 16 let, tako imenovan TILIA MASTERS 2016. Pravico do nastopa je imelo 12 najbolje uvrščenih fantov na lestvici Teniške zveze Slovenije, med njimi tudi Tin Krstulovič, član ŠTK Velenje. Tin je bil pred master-som uvrščen na 8. mesto TZS. Žreb mu ni bil ravno naklonjen in mu je v osmini finala dodelil nasprotnika, ki ga še ni premagal - Toma Ašič Kovača (5. mesto na TZS) iz AS Litije. Tin je bil tokrat boljši z rezultatom 7 : 6, 6 : 2. V četrtfinalu mu je stal naproti s četrti igralec na lestvici TZS, član ŽTK Maribora Jan Kupčič, in tudi to tekmo je z rezultatom 7 : 5, 6 : 2 dobil. V polfinalu se je pomeril še z enim članom ŽTK Maribora, drugim na lestvici TZS Miho Veličkim. Tudi Miha je moral Tinu priznati premoč 6 : 2, 4 : 6, 6 : 3. V finalnem dvoboju je Tin prekrižal loparje s 1. igralcem Slovenije do 16 let, prav tako iz ŽTK Kegljanje Zmaga prebujenih Šoštanjčanov Po prikazani igri in rezultatu se opazi, da se kegljači Šoštanja počasi le prebujajo. Domačini so tokrat močno premešali postavo, kar je goste zmedlo pri postavitvi njihove. Igralci domače ekipe so srečanje začeli zelo natančno in sproščeno. V drugem setu so povedli že za 57 kegljev, potem pa so Radeljčani le nekoliko znižali zaostanek. Po igri prvega para je bilo 1 : 1, a prednost 35 kegljev je bila na domači strani. Tudi igra drugega para je tekla podobno, le da so gostje še nekoliko znižali zaostanek. Pri rezultatu 2 : 2 je bila prednost gostiteljev le 15 kegljev. O zmagovalcu je tako odločala igra tretjega para. Domači strateg je v igro poslal trenutno najboljša igralca, ki z gostoma nista imela velikih težav. Šoštanj-čani so zmagali z rezultatom 6 : 2 in z razliko 85 kegljev. Zaradi državnega prvenstva v sprintu bo 6. krog na sporedu šele 11. novembra. Šo-štanjčani bodo odpotovali v Ruše. Tam jih bo pričakovala ekipa Lovrenca, ki je na lestvici tik za Šoštanjčani, ki so s 4 točkami na 8. mestu. Vodi ekipa Fužinarja z 9 točkami pred Litijo in Dravogradom, ki sta jih zbrala 8. Maribor, Miho Peru-šem. Finale je bil eno najbolj dramatičnih srečanj letošnje sezone, vsekakor pa najdaljše, saj je trajalo kar 3 ure in 25 minut. Na koncu je z rezultatom 6 : 7, 7 : 5, 6 : 2 zmagovalni pokal dvignil Tin Kr-stulovič in s tem rezultatom na najlepši možen način zaključil sijajno sezono 2015/2016. Po besedah teniškega trenerja Blaža Weissa ter kondicijske trenerke Nine Dordevič je ta rezultat nagrada za ogromno vloženega dela, mnogo odrekanj in neverjetno željo po doseganju visokih rezultatov. Oba sta mnenja, da je ob tako dobrih pogojih, kot jih omogoča ŠTK Velenje, mogoče rezultate v bodoče ponoviti ali celo izboljšati. Motokros Lan Marcel Koželjnik vrhunsko po blatni progi V soboto, 22. oktobra, se je v Slovenj Gradcu odvila tekma Fulare v 6. različnih kategorijah motocikliz-ma. Za vse ljubitelje adrenalinskih športov so bile tekme prava poslastica. Po večdnevnem deževju je bila proga zelo blatna, razmere zato toliko težje. Padci in poškodbe so se kar vrstile in kar štirikrat je bila potrebna intervencija reševalcev. Topolščan Lan Marcel je tekmoval v razredu Junior 85 in ženske, kjer je prepričljivo zmagal v obeh tekmah. Drevova na uvodni veleslalomski tekmi deseta Sölden, 22. oktobra - Letošnja sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju se je tradicionalno začela v Söldnu. Zmagovalka uvodnega veleslaloma je bila Švi-carka Lara Gut. Točke sta osvojili dve Slovenki. Šmarčanka Ana Drev je bila deseta, Lučanka Tina Robnik pa 19. Obe sta vpisali najboljši uvrstitvi v Söldnu. Drevova se je na prvo vožnjo podala kot tretja in se uvrstila na osmo mesto. V finalu je do zadnjega vmesnega časa kazalo, da bo zanesljivo prevzela vodstvo, a je v spodnjem položnejšem delu ogromno izgubila in v cilj prišla četrta. Na koncu je bila deseta. »V drugi vožnji sem se počutila bolje kot v prvi. V strmini sem imela precej boljši občutek, le v spodnjem delu strmine sem izgubila zelo veliko, a ne vem natančno, zakaj, to bo treba še videti. Sem zadovoljna s tem desetim mestom, saj je precej boljše kot pa prejšnja leta. Grem naprej, s sabo pa bom vzela pozitivne stvari,« je dejala Drevova. Skupaj z njo so se uvrstitve veselili tudi njeni zvesti navijači Fan cluba Ane Drev iz Šmartne-ga ob Paki. Ano jih je ob progi bodrilo 17. Ob koncu tekme so se z njo tudi srečali. Obljubili so ji, da bodo zanjo navijali tudi na tekmi v Kronplatzu in na Sem-meringu ter zanesljivo na tekmi Zlata lisica v Mariboru, kjer naj bi se od domačega občinstva poslovila Tina Maze. • Tp Ano je na uvodni veleslalomski tekmi v sezoni 2016/2017 spremljalo tudi 17 članov Fan cluba Ane Drev iz Šmartnega ob Paki. ■ ■ ■ vos ■ ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 18 18 GASILCI «»^AS 27. oktobra 2016 Gasilska vaja »Paški Kozjak 2016« 'Zagorelo' je v kurilnici Planinskega doma na vrhu Paškega Kozjaka -Sodelovala štiri gasilska društva iz mejnih občin M Gasilci štirih društev iz mejnih občin so preizkusili čas, v katerem prispejo na vrh Paškega Kozjaka, pa tudi spoznali so se med sabo. To je zelo pomembno, saj se lahko že jutri zgodi, da bodo res morali združiti moči in pomagati. Paški Kozjak, 23. oktobra - V nedeljo malo po 8. uri je zagorelo v Planinskem domu na vrhu Paškega Kozjaka. Na pomoč so poklicali 4 prostovoljna gasilska društva iz okoliških občin, saj gre za del MO Velenje, ki meji na Dobrno, Mislinjo. K sreči je šlo le za vajo, posvečeno mesecu požarne varnosti. V vaji so sodelovala štiri društva: PGD Šalek, PGD Dolič, PGD Vitanje in PGD Dobrna kot organizator vaje. Na mesto požara so prihiteli z 10 vozili, požar, ki naj bi pri ogrevanju doma izbruhnil v kurilnici, od koder se je hitro širil v sosednje prostore, pa je pomagalo pogasiti 57 gasilcev. V objektu so bili tudi štirje gostje, ki so jih varno pripeljali iz doma. Ker je v bližini Planinskega doma tudi gozd, so morali preprečiti širitev požara vanj. Boris Repas, poveljnik PGD Dobrna, ki je vajo organiziralo, je po njej povedal: »Glavni namen vaje je bil preizkus, v kolikšnem času lahko gasilci prispemo na tromejo, saj gre za požarno zanimivo in težko dostopno področje. Poleg tega je prav, da se gasilska društva med sabo spoznamo, da poznamo opremljenost in zmogljivosti posa- meznega društva. Vaja je dosegla svoj namen, saj so bili vsi gasilci zadovoljni.« Zagotovo pa vaje ne bi mogli izpeljati brez sodelovanja zaposlenih v Planinskem domu. Oskrbnica Olga Ramšak je za vse gasilce pripravila topel obrok in s svojo pozitivno energijo prispevala k uspešni izvedbi vaje. To so si ogledali tudi župan Občine Dobrna Martin Brecl, namestnik poveljnika GZ Voj-nik Dobrna Stanislav Božnik in predsedniki ter poveljniki društev. a bš Izvedli dve reševalni vaji Uspešna vaja na Klasirnici - Tokrat poleg jamskih reševalcev Premogovnika sodelovali tudi služba celjskih gorskih reševalcev Velenje, 24. oktobra - Člani Jamske reševalne čete, v kateri je zbranih več kot sto najbolj usposobljenih sodelavcev Premogovnika Velenje, svojo usposobljenost in pripravljenost vseskozi izkazujejo tudi z rednimi vajami in različnimi testiranji. V sklopu rednega preverjanja reševalcev za delo z nameščenimi dihalnimi aparati so v mesecu požarne varnosti izvedli reševalno vajo ob morebitni nezgodi na de-lovišču novega zračilnega jaška NOP 2. V tokratni vaji so poleg reševalcev Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje sodelovali tudi reševalci Gorske reševalne službe - postaja Celje. Izvedli pa so tudi vajo na Klasirnici, na glavnem odvoznem traku 10. Poleg prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje je v vaji sodelovalo še Ppostovoljno gasilsko društvo Velenje. Predpostavka vaje, ki so jo izvedli v četrtek, je bil izbruh požara v premogovniškem objektu Klasirnica, preko katerega poteka transportni sistem za izva- žanje izkopane premogove rude iz jamskih delovišč na površino. Namen vaje je bil preveriti delovanje sodelujočih gasilskih enot, njihovo organiziranost in tehnično opremo, številčno in časovno odzivnost operativnih članov, možne načine alarmiranja ter preveriti usposobljenost varnostnikov družbe HTZ v izrednih razmerah. »Uspešno izpeljana vaja je razlog, da smo lahko ponosni in zadovoljni z opravljenim delom. Hitro in učinkovito ukrepanje članov društva je rezultat nenehnega izpopolnjevanja znanja, krepitve usposobljenosti in sledenja tehničnemu napredku,« je ob koncu vaje povedal poveljnik Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje Boris Špeh. Župan sprejel poveljnike gasilskih društev Velenje, 19. oktobra - Prejšnjo sredo je velenjski župan Bojan Kontič sprejel poveljnike prostovoljnih gasilskih društev (PGD). Sprejema so se udeležili poveljniki gasilskega poveljstva Mestne Zoran Borovnik in PGD Bevče Robert Dolinšek. Župan se je gasilcem in njihovim poveljnikom ponovno zahvalil za njihovo delo in požrtvovalnost, ki jo izkazujejo ob reševa- žnostih financirala novo opremo in omogočala uspešno delovanje gasilskih društev, saj se zavedajo njihovega pomembnega poslanstva. Župan je poveljnikom ob zaključku srečanja podelil prizna- Župan je na srečanju s poveljniki velenjskih prostovoljnih gasilskih društev podelil tudi priznanja. občine Velenje Boris Brinovšek, PGD Šalek Rafael Goršek, PGD Velenje Bojan Brcar, PGD Pesje Janez Miklavžina, PGD Škale Simon Šumah, PGD Vinska Gora Danilo Sedovšek, PGD Šentilj nju. Poudaril je, da je gasilstvo v mestni občini Velenje na zavidljivo visoki ravni, prav tako tudi rezultati, ki jih gasilci