103. številka. V Trstu, v sredo 27. decembra 1893. Tečaj XVIII. „EDINOST« tzhajn dT u krat na »aden. v»ako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. nBd!noatM atan* j za vse leto f. 6.— ; iivea Avstrije f. 9.— za '/, leta „ 3.— ; „ , 4.50 za '/4 leta . 1.50; . „ 2.25 ■ „Novi6»r"-Jem t za vne leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za •/, leta , 3.5U; „ , „5,-za V4 leta .1.75; „ „ . 2.50 PonaraiČDe številke se dobivajo v prodajni nicali tobaka v Trstu po S nvi., v Gorici in v Ajdovščini po a nrć. „NOVIČAR" po fl nvč. EDINOS Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Oglasi se račune po 8 ari. vrstica v petitu; ra naslove z debelini Srkami ae plaiuje ft .ator, kolikor bi ga obseglo •iradnih vrsti«. Poslana, osmrtnice in jatu« ia-hrale, domači oglasi itd. m po pogodbi. Vhi dopisi nSj e« poliljajo nrednirftvu: Pinzza Canerma *t. 2. Vsako pismo mora biti frank ovhno, kur nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se no vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo Piana Caserma 2. Odprte reklamacije so prosta poStnine. ,r e«mN > mm p , Vabilo na naročbo. Z novim letom bode „Edinost" Izhajala po trikrat na teden, v šestih izdanjih in v povečanj obliki: ob torkih, četrtkih in sobotah v /jutranjem in večernem izdanji, tako da bodo naročniki sleherni dan dobivali svoj list. Da še bolj ustrežemo tržaškim naročnikom, pošiljali jim bodemo list na dom po raznaševalcih, zbok česar jih prosimo, da nam natančno označijo svoja stanovanja. Obojno izdanje „Edinosti" bode izhajalo na dveh straneh v primerno povečani obliki in bode stalo: za jeden mesec gld. —*90 za tri mesece „ 2.60 za pol leta „ 5-— za vse leto „ 10*— Po tabakarnah v mest« in po okolici se bode list prodajal po D1TJL novčića. Listu bodemo redno prikladali poštne nakaznice, da olehčamo naro-^evanje. Prve številko bodočega leta dobe nn ogtal vsi naši naročniki in tudi drugi rodoljubje, pozneje pa bodo dobivali list le tisti, ki se nar oče nanj in tudi n a p rej p lačaj o naročnino vsaj za jeden mesec. Konečno pa resno bosedo n a-š i m dosedanjim naročnikom. Ker se list z novim letom preustroji in nastopi tako rekoč povsem novo življenje, urediti nam bode tudi upravnistvo na novi podlagi. Ko se prične novo življenje, za- PODLISTEK. Zvonilec — topničar. j Humoreska. — Hrvatski spinal Avgust H o n o a. (Dalje). I Nečega večera je stala Marica na atopnjicab pred vrati lastne hine na Markovem trgu. Pričakovala je starišo, ki sta nekam odala kot krstna botra. Naslonila se je ob zid, drobne noge je prevrgla križem, roki prekrižala na hrbtu, glavo nagnila in pevajoč zrla pred se na trg, ki je bil prazen kakor da si ga osnažil z metlo. Od druge strani je prihajal nekdo mimo nje hiše proti cerkvi. Dekle ga je precej spoznalo. Bil jejzvonilec Dobrilovie, na potu do zvonika, da pozvoni „Češčena si Marija". Ker je stanoval v bližini cerkve, imel jo le nekoliko korakov do zvonika in ni mu trebalo iti ravno mimo Ce-liničeve hiše. Vam, ljubo deklice, pa ne treba praviti, zakaj da je vender hodil mimo te hiše. „Dober večer, Marica!" „Dal Bog, Janko 1" „Marica, kaj si sama tu P* „Da ! sama." „Stari«i P" „][ krstu sta šla v predmestje." .In ti P" ključiti treba tudi stare račune. Zato opozarjamo, da vso one, ki do novega leta ne plačajo svojega zastarelega dolga, izročimo gosp. odvetniku dru. Gregorinu. Kdor torej noče imeti sitnosti in stroškov, poravna naj takoj, kar je zaostal! Upravništvo „Edinosti". Poslanec Spinčić o izjemnem stanju. Govoril v seji poljanske zbornice dne 13. decembra 1893. Visoka zbornica! Po petindvajsetih letih imamo zopet izjemno stanje, in sicer izrecno izjemno stanje. Naglašam besedo „izrecno*, kajti imamo tudi drugo vrste izjemna •tanja. Ako se n. pr. ne izpolnjnjojo pogodbe in postave, (Tako je!) ako je kak narod razkosan in so zbok razkosanosti ae more razvijati gmotno in duševno, tedaj je to tudi izjemno stanje. Ako dve pokrajini tega naroda ne uživati ustave niti na papirju, in ae dva druga naroda prepirata za nadvladjo v teh dveh pokrajinah, tedaj je to tudi izjemno stanje. ]n tudi je se je kaka krajina tega naroda v poslednjih desetletjih že odtrgala od matere zemlje, in če se ta mora pravdati s katerim drugim narodom za kako mesto in Če pri tem gospodari le oni drugi narod, do* Čim se komaj trpi lastni narod, potem je to tudi izjemno stanje. Ako jo mati dežela vsaj glasom zakona nezavisna v nekaterih stvareh, a vendar zavisna v teh stvareh od drugih činiteljev ; ako je del tega na-roda odtrgan od matere dežele, čeprav pravijo tudi novi zakoni, da bi moral hiti združen z deželo materjo, in sicer t*k6, da bi morala vlada dežele matere imeti „Saj vidiš, pojem in premišjujera, kake babe so motki." „In jaz grem zvonit „Češčena si Marija." „Srečna ti pot. Zazvoni pesmico, da so moški babe'* „To vender ne velja meni P* „Kateremu pa? Uprav tebi in najprvo tebi. Ne znam, zakaj ti je Bog dal brke P" „Mari se jeziš P Kaj sem ti atoril P Na mojo dušo, jas ne vem tega.* „Ne znaš, ne,* razjezi se Marica, „mari hočeš, da ti jaz luč prižgem in jezik nabrusim P Baba si in stokrat baba! Ti znaš, da si mojemu srcu ljub.* „Gotovo da, in hvalim Boga za to.* „Znaš, znaš, in meniš, da to zadostuje P Ali se ljubiva le za to, da vsaki večer mimo zvonit hodevaS rekoč: Dober večer Marica! — in jaz tebi: Dal Bog, Janko! — Ali ne bode jedenkrat konec temu P Jaz nisem povpraševaln, čegav si in kaj si, ampak ljub «i mi, ker ugajaš mojemu očosu in srcu. Žel im biti tvoja, ali me razumeš, Janko P In glej, ta najini „Dober večer" so vleče od sv. Jakoba do sv. Jurja." „Ali meniš ti, da jaz ne bi hotel biti tvoj P" „Spregovori todaj, saj nisi nom !