OBRTNIŠKI GLASNIK
GLASILO ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE OBRTI ZBORNICE ZA TOI V LJUBLJANI LETO VI. LJUBLJANA, OKTOBER 1939 - JANUAR 1940 STEV. 7-10
VSi: lil N A:
Reorganizacija obrtniških združenj . . .	90
Pavšaliranje pridolmine za male obrtnike .	94
R. Dostal: Stare obrtne zadruge ali cehi . .	96
A. D.: Ko je delo končano		99
f Emil Koprivnikar		102
f Feliks Toman		103
T eča ji		103
Izhaja mesečno. — Naročnina znaša letno 25 din, posamezna številka stane 5 din. — Izdaja Zavod PO Zbornice za TOI v Ljubljani (odgovarja Ogrin Ivan v Ljubljani). — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. — Zu uredništvo odgovarja Hočevar Lojze v Ljubljani. — Tiska Zadružna tiskarna
v Ljubljani (Maks Blejec).
Reorganizacija obrtniških združenj
V' Sloveniji simo imeli doslej 162 olbi tni.škili združenj, ki »o imela povprečno po 100 do 150 elanov. Jasno je. da združeni j a s tako majhnim številom članstva ne morejo uspevali tako, kot ibi bilo potrebno. Zato tudi obrtništvo od teli združenj ni imelo mnogo koristi, čeprav se je za vzdrževanje porabilo letno okrog 2 milijona dinarjev. Združenja po večini niso mogla vzdrževati niti svojega tajnika, ki bi opravljal najnujnejše vsakodnevne posle. Zato je bilo oblastem, in Zbornici ovirano poslovanje, ker združenja'niso mogla vršiti v redu svojih poslov.
Obrtniki bodo imeli gotovo velike koristi, če bodo imela večja združenja lastne lokale z dnevnim uradovanjem. Zbornični obrtni odsek je že ponovno obravnaval, kako bi se dala la zadeva rešiti; vedno pa so zbornični svetniki zagovarjali združenja v svojih okrajih, talko da bi bilo skoraj trelba še nova združenja snovati. Zadnje čase so pametni obrtniki iiz posameznih krajev sami zahtevali, naj se že vendar združijo posamezne življenja nezmožne edinice.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je že ponovno zahtevalo, da se izvede reorganizacija obrtniških združenj, vendar se je stvar odlašala. Ker pa je zaideva postala iz dneva v dan nujnejša, je bila Zbornica prisiljena na zahtevo ministrstva reorganizacijo končno le izvesti. Pred dnevi je izdala odločbo, ki se glasi: Na podlagi I. odstavka. § 556. in § 390. obrtnega zakona v zvezi z odredbo ministrstva za trgovino in industrijo z dne 10. januarja 1938, II. Br. 46113/u, odreja podpisa, n a Zbornica ukinitev Združenja (ime združenja) in pripojitev njegovih članov krajevno pristojnim -skupnim združenjem.
Skupnemu združenju obrtnikov v (kraj) se naroča, tla izvrši vse potrebno glede likvidacije ukinjenega združenja, izročitve članskih, pomočniških in vajenskih seznamov in nun je ise nanašajočega arhiva.
Imovina združenja (ime združenja), ki preostane po izplačilu vseh obveznosti, tvori v bodoče poseben isklad, ki se uporablja za humanitarne ali st roko v no-pospeševalne namene obrtništva teh strok.
Priporoča se, tla se taka imovina ali njen tlel nameni kot prispevek za zgradbo Obrtniškega doma v Ljubljani proti temu, da se pri upravljanju in izkoriščanju tega domu zagotove prispevajoči stroki odnosno njenim članom odgovarjajoče pravice. Ako bi nastal glede tega nesporazum, odloči v smislu S 590. -obrtnega zakona Zbornica.
Na željo prideljemih članov se mora ustanoviti pri združenju poseben odsek za njihovo stroko, katerega poslovanje in delokrog bo določal pravilnik, ki ga odobri Zbornica.
Po potrebi naj se za oddaljenejše okoliše združenja ustanove krajevna zaupništva.
V smislu določb § 164. obrtnega zalkona se odreja obenem izprememba, člena 25. pravil Skupnega združenja obrtnikov v Ljubljani, tako da se število člainov uprave poveča na Ib. njihovih namestnikov pa na H. Po analogiji določil S i()4. obrtnega zakona .se tudi odreja, da to združenje, gl ode na izvršeno izpre-membo pravil in dodelitev novega članstva, ukinjonegai združen ja, skliče skupščino ter med drugim na tej skupščini izvrši tudi nove volitve celotne uprave. Glede termina za sklicanje skupščine bo Zbornica izdala še dodatne odredbe, čim bodo postale njene odločbe o reorganizaciji pravomočne.
Riizlogi:
/ uvodoma omenjenim razpisom je ministrstvo za trgovino in industrijo opozorilo, da je v poediniii krajih države, zlasti tam. kjer še obstojajo prisilna: združenja obrtnikov poedinih strelk, dosti takih, ki obsegajo področje, ki je manjše od enega sreza, v primeru pa, ko obsegajo večje področje, da zaradi malega števila članov in nezadostnih sredstev ne ustrezajo niti najosnovnejšim potrebam za redno poslovanje združenj. Zaradi tega. ne samo ne izvršujejo nalog, ki jim jih malaga zakon, temveč predstavljajo tudi motnjo normalnega in uspešnega funkcioniranja ostalih gospodarskih ustanov. Pristojne zbornice zaradi napačnega tolmačenja odredb § 5"Hi., odstavek I. obrtnega zakona, v takih primerih ne pristopajo k spajanju takih združenj z drugimi združenji.
Iz teh razlogov in v namenu, da se število prisilnih združenj obrtnikov zniža na število, ki bo omogočilo uspešno delo tako združenjem k alk or tudi ustanovam, ki vršijo nad njimi nadzorstvo je ministrstvo za trgovino in industrijo odredilo, da morajo zbornice pristopiti k spajanju več prisilnih združenj obrtnikov v vsakem primeru, kadar združenje ne glede na število članov ne obsega vsega področja dotičine prvostopne upravne oblasti: v primeru, kadar kako prisilno združenje obrtnikov obsega celo področje prvostopne obče upravne oblasti, se more pristopiti k takemu spajanju, aiko ima združenje manj kot 100 članov, pa zaradi nezadostnih sredstev ne more vzdrževati ■svojega urada, ki bi vsak dan redno posloval, niti plačevati tajnika, ki bi poznal vse osnovne predpise, ki se nanašajo na obrtništvo in celokupno poslovanje združenj.