dosegajo pri vajah. Poudaril je, da bo občina tudi v prihodnje po svojih mo- nja za visoko stopnjo strokovnosti, motiviranosti in usposobljenosti, ki so jo društva prikazala ob nenapovedani vaji alarmiranja, ki je potekala marca. Danes bodo na vajo opozorile sirene Velenje, 27. oktobra - Danes točno ob 11. uri se bodo v gasilskih domovih društev v MO Velenje oglasile sirene. Z glasnim alarmiranjem bodo namreč začeli vajo občinskega gasilskega poveljstva, ki bo tokrat potekala v podjetju Gorenje. Vajo pripravlja tamkajšnje poklicno industrijsko gasilsko dru- štvo, v njej pa bodo z ekipami in opremo sodelovala tudi vsa velenjska prostovoljna gasilska društva. Taktična gasilska vaja bo potekala na lokaciji nekdanje Elektronike, kjer je sedaj veterinarska postaja. V vaji želijo preveriti načrte zaščite in reševanja v primeru večje nesreče na industrijskih objektih, sistem vo- denja in koordinacijo reševalnih služb ob takšnih nesrečah in delovanje sistema zvez in komuniciranje med enotami in službami. Preverili bodo tudi delovanje varnostnih in drugih sistemov v objektu. a bš Prostovoljci OZ RK Velenje so se družili v Šentilju V petek, 21. oktobra popoldne, so se na povabilo vodstva Območnega združenja RK Velenje v Arnačah v Šentilju pri Velenju zbrali številni prostovoljci in aktivisti RK iz Šmartne-ga ob Paki, Šoštanja in Velenja. Več kot 140 prisotnim se je Jože Kožar, predsednik združenja, zahvalil za celoletno (in dolgoletno) sodelovanje pri številnih, različnih akcijah RK. Te so opravili uspešno in zagnano, a kot je dejal, je zato časa za srečanja in druženja premalo. Nekateri so nabrali kostanj in ga prinesli na piknik, organizatorji pa so poskrbeli tudi za mesni Tudi podiranje kegljev ni povsem pregnalo hladu iz pokritega paviljona ŠD Šentilj prigrizek in nekaj športne aktivnosti. Žal je že pred večerno sapo zmagalo vreme in športno igrišče je kmalu zagrnil mrak in nočni mir. a Jože Miklavc Prihaja čas za zimske pnevmatike Bliža se 15. november, ko je za vsa motorna vozila, v skladu z veljavno zakonodajo, obvezna uporaba zimske opreme, ki traja vse do 15. marca, oziroma, dokler so na cestah zimske razmere. Zimske opreme seveda nimamo samo zaradi zakon- ske obveze, temveč zaradi prilagoditve vremenu, temperaturi, pogojem na cestah in zaradi prometne varnosti. Če so razmere na cesti zimske, pa je treba opremo uporabiti pred zakonsko predpisanim datumom. Glede na to, da se v nasle- dnjih dneh počasi obetajo zimski pogoji na cestah, v Agenciji za varnost prometa svetujejo vsem voznikom uporabo zimske opreme. ■ ■ ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 19 27. oktobra 2016 «»SÜAS modroUBA kronika, utrip 19 Pešci so v prometu posebej ranljivi Še zlasti jeseni in pozimi, ko se dnevi vse krajši, vremenske razmere pa zmanjšujejo vidljivost Pešci so v jesenskih in zimskih dneh, ko je vidljivost zmanjšana zaradi teme in slabših vremenskih razmer, med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. Pogosto so žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev, ugotavljajo na Policijski upravi Celje. Pešce zato opozarjajo, naj se kljub prižgani zeleni luči na semaforju ali prečkanju ceste na prehodu vedno prepričajo, če so se vozila dejansko ustavila. Poskrbijo naj, da bodo v prometu čim bolj vidni. Nosijo naj svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo njihovo vidnost, na primer odsevne trakove in kresničke. Upoštevajo naj prometne predpise, > Med letošnjimi sedemnajstimi smrtnimi žrtvami prometnih nesreč na območju pristojnosti PU Celje sta bili dve peški cesto naj prečkajo na označenih prehodih za pešce, v semaforizi-ranih križiščih ob zeleni luči, hodijo naj po pločnikih oziroma ob levem robu vozišča. Tudi vozniki morajo biti na pešce posebej pozorni. Odstopijo naj jim prednost, hitrost vožnje prilagodijo razmeram in dosledno upoštevajo hitrostne omejitve. Na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, tako pred šolami kot v naseljih, naj vozijo še posebej previdno. Zunaj naselij pa naj vozijo po sredini voznega pasu, da zmanjšajo možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. a mkp Bajde krivde ne priznava Celje, 24. oktobra - Na celjskem sodišču je bil v ponedeljek predobravnavni narok zoper obtoženega Romea Bajdo, ki mu tožilstvo očita, da je decembra lani v Velenju vzel življenje partnerici Lidiji Škratek, materi njunih dveh otrok. Tožilstvo mu očita, da je partnerico umoril iz ljubosumja in maščevanja. Dejanje naj bi storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Že pred ponedeljkom sta bila na celjskem sodišču zoper Bajdo razpisana dva naroka (6. julija in 21. oktobra), ki pa sta se končala, preden sta se začela. Bajde je na tokratnem predo-bravnavnem naroku povedal, da krivde ne priznava. Postopek se bo nadaljeval pred velikim senatom okrožnega sodišča. Sodnik ga je razpisal za 5. december. HOROSKOP Odvijal vijake in povzročil splošno nevarnost Velenje, 18. oktobra - V torek je lastnici avtomobila neznanec na avtomobilu odvil vijake na kolesu, zaradi česar ji je pri vožnji z avtomobila odpadlo kolo. Policisti so dejanje označili za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Storilca bodo skušali najti in ga ovaditi. Kolo dobilo noge Velenje, 19. oktobra - V sredo je neznanec izpred Šolskega centra Velenje odtujil žensko treking kolo modre barve, staro osem let. Umrla na prehodu za pešce Velenje, 20. oktobra - V četrtek ob 6.20 se je v Velenju zgodila tragična prometna nesreča. V njej je izgubila življenje 45-letna peška. Nesreča se je zgodila na prehodu za pešce v Šaleku, kjer je vanjo trčil 34-letni voznik kombiniranega vozila. Vozil je iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. Po trčenju je peško odbilo v osebni avto, s katerim se je iz POLICIJSKA kronika smeri Velenja pripeljal 35-letni voznik. Peška je na kraju nesreče poškodbam podlegla. Vlomilec odnesel denar in zlato Šoštanj, 22. oktobra - V soboto je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Skornem pri Šoštanju. Neznani vlomilec, ki je v hišo prišel skozi terasna vrata, si je prilastil 4.000 evrov gotovine in zlatnino, vredno 2.500 evrov. V nedeljo, 23. oktobra, je vlomilec skozi varata terase vlomil v stanovanjsko hišo v Šempetru v Savinjski dolini. Ukradel je nekaj kosov zlatnine. V ponedeljek, 24. oktobra, pa je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Mislinji. Vlomilec je vanjo prišel skozi balkonska vrata. Podatkov o tem, kaj je odnesel, ni. Ukradel pnevmatike Velenje, 22. oktobra - V soboto so bili policisti obveščeni o vlomu v poslovne prosto- re na Koroški cesti. Neznanec je iz skladiščnega prostora odtujil pet kompletov rabljenih pnevmatik in lastniku povzročil za 1.500 evrov škode. Najprej hrup, potem pa izzivanje k pretepu Velenje, 23. oktobra - V nedeljo popoldan je prišlo do prepira v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu, kjer je eden od stanovalcev z obnovitvenimi deli povzročal hrup. Drugega je to motilo in želel ga je na to opozoriti. Prenovitelj pa njegovega opozorila ni sprejel, verbalno ga je napadel in izzival k pretepu. Policisti so mu napisali plačilni nalog. Ni bil vegetarijanec Vransko, 24. oktobra - Vlomilec, ki je v ponedeljek obiskal mesnico na Vranskem, najbrž ni vegetarijanec. Odnesel je več kilogramov svežega mesa in več suhomesnatih izdelkov. Mesnico je oškodoval za 800 evrov. > Zgodilo se je... od 28. 10. do 3. 11. - predsednik Slovenske demokratične zveze Velenje Franjo Bar-tolac je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade; - 29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelic iz Zagreba; - 31. oktober v Sloveniji praznujemo kot dan reformacije; gre za verski praznik slovenskih protestantov oziroma evangeličanov, ker pa je reformacija pustila začela pisti slovensko književnost in slovensko slovstvo, je to hkrati tudi praznik slovenske besede in s tem vsega slovenskega naroda; Primož Trubar, ki je bil vnet zagovornik refor- macije, je namreč tudi avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika; začetnik reformacije oziroma pobudnik za spremembe v življenju takratne katoliške cerkve je bil nemški duhovnik Martin Luther, ki je leta 1517 na vrata grajske cerkve v Wittenbergu nabil svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sprožil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope; - 31. oktobra praznujejo tudi bančniki in njihovi varčevalci, saj ta dan od leta 1924, ko so na zboru hranilnic v Milanu sprejeli tak sklep, velja za mednarodni dan varčevanja; - ob prevzemu oblasti v Šoštanju je imel šoštanjski Narodni svet poleg predsednika še 13 odbornikov; 1. novembra 1918 je Narodni svet prevzel občinsko upravo mesta Šoštanj kot začasna oblast; predsednik sveta dr. Mayer je začel uradovati kot župan, Narodni svet pa kot občinska uprava; mestna občina je tako prešla iz nemških v sloven- Velenjski grad (Foto Arhiv Muzeja Velenje) ske roke; ■ 1. novembra 1918 je Velenjčan dr. Karel Verstovšek podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo; ■ 1. novembra 1990 je naše kraje zajelo hudo neurje, ki je pustilo katastrofalne posledice zlasti v Zgornji Savinjski dolini; - 2. novembra 1971 so začeli pouk na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju; - 3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov svečano podpisana ustanovna listina Muzeja slovenskih premogovnikov; za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje še danes uspešno deluje. a Damijan Kljajič T Oven od 21. 