■ „Da bi govoril s tvojim očetom* — popraska ho zvonilec za uhom, „v to, moja naslov tudi tega dela, tedaj jo to tudi izjemno stanje. Ako državljani te monarhije niso jednaki vzlio členoma II. in III. državnih osnovnih zakonov, ako se službe oddajejo le osebam izvestnih narodov, ako se vzlic členu XII. državnih osnovnih zakonov zabranjuje državljanom snovati društva in obdržavati shode, ako se vzlic čl. XIII. ne dozvoljujo državljanom, da bi v mejah postave smeli povedati svoje mene-nje in če se zaplenjujejo časniki, kadar poročajo o suhih dejstvih, ako narodna plemena vzlic členu XIX. ne le niso jednakopravna, ako so jim ne le ne dozvo-ljujejo sredstva za izobraženje v lastnem jeziku, ampak ae še tlačita njihov jezik in njihova narodnost, teduj je to tudi izjemno stanje. In če se to dogaja, potem moramo reči, da imamo tudi neizrecna stanja, in da se v takem izjemnem stanju več ali manj nahajajo vsi Slovaui monarhije, (Ž ivo odobravanje) ter da se zlasti na severu Čehi, aa jugu pa Hrvatje in Slovenoi nahajajo v tem stanju. O tem neizrecnem izjemnem stanju ne smem govoriti danes pri tej razpravi. Tu raspravljamo o izrecnem izjemnem stanju ; rekel bi, da praznujemo 251etni jubilej izjemnega stanja, (Prav dobro!) jn-bilej, katerega je zasnovalo ministerstvo Tasffeovo, a ga nadaljuje ministerstvo WindiHchgratzovo. Vzroki, kateri so se naveli za to izjemno stanje, so nastopni : izgredi po časnikih in zborovanjih proti verskim ustanovam in kot posledica izgredi proti katoliški cerkvi in nje bogočastju; drugič, proti socijalnim stanovom in kot posledica proti javnemu miru in redu; tretjič, proti narodnostim in kot posledica nevarnost za sigurnost oaebe in imetja ; s tem so v svezi tudi poulične demonstracije ; četrtič, ljuba Marica, nimam srčnosti. Ko le pomislim na to, zmoti se mi v glavi, da ne vem, kakov koneo bode tej naši ljubezni Bojim se, da ne bode dober." „In zakaj ne, zajček moj !* „Ti tega ne znaš, a jaz poznam tvojega očeta dobro. Ali ne zvoni po vsem svetu s Bvojimi zlatimi denarji, mari se ne dela gospoda P „Denar je razum", to je njegova beseda. On je bogat cehovski mojster, ima hišo, pristavo, vrt, vinograd, zlatnikov — in jaz, ubogi zvonilec, nimam ničesar uprav kakor tič.* „Poglej no, da si baba ; čemu imaš te brke ! Kaj za to P Mari se ljudjo poročajo radi zlatov ali radi srca P Moj oče jo čevljar, ti si tudi. Da ima več kakor ti, ni čudež, ker je starejši in je več črevljev sešil v svojem življenju. Da le meni ugajaš, saj nisem nikaka kraljica! Samo da si pošten !* „DA, da, da, to velja le tebi in pred teboj, ali ne velja pred tvojim očetom. Bog mi bodi priča, da si mi ljubša od svetlobe lastnih očes; priznati pa moram, da se mi taka sreča dozdeva kakor basen o zakopanem denarju.* „Moraš naprositi očeta !* zakriči Marica vdarši ju7.no ob tla. „Slišiš, moraš in sicer precej jutri ! Ako ne storiš, kakor želim jaz, te ne pogledam več, Bog mi bodi priča. Sedaj znaš. Jaz nočum živeti brez tebe. proti postavni avtoriteti in kot posledica nespoštovanjo oblasti in upornost proti nje organom ; slednjič : proti monarhiji in kot posledica obžalovanja vredni izgredi s ve-leisdajskimi nameni. Gospoda moja ! Jaz sem v jedini javni seji odsoka za isjemno stanje pazno po-šlušal ves čas ter si zapomnil vse slučaje, deloma na popirju, deloma v glavi, kateri so se naveli v podkrepilo izjemnemu stanju in katerih se obdolžuje jeden del naroda češkega. Primerjati sem hotel sedaj razmere, obstoječe v jednem delu Češke, z razmerami, vladajočimi v neki drugi kronovini, na Primorskem. Sestavil sem si posamične točke zatožeh ter sem hotel vse to povedati danes. Toda svetovalo se mi je, naj to opustim, in sicer zato, ker bi se mi odtegnila beseda. No, čeprav sem čul, kako so se delale primero mej Gališko, oziroma poljsko državo in Češko. mej Moravsko in Češko, mej IrBko in Češko, vendar te hočem ukloniti. (Klic : Primorska I) O primeri mej Primorsko in Češko se ne sme govoriti za sedaj. Bodisi : jaz ae udam pri tej priliki tem rajše, ker je moj materijal precej obsežen in ker čujem, da želć še mnogi govorniki govoriti za menoj. To pa moram opomniti: da imam materijal ca posamične točke, in si pridržujem navesti ta materijal pri drugi priliki, pri razpravi o začasnem proračunu. Imam v rokah kot materijal sa točko 1. izgrede proti verskim ustanovom in kot posledioo izgrede proti katoliški oerkvi in nje bogo-častju. Nabral sem materijala glede izgredov proti socijalnim stanovom in narodnostim, in kot posledico motenja javnega miru in reda ter nevarnosti sa sigurnost osebo in imetja, (Poslanec dr. Gregoree: v Primorski !) seveda, vedno le v Primorski. Janko je ostal tih nekoliko trenotkov. Slednjič spregovori: „Dobro, ker želii, Marica, bodem govoril. A jas nočem biti kriv, ako bodem govoril bresvspeSno." „Na tvojo besedo toroj, da bodeš govoril P" nastavi Marica ponndši mu roko. „Na mojo besedo, ljuba Marica," spregovori zvonilec in stisne dekletcu roko. „Sodaj pa pohitim svonit, kajti skrajni čas je že. Lahko noč Marica, srček moj!" „Lahko noč, IjubČek moj !