V večjih krajih, kjer poleg skupnih združenj obrtnikov obstoje tudi posebna združenja, obrtnikov ene ali več strok za isto področje, se morajo ta posebna združenja ukiniti in spojiti s skupnim združenjem v dotičnem kraju v vsakem primeru, kadar združenje zaradi malega števila članstva in nezadostnih sredstev ne more vzdrževati tajnika in rednega uradovanja, kakor je bilo prej navedeno. V takem primeru sc za vsako stroko ukinjenega združenja ustanovi strokovni odsek.
Na področju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se mora število obrtniških združenj zmanjšali najmanj na polovico sedam j ega števila* da se s tem omogoči uspešnejše medlscibojno sodelovanje.
K temu razpisu ministrstva za trgovino in industrijo je treba še pripomniti, da zaradi neurejenosti in velikega števila združenj v okolišu podpisane Zbornice izredno trpi konzuttativno in informacijsko delo med združenji, zbornico in oblast vi. Do neke mere je bilo temu odpomagano z okrožnimi odbori obrtniških združenj, prej pa še z zvezami obrtnih zadrug, na katere so se mogle Zbornica in obrtna oblast v a obračati in obratno ter na ta način uspešno obravnavati razne važnejše obrtniške zadeve. Z ukinitvijo teli zveznih prisilnih združenj pa je odpadla še ta možnost in se je slik med Zbornico in oblastvi na eni (er prisilnimi združenji na drugi strani popolnoma zrahljal, kar povzroča velike težkoče in ovire vsakemu uspešnemu poslovanju v smislu predpisov obrtnega zakona.
S pripojitvijo ukinjenih združenj se bodo njihovi okoliši prilagodili okolišem ob last c v in pomnožilo se bo tudi članstvo '/druženj, kar bo v veliki meri pripomoglo k n rejenemu poslovanju; to nam pokažejo že primeri sedanje organizacije pri »druženjih z velikim številom članstva, med katerimi imamo n. pr. tudi združenje, ki šteje preko 800 člnmov in prav zaradi lega deluje zelo uspešno in v zadovoljstvo članstva različnih sl rok samega. Potrebam poedinih st mik se ustreže s strokovnimi i odseki, obrtništvu oddaljenejših krajev pa z ustanovitvijo zaupiništev. Stroški administracije in s tem obremenitve obrtništvu se obenem sorazmerno zmanjšujejo, nasprotno pa ima vsak obrtnik možnost, da opravi svoje posle in dobi nasvete vsak dan med uradnimi urami in s strani oseb, ki so strokovno zadostno kvalificirane ter poznajo razne zakonske, uredbene in druge predpise.
. Od 150 obrtniških združen j ostanejo zn bodoče sledeča skupna združenja:
Skupna združenja:
v Ljubljani za mesto Ljubljana in srez Ljubijaina-olkolica. v Kranju za sodni okraj Kranj, v Tržiču za sodni olkraj Tržič, v Škofji Loki za srez Škofja Loka,
v Radovljici (dosedaj na Bledu) za sodni okraj llaidovljica, na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora, v Kamniku za srez Kamnik,
v DomžalaJi za dosedanji okoliš in sodni okraj Brdo, v Kočevju za srez Kočevje, v Logatcu za sodni olkraj Logatec, v Cerknici za sodna okraja Cerknica in Lož, v Liliji za sodni okraj Litija,
v Novem mestu za srez Novo mesto in sod/ni okraj Kostanjevica iz sreza Krško,
v Črnomlju za sodni okra j Črnomelj, v Metliki za sodmi olkruj v Metliki,
v Krškem za srez Krško izvzemši sodni okraj Kostanjevica, v Celju za mesto in srez Celje, v Lahkem za srez Laško, v Konjicah za srez Konjice, v Brežicah za srez Brežice, v Šmarju za srez Šmarje pri Jelšah, v S loven j gradiču za sodni okraj Sloven jgradec, v šoištanju za sodni okraj Šoštanj, v Gornjem gradu za srez Gornji grad. v Mariboru za mesto in srez Maribor levi in desni breg. v Prevaljah za srez Dravograd s temi, da se odredi prenos sedeža v Dravograd,
v Ptuju za mesto in srez Ptuj, izvzemiši sodni okraj Ormož, v Ormožu za sodni okraj Ormož, v Ljutomeru za okraj Ljutomer, v Gornji Radgoni za sodni okraj Gornja Radgona, v Murski Soiboti za 'srez Murska Sobota, v Dolnji Lendavi za. srez Dolnja Lendava.
Strokovna združenja:
Vrtnarjev v Ljubljani za dravsko banovino.
Dimnikarskih mojstrov v Ljubljani za dravsko banovino. Kamnoseških mojstrov v Ljubljani za dravsko banovino. Elektrotehničnih obrtov \ Ljubljani za dravsko banovino, Graditeljev v Ljubljani za dravsko banovino,
Konjaoev v Ljubljani za dravsko banovino.
Grafičnih obrtov v Ljubljani za banovino,
Združenje pletiIcev v Ljubljani za banovino.
Tesarskih mojstrov v Ljubljani s tem. da se jim pripoji olkolliš Združenja tesarskih mojstrov v Celju in s tem razširi na vso banovino,
Zidarskih mojstrov v Ljubljani s tem, da se jim pripoji okoliš Združenja zidarskih mojsirov v Mariboru in s tem razširi na vso banovino.
Čevljarskih mojstrov v Ljubljani za mesto in sodni okraj Ljubljana,
Krojačev in krojačie v Ljubljani za mesto in sodni okraj I .j ubljana,
Krojačev in krojačie v Mariboru za sodni okraj Maribor. Čevljarskih mojstrov v Mariboru za sodmi okraj Maribor.
Ostane torej ^2 skupnih združenj in 14 strokovnih, skupno torej 46 združenj, dočim se jili ukine 106.
Pripadniki ukinjenih združenj ipripadejo skupnim združenjem. ki so zanje pristojna po sedežu njihovega obrta.
Pavšaliranje pridobnine za male obrtnike
Z uredbo z dne 23. decembra 1939 je raztegnil finančni minister pavšalno plačevanje pridobnine, ki je bila uvedena s finančnim zakonom 1937/38 samo v krajih do 20.000 prebivalcev, tudi ,nu obrtnike v krajih z nad 20.000 prebivalci; v Sloveniji v Ljubljani in Mariboru. Tudi obrtniške delavnice je oprostil davka na dohodek od zgradb (zgrudurine).
Za male obrtnike se smatrajo tisti obrtniki, ki delajo sumi ali pa imajo največ dva pomočniku (vajenci se ne štejejo) ali pa delajo s stroji do dveh konjskih sil, oziroma porabijo do 1000 kilovatov električne energije na leto.