3. do 20. 4. Nikar ne mislite, da bo vse tisto, kar vam v teh dneh ni všeč, hitro minilo. Ne bo, tudi zato, ker vi ne boste mogli najti razlogov za boljše počutje in dobro voljo. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v življenju. Ni jih malo in kar na več področjih si jih želite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse to bolj želje kot pa izvedljive rešitve. Vprašajte se raje, kaj je resnično krivo za nezadovoljstvo v vašem življenju. In tudi, kaj lahko spremenite sami, kaj pa je odvisno od drugih. Potem pa se korak za korakom lotite dela! Ali pa naredite korenit rez. Vi že veste, v čem je razlog, da se vam dogaja, kar se vam, le priznate si ga težko. Ö Bik od 21. 4. do 21. 5. Kdor čaka, dočaka. Končno se vam bo izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. Ne le, da boste spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da ste se odločili, da sami poskrbite za lepšo prihodnost, je mnogim zvenelo strašljivo. Sploh, ker je ideja, ki jo v teh dneh že uresničujete, precej divja. A bo šlo vse, kot si želite, iz dneva v dan boste napredovali. V komunikaciji boste imeli nemalo težav, ker boste preveč iskreni. Poskušajte kdaj resnico tudi malce zaviti v celofan. Dobro novico dobite v soboto, v nedeljo jo boste že unovčili. I Dvojčka od 22. 5 do 21. 6. Tisti, ki si boste privoščili krompirjeve počitnice, se res veselite naslednjih dni, saj so bili minuli precej naporni. Čas je, da izprežete, saj se vam telo že upira. Imunsko boste zelo občutljivi, zato pazite, da ne boste počitnic preležali v domači postelji. S partnerjem se bosta, če ne boste ukrepali, odtujila. Kljub temu, da se sploh vi zelo trudite zgladiti odnos, si imata vsak dan manj povedati. Po svoje partnerja razumete, saj veste, da je trenutno v zelo napetem obdobju. Po drugi strani pa veste, da že nekaj časa tudi vi sanjarite o drugem. Preveč sanjarjenja lahko škodi, saj vam jemlje energijo in megli pogled na resnične težave v življenju. © Rak od 22. 6. do 22. 7. V jesen ste zakorakali optimistično, a žal ta že bledi. Že v teh dneh vam bodo kar nekaj razočaranj pripravili tako prijatelji kot domači. Največ tisti, ki ste jim slepo zaupali. Še najhuje pa je, da ste zelo dobro varovano skrivnost v dobri veri, da vam bo celo pomagal, zaupali nekomu, ki je obljubil, da bo molčal. Pa ne bo. Ampak vam bo napravil celo zmedo s tem, ko bo povedal naprej, novico pa bo še zabelil po svoje. Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da boste zaradi tega izgubili velikega zaveznika, ki je bil doslej vaš iskreni prijatelj. Izgubljeno zaupanje si boste težko vrnili. Vseeno vsaj poskusite, ker boste imeli bolj mirno vest. Zdravje ne bo najboljše. Lev od 23. 7. do 22. 8. Letošnja jesen vam je prinesla nekaj dodatnih skrbi. Da bi jih reševali sproti pa vam bo žal zmanjkovalo moči. Poskrbite, da si boste vsaj med krompirjevimi počitnicami napolnili baterije. Tudi, če si jih ne boste mogli privoščiti, dobro izkoristite zaradi praznikov podaljšan vikend. Naspite se in se pomirite sami s seboj. Misli vam namreč že nekaj časa tako divjajo, da to ni dobro. Še nikoli niste znali reševati več zapletov naenkrat, zato si čim prej določite prioritete. Da boste dobili zagon, začnite z najlažjimi nalogami, potem pa prehajajte na zahtevnejše. Če boste ob tem našli še čas za ljubljeno osebo, vam bo vsak dan lažje. Tffp Devica od 23. 8. do 22. 9. Želeli si boste zamenjati okolje. Pa četudi le za dan ali dva. Že čez praznike boste imeli veliko priložnosti zato. Žal pa ne boste imeli prave volje. Zato je veliko vprašanje, ali boste res kam šli. Sorodniki pričakujejo vaš obisk, saj ga že čisto predolgo odlašate. Dobili bodo napačen občutek, da so sami storili kaj, kar ste jim zamerili. Če se boste prisilili in jih vendarle obiskali, vam ne bo žal. Izvedeli boste kar nekaj stvari, ki vam bodo odprle oči. Tudi na poslovnem področju, kjer očitno že nekaj časa stavite na napačnega konja. Glavobol bo tokrat povezan s stresom. Minil bo, ko se boste umirili. Tehtnica od 23.9. do 22.10. Veliko boste pričakovali od naslednjih dni, sploh tistih, ki jih želite preživeti daleč od doma. Jutri boste izvedeli, da vse ne bo šlo po vaših željah, ker bo enostavno premalo časa, da bi se vam vse, kar ste si želeli, tudi uresničilo. Zato vas čakajo krajše počitnice, kot ste mislili, a bodo te še lepše, kot ste upali. Zdravje vam bo te dni odlično služilo, za dobro voljo pa bo poskrbela oseba, ki je čisto premalo v vaši družbi, čeprav ste si z njo zelo naklonjeni. Veselilo vas bo, ko boste izvedeli, da bosta lahko v prihodnje ta več skupaj, že kmalu uresničila. Srečen dogodek za vso družino se bliža, vi pa boste močno na trnih. A le zato, ker si želite, da bi bil popoln. In tudi bo. Škorpijon od 23. 10. do 22. 11. V tem tednu bodite pripravljeni tako na dobro kot na slabo. Čeprav imate tudi kakšno čudno misel, se lahko upravičeno veselite obiska sorodnikov, ki ne živijo blizu vas. Praznike boste izkoristili tudi za dela v domu, ki ste jih že nekaj časa odlašali. Če bo med njimi tudi jesensko čiščenje omar, boste sicer opravili veliko delo, a zadovoljstva v tem ne boste našli. Bolje bi bilo, če bi počistili v glavi. Pomembne življenjske odločitve čisto preveč odlagate na prihodnost. Se sploh zavedate, da do konca leta manjka le še nekaj tednov? Priznajte, da ne. Pazite, da ne zamudite roka za neko uradno pritožbo. Napaka vas zna stati veliko živcev in denarja. Strelec od 23.11. do 21.12. Partner ne bo več vedel, kaj naj naredi, da bi vas zadovoljil. Tako hitro boste menjavali razpoloženje, da vam sploh ne bo znal slediti. Žal se bo v vas spet prikradla otožnost, ki je ne boste znali pojasniti. Ne boste imeli ne volje in ne energije, da bi se ukvarjali z ljudmi, najbolj srečni boste v svoji družbi. K sreči ne boste postali črnogledi, čeprav nimate najboljšega občutka o tem, kar se trenutno dogaja nekomu, ki vam je zelo blizu. Žal pa je daleč stran od doma. Če boste verjeli vanj, mu bo lažje. Če ga boste tudi podprli, mu bo uspelo. Če boste nanj prenašali svoj negativizem, pa se vas bo začel izogibati. V nedeljo boste veseli obiska, ki ga ne boste pričakovali. Kozorog od 22.12. do 20.1. Že nekaj časa si niste čisto na jasnem s svojimi čustvi. V družbi nekoga, ki ga zelo pogosto srečujete, se vse bolje počutite. Če boste iskreni, si boste priznali, da pogosto mislite nanj. Ne, nič ni narobe z vami. Oseba vam je pač pognala kri po žilah, vaš partner pa je pri tem že nekaj časa slabo uspešen. Rutina je začela ubijati vajino zvezo. V teh dneh se bosta tega začela zavedati oba. Ali bosta znala priti pred novo čer, ki vama jo je nastavilo življenje, pa je tokrat bolj odvisno od vas kot od partnerja. Čeprav se tega niti ne zavedate, ste vi tisti, ki je postavil visok zid med vama. Tudi zato, ker ste želeli preveč. In prehitro. Vodnar od 21.1. do 19.2. Veseli ste, da se oktober izteka, saj za vas letos ni bil najbolj uspešen. Po drugi strani pa se boste kar malce bali, kaj bo v vaše življenje prinesel november. Govorice, ki jih poslušate že nekaj tednov, bodo na začetku prihodnjega tedna dobile novo podobo in konkretno ime. Prizadeti boste, ker boste izvedeli med zadnjimi. In tudi zato, ker vam nadrejeni očitno ne zaupajo več. Morda vam bo prav to dalo energijo, da razmislite o novih poslovnih priložnostih. Ena od idej, ki jo kuhate že nekaj mesecev, ima dober potencial, da postane dober posel. Ne dopustite, da vam jo ukradejo, razvijajte jo v tajnosti. Zvezde vam bodo pomagale. K Ribi od 20. 2. do 20. 3. Na zunaj boste še sicer kazali zadovoljen obraz, v resnici pa bo v vas divjal vihar. Ne le, da vam v zasebnem življenju nič ne bo šlo tako kot želite, tudi v službi bo vsakdan bolj napeto. Občutek, da marsičesa neveste, se bo izkazal za pravilnega. Novice, ki bodo do vas prišle takoj po praznikih, ne bodo dobre. A bodo razlog več za to, da se boste začeli bolj zanašati nase in na svoje sposobnosti. Nekdo vam je pripravljen pomagati, pa ga doslej še niste prosili za pomoč. Sedaj ga boste. Od srede dalje boste postali bolj previdni, pa tudi bolj odločni, da za prihodnost več naredite tudi sami. ■ Četrtek, 27. oktobra Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»WAS 27. oktobra 2016 Petek, 28. oktobra Sobota, 29. oktobra Nedelja, 30. oktobra Ponedeljek, 31. oktobra Torek, 1. novembra Sreda, 2. novembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca: Poti do resnice 12.25 Moji, tvoji, najini, 1/17 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Dosje: JLA, ponovitev 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Brez meja, tv Lendava 15.55 Točka preloma, ponov. 16.25 Profil: Dr. Božidar Premrl 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Katere vrste so ogrožene 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Z menoj po mestu 18.10 Knjiga o džungli, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Globus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Evangeličanske duhovnice 00.40 Ugriznimo znanost: Katere vrste so ogrožene 01.05 Profil, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Vzdrževalec tekstilij, 2. del, dok. odd. 