* S temi besedami odhitel je svonilec proti cerkvi in malo za tem odmeval je glas zvona nad mestom. Marica pa je mej tem v svoji sobi kleče molila večerno molitev za zdrav jo in srečo onega, ki je ta mah po skladnem odmevu zvona iz visokega zvonika doli pošiljal „angeljski pozdrav* pobožnim dušam njenega rojstnega mesta. Tudi naslednjega dne je Janko Dobrilovie zvonil „Češčena si Marija", dozdevalo so mu je pa, kakor da je pri vsakem odmevu zvona kludivo udarilo v njegovo srce. Bil je pri mojstru Miklavžu in mu razodel svoj namen tiho in skromno, kakor se spodobi doatojnemu mladeniču. Miklavž pa je hropel kakor besen, smejoč so mlademu cerkovniku v obraz. „Mari mu je vruna izpila razum, ali pa je jel strupene gljivo? Kuj P Kako jo mugel tak golobradi in mladi človek, ki še nič nima, le mialiti na Marico, jedino hčer bogatega, starega meščana ! Naj so le pobere izpred mene Nabral som si tudi materijal« o vseh | onih pouliških demonstracijah, na katere sem se spomnil in ki so se dogajalo sosebno v poslednjem času, ter si pridržujem tudi to navesti pri drugi priliki. Imam tu nekoliko materijala tudi o izgredih proti postavni avtoriteti in si pridržujem, govoriti tudi o tem drugikrat; in imamo tu tudi materijala glede izgredov proti monarhiji itd. po časnikih iu zborovanjih, in si pridr/ujetn naveati kedaj tudi to. Imam tu materijala o zelo obžalovanja vrednih izgredih z veleizdaj-skirni nameni, in si pridržujem navesti ga, opažam pa že sedaj, da imam kot dokaze knjige, tiskane tako v Italiji kolikor na Primorskem, in časnike, tiskane tako v,Italiji, kolikor na Primorskem, zemljevide in take slučaje, s katerimi bi mogel dokazati kolikor treba in tudi nad potrebo, kaki izgredi ro dogajajo v tej deželi, v kateri "o še ni proglasilo izjemno stanje. Jedno pa bodem vendar smel navesti pri tej priliki..... Podpredsednik dr. Kathrein poseže govorniku v besedo : Gosp. poslanec naj mi dovoli, da ga oponorim, da so na današnjem dnevnem redu izjemne narodbe v Pragi. (Posl. dr. Gregorec : Saj govori o tem !) Prosim, da me pustite govoriti ! Ne morem tcrej, kakor mi je sicer žal, dovoliti govorniku, da govori sedaj tu o razmerah na Hrvatskem in v Istri. (Odobravanje. — Posl. dr Brzordd : Lepa svoboda govora ! Jednako svobodo govora ministrom in poslancem !) Prosim ! Jaz gotovo spoštujem svobodo govora v polnem obsegu in rad na Vite strani ; ali paziti morata kot predsednik zbornice tudi na to, da se po poslovnem redu tu govori samo o stvari. Gosp. poslanec je govoril o Istri in Dalmaciji ; to pa ne smem dopustiti, ker razpravljamo sedaj samo o izjemnem stanju v Pragi. Poslanec S p i n č i ć : Gospod predsednik ! Opomnil sem že popred, da si pri-urzufeui ta materijal za orugiicrat ter ' sem se uda! po uasvetu od avtoritativne strani, ko so mi je zažugalo, da bo mi sicer odtegne beseda. (Čujte ! Čujto I) Pravim samo, da smem opomniti le nekaj in sicer z o žirom na to, kar se je v tem pogledu govorilo v odseku za izjemno stanje. Ne morem in ne bodem polemizoval z njegovo ekscelenco gospodom ministrom za notranje stvari, kateri je danes govoril toli veselim liceui (Prav dobro !) baveč se tudi z vskliki. Poleuiizovanje žnjim pre-pnaoain drugim gospodom. To pa mi do-volita njegova ekselenca in pa gospod ter drži naj ho svojih zvonov, a Marica naj si ga izbije iz glave. Poišče naj si kje drugje ženo, ki bode odgovarjala njegovemu uboštvu. Marica se je rodila za boljšega". Tako in jednako je lamentiral mojster Miklavž. Janko pa bo je odnesel, mirno spregovorivši: „Vi mi jo ne daste, mojster; resnica je : srce uii poka, ali ker jo ne da*te': računi so končani. Z Bjgom !" Tega večera je odmeval glas zvona tako strahovito, da ao se ljudje kar v strahu ozirali na zvonik — zvonilo pa je tako žalostno, kakor da se ima zvon raz-počiti. Dd, da, zvon je govoril iz Jankovega srca in to močno zvonenje je razumela bedna Marica, kateri se je oče jezno razgrozil. .Čeprav si mi ljuba in mila in te zavijam v bombaž, ker si mi jedina hči, a tega ne dopustim, da postaneš žena zvo-nilčeva, če bi imela postati tudi svetnica ali pa poginiti od lakote pred menoj. Jaz nimam denarja, da bi ga motal v gobec nič-vrednežu, a Dobrilovič ne prosi tebe, ampak moje imetje. Niti besede mi ne spregovori več o tem! In de ti izkapljejo očesi od samega joka, mojega srea vender ne omehčiš*. Dekle si obriše solze. Pristopivši k očetu mu reče : „Dobro torej ! Ne da«te me, oče ! Jaz pa vam ponovim: njegova ali pa nobenega!" predsednik, da se z malimi opombami spomnim onih besedi, katere je izrekel v odseku. Ko je namreč poslanec dr. P a ca k navel nekatera dejstva iz Primorske, omenil je g. minister za notranjo stvari, da mu je prav dobro znano (Čujte! Čujte !), da so se ob izvestnih dveh dneh po Trstu delile tiskovine, da te tiskovine izvirajo iz It a I i j e (Čujte, čujto!), da so se p|o t elm^d o-nesle v Trst na ta ali oni način in d a j i h je delila neka oseba, katra je sedaj v zaporu. Gospoda ! Strmeti sem moral, ko som to čul. Kajti ta je pač mogoče, da so se tiskovino tiskal e v Italiji, čeprav so dato-vane iz Trsta in so se baje tam tiskale, ali za to ne najdem pravega izraza, da so se delile semo v jednom mestu, v Trstu, in da jih je delila samo jedna oseba. Opravičiti bi mogel gosp. ministra za notranje stvari v tej zadevi le s tem, da je še malo časa minister za notranje stvari ter da mu niso znane razmere na Primorskem. Strmeti moram pa tem bolj, ker se je tudi njeg. ekselenca gospod grof Fran C o r o n i n i oglasil za besedo v tej zadevi in da je potrdil vse to, kar je rekel gospod minister, pridodavši, da je označil vso to, kar je navel g. posl. Pacak, kot sumničenje, pri čemer je naglašal, da se tudi Italijanov narodno čutstvo mora spoštovati. Gosp6da moja f Vse kaj druzega je ndrodno čutstvo in vse kaj druzega je ire-dentizem. Jaz sam sem dokazal v svojem 16let* nem službovanji kot profesor, kot izpra-sevalni komisar in kot okrajni Šolski nadzornik, da zamorem spoštovati to ndrodno čutstvo tudi pri Italijanih. Ali, kakor rečeno, vse kaj druzega je ndrodno čutstvo in vse kaj druzega jo ire-dentizem. Narodno čutstvo