Posebna uredba pooblašča obenem finančnega ministra, da lahko odpiše na prošnjo zainteresiranih oseb zaostanke, ki so bili izkazani na koncu letu 1937. na davkih, taksah in kaznih za davčne in taksne prekrške, v kolikor bi izterjevanje teh zaostankov pomenilo gospodarski polom dolžnikov. (Pri siromašnih kmetih, katerih čisti katastrski donos ne presega 101K) din in so oproščeni zemljiškega davku, sega to pooblastilo do konca leta 1939.)
Prošnje zu odpis se morajo vložiti v treh mesecih od dneva objave te uredbe (do 22. marca 194(1).
Ker pa državna uprava ne more pogrešati dosedanjih dohodkov, so se zvišali nekateri davki, ki zadevajo večje in močnejše davčne zavezance. Tako so povišali takse za pogodbe o najemu zgradb, stanovanj in lokalov 1«) velikosti najemnine. Tudi takse za dovoljenje za razne trgovinske in obrtne obrate so zvišali v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo. Pri tem so upoštevali gospodursko šibkejše sloje; te takse malega obrtniku vobče ne zadenejo v znatni meri.
Okroglo 80 odstotkov obrtnikov v Ljubljani in Mariboru bo odslej pavšalno obdavčenih; pavšalna pridobil in a bo znašala za male obrtnike:
v krajih
do 3.000 prebivalcev od 5.000 do 10.000 prebivalcev od 10.000 do 20.000 prebivalcev nad 20.000 prebivalcev
Belgrad, Zagreb, Ljubljana
Male obrtnike, ki pridejo v poštev za plačevanje pavšalne pridobnine, je razdelil finančni minister v naslednje skupine (kategorije);
I.	kategorija: 1. lončarji; 2. kovači in podkovači; 3. košur j i-plot uči; 4. si-tarji, rešeturji; 5. kolarji, izdelovalci karoserij; 6. ladijski tesarji; 7. sodarji (bednjarji); 8. parketarji; 9. lesni kalupa,rji; 10. izdelovalci pip (piparji');
II.	jermenarji in sedlarji; 12. izdelovalci tovornih sedel; 13. ščetarji in čopi-čurji; 14. vrvurji in predelovalci kozje volne; 15. vozni ličarji: 16. izdelovalci prešitih odej; 17. pozlačevailci pohištva iin okvirarjii; 18. krojači perila; 19. krojači nar. noš (»abadžije, tenzije«); 20. brivci, frizerji, lasulurji; 21. sveča rji, voskarji in medičarji (lectarji); 22. firmopisci (črkoslikarji); 23. pleskarji, sobni slikarji obrtni slikarji industrijskih izdelkov; 24. izdelovalci korit; 25. izdelovalci grebenov za statve; 26. obrti za izdelovanje piščali; 27. izdelava kljukic za pripetljaje perila; 28. izdelovanje opetoic za obutev; 29. metla,rji; 30. pružilci čičerke (leblebije); 31. tolčenje in praženje kave;
32.	bičarji; 33. popravljanje gumijeve obutve; 54. pedikerji; 33. pranje in likanje perila; 36. umetno krpanje tkanin; 37. izdelovanje štorij; 38. okraševal« grobov.
kategorija	brez tuje d. sile	z 1 pomočnikom	z 2 pomočnikoma
vse	80	150	240
vse	120	210	520
vse	200	350	480
1. kat.	220	370	540
2. kut.	260	420	600
3. kat.	300	470	660
4. kat.	540	520	720
1. kat.	300	450	640
2. kat.	350	550	720
3. kat.	450	650	960
4. kut.	550	800	1200
II. kategorija: 1. keramiki, pečarji; 2. steklarji (steklorezci); 3. nožu rji in ostrobrusci, pilorezci; 4. ključavničarji, gradbeni ključavničarji, pohištveni ključavničarji, izdelovalci tehtnic (tehtničarji); 5. mizarji; 6. modelni mizarji; 7. lesni strugarji, iizrezovalci lesa in lesorezci; 8. st roj ar j i; 9. poza-mentniki, izdelovalci vrvic in trakov; 10. vozni tapetni,ki (vozno tapet niški-pleskarski obrt); 11. tapetniki im dekoraterji; 12. ipredci in tkalci; 13. izdelovalci pletenega blaga iz preje (pletci nogavic, trikotaže itd.); 14. krojači moških oblek; 15. krojači ženskih in otroških oblek; 16. klobučarji; 17. kaparji, izdelovalci -narodnih kap i.n fesov; 18. kožuharji in 'krznarji; 19. modisti;
20. bonbonarski, sladoledarski obrt (brez odprtega lokala); 21. krovci; 22. maserji; 23. izdelovanje otroških igrač; 24. izdelovalci predmetov iz žice (žebljev, žičnih vrvi itd.); 25, izdelovanje mlinčkov za kavo; 26. izdelovanje zavor iza dvigala; 27. avtogeimsko varjenje (varilci); 28. izdelovanje verig (verigarji); 29. valja is k i oibrti; 30. obrtno g.reibenanje volne; 3t. vezilje, izdelovanje senčnikov, predlog za ročna dela; 32. izdelovanje čipk i.n zastorov:
33.	izdelovanje lestencev iz svilene tkanine; 34. izdelovalci sukanca, kravat; 35. izdelovalci vreč; 36. Izdelovalci naglavnih rut in robcev; 37. izdelovanje kleja; 38. izdelovanje gumastih trakov.
III. kategorija: 1. steklobrusci, graverji, steklarji, izdelovalci zrcal; 2. slikarji porcelana in tvameniiie (fajanse), izdelovalci mozaičnih del; 3. puškarji, 4. strojni ključavničarji; 5. izdelovalci proizvodov iz pletene žice; 6. pločevina rji, inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinrfkih naprav; ". kotlarji; 8. livarji kovin, zvonolivarji; 9. pasarji, koviimostružci, cizelerji, kovinobrusci, kovinski snkači, izdelovalci kovinske galanterije; 10. izdelovanje lestencev; 11. izdelovanje otroških vozičkov; 12. lini kovači, zlatarji, izdelovalci lišpa in predmetov'iz kitajskega srebra; 13. modelirji, kovin siki kaluparji; 14. galvanizerji, galvanoplastiki; 15. mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko, avtomehaniki; 16. izdelovalci medicinskih in kirurških instrumentov. aparatov in orodja; 17. urarji; 18. izdelovalci glasbenih inštrumentov (glasbi larjii); 19. gla viličarji. izdelovalci predmetov iz nožen i ne in kosti ali ga.lalita; 20. kiparji (rezbarji) v kamnu, lesu, sadri (gipsu) itd.;
21. torbarji, izdelovalci kovčegov in usnjene galanterije; 22. knjigovezi in : a aIci kartonaže; 23. barvarji (tkanin, preje) in kemijski čistilci; 24. izdelovalci steznikov (životnikov) in pasov; 23. izdelovalci umetnih cvetic, perjanic in nakitov; 26. izdelovalci vencev, šopkov in priredb iz naravnih cvetic; 27. kolačarji; 28. orientalski slaščičarji; 29. milarji; 30. izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega kamna, imetniki manjših kamnoseških obrtov; 51. popločarji, tlaka r j i; 32. štukuterji, sadrar.ji (gipsarji); 53. imetniki manjših /.klanskih obrtov; 54. imetniki manjših tesarskih obrtoiv; 35. stndenčarski obrt; 56. sirarji; 37. preprogarji; 38. vnilkanizerji, izdelovanje in popravljanje gumastega blaga.