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.35 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Gobov golaž 08.35 Točka, glasb. odd. 08.35 Na lepše 10.15 Slovenski magazin 11.00 Zvezdana: Neizrekljiva bolečina 11.40 Dobro jutro 14.40 Posebna ponudba 15.30 So preventivne preiskave res potrebne?, dok. odd. 16.25 Čarokuhinja pri atu: Istra 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 4/14 18.00 Halo TV 19.05 Male sive celice: OŠ J. Dalmatina Krško in OŠ Gustava Šiliha Velenje, kviz 20.05 Odkrivamo Južno Ameriko - seks v velemestu, dok. ser. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.00 Sivolasi žigola, am. film 23.30 Slovenska jazz scena 00.20 Točka, glasb. odd. 01.10 Halo TV 02.05 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 07.00 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 09.55 10.25 11.25 11.40 12.40 12.55 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 24ur, ponov. Chuggington, ris. Zebra Zigbi, ris. Slonček Benjamin, nan. Hotel 13, nan. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. Survivor 24urzvečer Na čelu države, nan. Na kraju zločina, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogovor v studiu 11.05 Pop Corn: 2B, Side, Tanja Žagar 12.05 Videospot dneva 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! Taborniško leto se je pričelo 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: ans. Petka 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Strokovnjak svetuje: Kletvice in bonton 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Katere vrste so ogrožene Moji, tvoji, najini, 2/17 Dnevnik, vreme, šport Tarča Poročila Mostovi Hidak Biološka utvara - ekološka serijska pridelava, dok. odd. Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Piknik s torto, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabav. odd. Na lepše Brezno in nihalo, am. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. 05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 15.00 15.10 15.40 16.35 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 23.05 00.35 01.00 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Tesar, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.35 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Vetrnica: Gekon 08.05 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe 08.45 Točka, glasb. odd. 09.45 Bleščica, odd. o modi 10.30 Prisluhnimo tišini: Četrtina zaposlenih invalidov dela v invalid. podjetjih 11.00 Halo tv 11.50 Dobro jutro 14.05 Dober dan 15.05 O živalih in ljudeh, izob. odd. 15.40 Na vrtu, izob. odd. 16.20 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ. 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 5/14 18.00 Halo TV 19.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.20 Firbcologi 19.45 Infodrom 20.05 Proslava ob dnevu reformacije 21.05 Zmenki na slepo, gruzijski film 22.50 Polnočni klub: imam revmo - revma nima mene 00.00 Možganske vragolije Katherine Mills 00.45 Točka, glas. odd. 01.30 Halo TV 02.30 Zabavni kanal 05.45 Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.20 Zebra Zigbi, ris. 07.35 Slonček Benjamin, ris. 08.00 Hotel 13, dan. 08.15 Tv prodaja 08.30 Ana kuha 09.00 Dr. Oz, am. ser. 09.55 Tv prodaja 10.25 Ostani z menoj, nan. 11.25 Tv prodaja 11.40 Sestrske vezi, nan. 12.40 Tv prodaja 12.55 Ana kuha 13.30 Moja mama kuha bolje! 14.30 Ostani z menoj, nan. 15.30 Sestrske vezi, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.50 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Survivor 22.00 Survivor: Na robu preživetja 22.55 24ur zvečer 23.30 Eurojackpot 23.35 Občudovani, avstralski film 01.45 24ur zvečer, ponov. 02.20 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: ans. Petka 11.20 Videospot dneva 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 20 let Veselih Štajerk, 2. del koncerta 22.15 Videospot dneva 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 Videostrani, obvestila 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Juvi 07.05 Smrkci, ris. nan. 07.30 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Studio kriškraš: Taborniška žlica 08.20 Ribič Pepe, ponov. 08.40 Mulčki, ris. 08.45 Firbcologi 09.15 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice, kviz 10.10 Infodrom 10.20 Osvežilna fronta: Vozniški izpit 10.55 Od blizu, pogov. odd. 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.15 Ambienti 15.00 Svetle luči in veliki umi: Dunaj, 1/3 16.00 Zaljubljeni v življenje, izbor 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Zdravje Slovencev: Bolečina v ledveni hrbtenici, dok. odd. 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.35 Prevara, 9/10 22.35 Poročila, šport, vreme 23.05 Mamica, kanad. film 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.15 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.15 Dober dan 10.10 Za zadnjim vogalom ... je televizija 11.00 Čez planke: Spodnja Saška 11.55 Med valovi 12.20 Čarokuhinja pri atu: Istra 12.55 10 domačih 13.40 Zaključna prireditev 51. Festivala Borštnikovega srečanja, posn. iz Sng Maribor 15.00 Pogovor z Daretom Valičem, dobitnikom Borštnikovega prstana 15.10 Perpetuum Jazzile - The show 16.30 Zakaj revščina: Solarne mame, dok. ser. 17.30 Doktor Martin (VII.), 1/8 18.25 Možganske vragolije Katherine Mills 19.20 Infodrom 19.30 Osvežilna fronta: Vozniški izpit 20.05 Velika laž, franc. film 21.30 Bučke, satir. inf. parodija 21.50 Zvezdana 22.35 Judo: svetovni pokal, posn. iz Abu Dabija 23.25 Aritmija, ponov. 23.55 Aritmični koncert - Borghesia 01.30 Bleščica, odd. o modi 02.00 Zabavni kanal 04.30 Judo: svetovni pokal, posn. iz Abu Dabija 05.15 10 domačih, ponov. 05.45 pop 24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Čebelica Maja, ris. Tačke na patrulji, ris. Telebajski, ris. Turbo, ris. Fun with Flupe, ris. Pravljična šola, ris. Trgovinica za živali, ris. Mia in jaz, ris. Divja brata Kratt, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Čudežna ur Yo Kai, ris. Tv prodaja Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja Glavna sestra Hawthorne, nan. Zdravnica malega mesta, nan. Ameriška super varuška, am. ser. Survivor, ponov. Survivor, ponov. Survivor, ponov. 24ur vreme 24ur Misija: Nemogoče - protokol Duh, am. film Tovarna, am. film Šerifova pravica, nan. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.15 08.40 08.45 08.50 09.15 09.40 10.10 10.35 10.35 10.50 11.50 12.55 13.10 14.05 15.00 15.55 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 22.30 00.30 01.20 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.45 Ustvarjalne iskrice (175), Čarovniška zabava 10.05 Napovedujemo 10.10 Videospot dneva 10.15 20 let Veselih Štajerk, 2. del koncerta 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike 18.35 Videospot dneva 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2427. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Big band Slovenske vojske z Vlatkom Stefanovskim 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Minka, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Kioka, ris. 07.35 Liki, ris. 07.40 Fletni Gaji, ris. 07.50 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.00 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 08.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.15 Medo in Mica, ris. 08.20 Peter Zajec, ris. 08.35 Tilka in prijatelji, ris. 08.45 Traktor Tom, ris. 08.55 Pujsa Pepa, ris. 09.00 Zu, ris. 09.15 Robotki, ris. 09.25 Knjiga o džungli, ris. 09.35 Smrkci, ris. 10.00 Bacek Jon, ris. 10.10 Med odmorom, 9/13 10.50 Živim lepše, dok. odd. 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Prek smrti v vstajenje 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 15.05 Rožnati panter vrača udarec, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Tilka in prijatelji, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Princ na belem konju, 1/3 20.40 Intervju: Dr. Verica Trstenjak 21.30 Brez zavor - smrtonosna kultura naglice, dok. odd. 22.55 Poročila, šport, vreme 23.20 Trubar in glasba 00.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, ponov. 01.20 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip, ponov. 07.15 Glasbena matineja 08.40 Posebna ponudba 09.35 Za zadnjim vogalom . je nova zvezda 10.30 Čez planke: Ciper 11.30 Žogarija 12.00 Zaljubljeni v življenje: Izbor receptov 13.05 Hillary Clinton - ženska na prelomnici, dok. odd. 13.55 Donald Trump, predsedniški vajenec, dok. odd. 15.05 Zvezdana 16.00 Zdravje Slovencev: Bolečina v ledveni hrbtenici, dok. odd. 16.30 Ambienti 16.55 Doktor Martin (VII.), 2/8 17.50 Avtomobilnost 18.30 Judo: svetovni pokal, posn. iz Abu Dabija 19.20 Z glasbo in s plesom, dok. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Svetle luči in veliki umi: Pariz, 2/3 20.50 Žrebanje Super Lota 21.00 Zapuščina (I.), 7/10 22.00 Bučke, satir. inform. p 22.20 Eni in drugi, franc. film 01.15 Vikend paket, ponov. 02.35 Zabavni kanal 05.10 Judo: svetovni pokal, posn. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15 Čebelica Maja, ris. 07.40 Tačke na patrulji, ris. 08.05 Telebajski, ris. 08.15 Turbo, ris. 08.40 Fun with Flupe, ris. 08.45 Pravljična šola, ris. 08.50 Trgovinica za živali, ris. 09.15 Mia in jaz, ris. 09.40 Divja brata Kratt, ris. 10.05 Čudežna ura Yo Kai, ris. 10.30 Tv prodaja 10.45 Naša mala klinika, nan. 11.35 Naša mala klinika, nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Glavna sestra Hawthorne, nan. 13.40 Pod krinko!, am. film 15.30 Survivor: Na robu preživetja 16.25 Dan najlepših sanj 17.55 Štartaj, Slovenija! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Slovenija ima talent 22.10 Skrivno življenje čebel, am. film 00.25 Šerifova pravica, nan. 01.20 Zvoki noči © 09.00 09.40 10.05 10.10 10.30 10.35 11.00 13.15 14.15 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.20 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 00.20 06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 08.40 NaGlas! 09.00 Pot, dok. sprehod po Trubarjevih krajih 09.45 Duhovni utrip 10.00 Dan reformacije, prenos prazničnega bogoslužja iz Moravskih Toplic 11.00 Z vrta na mizo 11.40 10 domačih 12.25 Vem!, kviz 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Sveto in svet: Evangeličanske duhovnice 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Mulčki, ris. 15.40 Firbcologi 16.20 Z glasbo in s plesom - Trubar in glasba 16.45 Cvetje v jeseni, Orkester Mandolina Ljubljana 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Zajček Belko, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Heretik, slovenski tv film 21.45 Poročila, šport, vreme 22.05 Platforma: Dialog s sliko -sodobne slovenske slikarke 22.40 Operni večer 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, ponov. 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Tesar, 2. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi grejis. 07.35 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fifi in cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Med odmorom - grozljiva zgodba za noč čarovnic 08.25 Princ Ki-ki-do: Skodelica čaja 08.35 Danov Dinosvet 09.00 Bela gospa, celoveč. film 10.30 Kulturni vrhovi: Sveta Trojica nad Vrhniko 11.00 Točka, glasb. odd. 12.00 Dobro jutro 13.40 Duhovni utrip 14.10 Polnočni klub: Imam revmo - revma nima mene! 15.35 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 17.15 Cikcakasti Nono, franc. film 18.50 Neli in Cezar, ris. 18.55 Robotki, ris. 19.10 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.20 Sara in Raček, ris. 19.25 Studio kriškraš: Taborniška žlica 20.00 Zadnji tango v Halifaxu, 1/6 21.00 Jan Hus, 1/2 23.05 Spomini: Janko Heberle, 1. del 22.25 Spomini: Janez Winkler, 3. del, pogov. odd. 00.30 Babičino stanovanje, dok. odd. 02.15 Halo TV 03.00 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Chuggington, ris. Čebelica Maja, ris. Slonček Benjamin, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. Vloga za Emo, slovenski film Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Morilci, am. film Na čelu države, nan. Na kraju zločina, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. Zvoki noči 06. 0 07.00 07.10 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 09.55 10.25 11.25 11.40 12.40 12.55 14.00 15.05 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.50 23.45 00.40 01.30 © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo Miš maš 2426. VTV magazin Kultura, informativna oddaja 2427. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Aktualno: pogovor z županom MO Velenje Bojanom Kontičem Moja dežela lepa in gostoljubna, posnetek prireditve v Radencih Županja z vami, Marjana Cigala županja občine Dravograd Kuninjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (174), Čarovniški klobuk in palica Nanovo, Uredi študentsko birokracijo Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Petka Napovedujemo Pop Corn: : 2B, Side, Tanja Žagar Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Dnevnikov izbor Dobro jutro Avgust Ipavec in Barve zelenega smaragda, uvodne besede Vem!, kviz Obzorja duha: Prek smrti v vstajenje Moji, tvoji, najini, 3/17 Dnevnik, šport, vreme Mostovi Hidak Kaj govoriš?=So vakeres? Nevidni Ivor, ris. film Neli in Cezar, ris. Studio kriškraš: Taborniška žlica Ribič Pepe Profil: Dr. Borut Telban Poročila, šport, vreme Nevidni spomeniki, dok. odd. Novice Bacek Jon, ris. Pavle, ris. Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Doktorica Fosterjeva, 1/5 Memento mori, dok. film Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Franc Kralj Profil: Dr. Borut Telban Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. 06.25 07.00 08.55 11.15 11.45 12.25 13.00 13.30 14.35 15.05 15.30 15.40 16.00 16.25 17.00 17.20 17.55 18.00 18.10 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.15 01.00 01.25 01.50 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Mesar, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.35 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Ježeva jesen, ris. film 08.25 Pasavec, dok. anim. odd. 08.35 Danov Dinosvet, nan. 09.00 Bučko in Bill, franc. film 10.35 Žogarija 11.00 Zdravje Slovencev: Bolečina v ledveni hrbtenici, dok. odd. 11.25 Kulturni vrhovi: Sv. Primož nad Kamnikom, dok. odd. 12.15 Točka, glasb. odd. 13.20 Dobro jutro, izbor 15.35 Vse je mogoče 17.30 Ne dava se, am. film 19.05 Robotki, ris. 19.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.30 Sara in Raček, ris. 19.35 Čarlijev cirkus, otr. ser. 19.45 Za devetimi gorami, pravljica za otroke 19.50 Opus 1, plesna miniatura 20.05 Nesmrtnik, dok. odd. 20.55 Jan Hus, 2/2 22.55 Kakor zaljubljenec, franc. film 00.45 Točka, glasb. odd. 01.30 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Slonček Benjamin, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. Morilci, am. film Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Preverjeno Na čelu države, nan. Na kraju zločina, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. Preverjeno, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 09.55 10.25 11.25 11.40 12.40 12.55 14.00 15.05 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.55 23.50 00.40 01.40 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, hokej 09.40 Ustvarjalne iskrice (133), Hranilnik prašiček 10.00 Napovedujemo 10.05 2427. VTV magazin, regionalni informativni program 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Videospot dneva 10.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2016 (1) 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Praznični pogovor: GEZA FILO, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji 21.00 Jesen življenja, skupina Vingosi iz Vinske gore 21.35 Iz glasbenega arhiva: Akustika 2014 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Vremenska napoved jeseni 09.40 Miš maš, naredi svoj tangram 10.20 Napovedujemo 10.25 Praznični pogovor: GEZA FILO, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikini studio 2016 /2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Moja dežela lepa in gostoljubna, posnetek prireditve v Radencih 22.20 Videospot dneva 22.25 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 22.55 Ne utihni stari mlin 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 05.35 Kultura 05.40 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Platforma: Dialog s sliko 12.25 Moji, tvoji, najini, 4/17 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Dr. Verica Trstenjak 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil: Dr. Franc Križnar 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Ne zapusti me, franc. film 21.35 Kino Fokus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 1916, irska dok. odd. 00.40 Turbulenca, svet. odd. 01.20 Profil: Dr. Franc Križnar 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, ponov. 03.05 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Mesar, 2. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.30 Timi grejis. 07.40 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Peter Zajec, ris. 08.25 Zvitorepec, anim. film 08.35 Danov Dinosvet, nan. 09.00 Loti in skrivnost mesečevega kamna, estonski film 10.25 Kulturni vrhovi: Gospa Sveta, dok. film 11.00 Točka, glasb. odd. 11.45 eRTeVe 12.15 10 domačih 13.00 Dobro jutro 15.20 Dober dan 16.25 Vikend paket 17.50 Rokomet, Slovenija : Švica, kvalif. za EP 2018 (M), prenos iz Velenja 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca; glasba skozi čas: Dunajska klasika, 2. del, 4/8 20.50 Od blizu, pogov. odd. 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Popšop 23.00 Aritmični koncert 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Rokomet, Slovenija : Švica, kvalif. za EP 2018 (M), posn. iz Velenja 02.40 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Čebelica Maja, ris. Slonček Benjamin, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Princesa in poni, am. film Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Survior 24ur zvečer Na čelu države, nan. Na kraju zločina, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.10 07.35 08.00 08.25 08.40 09.35 10.05 11.05 11.20 12.20 12.35 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro Jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Jesen življenja, skupina Vingosi iz Vinske gore 10.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin studio 2016 /3 18.35 Ustvarjalne iskrice (176) 18.55 Regionalne novice 2 19.