ne sega preko mej monarhije, ndrodno čutstvo ne teži po tem, da bi zatiralo jezik drugih, da bi uvajHiu svoj jezik v šole drugih, da bi uvajalo svoj jezik v cerkve drugih, ter da bi proganjalo jezik druzih ndrodov iz šol, iz cerkva, iz uradov, hoteč pokazati na ta način, da so primorske pokrajine italijan-sk e pokrajine j teganoče ndrodno čutstvo, gospftda moja. Kajti ravno z vsem tem, kar se tu označuje kot narodno čutstvo, gladijo se pota iredentističkim idejam Iz vsega sem se prepričal, da vzroka da se je v jednem delu kraljestva Češkega proglasilo izjemno stanje, ni iskati ni v izgredih proti katoliški cerkvi, ni v izgredih časnikarstva, in v izgredih proti socijalnim Janko pa je mej tem zvonil v zvoniku smrt svoji ljubezni. II. Zagrebčani so bili od nekdaj srboriti, grmeli so za svoje pravice, da se je sli-čalo na vse štiri strani sveta. Danes so bili tihi, od strahu so zrli v zemljo, kakor da jih kdo drži za goltanec. Bog si ga vedi, zakaj se gospod sodnik tako zamišljeno sprehaja po mestni dvorani P Položil je roki na križ, sprehajajoč se kakor medved v kletki; praskal se je sedaj za levim sedaj za desnim uhom, čepico pa premikal sedaj na čelo, sedaj na zatilnik. Zbrali so se tudi drugi mestni starešine, tudi oni so se držali tako, kakor da so ugrizli v kislo jabolko. Oprezno stopajoči po prstih hodili so povečanih obrazov mimo sodnika tihoma ga pozdravljajoč : .Hvaljen Bog !" Gotovo, da vsi znajo kaka nejevolja da jih tišči, vendar se ne upajo spregovoriti besedice drug drugemu. Slednjič so se zbrali vsi v dvorani mestne hiše. Poleg dolge, nizke, lesene mize, na kateri je svetila luč je, sedel sodnik na svojem starem, z rumenimi klini obitem stolu. Zraven njega je preobračal prste g. notar Čenči ter gledal jezno na podobo sv. Blaža, ki mu je visela ob nasprotnem zidu. Gotovo je notar s svojem pogledom karal svetega Blaža, zakaj tako slabo zaščišča Zagreb, katerega je patron. Ostali svetovalci so se plaho stisnili na klop stanovom, proti ndrodnostim, proti monarhiji, ds v vsem tem ni iskati vzroka. Kajti, ako bi bili reoiičui cisti vzroki, kateri so se naveli, tedaj bi su bilo moralo izjemno start)e že davno uvesti v neki drugi deželi, v Primorski. (Tako je!) Prepričal sem se, da je tu pravi v/rok ves drugi. Saj bi se bili, ako se je res kaj dogodilo proti cerkvi, proti posamičnim stanovom, proti ndrodnostim ali proti monarhiji, lehko kaznovali posamičniki; nikakor pa ne bi bili smeli nekoliko sto-tisočev prebivalcev, ki so srce tako vuž-tiega in za monarhijo toli zaslužnega plemena, kaznovati s tem, da se je proglasilo izjemno stanje za Prago in okolico. (Odobravanje.) Pravega vzroka jo iskati torej, kakor rečeno, povsem kje drugje. Stoletja že kakor tudi še sedaj hočejo škodovati pravicam tako češkega kolikor hrvatskega in slovenskega ti dro da ; raznaroditi hočejo te ndrode. (Tako je!) Stoletja že in tudi dandanes dobe se še ljudje, ki se protivijo tem namenom in stoletju že in dandanes se postopa proti tistim, ki se očitno in odločno protivijo takemu raznarodovanju, do česar imajo pravico od Boga in narave, (Konec prih.) Politični pregled. Notranja dažslt. Notranja in vnanja politika počiva zbok božičnih praznikov. Kakor v navadnem življenju, tako velja tudi v politiškom življenju oni božanstveni rek : mir ljudem na zemljil Baš zbok tega, ker nimajo zaznamovati novih pojavov na politiškem obzorju, uporabljajo listi ddbo počitka, da razmatrajo splošno položenje in beležijo pridobitve na narodnem in po-litiškem polju — ako jih imajo. Da avstrijska slovanska glasila sploh, posebno pa s J u v v u s k m, ne morejo nič kaj hvaliti sedanje ddbe, to razume vsak misleči rodoljub. Vse drugo pa je z Nemci. „N. Fr. Presse", vodilno glasilo nemške levice, pohvalila se je, da že od davna, ali morda nikoli Še avstrijski Nemci niso praznovali Božičnih praznikov s tako mirno vestjo in zrli tako ponosno v bodočnost, kakor letos. Saj imajo pa tudi vzroka pohvaliti se in prepevati slavo — sebi in .svojim'. V znamenje hvaležnosti in priznanja je poklonila nemška levica bivšemu svojemu vodji in zvestemu prijatelju, finančnemu ministru dr. Plenerju, jako krasno zraven velike poči čakajoč, kaj da jim sodnik pove... Mej njimi je bil tudi oholi Miklavž Celinič, ki pa je bil danes nenavadno krotak. Naposled je sodnik trikrat pokašljal spregovorivši do svetovalcev: .Plemeniti magistrat in gospftda svetovalci ! Pred vsem vam moram povedati, zakaj smo se danes tukaj sešli, namesto da pijemo doma kozarček vina. Stvar je ta. Znano vam je že, da Turkom hudič ne da miru. Sprehajajo se po naši deželi, kakor da je njihova last, ter kradejo in užigajo, da nas Bog ohrani ! Dokler so se sprehajali po drugih okrajih, smo lehko mirno spali in držali roke navskriž ; sedaj pa, ko so se namenili proti Zagrebu, sedaj mora skrbeti tudi nas. V Zagreb ne pridejo, ako ne zasedejo Siseka, na katero mesto sedaj grdo pritiskajo ; ako no bi gospdda kanoniki imeli bukoveškega vina, gotovo bi se ne mogli obraniti. Božje strašilo so ti Turki, tako vsaj pričajo. Dragi moji bratje ! K škofu Stankovučkomu jo prišel neki frater, kateri mu je prinesel v podplat všito pismo od gospoda kanonika Blaža Gjuraka, ki je sedaj zapovednik v Sisku. Slaba je, draga gospoda. Do sedaj je Sisku pomagala bukoveška kapljica, katero jim jo pošiljal prečastiti kapitelj, no, sedaj tudi ta ne pomaga voč. Nesrečni pogani so do-nesli seboj iz Gradiške velike topiče ; pre- izdulano škatljico s fotografijami vseh članov zjedinjene nemške levice. To .božično darilo" izročila mu je posebna deputacija pod vodstvom posl. dr. R u s s - a. Ta se jo v svojem