IV. kategorija: I. graverji, pečatarji, metalografi, etnajlerji, gijošerji, notorezei. amalgamerji; 2. rokavičarji; 3. bandažisti, izdelovalci ortopedskih predmetov; 4. dežnikarji, sončnika rji; 5. krznarji, barvarji krzna, usnja in Im;rja; 6. kozmetiki za negovanje obraza in telesa; 7. izdelovalci lepotil in vonjav; 8. črev a rji; 9. tiskarji; 10. črkolivci. cinkografi, ksilografi, litografi; 11. fotosrrafi; 12. inštalaterji parne, vodne in zračne kurjave; 15. elektroin-stalaterji, elektromehaniki, radiomehani.ki; 14. zidarski mojstri; 15. tesarski mojstri; 16. kamnoseški mojstri; 17. vodn jakur j i; 18. izdelovanje presunili medmetov; 19. izdelovanje papirnih vrečic in ovojnic in ostala papirna konfekcija.
Čevljarji, čižmarji, opančarji. copatarji, ookljarji in bomibažev inarji (»pamuklijaši«) plačujejo v vseh krajih nad 10.000 prebivalcev tiste pavšalne zneske, ki veljajo za kraje nad 10.000 do 20.000 prebivalcev; v krajih do 5.000 oziroma do 10.000 prebivalcev pa plačujejo zneske, ki veljajo za te kraje.
Ne smatra se, da se bavijo z drugim pridobitnim delom mali obrtniki, ki kot neobhodno dopolnilo k lastnim prizvodom prodajajo tudi nabavljeno blago v neznatnih količinah (na primer pri čevljarjih: vezalke, mast za čevlje itd.), ker taka prodaja predstavlja nujno dopolnilo stroke.
Mali obrtniki, ki sc po teh določbah obdavčuje jo s pavšalnimi zneski, morajo vsako leto do 31. januarja (letos izjemoma do 15. februarja) prijaviti davčni upravi število zaposlenih pomočnikov. Če se med lotom število zaposlenih pomočnikov 'poveča, morajo to iprijaiviti v 15 dneh po spremembi. Ce tega ne store, plačajo kazen 200 do 5.000 din, poleg tega <pu izgube za dve leti pravico do pavšalnega obdavčenja. Obrtne zbornice morajo na zahtevo davčnih oblasti dati podatke o številu zaposlenih pomočnikov pri analih obrtnikih v krajih z nad 20.000 prebivalci.
Malim obrtnikom, ki niiso razvrščeni v nobeno izmed navedenih kategorij (peki, slaščičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov, mesarji in klobasarji ter drugi)), se odmerja dohodnina po davčni osnovi, ki jo ugotovi davčni odbor. Zato morajo kakor ostali pridohnimskj zavezanci predložiti letne davčne prijave.
Efekt te davčne olajšave za obrtništvo se bo pokazal tudi v tem, da bodo obrtniki vzporedno s pavšaliranjem pridobnine oproščeni splošnega davka na poslovni promet (brivci, dimnikarji itd.) m d,a bo osnova za odmero samoupravnih davkov samo 6(1 odstotkov pavšalnega davka.
7ai\ pa -moramo ugotoviti, da je za obrtnike v večjih mestih, na priimcr v Ljubljani, vzet previsok pavšal. Kajiti doslej so bili obrtniki v Ljubljani manj obremenjeni s pridobnino na osnovi ocene n jih dohodkov po davčnem odboru in bodo te/.ko prenašali občutno zvečanje svojih davčnih bremen. Zaradi tega bo treba stopnjo v posameznih kategorijah znižati na znosnejšo višino.
11.	Dostal:
Stare obrtne zadruge ali cehi
(Nadaljevanje in konec.)
Propadanje obrtnih zadrug' ali cehov
Obrtne zadruge ;ili cehi so Ivili do ikonca 17. stoletja precej samostojni in neodvisni ler so si sami urejali svoje zadružne zadeve. Pozneje pa si je lastila glede njih vlada vedno večji vpliv ter je izdajala razne odredbe. Leta I6S9. je izšel nov obrtni red, ki je prepuščal mestnim oblastem pravico, da so smele število mojstrov poljubno pomnožiti ali zmanjšati, kakor so hotele, čemer obrtne zadruge niso smele ugovarjati. S poznejšo dodatno izpopolnitvijo obrtnega reda je bila samostojnost obrtnih zadrug skoro popolnoma1 odpravljena. Že vlada je imela pravico ustanavljati zadruge in jim dajati pravila. Zadruge niso smele več neposredno med seboj dopisovati, temveč le potom oblasti. Mojstri niso smeli sami določati cen svojim izdelkom. Dragocena in nespametna mojstrska dela so se morala odpraviti. Kljub temu in mnogim drugim neprilikam in nevšečnostim so zadruge vendar še vzdržale.
Avstrijska vlada je še proti koncu IS. stoletja dovoljevala rokodelstvo kot prosto obrt, kar je veljalo zlasti tedaj, če je šlo za kak nov izum. laki obrtniki navadno niso bili zadružni člani starih obrtnih zadrug ali cehov, bili so popolnoma neodvisni in niso ničesar plačevali v zadružno skrinjo za potrebo in namene zadrug in raznih cehovskih bratovščin. Zadružni člani, mojstri, so skrbno pazili na to, da se v njihovem okraju ni naselilo več
obrtnikov, nego so sami smatrali kot dovoljno za kra jevne potrebe. V svojo zadrugo so sprejeli le tiste, ki so jim 'bili po volji. Hoteli so ostati• saimi zase. Mojstrska pravica se je na la način večinoma podedovala od očeta na sina, odnosno na zeta. tudi se je mogla kupiti š posestvom vred. I udi se je moglo dobiti posojilo na take hiše in pravice, zato so bile mnogo več vredne, /e avstrijska vlada ni bila voljna, da bi brezpogojno čuvala in branila, pogosto zelo samovoljne in namišljene privilegije starih obrtnih zadrug. S temi ostanki starih cehov, izvirajočih iz srednjega veka. je dokončno pomedla fra.ncosko-i lirska vlada.