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Tabu, Mary Rose 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 21 2J. oktobra 2016 «»SÜAS PRIREDITVE KNJIŽNI kotiček G kdaj • kje • kaj CERAR, Miro: Osnove demokracije od - Odrasli / 32 - Politika Aktualni premier Miro Cerar je 2009 izdal knjigo z naslovom Osnove demokracije. Delo je prejelo priznanje zlata hruška, ki ga podeljuje center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, in sicer kot najboljše izvirno poučno delo tistega leta. In to ne brez razloga. Knjiga je dejansko zelo dobra in vredna branja. Na razumljiv in preprost način, objektivno in brez kakršnega koli političnega podtona razloži Vdom mkajpü tu? osnovne pojme v državi in politiki. Poleg tega je opremljena z duhovitimi in proni-cljivimi ilustracijami Izarja Lunačka. Pred leti so jo osnovnošolci višjih razredov dobili kot darilo ob opravljeni bralni znački. Premier Cerar odlično obvlada teorijo. Še več, zna jo predstaviti na razumljiv in zanimiv način, kar ni pogosto. Pojem demokracija je simpatično razložen z nogometom: Na igrišču je deset otrok, ki se morajo odločiti, kaj se bodo igrali. Skrivalnice ali nogomet? Če o tem odloči eden od otrok (recimo najmočnejši, ki se ga drugi bojijo), potem je to avtokracija. Demokracija pa je odločitev, ki jo sprejme večina otrok. Ker je demokracija pogosto uporabljena, a v mnogih pomenih in kontekstih različno razumljena beseda, knjiga postopoma, od prvih pojmov do konkretnih oblik vsakdana razloži demokracijo kot obliko družbene ureditve, kakšne so njene prednosti in zakaj je v primerjavi z drugimi ureditvami najbližja sodobnemu pojmovanju človekovih pravic. Za otroke in starše! KLEVIŠAR, Metka: V dom, zakaj pa ne? od - Odrasli / 36 - Socialno delo Metka Klevišar je zdravnica, ki je do upokojitve delala na Onkološkem inštitutu. Sodelovala je pri ustanavljanju Karitas, pozneje tudi Slovenskega društva Hospic. Morda je manj znano, da že od začetka študijskih let živi z boleznijo. Številni jo poznajo po njenih že objavljenih knjigah in kolumnah. Metka Klevišar je v vseh življenjskih okoliščinah odprt in razmišljujoči duh. V času, ko nas moderni življenjski slog vodi v vse večjo osamo, nas vodi k odnosom - k medsebojnemu in dejavnemu odnosu do življenja. V vsaki starosti in situaciji - tudi, ko je treba razmišljati o odhodu v dom. Avtorica nas od povsem konkretnih vprašanj vodi do poglobljenega razmišljanja o tem, kako se v družbi, ki ceni mladost, zdravje, storilnost in akcijo, vendarle lahko pripravimo na starost. Zapisi temeljijo na osebnih izkušnjah avtorice in na izkušnjah njenih mnogih sogovornikov. Prinašajo dragoce- na izhodišča vsem, ki razmišljajo o odhodu v dom. Vendar so več kot to: pravzaprav so razmišljanje o umetnosti življenja - o koristnosti temeljnega življenjskega realizma, a hkrati zavezanosti svobodi, o umetnosti izpuščanja in sprejemanja, a tudi dejavne udeleženosti pri življenju v vsej njegovi razsežnosti. PLANTAN, Uroš in Veronika: Starodavna umetnost zdravljenja: tradicionalna evropska medicina od - Odrasli / 615.8 - Alternativno zdravljenje V najnovejši knjigi avtorja Veronika Plantan in mag. Uroš Plantan predstavljata model tradicionalne medicine, ki pove, zakaj zbolimo in kako ozdravimo. Avtorja na izviren način prepletata stara, skoraj pozabljena znanja o življenju in v vsakem stavku se zrcali njuna pronicljivost, ker znata odstreti tančice do srži življenja. Na nenavaden, svež in ponekod presenetljiv način. Knjiga razkriva starodavna znanja naših prednikov in kot avtorja poudarita, nista odkrila nič novega, le skozi dolgoletne izkušnje sta potegnila rdečo nit iz znanj danes povsem prezrtih velikanov umetnosti zdravljenja, Hipokrata, Dioscorida, Cel-susa, Galena, Avicene, Hildegarde, Para-celsusa, Mesmerja, Hufelanda, Culpeper-ja. Knjiga je rezultat njunega dela, raziskovanja, opazovanja in zdravljenja ljudi, še posebej na njuni kliniki, ki sta jo ustanovila v Egiptu. Ne gre torej za teoretični zgodovinski pregled, gre za uporabni priročnik, ki marsikomu utegne rešiti življenje, tako kot je njuno znanje rešilo življenje mnogih. VOJNOVIČ, Goran: Figa od - Odrasli / 821.163.6 - Slovenski družbeni roman Vojnovicev tretji roman je presunljiva in prepletena družinska zgodba treh generacij, ki se vsaka zase utaplja v znoju lastnih zaljubljenosti, zavajanj, zakonskih zvestob, zablod, zamer ter zavračanj in tako, s tihim in neizrekljivim glasom, pušča usodne brazde na ljudeh, ki za razumevanje svoje nemirne notranjosti iščejo stik z njimi. Brazde, ki naposled veliko razgalijo, toda zaradi tega ni olajšanja. Vsaj ne po pričakovanjih. Zgodbo pripoveduje Jadran, sin tretje generacije, ki je postavljen pred na videz nerešljivo uganko, zakaj je iz varnega zavetja odnosa, spletenega iz srednješolske vročice hormonov, odšla Anja, s katero ima otroka Marka. Odgovora ni na dlani, zato se Jadran, da bi vsaj poskusil razumeti, kaj se dogaja, poda na pot, ki se začne z dedkom Aleksandrom, vzporedno se vije babičina pot, pa o Jadranovi mami Vesni, ki se je poročila z Bosancem Safetom, ki je v času, ko se je razpadla skupna država, brez pojasnila izginil. Njegova prihodnost, tako misli, je mogoča samo prek preteklosti, toda, ko koščke družinske sestavljanke postavi na ustrezno mesto, ko na trdnih vejah dedkove fige nabira sadeže spoznanja, se zave, da živobarvna slika, ustvarjena iz spominov, ni zemljevid, s pomočjo katerega bi lahko hodil naprej. Figa od nekdaj stoji. Pod figo je klopca. Po figi se pleza. Toda tam zunaj, onkraj meja, teče življenje. a bzj VELENJE Četrtek, 27. oktober 10.00 Ljudska univerza Velenje Pogledi skozi okno 13.00 Ljudska univerza Velenje Slovenščina malo drugače za priseljenske družine 15.00 Ljudska univerza Velenje Urica ustvarjanja z Admiro 16.00 Pekarna v Starem Velenju Horror house (Hiša groze) 16.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 17.00 Atrij OŠ Šalek - Čutni vrt Barvita jesen v vrtu, čutenja Čutnega vrta 18.00 Titov trg, pri spomeniku Onemele puške Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve 18.00 Glasbena šola Velenje, modra dvorana Predstavitev monografije Aci Bertoncelj 19.00 Knjižnica Velenje, preddverje Slovesnost ob dnevu reformacije 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Oleg Maršev, klavirski recital 21.00 eMCe plac Jinjer, God Scard, Decage, metal koncert Petek, 28. oktober 9.00 Ljudska univerza Velenje Facebook, osvajanje družabnega spletnega omrežja 16.00 Pekarna v Starem Velenju Horror house (Hiša groze) 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Avtizem, predavanje Klare Štravs 17.00 Velenjski grad Literarni večer: Sem, kar sem bil ... 17.30 Vila Rožle Otroška kavarna Buče, buče . 18.00 Klub eMCe plac Free shop, izmenjava oblačil, nakita in ostalih stvari A JE TO: PAT IN MAT Pat a Mat ve filmu, animirana družinska komedija brez besedila, 80 minut (Češka) Režija: Marek Beneš Petek, 28. 10., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 29. 10., ob 18.30 -mala dvorana Nedelja, 30.10., ob 16.00 -otroška matineja Ponedeljek, 31. 10., ob 18.00 -počitniški kino JACK REACHER: NIKOLI SE NE VRNI Jack Reacher: Never Go Back, akcijska pustolovščina, 118 minut (ZDA) Režija: Edward Zwick Igrajo: Tom Cruise, Cobie Smulders, Aldis Hodge, Danika Yarosh, Robert Kne-pper, idr. Petek, 28. 10., ob 20.30 Sobota, 29. 10., ob 18.00 RAČUNOVODJA The Accountant, triler, 128 minut (ZDA) Režija: Gavin O'Connor Igrajo: Ben Affleck, J.K. Simmons, Anna 21.00 Havana bar Velenje Disco night 22.00 Klub eMCe plac RGB series, elektronska glasba Sobota, 29. oktober 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig 9.00 Dvorana Centra Nova 7. Numifil 2016, sejem filatelije in numizmatike 10.30 Galerija Velenje Galerijske sobotnice - pravljica TeVe Medo 16.00 Pekarna v Starem Velenju Horror house (Hiša groze) 18.00 KAC, Efenkova 61 b PaLACENka party 20.00 Dvorana Centra Nova Quintet Piazzolleky (Abonma Klub (1), A la carte in izven) 20.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Svečani zaključni koncert 3. mednarodnega klavirskega tekmovanja Aci Bertoncelj 21.00 Klub eMCe plac SSK pekoče perutničke Nedelja, 30. oktober 16.00 Pekarna v Starem Velenju Horror house (Hiša groze) Ponedeljek, 31. oktober 16.00 Pekarna v Starem Velenju Horror house (Hiša groze) 21.00 Klub eMCe plac Halloween disco night 21.00 Havana bar Velenje Tradicionalni Halloween party Torek, 1. november 9.00 Stari trg Velenje Zeliščarovnije pod kostanjem 19.00 eMCe plac Ready, Set... SCREAM! Horror MOVIE NIGHT, noč grozljivk Sreda, 2. november 9.00 Mladinski center Velenje Kendrick, Jon Bernthal, John Lithgow, idr. Petek, 28. 10., ob 18.00 Nedelja, 30.10., ob 20.30 OUIJA: IZVOR ZLA Ouija: Origin of Evil, grozljivka, 99 min. (ZDA) Režija: Mike Flanagan Igrajo: Henry Thomas, Elizabeth Reaser, Parker Mack,Sam Anderson, Kate Sie-geli, idr. Sobota, 29. 10., ob 20.30 Nedelja, 30. 10., ob 18.00 Ponedeljek, 31. 10., ob 22.00 -počitniški kino ob dnevu čarovnic KLUB El Club, drama, 98 minut (Čile) Režija: Pablo Larrain Igrajo: Alfredo Castro, Roberto Farias, Antonia Zegers, Jaime Vadell, Alejandro Goic,idr. Petek, 28. 10., ob 20.00 -mala dvorana Sobota, 29. 10., ob 20.00 -mala dvorana Nedelja, 30. 10., ob 19.00 -mala dvorana Jesenska risanka, delavnica animiranega filma 9.00 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6, Velenje Logične počitnice, delavnice 9.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija Počitniške aktivnosti za otroke 10.00 Vila Rožle Rožle se potepa, jesenske počitnice 10.30 Galerija Velenje Video eksperiment s pametnim telefonom, počitniška delavnica 17.00 eMCe plac Kostanj ob Jam Sešnu 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ples čarovnic, buč in duhov 18.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija Ko ženska podpira druge ženske, podpira sebe, pogovorni večer za ženske 18.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma Slovenija : Švica ŠOŠTANJ Četrtek, 27. oktober 13.00 Vila Mayer, Muzej Velenje Vila Podstrešnica, likovna delavnica 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom Sobota, 29. oktober 10.