nagovoru zahvalil ministru na njegovem prijateljstvu ter i?rrkel nadejo, da P I o n e r ohrani ljudstvu svoje delovanje in mišljenje ter svoje prijateljstvo levici, v korist ljudstvu in očetnjavi. Plener bc je lepo zahvalil na darilu in prosil, da mu njegovi sodrugi ohranijo svojo simpatije, katere so mu posebno dragocen spo* min njega politiškega delovanja. Z Dunaja javljajo, da jo ceRar že p o-trdil zakon v prid trgovinske mornar n i c e. Zakon bode v kratkem objavljen v drž. zakoniku. Za Božič je imenovanih več d o-smrtnih članov za ogrsko magnat b k o (gosposko) zbornico. Ti so: bivši predsednik sodisčn Darnvay; veleposestnik H o r t z; vseučiliSčni profesor L e c h n e r; ravnatelj "grških drž. železnic Lud wig in bivši drž. tajnik za požunaki paletinski okraj v finančnem ministarstvu, Czalavsky. P o I i t i š k umor v Pragi. Dne 23. t. m. napadel je doslej še nepoznan hudodelec 21 letnega i-okovičarja Vekoslava Mrvo, med ko je Mrva kitil božično drevesce, in ga sa-bodel z ostrim bodalom menda v srce. Mrvo so našli »večer v krvi mrtvega. —-Vekoslav Mrva je isci mladenič, o katerem je trdil posl. Herold v državni zbornici, daje .izzivalec iu demuncijant in da stoji ▼ policijski službi. Bil je zadnji čas z drugimi člani tajnega društva .Omladina* pod Bodnijsko preiskavo. — Sinoči došle vesti pa javljajo, da sta zaprta D o 1 e ž a I in D r a g o u n že priznala svoj zločin. Pri' znala sta baje, da sta ga usmrtila skupno, Vnanje države. Italijanska poslanska zbornica jo pretrgala svoje zasedanje dne 24. t. m. Prihodnje zasedanje prične dne 25.. januvarija 1893. Italija se odlikuje tudi o Božiču od drugih evropskih držav. Povsodi je mir — a Italija se bojuje v Afriki. Dne 23. t. m. napadel je polkovnik A r i m o n d i v A g o r d a t u (v vstočni Afriki pod Sudanom) s svojo vojsko čete dervišev, kateri so uamerjali napasti njega. Arimondi je nasprotnika premagal in razpršil ; svojo zmugo jo takoj poročil v Rim. Javil je da ho derviši izgubili do tisoč mož, Italijani* pa imajo 98 mrtvih iu 125 ranjenih. — brodi s si Kolpo utaborili so se pod trdnjavicami Siska, pošiljajoč v mesto kroglje, vitled katerih je prišlo ob življenje že več oseb, mej njimi tudi kauonik Fintič. katerega duši naj bode lehko. Za Siskom pride na vrsto Zagreb. Joj si ga nam, bratje! Moramo se zavarovati dobro, tako sta rekla tudi gospod ban in presvetli gospod knez Peter Erdodi. Pristavila sta še tudi, da krščani pripravljajo veliko vojsko, katero pošljejo Sisku na pomoč. Dolžnost je torej tudi nam Zagrebčanom,, da storimo več, kakor to zahteva zakon in zapoved. Jaz torej, gospdda, menim, da je gospod ban imel prav, ko mi jo rekel, naj zberemo na svoje stroške jedno kompanijo vojakov, katero pošljemo z ostalo vojsko pod Sisek. Častiti gospodje svetovalci so, tresoč se od strahu božjega in turškega, zakričali soglasno : .Dajmo kompanijo" ! .Ne dam! Protestiram" 1 skoči ras sedež Štefan Svantovič, mestni odvetnik, majhen, vesel človek, rumenega obraza, .Ne dam in ne dam ! Jaz kot. branitelj pravico ponavljam : slavno našo mesto po svojih privilegijih ni navozano dati vojske, ampak samo živež, sol iu voaove za deželne topiče in topove. Če dopustimo to, propadle so mestno pravice". (Konec prih.) V Rimu je napravilo poročilo o Armon-dijevi zmagi neverjetno vesel utis. Kralj sam zahtoval je podrobno poročilo. Trezni italijanski listi pa pozdravljajo to zmago z resnobnega stališča, ozirom na sedanji notranji obupni položaj Italije. Priznavajo, da nezadovoljno ljudstvo pozabi za nekoliko časa na domačo bedo, na dvojne gospodarske odnošaje in se raduje .starodavne hrabrosti latinskega orožja". Naj velja to „za nekaj čas«u.. In kaj pa bode potem P Ali je polkovnik Arimondi s svojo zmago morebiti premagal finančne zadrege Italije? Nikakor ne! Ko preide prvo kipeče veselje, toliko gorje se pokaže obup-nost v pravi svoji golosti ! V Belemgradu nadaljevala se je dne 23. t. m. razprava proti zatoženim članom Avakumovičovega ministerstva. Predsednik Velimirovič je izjavil, da je sodišče odbilo priziv za izključen jo sodnikov Dušmanoviča in Milovano v i ć a, katera sta v sorodu z dvema obtoženima bivšima ministroma. Zatem se je prečitala obširna obtožba, katero smo že objavili takoj, ko so bili zatoženi bivši ministri. Kralj S i a m s k i, Chow-Fa-Chula-Longkorn, je na smrtni postelji. Angleški diplomatje bojč se resnobnih homatij, ako umre še le 40letni kralj, kajti njegov 15 letni sin in naslednik Waha-Wajirunhis se gotovo no bode znal braniti francoskega vpliv«. Različne vesti. Njeno Vel. cesarica dospela je dne 26. t. m. na ladiji „Greif« v Funkaln (otok Madeira). Mestni svet tržaški ima v četrtek dne 28. t. m. javno sejo. O nje izidu sporočimo t sobotnem „Novičarju". Deželni odbor tržaikl je v svoji seji dne 23. t. m. vzel na znanje namestniški dopis, v katerem je priobčeno, da je Nj. Vel. cesar sprejelo načrt delovanja dež. zbora v prihodnjem zasedanju. Zajedno izreka svojo zahvalo miniBterstvu notranjih poslov za poslani letopis za leto 1891 glaine bolnice v Pragi in dež. odboru gališkemu za izkaz o delovanju galiških javnih bolnic leta 1892. Prazniki. O božičnih praznikih imeli smo v Trstu prav spomladansko vreme. 