Uprava Ilirskih provinc je proglasila kmalu po zasedbi naših. dežel popolno obrtno svobodo. Kakor so Francozi odpravili razne druge privilegije, tako so proglasili tudi stare svoboščine in predpravice starodavnih cehov kot ničevne. Vsak si' je lahko pečal s kakršno koli obrtjo, le da, je plačeval določeni obrtni davek. Leta 1812. je plačalo obrtni davek 26 žen. ki so prodajale idrijske čipke v Ljubljani in drugod. Francoska vlada je nameravala doseči z odpravo starodavnih cehov in z ustanovitvijo obrtne svobode večjo konkurenco med obrtniki in znižanje cen obrit nih izdelkov. A to ni šlo brez upiranja od strani prizadetih obrtnikov, mnogo je bilo ugovorov. Zakaj najmanj polovica mestnih prebivalcev je živela dolga stoletja od svojih starodavnih obrtnih predpravic, katere so na vso moč čuvali in branili proti vsakemu poskusu kršenja in napadu kmetskega ljudstva. Ščitil jih je tudi ljubljanski magistrat, ki se je v njihovem imenu pritožil 2. novembra 1811 framcoskemu generalnemu intendantu. češ da so z odpravo cehov in obrtnih pravilnikov prišli obrtniki ob vse premoženje in zajamčene starodavne pravice.
V	svoji pritožbi je magistrat še navajal, da ni v obrtnih zadevah nobenega reda in discipline; da so vrata vsakemu tujcu na ste-žaj odprta, čeravno ga nihče ne pozna, niti kar koli o njem ne ve; nobenega razmerja ni med potrebo in med kupci; ljudi tare neznosna draginja obrtnih izdelkov in raznovrstno izsiljevanje številnih tujih obrtnikov.
Francoska vlada je odpravila razliko med kmeti in plemiči, med premožnimi in berači. Zahtevala pa je tudi. da naj si vsak sam kuje svojo srečo in naj ne išče v dosego boljših življenjskih razmer opore pri svojih bližnjih, pri tovariših. Zato so bili odpravljeni vsi cehi ali zadruge, prepovedano je 'bilo vsako združevanje obrtnikov in delavcev, ki bi hotelo določati cene obrtnih izdelkov. Zakonodaja je varovala le njihove pravice do proste konkurence, socialne pomoči pa jim ni nudila. Uprava Ilirskih provinc se je pač trudila, da bi dvignila domačo industrijo, talko n. pr. v okolici Kranja, kjer je cvetela že poprej zelo razširjena žimarska obrt.
Ko so Francozi leta ISI\ odšli iz naših dežel, so obrtniki mislili, da bo avstrijska vlada zdaj odpravila obrtno svobodo, ki so jo smatrali za škodljivo njihovemu obrtnemu raizvoju glede na nekdanje obrtne predpravice in privilegije. Zahtevali so po-
polno obnovo stalili obrtnih zadrug ali cehov z vsemi nekdanjimi svoboščinami. Toda to se ni zgodi loj Avstrijska vlada je tudi po odhodu Francozov obdržala novo uredbo in ui hotela preklicati svobodne obrti. K temu jo pripomoglo tudi poročilo ilirskega guvernerja barona l.attermanna leta. IS14., ki je navajal, da je prebivalstvo z obrtno svobodo popolnoma zadovoljno. Meščani se sicer jezijo, toda preprostemu občinstvu, ki smatra staro cehovstvo za škodljivo, pa zelo ustreza, kajti « prosto konkurenco 'so se znižale tudi cene obrtnih izdelkov. Kranjski deželni stanovi so razpravljali leta 1821. o obrtnih zadevah. Z večino so se izrekli zoper obrtno svobodo in za uvedbo starih cehov, češ da so še najbolj ustrezali razmeram. Proti njim so bili samo oni. ki sami niso mogli postati mojstri. Neomejena obrtna svobodo je škodljiva vsem: obrtnikom in občinstvu. Obrtnikov je preveč, zato ne morejo nikamor naprej, kupec pa zdaj ne dobi niti boljših niti cenejših izdelkov. Razvoj domače obrti je oviralo tudi to. da so bogataši in razni imenitniki naročali svoje potrebščine z Dunaja in od drugod, namesto od domačih obrtnikov, kar se, žal. dogaja še tudi dandanes.
Cehovstvo je bilo torej odpravljeno na Kranjskem. Primorskem in v bel jaškom okrožju, ostalo pa je še v onih pokrajinah, ki niso spadala pod Francoze, namreč na Štajerskem in v celovški kresiji. Tudi tukaj so se obrtne zadeve sedaj mnogo bolj prosto obravnavale, kar dokazuje poročilo ordinariata nadškofije v Gradcu iz leta 1841. Poročilo navaja, da bodo ostali obrtni vajenci brez ponavljalnega pouka, ker preti nevarnost odprave cehov. Mojstri se pa kaj malo brigajo za duševni blagor svojih vajencev. Škofijsko poročilo priznava zlorabe starih obrtnih zadrug, vendar jim prisoja tudi dobre strani. Le cehi so mogli pospeševati nravno življenje svojih zadružnikov, zlasti vajencev; oni so podpirali bolne, brezposelne in potujoče pomočnike. S tem, da so bili odpravljeni cehi, so se odpravile zlorabe, odpravile pa so se tudi vse dobre navade, škofijski ordinariat je bil mišljenja, da bi se ustanovila: prostovoljna verska in dobrodelna društva, ki naj bi vplivala, da bi obrtni vajenci redno hodili h krščanskemu nauku in v ponavljalno šolo. Vlada je taka društva pod nadzorstvom policijskih oblasti dovolila, obenem pa tudi to, da so smeli imeti stare cehovske zastave, skrinje itd.
Popolnega propadanja starega cehovstva ni bilo več moč zaustaviti. Obrtniki v onih deželah, kjer je bilo cehovstvo odpravljeno, so vedno bolj odločno zahtevali svobodno pot in da naj prebivalstvo samo odloča o 'tem, kje in pri kom hoče naročevali in kliti svoje potrebščine. Zanimivo je, kako so še v
18.	stoletju cehi z vso trdovratnost jo branili svoje stare pravice. To nam dokazuje spor med ribniško in cerkniško čevljarsko zadrugo, ko so Ribničani leta 1771. na sejmu v Sodražici zaplenili cerkniškim čevljarjem usnje ter prepovedali krčmarjem, da bi jim dali jed in pijačo. Takih primerov je bilo več. Cerkniška
usnjarska 'bratovščina je tudi prepovedala, da ne sme nihče svojega 'blaga postaviti obenem in istem času na dveli sejmih na trg. Za take prestopke se je moralo plačati en tolar globe.