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma ekipe U17 Elektra : Keleja 19.00 Športna dvorana Šoštanj Članska tekma Elektra : Grosuplje Ponedeljek, 31. oktober 18.00 Ribiški dom Redni tedenski bridge turnir Sreda, 2. november 13.00 Središče za samostojno učenje Prednosti in slabosti družbenih omrežij - računalništvo 14.00 Središče za samostojno učenje ČUDEŽNI SVET BELLE BROWN This Beautiful Fantastic, romantična komedija, 100 minut, (VB, ZDA) Režija: Simon Aboud Igrajo: Jessica Brown Findlay, Andrew Scott, Jeremy Irvine, Tom Wilkinson, Anna Chancellor, idr. Ponedeljek, 31. 10., ob 20.00 - filmsko gledališče KUBO IN DVE STRUNI Kubo and the Two Strings, sinhronizirana animirana družinska avantura, 101 minuta (ZDA, Japonska) Režija: Travis Knight Slovenski glasovi: Lucija Grm, Maks Do-linšek, Dani Bavec, Iztok Valič, Vesna Ravnikar, Jernej Kuntner, Igor Potočnik, Saša Pavlin Stosic, Vita Suhadolc,idr. Sreda, 2. 11., ob 18.00 - počitniški kino NIKA Slovenski mladinski film, 91 minut Režija: Slobodan Maksimovic Igrajo: Ylenia Mahnič, Marjuta Slamič, 21 Slovenščina za priseljenke - učenje slovenščine ŠMARTNO OB PAKI Petek, 28. oktober Hiša mladih, Razstava ptic, Društvo za varstvo in vzgojo ptic 20.00 Marof, Grozljivi filmski večer - Heloween Sobota, 29. oktober 13.00 dvorana GD Šmartno ob Paki Srečanje starejših občanov, Občina Šmartno ob Paki 16.00 pod kozolcem pri MC Motomartinovanje pod kozolcem Ponedeljek, 31. oktober 10.00 pri Lovskem domu v Skornem Tradicionalno »Spominsko srečanje«, Krajevna organizacija ZB 19.00 Hiša mladih Poslanska Torek, 1. november, 8.00 Centralni spomenik žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki Komemoracija ob Dnevu mrtvih, Občina Šmartno ob Paki in Krajevna organizacija ZB Lunine mene 1. okrobra, ob 2:11 -prazna luna - mlaj Benjamin Krnetic', Nenad Tokalic, Sebastian Cavazza, Gašper Tič, Primož Pirnat, Borut Veselko, Gojmir Lešnjak Gojc, Zala Duric Ribič, Demetra Malalan idr. Sreda, 2. 11., ob 20.00 - počitniški kino ŠTORKLJE, 3D Storks, sinhronizirana animirana družinska komedija, 90 minut, (ZDA) Režija: Nicholas Stoller, Doug Sweetland Slovenski glasovi: Srdjan Milovanovic', Saša Pavlin Stošic', Sebastian Cavazza, Uroš Smolej, Iztok Jereb, idr. Četrtek, 3. 11., ob 18.00 - počitniški kino INFERNO Kriminalka, triler, 121 minut (ZDA, Japonska, Turčija, Madžarska) Režija: Ron Howard Igrajo: Tom Hanks, Felicity Jones, Omar Sy, Irrfan Khan, Ben Foster, Sidse Babett Knudsen, idr. Četrtek, 3. 11., ob 20.00 - počitniški kino 7. Numifil in nova poštna znamka Velenje, 29. oktobra - V soboto od 9. do 13. ure bo v dvorani Centra Nova potekalo 7. srečanje Numifil. Numizmatičen, filatelističen in kartofilski sejem sodi v tradicionalno sejemsko ponudbo Velenja. Festival Velenje je za Numifil pripravil osebno znamko z motivom prenovljene Velenjske promenade. Pošta Slovenije bo na sejmu poskrbela tudi za priložnostni poštni žig. a bš www.nascas.si Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve in proslava ob dnevu reformacije Velenje - Mestna občina Velenje pripravlja v četrtek, 27. oktobra, dve slovesnosti. Ob 18. uri bomo pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu pripravili slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. Slavnostni govornik na prireditvi bo podžupan Mestne občine Velenje Peter Der-mol. Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Antona Aškerca. V okviru spominske slovesnosti bodo položili cvetje k osrednjemu spomeniku žrtvam fašističnega nasilja v Šaleški dolini Onemele puške. Ob 19. uri pa v Knjižnici Velenje pripravljajo proslavo ob dnevu reformacije. Slavnostna govornica bo direktorica Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger. Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda. Literarni večer ob dnevu reformacije Velenje, 28. oktobra - Šaleško literarno društvo Hotenja in Muzej Velenje jutri ob 17. uri na Velenjskem gradu pripravljata literarni večer, ki so ga naslovili »Sem, ker sem bil ...« Člani društva bodo brali dela sodobnih slovenskih pesnikov 20. stoletja na temo vere in poezije ob dnevu reformacije. a bš CITY CENTER Celje • Četrtek,27.10., Biotržnica • Petek, 28.10., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja,30.10.,11.00 Nedeljska džungelska dogodivščina • 13.00 ,Lutkovna predstava Ribič in njegova žena v izvedbi gledališča Makarenko • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ■ Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»^AS 27. oktobra 2016 Nagradna križanka Jeruzalem Ormož ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA, ki se bosta izvajala v prostorih MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE (Eefenkova 61, Velenje). Tečaj bo vodila gospa Darja Fišer. Predhodne prijave na: Telefon: 03/897 44 74 GSM: 041/389 554 e-mail: mdgn.velenje@t-2.si Vabljeni! Nagrajenci nagradne križanke »Gora Oljka«, objavljene v tedniku Naš čas, 13. oktobra 2016 so: Jasna Gruden, Slatina 13 a, 3327 Šmartno ob Paki, Ivana Drev, Lokovica 143 b, 3325 Šoštanj, Vanda Anžič, Kardeljev trg 4, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrado pa prevzeli v domu na Gori Oljki. Mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje J Krvavice in pečen ice J Domače kislo zelje kmetije Jevšnik J Meso slovenskega porekla Tif3Qfi(ISEE0B(2BS Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto. KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 17. do 23. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodrijah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 17. oktobra do 23. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3, alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 it a in o vi: m:\.ii: IV^ # * t m J ' VINSKI MOŠT JERUZALEM ORMOŽ Poizkusite prve sadove vinogradov P&F Jeruzalem, Vinarja leta 2016. Vinski mošt vas bo navdušil z aromatiko, polnostjo okusa in lahkotnostjo. Vinski mošt Jeruzalem Ormož bazira na aromatičnih sortah, kot je muškat ottonel, ki je tudi osnova za priljubljeno muškatno penino. Odlikuje ga sladek a svež okus, ta pa je nepogrešljiva spremljava k kostanjevim jedem, sladicam, kot je jabolčni zavitek, obenem pa je tudi odlična samostojna poslastica. Polepšajte si jesen z Vinskim moštom Jeruzalem Ormož! www.jeruzalem-ormoz.com Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jeruzalem Ormož«, najkasneje do ponedeljka 7. novembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. *- Gost oddaje Zdravniški nasveti: Franc Kramer, dr. med., urolog iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: inkontinenca ČETRTEK, 27. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 28. oktobra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 29. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 30. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 31. oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 1. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 2. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu 17. do 23. oktobra od niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 17. do 23. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 23 27. oktobra 2016 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 mali OGLASI RAZNO DVE zimski pnevmatiki Continental, dim. 205/55 R16 94H XL, DOT 3913, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 551 202 JEKLENA platišča 15 col (4 kom) za BMW z original okrasnimi pokrovi prodam. Gsm: 041 518 907 PRIDELKI BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415 HLEVSKI gnoj, seno v kockah, jabolč-nik, domači kis, borovničevec, me-denovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371 ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 30. 10. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TRI čb bikce, stare od 1. do 3. tednov, prodam skupaj ali posamezno. Cena po dogovoru. Gsm: 041 358 852 ali 041 954 055, Marko NEPREMIČNINE STANOVANJE, 58 m2, adaptirano 2011, delno opremljeno, prodamo. Gsm: 041 346 828 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 29. in 30. 10. - Para Kamche-va, dr. dent. med. 31. 10. in 1. 11. - Nataša Nedič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Bahor Frančiška, roj. 1938, Velenje, Šercerjeva cesta 13; Krajnc Kristina, roj. 1924, Velenje, Koželjskega ulica 5; Terček Milena, roj. 1939, Velenje, Jenkova cesta 5. habit nepremičnine Hoblt, d.o.o, KoroSka 48, Veli tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, SONČNI PARK, 228 m2, zgrajena l.1982, 352 m2 zemljišča, ER: D (60-105 kWh/m2a), 130.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, CENTER, 77.1 m2, zgrajeno l. 1961, 1/12 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a), 76.000 € UNIFOREST PRODAJALNA t. Gozdarska sekira ■ BIZOVIČAR 1,50 kg / |23 06 € REDNA CENA: 25,62 € Olje HUSQVARNA XP SYNTHETIC 15 99 € REDNA CENA: 19,99 € vec na IIV« I I ■ I ■ www.habit.si red pfanns:^ H/\)X pewrag" Riši! NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG. PAN TIM d.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO >V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Profesionalno In s plototo poskrbimo za vsa potrebno ob boleči Izgubi vailh najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila draga nečakinja JELKA STROPNIK iz Šaleka 89, Velenje 2. 7. 1971 - 20. 10. 2016 Ob zelo boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sodelavkam, še posebej Brigiti in Zdenki, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala gospodu župniku Mateju iz Šaleka za opravljen obred, pevcem in trobentaču ter govornikoma. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste nam kakor koli pomagali. Žalujoči vsi njeni Ni res, da si odšel -nikoli ne bo! Ujet v najini srci, z najlepšimi spomini, boš vsak najin korak spremljal v tišini. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prerano se je poslovil zlati mož in oče SLAVKO PETELINŠEK 5. 8. 1950 - 11. 10. 2016 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam nudili pomoč, bližino in sočutje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. žena Marjana, hči Tatjana Naš čas, 27. 10. 2016, barve: CM K, stran 24 Krompirjeve počitnice vabijo Čeprav bodo kratke, bodo (lahko) tudi sladke - Od ustvarjalnih delavnci do športa in kino predstav Velenje, 28. oktobra - Le še danes in jutri morajo šolarji in dijaki v šolo, potem pa se zanje začnejo prve letošnje kratke počitnice, ki jih imenujemo tudi krompirjeve. Te so tokrat združene z dvema prazničnima dnevoma, zato bodo tisti, ki bodo poskušali mladim polepšati počitniške dni, aktivnosti pripravljali le za tri dni, od srede do petka prihodnji teden. Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje tokrat dejavnosti pripravljajo za otroke in mladino in vseh treh šaleških občin, saj so se v Šmartnem ob Paki in Šoštanju odločili, da teh tokrat ne bodo pripravljali. V Velenju bodo imeli možnost izbire tudi vsi, ki so navdušeni za športom. Zanje počitniške aktivnosti pripravlja občinska Športna zveza. Jutri »Buče, buče ...« V vili Rožle v Sončnem parku bodo za začetek kratkih počitnic že jutri pripravili delavnico Buče, buče ... V njej bodo obudili mlajšo slovensko navado izrezovanja buč. Ko bodo te dobile novo obliko, bodo pripravili razstavo, v bučah pa bodo zagorele svečke. Delavnica se bo začela ob 17.30, za buče pa bo poskrbel organizator, MZPM Velenje. V sredo vabijo otroke, da se jim pridružijo na potepu. Skupaj bodo ob 10. uri dopoldne odšli na obisk v Konjeniški klub Velenje, za kar zbirajo predhodne prijave. Te ne bodo potrebne za obisk vile Rožle v četrtek in petek. Med 10. in 13. uro bodo lahko udeleženci pekli palačinke, kokice in ustvarjali v različnih delavnicah. Jesensko miganje Na velenjski Športni zvezi bodo med krompirjevimi počitnicami pripravili več dejavnosti, vse v sodelovanju z velenjskimi športnimi klubi in društvi. Od srede do petka vabijo v Jesenski tabor zmaga Kuštrina (prijavnico najdete na njihovi spletni strani). Namenjen je osnovnošolcem, športne aktivnosti pa bodo potekale v Rdeči dvorani, na zimskem bazenu in strelišču Mrož. Vsak dan med 8. in 15.30 bo drugačen, saj ga bodo tematsko športno obarvali. V četrtek in petek bodo organizirali tudi šolo nogometa za otroke vseh starosti, samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona, skvoša in tenisa. Ob prisotnosti vaditelja bodo lahko plavali v zimskem bazenu, brezplačno pa se lahko preizkusijo tudi v streljanju v prostorih Strelske družine Mrož. Od risanke do filma Med počitnicami vas vabi tudi Kino Velenje, ki je pripravil cikel počitniških predstav. Mladinski center Velenje pripravlja delavnico animiranega filma, v kateri bodo otroci spoznali proces, ki vključuje vse faze priprave in izvedbe svoje lastne risanke. Delavnice bodo potekale od srede do petka. Društvo NOVUS vabi k ustvarjanju in zabavi v njihove prostore. Potrebna je predhodna prijava staršev. V Galeriji Velenje pa v sredo in četrtek pripravljajo dvodnevno kreativno delavnico. Prvi dan bo delavnica potekala v okolici galerije v iskanju zanimiv motivov, ki jih bodo udeleženci posneli s pametnim telefonom. Drugi dan bodo v prostorih galerije uredili posnetke in jih združili v film, ki si ga bodo na koncu ogledali. a bš Začelo se je cepljenje proti gripi Velenje - V zdravstvenih postajah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki od ponedeljka dalje cepijo proti gripi kot najučinkovitejšim ukrepom proti omenjeni bolezni. Še posebej ga priporočajo starejšim in kroničnim bolnikom, otrokom od 6 meseca starosti ter nosečnicam. Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu prenesejo okužbo na druge osebe. Za osebe, stare več kot 65 let, za paciente s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, sečil, jeter, sladkorne, nekaterih živčno-mi-šičnih in vezivnih bolezni, malignih obolenj, nekaterih bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski sistem stane cepljenje 7, za vse ostale 12 evrov. Cepijo vsak dan od 8. do 12. ure. a tp Nežna zgodba za prvo srečanje z opero Premiera opere za otroke in družine Nežni velikan napolnila dvorano kulturnega doma Bojana Špegel Velenje, 22. oktobra - V soboto dopoldne se je v veliki dvorani velenjskega doma kulture s premiero opere za otroke Nežni velikan začel sklop letošnjih abonmajev za otroke. Na ogled opere v enem dejanju, ki jo je Festival Velenje pripravil v kopro-dukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, so prišle številne družine. Ne nazadnje so opere, namenjene otrokom, redke. Nežni velikan je bil ustvarjen tudi zato, da bi otrokom in družinam približal to glasbeno zvrst, v Velenju pa so jo ustvarjalci izvedli prvič, zato so gotovo težko pričakovali odziv občinstva. Gre namreč za opero, ki jo v originalu zelo uspešno izvajajo v Angliji, tokrat pa jo je ekipa ustvarjalcev na oder postavila v slovenščini. Delo je nastalo v režiji umetnice Kaje Tokuhisha, pod taktirko glasbenega vodje Simona Dvoršaka pa so v njej nastopili odlični operni pevci Eva Černe, Irena Yebuah Tiran, Matjaž Sto-pinšek, Rok Bavčar in Rok Ko-ritnik. Pevce je v živo spremljal komorni ansambel Slovenskega komornega glasbenega gledališča, ki ga prav tako sestavljajo sami vrhunski glasbeniki. Tudi scena, ki jo je skupaj s kostumi ustvarila Barbara Kobal, je bila izjemno domiselna, s pomočjo videoprojekcij so mali in veliki gledalci zlahka sledili zgodbi po primerna za predšolsko mladino, saj gre za zahtevno glasbeno zvrst, s katero so se zagotovo srečali prvič. Zanje je bila verjetno tudi predolga (traja dobro uro), ti prodajalcem sreče, da je skrb za čisto okolje odvisna tudi od posameznikov in da je treba ljudem, ki jih prizadenejo naravne nesreče, pomagati. Ob vrhun- Jfl H Ki V1 i ' ct.^ $ xl rLj -v m dll ^ TSji IJ H ■ 1 Ob živi spremljavi odličnih glasbenikov so zgodbo o Nežnem velikanu pripovedovali, odigrali in odpeli vrhunski operni izvajalci. Imeli so težko delo - otrokom približati opero in jih navdušiti zanjo. istoimenski knjigi izpod peresa Michaela Morpunga in menjavi prizorišč v njej. Žal pa se v kar nekaj odlomkih ni dalo razumeti, kaj pojejo operni pevci. Izkazalo se je, da opera ni najbolj zato so nekateri dvorano zapuščali sredi predstave. Nežni velikan je lepa zgodba, ki otroke in odrasle uči, da je treba sprejeti tudi drugačne od sebe, da ne smejo slepo zaupa- skih izvajalcih, glasbi in sceni bo navdih za malo starejše otroke, verjetno od 3. razreda osnovne šole dalje. Opero bodo predstavili tudi mladi ljubljanski publiki. Veselo kožuhanje Med šege in navade, ki jih v Belih Vodah radi ohranjamo, sodi tudi kožuhanje koruze. Več kot 50 krajanov Belih Vod se je v soboto, 22. oktobra, odzvalo vabilu Društva Vulkan na veselo kožuhanje. Ta večer smo se zbrali na Pergovnikovi domačiji. Ker so večeri že kar hladni, je najprej vsakega čakal kratek pozdravček domačega žganja. Članice društva so s seboj prinesle domače pecivo. Bogato obložena miza je ponujala dobrote, ob katerih se človeku začnejo cediti sline. Poleg tega sta bila na voljo tudi domač jabolčnik in čaj. Ko smo bili vsi zbrani, smo se lotili kupa potrganih koruznih storžev. Ob veselem klepetu nam je šlo delo dobro od rok in velik kup koruze se je hitro manjšal. Del koruznih storžev smo obesili na rante, kjer se bodo sušili. Ta svojevrstni okras kmečkega poslo- pja je moč videti le še redko kje. Gospodar Marko nam je pokazal, kako iz koruze nastane moka. Po opravljenem delu je sledil še zabavni del, ki ga je popestril harmonikar Rožle Javornik. Gotovo pridemo kožuhat tudi prihodnje leto. a Društvo Vulkan Bele Vode Lep je dan Velenje, 21. oktobra - Blizu 500 dijakov šol Šolskega centra Velenje (ŠCV) in približno 100 odraslih se je kljub slabemu vremenu ustavilo ob stojnicah pri Centru Nova v Velenju, na katerih so članice velenjskega društva za boj proti raku v sodelovanju še z nekaterimi drugimi društvi, zavodi, lokalno skupnostjo opozarjale na pomen preventive in zdravega načina življenja za zdravje. S prireditvijo so zaznamovali Rožnati oktober, mesec osveščanja o raku dojk, ki je vi- soko ozdravljiv, če je odkrit pravočasno. Še posebej je organizatorje veselilo, da so zlasti mladi poleg predstavitve kazali tudi precejšnjo željo naučiti se pravilnega načina samopregledovanja dojk in mod na modelih. Izmerili so si lahko še krvi tlak, se seznanili s primerno hrano, ki je eden od 12 priporočil za zdravo življenje in boj proti raku. Ambasadorji zdravja z osnovne šole Gorica Velenje pa so jim predstavili projekt zaščite pred soncem v boju proti raku. Prireditev so popestrile dijakinje šole za storitvene dejavnosti ŠCV s plesno predstavo na pesem Anje Rupel Lep je dan, ki so jo društva za boj proti raku v Sloveniji izbrala za kratko sporočilo Rožnatega oktobra. Dogaja- Mladi so se med drugim seznanili in tudi učili pravilnega samopregledovanja dojk in mod na modelih. nje so skrbno »zabeležili« udeleženci krožka digitalna fotografija univerze za tretje življenjsko ob- dobje Velenje in jih bodo predstavili še na razstavi. . Tp ■