13 do 25 stopinj Reaumur na prostem 1 Na nebu ni bilo niti jednega oblačka ; ni čuda, da so krasni dnevi izvabili na tisoče občinstva na sprehod. Na šetališčih mrgolelo je ljudij, kavarno in gostilne j}j|0 eQ polne v mestu in v bližnji okolici. In vendar čuješ povsodi večno pritožbo: Ni denarja ! Dopolnilne volitve v Istri. Na mesto odstopivših dveh poslancev velikega posestva za deželni zbor istrski, razpisana je dopoluilna volitev v Poreču na 15. ja-nuvarja 1893. Slovanski cerkveni obred v Istri. Iz Ri ma pišejo nekemu tržaškemu liberalnemu listu, da se je tržaški škof, presv. g. dr. Glavina, izjavil za uvedenje slovanskega cerkvenega obrede v istrskih in primorskih oerkvah. Vabilo na Silvestrov večer, kateri bode v nedeljo dne 41. decembra 1893. v dvorani „Mallyu (ulica Torrento št. 16.) Razpored: Dr. B. Ipavec: .Hrvatska popotnica" in .Mrak", udara tamburaški zbor. 2. Gounod : .Podpouri iz opere Mar-gereta", igra ua oitrah g. Vek. Lavrenčič. 3. Do Bole: „Mutec", vesela igra v enem dejanju. 4. Brož : .Ljubim Te", mazurka, udura tamburaški zbor. 5. Petje. 6. A. Uuber: .Molitev", igra na citrah g. Vek. Lavrenčič. 7. I. Stritar: .Na Silvestrov večer", deklamujo gospica Vek. Kobalova. 8. Alegorična pudoba : .Prehod starega lota v novo". 9. Tombola, z gastronomič-nimi, »aljivimi in praktičnimi dobitki. 10. ProBta zabava. Reditelja sta gg. I. Ko-cjaučič in J. Mikota. — začetek točno ob 9. uri zvečer. — Vstopnina : za nečlane 40 nvč., za člano 20 nvč. ; člani, došli v sokolski obleki so vstopnine prosti. Vsak član ima pravico vpeljati dve osebi za vstopnino, odmerjeno za člane. V Branici je umrl dne 25. t. m. g. Florijan Č e h o v i n, brat slavnega slovenskega junaka And. bar. Čeh o-vina, v 75. letu svoje dobe. Pokojnik je hranil spominke slavnega brata svojega ter je bil poznan daleč okrog kot značajen narodnjak. Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval je R. P. 20 novč. — Vesela družba nabrala je 42 st. kot kazen za izgovorjene tuje besede. Za .Božićnico" podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti so dalje darovali : g. Ivan vit. Nabergoj 2 for., Ivan Kavčič 1 for., Leopoldina 50 kr., Danek 1 for., Babnik 1 for., Požar 50 kr., Terlikor 1 for., Slanovič 50 kr. N. N. 1 for., Semič ( 40 kr., Ivanka Mikelič 1 for., Ana Umek Weinchradt 40 kr., Cuppo 1 for., Strekelj Franjo 2 for., Taborsky 50 kr., Gomizelj Matija 1 for., Rafael Piščanec 50 kr., I. Kramer 50 kr., Sček 2 for. I. Kovačič 1 for., Ferluga Ivana 20 kr., Požar Fran-čiška 1 for., 8. Porenta 1 for., Engelbert Milmski 1 for., Tončka Ferluga 1 for., Anton Jurjavčič 50 kr., Utar vojak 2 for., I. Mapzugobinchren 2 for., Piščanc Marija 30 kr., Jerina Alojzij 1 for., Bandelj G. 4 for., J. J. 1 for. Josip Katalan 2 for., Pri občnem zboru pevskega društva Zarja 1 for. 20 kr., Giovanni Katalan 50 kr. G. F r. Karis nabral od sledečih gg.: N. N. 20 kr., N. N. 20 kr. Alojzij Vesel 40 kr., I. Hervatin 40 kr., Iv. Detela 40 kr. F. Sager 40 kr., I. Godnig 80 kr., Hanibal Škerl 50 kr., N. N. 80 kr., Franjo Jak-setič 50 kr., A. C. 20 kr., M. Milič 40 kr., Alojzij Semič 50 kr., Andrej Karis 50 kr., N. N. 20 kr., Andrej Maoarol 20 kr., Anton Kvas 1 for., M. F. 20 kr., Anton Kvas 1 for., M. F. 20 kr., Anton G. 40 kr., I. U. 50 kr., F. F. 20 kr., Fed«-rico Gumar 50 kr., M. Novak 20 kr., M. Buchaoker 30 kr., N. N. 30 kr., L. Pavlovič 20 kr., Anton Tavčer 50 kr., Anton Vrabie 50 kr. Vkupe 49 for. 90 kr. Prištevši sadnjič naznanjenih 98 for., 52 kr., vkupe 148 for. 42 kr. 3 obleke, 9 p. nogavic in 12 p. zapestnic. Blagi m dobrotnikom in podpornikom nežne mladine se najiskrenejše zahvaljuje odbor podružnice. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je nabral č. g. župnik Proseski med .Mohorjani* Proseškega okraja 3 for. 50 kr., katera svota si prišteje pokroviteljini Barkovljanske župnije. Stari iem na Greti i n v Barkovljah, ki pošiljajo svoje otroke v otroški vrt podružnice sv. C. in M. na Greti, naznanja odbor, da bode razdelitev darov otrokom v petek dne 29. t. m. v otroškem vrtu na Greti v pričujočnosti odbora po-družnioe. Podružnica sv. Cirila In Metoda na Greti vabi na domačo zabavo, katera se priredi na Silvestrov večer, v nedeljo dne 31. decembra t. 1. v prostorih .Rojanskega posojilnega in konsumnega društva". Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored : 1. Dr. Ipavec: „Domovini* zbor z dvospevom tenorja in baritona. 2. Hajdrih: „V slad-kih sanjah", četverospev. 3. Leban : „Slep-če va tožba", zbor s samospevom tenorja. 4. V" »Vila odpadniku", deklamuje Olga Mikelič. 5. Vilhar: .Kranjska dežela", samospev tenorja s spremljevanjem glasovira. 6. Dr. Ipavic: .Pevčeva molitev", zbor. 7. Alfons Pire: „To je moja maksima" veseloigra v enem dejanju. 8. Šaljiva tombola. 9. Prosta zabava in ples. Vstopnina jo prosta ; vendar so podpisani odbor p. n. gg. udeležnikom najuljudneje priporoča za milosrčne darove, ker je ves čisti dobiček namenjen velekoristni nasoj šolski družbi. K obilni udeležbi vabi uljudno ODBOR. Bralno društvo pri sv. Ivanu priredi v nedeljo dne 31, t. m. .Silvestrov večer" z jako zanimivim programom. Začetek ob 7 V« uri zvečer. Postava o zavarovanji delavcev zoper nezgode od 1. 