Cehi so se v poslednjem času svojega obstoja omejevali zgolj na iztirjevanje raznih glob ter pobiranje prispevkov za bolne člane in potujoče obrtne pomočnike. Visak elan, ki so ga na novo sprejeli, je moral poleg običajnih pristojbin plačati še za nekaj bokalov, bikof so veselo »zacehali«. Za svojo nadaljnjo strokovno izobrazbo pa se niso nič brigali. Mojstri sami se pogosto niso kaj posebno spoznali v lastni stroki. V takih razmerah je bila izobrazba vajencev sila. nedostatna, dobro izveižbanih delavcev je bilo čim dalje manj. Tudii v revolucionarnem 1.1848. je bila odločna zahteva po popolni obrtni svobodi. Vsakomur naj bi bilo mogoče pridobiti si pravico, patent, za izvrševanje kakršne koli obrti ali rokodelstva; vsak priden in natančen obrtnik naj dobi zadostnega in primernega zaslužka. Ko pa so se odprla nova prometna pota im znižale carine, se je začela tuja konkurenca, ki je postavila na trg boljše in cenejše inozemsko blago. Domači obrtnik ni bil več ko,s tujemu mojstru, ki je imel večje strokovno zmanje in več kapitala ter je bil bolj spreten in podjeten. Tako stanje v naših deželah je trajalo do leta 1850.. ko so bile pri nas ustanovljene trgovske in obrtne zbornice, da bi bile domači obrti in trgovini v pomoč in oporo v boju s premočno tujo konkurenco.
(Uporabljeni viri:	Valvasor:	Die	Ehre	des	I	lerzogthums
( raim: A. Dimitz: Die Geschiclrte Krains; Schumi: Arhiv fiir 1 leimatskunde; Eaibacher WochenbIat 1: Iv. Vrhovec: E j ubl jamski meščani in razni spisi: Dr. Potočnik: Zgodovinska učna snov: dr. Pivko: Zgodovina Slovencev; dr. Gruden — dr. Mal: Zgodovina slovenskega naroda itd.)
A. D., Ljubljana:
Ko je delo končano ...
»Lepo ste mi zagodli! Naš zadnji pogovor ste v celoti objavili v »Obrtniškem glasniku«. Še tega je bilo treba!
S takimi očitki je sprejel naš znanec skupino došlih stanovskih tovarišev.
»Nič se ne razburjajte, mojster; storili smo samo to. kar ste nas ob priliki sami učili.«
»Ne spominjam se, da bi o tem govorili.«
»Prepričan sem. da vaši očitki niso tako resno mišljeni«, se oglasi najzavednejši iz družbe. »Ravnali smo se le po vašem nasvetu. Le domislite se, ko iste nas ob neki priliki opozarjali na naše dolžnosii napra.ni stanu in podrejenim. Rekli ste: ,»Slab mojster je tisti, ki svoje znanje skriva in zase obdrži. Podoben je sveči, ki gori pod korcem; tam dogori in nikomur ne sveti.'
»Vidite, te misli so nas vodile pri objavi našega pogovora, da bodo tudi drugi o stvari poučeni!...«
»Prleidiimo torej k predme!u naših razgovorov! Že zadnjič sem poudairil. da je gotovost obrata stremljenje vsakega podjetnika in istočasno tudi pobuda strojnim tovarnam, da opremijo orodne stroje z najprikladnejšimi varnostnimi napravami. Poudarjam. z najprikladnejšimi, ker mora varnostna naprava ustrezali namenu in ne sme ovirati pri delu.
Niso vsi stroji enako varni. Navadno nastane nezgoda takrat. ko se je najmanj nadejamo; tako n. pr. pri krožni žagi, ki je najenostavnejši in tudi najnevarnejši stroj. Že hitrost, s katero deluje (10—45 m v eni sekundi), povizroča, da. ne vidimo, ali je list pognan ali ne. Znan mi je primer, ko je hotel radovednež otipati zobe take žage, ker je mislil, da stroj stoji. Ranjeni prsti so ga poučili o nasprotnem. Ta nesreča je nastala zato, ker ni bil del krožne žage nad mizo kri! v varovalnem košu, ki obenem zadržuje žaganje, da ne leti v oči. Del krožni' žage pod mizo mora biti tako kri!, da ne pride nihče v slik z listovimi zolbmi. n. pr. pri odstranjevanju žaganja izpod stroja. Poleg tega mora bili vsaka krožna žaga, ki sega več ko< lem nad mizino ploščo, opremljena s klinom ali zagozdo. Debelina tega klina mora odgovarjati širini zareze. Tai zagozda mora držati zarezo v lesu odprto im lak o preprečili stisnjen jo žage.«
»Oprostile, da vas prekinem, Zakaj je krožna žaga lako nevarna, ko je takorekoč vsa zakrita? . se oglasi eden izmed poslušalcev.
»Tu bi bilo težko navesti vise vzroke. Na jveč nezgod nastane zaradi podcenjevanja nevarnosti same, drugi vzroki so: skrhani zobje, slabo razvedeni zobje, napačna oblika zobov. !o je, če režemo les počez z žago, ki ima napriej stoječi zob; lu žaga preveč zagralbi in »seka<. Tudi miza stroja je lahko povod nezgode. Lesena miza se mestoma izrabi in tako nastane nesigurna opora: prevelika, usta v plošči so vzrok, da potegne žaga manjše kose vmes, list se zagozdi in če se stroj ne ustavi, je zopet možna nezgoda. Pri rezanju ozkih lesov je žaga odrezala že marsikomu prst, zato smemo ozko lesove potiskati le z daljšo, na koncu z železno konico opremljeno palico. Prirezovanje vezanih plošč tudi ni tako brez nevarnosti, ker se spodnji prečni furnir razcefra in tako ovira drsanje. I udi vodilo za vzporedni les lahko povzroči nezgodo, a ko vodilo ni pravilno poslavl jeno. Tudi površnost je pogosto vzrok nezgode. Kakor veste, na krožni žagi tudi brazdamo. V to svrbo se mora odstraniti zagoizda. Po končanem delu moramo isto lakoj zopet pritrditi na njeno mesto, sicer postane soodgovoren pri morebitni nezgodi dotični, ki je zagozdo odstranil.
To iso takorekoč vsakdanje možnosti nezgod pri krožni žagi. Seznam vendar še ni popoln, ker so mnoge nezgode take narave, da poškodovanec največkrat še sam ne ve, kdaj jo je izkupil.
