Sola in druzina. Šola olroke dalje in natančneje izreja in izobražujp, kakor jili jp izrpjala in izobraževala domača biša. Šola in družina ste si tedaj (olikanj bližejc , kolikor bolj je družina pripravljala otrokc r/a šolo. Poglavitni nanipn domače izreje ni tolikanj , da se otroci podtičujejo , temuč , da se navadijo redno in spodobno obnašati, in da se jiin vse napake in tprnip zatirajo in volja na dobro obrača. Kolikor nianj spolnuje domača hiša tc dolžnosti, toliko več ima tcdaj šola opraviti; in mnogokrat se godi, da se šola zastonj trudi, da bi izveršila fo, kar se niorc izveršiti v dobri družini. Pa tudi poznpje, ko ntrok v šolo hodi, moratp šola in domača hiša se lepo porazumljevati in otroke z zdiuženimi inočmi odgojevati. Doniača hiša mora vse tirjati, kar dobra ,šola tirja, in jo v vseh rečeh krppko podpirati. Pa ludi šola ne sme preveč saniosvojno misliti in delati ali še celd zaničevati, kar stori družina za otroško izrejo, tpr vse sama sebi pripisovati. Gorjč učeniku, kteri morpbiti še o.eld vpričo olrok zasrannijejo starše, in se jim sovražen kaže ! Šola mora, kolikor je niogoče, družini tudi v vseh pravičnib rečeli prav priljudno streči in njc blagor podpirati. To se zgodi, če se učenik s starši o izrpji in podučevanji otrok večkrat pogovarja in posvetuje, in vsako še lako malo ljubeznjivo iskrico, ki se pri njili pokažp do šole, veselo in dovoljno sprejme, nikakor pa ne dpla, kakor bi mu np bilo ljubo, ee se starši kaj ppčajo s šolo. Posebno morajo učeniki po Slovenskem skerbeti in varovali, da se šola »e razprp z doniačo hišo , zato ker so na.šp ljudske šole po dpželi še vse nekako nova reč pri prostem Ijudstvu, ktero še ne spozna, koliko so vrpdne in koliko jim morpjo koristiti, ako so prav vredjenp. Učpnik naj ima tedaj vedno pred očmi zlafo vodilo, ki pravi: Družina in šola S e s t r 1 c i s t e d v e; Nobena p o s a m na Hoditinesme. — ot — .