1887. se je nedavne v državnem zboru razširila. Do zdaj je ta zakon veleval, da se imajo zavarovati zoper nesreče le delavci v rudnikih in tovarnah. Zavarovalnino sta morala plačevati delodajalec in delavec, in sicer prvi 90°/0, drugi 10%. V teku petih let so vso državne zavarovalne družbo te vrste, katerih jo menda 7, (za Kranjce je n. pr. v Trstu in za Primorce, v Gradci pa za Štajerce in Korošce) nabralo okolo 10 milijonov zavarovalnine, izplačale za ponesrečeno delavce 2 milijona. Zdaj pa vlada predlaga, da bi se morali zavarovati zoper nezgode tudi delavci pri železnicah, brodarstvu, pri cestah, delavci pri poslopjih, pri založnicah lesa in oglja, delavci pri stalnih gledališčih, pri stalnih ognjegasnih društvih, snažilci kanalov, dimnikarji, kamnoseki, tesarji in še drugi. Vse lepo ! A kdo bode plačeval ? Rokodelci morajo razen cesarskih davkov z raznimi nebrojnimi nakladami plačevati letne doneske v svoje zadruge, doneske v bolniške blagajnice in zdaj zopet nova zavarovalnina, nov davek ! Kdo ga bode smogel f I Popravek. Veliki ples .Del. podp. društva" bode v soboto dno 20. januvarja 1894 v gledišču „Politeama Rossetti", a ne 20. t. m. kakor je bilo pogrešno javljeno v poslednji štev. „Edinosti". To tiskovno pogreško so si menda č. naši Čitatelji menda že sami popravili. Delavski shod. Na Dunaju je pričelo dne 24. t. m. zborovanje raznih delavskih zadrug, kateremu je namen preosnovanje organizacije delavskih zadrug v zboljšanje gospodarstvenih razmer. Shod zboruje do 28. t. m.; zastopanih je 69 dunajskih delavskih društev, zastopanih po 158 delegatih in 125 delavskih društev it raznih pokrajin, zastopanih po 112 delegati. Politišk umor v Pragi. O umoru ro-kovičarja Mrve, o katerem poročamo v politiškem pregledu, ima pariški .Figaro* jako zanimiv dopis z Dunaja. „Figarov" dopisnik govoril je namreč z drž. poslancem dr. H e r o I d o m na Dunaju, v katerem razgovoru mu je Herold omenil, da so gospoda v državni zbornici sicer trdili, da Mladočehi pretiravajo opisovanje o razburjenosti češkega naroda. „Ta umor je pa dokaz —je rekel Herold, — da je resnično to, kar smo trdili. Mrva j e b i 1 gotovo v službi policije, kar dokažem iz njegovih beležek, katere imam jaz, in katere obelodanim v kratkem. Božič V Franciji. Po naredbi knezo-nadškofa Pariškega, kardinala Ricbarda, opravljale so se o božičnih praznikih po vseh pariških cerkvah molitve, da Bog reši Franoijo anarhistiških napadov. Dumas odlikovan. Svetovno znani, sloveči pisatelj francoski, Aleksander Dumas, bode imenovan z novim letom velikim oficirjem počastne legije. Me) anarhisti. Iz Barcelone javljajo, da je anarhist S i r a s s o 1 pripoznal, da je on sam izdelal bombe, ki so se rabili pri napadih v gledališču „Lyceo" in na generala Martinez-Camposs. V Italiji, zlasti pa v Siciliji, vre grozno; zbok silne bede jeli so ljudje razgrajati. V občini Valguarnera so se spuntali ob-činarji dne 26. t. m., ker so oblasti zaprle neko osobo, katera je šuntala ljudstvo. Na tisoče ljudi je drlo po ulicah. Razdivjana množica je zažgala občinsko hišo, poštno in telegrafno poslopje in tudi druga poslopja. — Tudi v Lercari so bili izgredi istega dne. De-monstrantje so obsipali redarje s kamenji ter jih napadali s kolmi, hoteč poslednje razorožiti. Vojaki so rabili orožje, bilo je več mrtvih in ranjenih. Izgredi v Amsterdamu. V Amsterdamu (v Ilulsndiji) demonstrovalo je kakih 2000 oseb, katere so brez zaslužka. Redarji so rabili orožje, a množica jih je obsula kamenjem. Več oseb je bilo ranjenih. Javni pralnici. Trf.aška občina kupila je od Vodovodne družbe pralnici v ulici Palliui in Androna degli Scaltni. Obu pralnici sti občinstvu v brezplačno uporabo. Obsodba na smrt. Praško sodišče obsodilo je dno 23. t. m. na smrt na vešalih ko-tlarja I. Vavravšeka. kateri je dno 8. oktobra tega leta v Dekolah ubil in oropal nek zakonski par. Slovensko-nemški slovar. Izdan na troške rajnega knozošxofa ljubljanskega Ant. Alojzija Wolfa. Uredil M. Plotersnik. VIII, sešitek obseza slova od .inodčeljii-sten do „naj". (Str. 561—G40). Cena se-šitku 50 kr. Zabavnik. Zbirka družbinskih iger z« v sobi in pod milim nebom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. Celje 1893. Tiskal in založil Dragotin Hribar. Str. 208 v 8o. Cena 70 nvč., po pošti 5 nvč. več. Neprostovoljno zastrupljenje. 241etno hišino Marijo Burlino, službujočo pri g. C. v ulici del Bosco hšt. 12, boleli so nekaj dni žo zobje. Zdravnik jej je priporočil, da potolaži bolečine z nokoliko kapljicami kloroforma. Ker pa so bolečine Burlino neznosno mučilo baš na Bveti večer, po* goltni)a jo večkrat zaporedoma svoje zdravilo, vsled česar jej je provzročil strup grozovit krč. Pozvali so naglo zdravnika is zdravniške postaje, kateri jej je izpral želodec ter jej rešil življenje. Mlada beguna. Sinoči Bta došla v Trat z dunajskim poštnim vlakom 171etni Maka Herrich in 19letni Hcrmann Johne, oba iz Sakaonije. Ker sta zapustila očetov doto, ne da bi bili v t'> privolili stariši, vspre-jeli bo jih redarji v svoje varstvo takoj pri dohodu vlaka. Icvestno ju takoj zopet odpošljejo tja. odkoder sta došla. Nadepoln deCak. Dne 23. t. m. obsodilo je tršaško deželno sodišče 14 letnega Josipa Kreseviča iz Račić radi raznih tatvin na 13 mesečno ječo in na prisilno delo po prestani kazni. Kresevič je skoa in skoz pokvarjen dočak, kajti svojo obsodbo poslušal je smehljaje, a izjavil je že aod-nikom, da mu se delo ne dopada in da se rajše preskrbi s tatvino. Loterijske številke. Izžrebane 23. t. m. Trst 57, 24, 33, 87, 75. Line 53, 72, 40, 48, 45. Inomost: 48, 4, 40, 56, 82. Budimpešta 5, 33, 2, 10. 78. „Slovanski Svet", ki izhaja v Trstu, 10. in 25. dne vsakega meseca na 20 velikih straneh stopi sedaj \ VII. leto h svojim alovanskim kulturnim programom. Program liatu je : nacijonalna avtonomija vsakega naroda Avstro-Oger-ske, z njeno pomočjo dosezanje historiških državnih prav, zagovarjanje skupnega lite-raturnega jezika za vse Slovane, razkrivanje zgodovino cirilometodijske cerkve med za-padnimi Slovani, pospeševanje smisla sa slovansko narodno poozijo in umetnoat, seznanjevnnjo slovanskih narodov po poročilih1 o dogodkih, kulturnem in literaturnem delovanju. „SLOVANSKI SVET« stoji 7a celo leto........4 gld. za pol leta........• . 2 , za četrt leta..........1 ■ Za učitelje, učiteljico in dijake, na leto po 40 novč. manj. Naročuiua se pošilja upravništvu v Trst. UpravniAtvo „Slovanskega Sveta* v Trstu. 