Specialne krožne žage so tako urejene, da si sl roj les sani podaja in posebne ročice, ki pritiskajo les na ploščo, zabranj lijejo, da bi žaga odrezani les vrgla nazaj. Pri teli strojili je skoraj nemogoče, da hi se kdo poškodoval.
Ko govorimo o žagah, naj omenim še tračno žago. Veste, kako dobro nam služi; a gotovo vam bo manj znano, da je bilo treba skoro polnili 50 let, pred no se je la stroj toliko izpopolnil, da ga je bilo mogoče izročiti splašili uporabi (IS08—ISedanji stroji nudijo največjo možno varnost pri delu. Koluti, na katerih teče lisi, so zakrili, zobje žage so kriti, navzgor idoči list je krit popolnoma, navzdol idoči list pa do višine reza. Slučajno odtrgani list. žage zadrži oni močni obod nad zgornjim kolutom. Izgloda, da ta stroj ni nevaren. In je vendar nevaren! Posebno pri rezanju valjastega lesa, ko zagrabi s hitrostjo 11 do 20 m v sekundi pomikajoči se zob lista les, ga zasuče, iztrga iz rok. je naj večja možnost za poškodbo dela vca i n tudi za odtrga nje lista. Za rezanje valjastega lesa, se moramo posluževati vodilne priprave, korita, ali .spnemo okrogli les svoro, ki mu daje na plošči potrebno oporo. Posebno pozornost moramo posvetiti ustju ali zarezi v vodilnem lesu plošče. Preveliko ustje povzroča, da potegne list manjše koise lesa za seboj: posledica tega je zagozden je lista v ustju, kar je tudi pogosti vzrok pretrganju lista ali poškodbi roke. Irajnost lista tračne žage je odvisna od oblike zolb in od pravilne namestitve hrbtnega vodila. Zob mora bili v osnovnem kotu zaokrožen in pri ostrenju se mora vedno paziti na to. da se v tem tudi tudi zob poglobi. Hrbtno vodilo mora biti tako postavljeno, da gre pr o,stote koči list tesno mimo in šele pri delu dobi oporo na vodilu.«
»Ali so skobeljniki tudi tako nevarni?«, vpraša eden izmed navzočih.
»Za krožno žago zavzema glede nevarnosti prvo mesto skobeljnik s četverokotnim vretenom. Pogoste nezgode pri delu na tem stroju so dale povod uvedbi raznih več ali man j praktičnih varnostnih naprav. Najbolj se je olbneisel raztegljiv zakrov nad vretenom, katerega lahko prestavljamo v višino glede na debelino lesa. la zakrov krije od vrha celo vreteno; pri delu ne moremo voditi lesa tako, da. bi prišle roke nad in preko vretena. Pri daljšem lesu se ta naprava dobro obnese, le pri krajših in širših deskah je poleg občutka nesigurnosti v podajanju lesa vidna tudi stopnja, ki jo nastala pri menjanju roke. Odstotek sigurnosti pri debi na poravnal ni k u se je dvignil še z uporabo okroglega vretena, katero se imenuje tudi varnostno vreteno. Kakor vsako novost, tako so sprejeli tudi to vreteno v začetku z nezaupanjem, češ da ne odvrže zadosti odrezane trske in da ne bo mogoče na stroju žlebili itd. Res je, da prve kIinje na okroglih vretenih niso popolnoma odgovarjale kakovosti in zato je bila vsa dobro mišljena naprava sprejeta, z nezaupanjem.
Pri skobeljnikih na debelino imamo razmeroma naj večjo si-
gurnost. Vreteno je krito s košem, ki obenem usmeri, odmot trske, ozebljeni podaj,ni valj je krit in ravno tako prestava zobatih koles, ki prenaša pogon na podaj ne val je. Nove jši stroji so opremljeni z razčlenjenim podaj n im valjem in razčlenjenim tramiičkom. Ta naprava preprečuje odbijanje lesa.
Rezkala i stroj smatramo lahko za skobeljnik s pokončnim vretenom. Zato je ta stroj glede nevarnosti v istem razredu kot poravnalnih s četverokotniin vretenom. Pri uporabi vodiilnih sani za rezanje čepov in zarez, pri vodilnih napravah za izdelovanje oblikovnih letev in pri delu ob vodilnem ravnilu moremo težko varnostno napravo uporabljati. Kot varnostna naprava pri rez-kainem stroju služi nad rezilo poveznjeni koš, ki krije od rezila opisani krog od vrha, da tako prepreči morebitni vpad roke od zgoraj; ali pa se pritrdi na vreteno stroja obroč na kroglicah, katerega premer je nekoliko večji kot od rezila opisani krog. Namen tega obroča je. da zabrani poseg roke v območje rezila in pri eventualnem spodrsnjenju roke pri delu zabranjujc dotik s k l.i njio.
Večje rezilne glave in utor ne krožne žage krijemo v košu, ki pušča samo za delo potrebni del orodja, prost. Pri, kombiniranih strojih mora biti drugo nerabljeno orodje med delom na enem delu stroja popolnoma krito. Pripomniti moram, da se število nezgod pri sedanjih novejših strojih znatno zmanjšuje.
Novejši, moderni stroji so opremljeni s podajno napravo za les, tako da odpade ročno podajanje pri poravnalniku, krožni in tračni žagi in deloma tudi pri rezkalnem stroju. S tem je tudi sigurnost obrata močno povečana.
■f1 Emil Koprivnikar
Dne 29. novembra 1919 je mirno v Gospodu zaspal ugledni mizarski mojster g. Krnil Koprivnikar, ki je postal žrtev nesreče pred ljubljanskim glavnim kolodvorom. Iludo poškodovanega so prepeljali v Leon išče, kjer mu zdravniki niso mogli rešiti življenja. Njegovo truplo so pokopali I. decembra p. I. na župnijskem pokopališču v Litiji. Pri odprtem grobu se je od njega poslovil g. Mahkovec za Prosvetno društvo, g. Dolinar za gasilsko župo in predsednik obrtnega odseka Zbornice za JOI g. 1. Ogrin, ki je poudarjal njegove zasluge za obrtništvo in njegovo srčno dobroto. Rajni g. Koprivnikar je bil izredno delaven mož. Požrtvovalno je sodeloval v vseh stanovskih, katoliških [prosvetnih in političnih organizacijah. Zadnji čas je 'bil tudi načelnik okrajnega cestnega odbora litijskega, bil je dalje načelnik trga Litije, predsednik Prosvetnega društva*, delaven odbornik pri gasilski četi in navdušen delavec pni raznih obrtniških društvih. Povsod bodo delavnega in požrtvovalnega moža hudo pogrešali. Naj mu sveti večna luč!