2 Dominik Lušin ir Kopru m? priporoča Hvojo veliko zalogo razno-vrHtno loHonino, kakor: trame, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd. debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Josip Kocjančič, ^.STmTC trgovina z mešanim blagom, mako, kavo, riiem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Frans" v ulici Ireneo ne priporoča ■lavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dvanajstih murvah", prt poroča se slavnemu slovenskemu občinstvu ca obilen obiskf — Točila se bodo samo clo-mača izvrstna vina. 104 22 ic St. Petra Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hini Jakoba Brun n eri a St. ,5 (Pinzza Ponterossol. Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz St. Petra, sveža (frišna) snmtana. B8JAMSK0 POSOJILNO IH KONMO DRUŠTVO vpisan« zadruga z omejenim poroštvom v Rojauu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno jmtarlln (v ulici Bolvedere št. 8) pristopno zadružnikom in nezadruinikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaia vina, teran, pivo v ■teklanlofth itd. Točna postrežba z gor- k mi in mrzlimi jedili. Novi člani —JfcC a« Se vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp. H>1— 51 Antnn Pn^lrai na vo*lu uliee MIIIUII rublvaj, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanico. Cl Martin Krže, Pia»za S. Giovanni St. 1 ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. Naznanjam hI. občinstvu, da • sem o. i pri VI* Lazzsretto ▼ecchio it. 12 prodajalnloo sadja in zelenjave. Prodaj»m tudi vino V steklenicah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobro pof 'režbo, ker imam veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam se si. občinstvu za obilen obiak. Z velepošto\anj"in 52—26 Matevž Furlnn. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torre o it. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Proaajalnlca jedilnih stvari po jako nicki ceni. Prodaja Joief Ceme Plazza della Caaerma it. 1 uhod Via Ghega). Cl. brivec v *9 ulici Stadion št 1, priporoča se p. n. slovenskemu ob in-fltvu za blagohotno obiskovanje. Cl. ,Commeroio* in ,Tede«oo< ▼ ulici Ca-ermu, glavni shajališči tržaških Slo-vencev vseh stanov. N.» razpftlngo so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton š o r 1 1, Cl kavarnar. B. Modic in Grebene. "sVtivIS in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčinarje in č. duhovščino na Hvojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in železnega blaga, podob in hipov v okrašonje grobnih spomenikov. Cl. ROIANSKO POSOJILNO IN KONSUMNO DRUŠTVO naznanja p. n. gg. zadružnikom in sluvnemn občinstvu, da jc < no. Trpotče^ sok, l Steklenica ,'>0 nč. Amerik, mazilo za trganje, JiH?'"a! Prah proti potenju nog, JoS'KoK: Balzam za goltanec, Lt^ $ Življenska esenca (Praške kapljice) 1 steklenica 22 nč. Angleški balzam, i steklenica 50 nč. Fijakerski prsni prašek, HHBrSfc G0 ne. Tanokininska pomada »SrtiFi sVatlJica 2 gld. Univerzalni plašter 75 B i. Univerzalna čistilna sol proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld. Unzveu irncnovnih izdelkov dobivajo -o š>j drugo tu- in inozemske farmaceut ionu specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjoiie ; in »» na sahtevanjo točno in v ceno proskrbljujo tudi predmeti, kojih ui v zalogi. — itnzpoiillnnlii po »osliiti ; večja naročila tudi po poštnem povzetju. vrše se točno, a treba je denar poprej dop Pri do porto closst Pri dopoAiljntvi denarja po poitni nakaznici Ntane 1 manj kakor po povzetju. i2—U ,Tržaška Hranilnica4 (Castci di Risparmio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsucegu znesku vsak dan v teduu ra/.uu praznikov, in to od 9—12. urB opoludno. Ob nedeljah pa od 10 12. uro opoiudno. Obresti na knjižice...........3°/0 Plačuje vsak dan »d 9 — 12. uro opoludno. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100'• mora so odpovodati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa 6 dni. Eskomptuje menjlee domioilirane na tržaškem trgu po.......47»°', POHujuje uu drž. papirje avstro-ogorske do lOdO gld po........4'/47, Višjo zneske od 1000 do 5l)00 gld po 5"/„ Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu Obresti po dog'tvoru 24—24 T r s t, dno 22. novembra 1893. Pichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradip hišic so slej ko prej nedoseženo tor so najpriljithljeiiHjštt božično darilo otrokom, ki so čez tri lotu stari Tudi so oenejše, nego vsako drugo darilo, kajti ono trpijo mnogo let ;n jih jo moči celo po daljšem času popol-niti in povečati. 1'ristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic i. t. d. reprozentujejo jedino igro, ki jo v vseh deželah žela m-pristransko pohvalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja daljo priporoča. Kdor so šo ni seznanil h tem sredstvom, da so otrok igrnjo prijetno z ibava, kateri igri skoro ui najti primero, naj si naroČi čim hitreje od podpisano llrmo novo bogato ilustrovani cn-nik in naj čita v njem natisnjena mnjenja, ki ho izrodno laskava. — Pri kupovanji blagovoli naj so izrečno '.*t-htovuti: Rlchterj ovo sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic (Ri chter's Ank<>r-Sioinbaukasten) in naj so odločno odklon i vsaka omarica brez tovarniško /.namko sidra ; kdor to no stovi, dobi lahko po«uotok, ki jo inonj vroibm P ristno Hidro-oinaricn a kamenčki za gradnjo hišic so dobe za ceno 85, 70. 80 kr. do 5 gld. in viAo in so v vselx flnejših trgovinah z igračami. Novo! Rirhterjeve strpljivostno ii^ro: Jajco Kulumboro, strelovod, teSitelj v jezi, preganjalec muh ali trm, Pythap»nraz itd. Novi zvezki sodriujejo ludi velezanimive za