*t* Feliks Toman
19.	decembra 1939 je umrl ugledni kamnoseški mojster Feliks Toman. Rajnki je bil zgled neutrudne slovenske pridnosti iu podjetnosti. Rodil se je 9. aprila	kol sin kamnoseškega
mojstra Ignacija Tomana v Kravji dolini (današnji Vidovdanski cesti) v Ljubljani. Po šoltski izobrazbi na ljubljanski realki se je izučil obrti doma. Kot 18-letni mladenič je odšel leta 1873. na Dunaj, da bi bi se dalje izobraževal. V poletnih mesecih je delal (na palačah dunajskega rotovža in borze, pri votivni cerkvi ter na palači parlamenta v Budimpešti), pozimi >pa je obiskoval dunajske strokovne šole, da se izpopolni v stroki in splošnem znanju. Jvo.se je vrnil domov, je uspešno vodil očetovo obrt. L. 1892. se je osamosvojil in prenesel svojo obrt na Resljevo cesto. Izvršil je priznana cerkvena dela doma in v tujini (na Dunaju, Linču, Trstu, Zagrebu, Karlovcu itd); pri večini večjih stavb v Ljubljani ((pri sodniji, banovinski palači, univerzi itd.) je izvršil kamnoseška dela. Svojo skromno malo obrt je povzdignil s svojo neumorno pridnostjo in solidno podjetnostjo v industrijski obrat. Naj počiiva v miru!
Tečaji
Tečaj za električno in avtogeno varjenje v Ljubljani.
V	soboto dne 23. decembra se je 'končal v varilnici Tehniške srednje šole v Ljubljani točaj za električno in avtogeno varjenje, ki se je vršil od 11. decembra dalje celodnevno. Tečaj je priredil Zavod /.a pospeševanje obrta Zbornico za TOl v Ljubi jami pod vodstvom gospoda profesorja tehniške srednje šole ing. Hladinilka in strokovnega učitelja gosp. Zupančiča. Iz raznih krajev dravske banovine se je udeleževalo tečaja 13 mojstrov in že starejših pomočnikov kovinarske stroke. Ob zaključku tečaja so dobili udeleženci spričevala, potem ko sta si uspehe ogledala predsednik Zavoda za 'pospeševanje obrta Zbornice za TOl g. Ivan Ogrin in tajnik g. dr. Josip Pretnar.
Pokazalo se je, da je tečaj uspel izredno dobro. Udeleženci so z vnemo posečali pouk in praktične vežbe in ob zaključku so mnogi izrazili željo, da bi so čimproj priredil še dopolnilni tečaj za specializacijo v električnem varjenju, kar je najboljši dokaz, da je tečaj z uspehom dosegel svoj namen. Taki tečaji se bodo v bodoče ponavljali. Za ta tečaj se jo prijavilo nad 30 udeležencev, ki pa žal niso mogli biti vsi sprejeti. Priredili se bodo tudi taki tečaji, ki ne bodo trajali celodnevno skozi dva tedna, temveč-se bodo vršili ob popoldnevih ali ob večernih urah, da se s tem omogoči poset čim širšemu krogu interesentov.
Pri predavanjih se je obravnavala tehnologija železa, varilna tehnika in principi talilnega varenja, poznavanje priprav in varilnega materiala, posebnosti varjenja >v levo« in »v desno«, uporaba zvarov in privarov, konstruktivno pravilno varjenje v inštalaterski tehniki, nosilnih (konstrukcijah, popravilih itd.; vežbali so se tudi v risanju in delali razne kalkulacije.
Za časa točaja se je vršilo tudi filmsko predvajanje varjenja v kinematografu, ki je zelo dobro uspelo.
Vežbanje se je nanašalo na pravilno obratovanje z napravami za avtogeno in električno varjenje, vežbanje varjenja v levo« in »v desno« nad glavo in raznih drugih položajih, varjenje rajnih vrst zvarov in (privarov, varjenje na raznih vrstah jekla in litega železa, v bakru, medenini in aluminiju.
Tcčtij za avtogeno varjenje na Jesenicah.
V	drugi polovici meseca februarja priredi Zavod za 'pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani tečaj za avtogeno varjenje na Jesenicah. Ta tečaj je namenjen obrtnikom in pomočnikom kovinarske stroke zlasti i/ okoliša Jesenic, Radovljice, Bleda, Bohinja in Kranjske gore. Vabimo interesente, ki bi se želeli udeležiti tečaja, da se prijavijo z navedbo svojega naslova činvprej na naslov: Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
Tečaji za gradbene obrte, kovinarje, lesne in slikarske stroke.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi \ teku zime in spomladi posebne strokovne tečaje za stavbne obrte, stavbne ključavničarje, stavbne mizarje in slikarje. Ti tečaji se bodo vršili ob dnevih med tednom in sicer v popoldanskih ali večernih urah, kakor bo tečajnikom bolj prikladno. Poučevalo se bo začetniško in dopolnilno strokovno risanje, slogoznanstvo in gradivoznanstvo ter za zidarsko in tesarsko stroko še posebej stavbarstvo. Dosedaj se je prijavilo precej udeležencev. Ker pa je prostih še nekaj mest, vabimo interesente, ki bi želeli obiskovati katerega izmed navedenih tečajev, da to prijavijo takoj pismeno na Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, s točno navedbo svojega bivališča in poklica ter označbo tečaja, katerega bi želeli obiskovati.
Kupim
Bleiweisove,,Novice" (1.1843,1844, 1849, 1856, 1857, 1862), Kunčev ..Obrtnik" (1.1883-1884,1888-1889), Jugoslovanski Obrtnik (1,1919-1929), Slovenski Obrtnik (1.1906) in druge tfarejše obrtniške časopise in knjige. Ponudbe upravi.
žanat&Ua banka iUaUfivint J-u^astai/iic a. d.
Podružnica Ljubljana, Gajeva ulica 6 / Telefon št. 20-30
Centrala Beograd / Gl. podr. Zagreb / Podružnica Sarajevo
Delniška glavnica din 75,000 000. Udeležba države din 30,000.000. Rezervni fond nad din 5,000.000 PODELJUJE obrtnikom in obrtnim pod|etlem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoče račune in poso)'la na zastavo državnih vrednostnih papir|ev — SPREJEMA od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnelftem obrestovanju — UPRAVLJA imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij — IZVRŠUJE najkulantnejše vse ostale bančne posle
Obrtniki I V Vašem lastnem interesu je, da vse svoje denarne posle izvršujete potom svojega denarnega zavoda
Vezane in panel plošče furnir
,SLAVONIJA'
Weiner i Weiss, Ljubljana Gosposvetska c. 13 Telefon štev. 27-56
*