Cena 1 7 din Številka 30 (734) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Titovo Velenje, 2. avgusta S pripravami na žetev so v naši dolini pričeli že pred dobrimi štirinajstimi dnevi, prejšnji teden pa so se delavci temeljne organizacije kooperantov Šoštanj s strojno skupnostjo domenili, po kakšnem vrstnem redu bodo začeli žeti pšenico. Kombajni bodo pšenično klasje povezali v snope najprej pri tistih proizvajalcih, s katerimi ima temeljna organizacija kooperantov Kmetijstvo Šoštanj sklenjene pogodbe o odkupu. Določili so tudi ceno, pač glede na ' razdrobljenost in ostale pogoje. Za pogodbene proizvajalce velja ura 4.000 dinarjev, za ostale pa 4.500. Strojna dela bodo ti lahko odplačali tudi z merico določene količine žita, in sicer naj bi bila merica 225 kilogramov pšenice po hektarju. »Naša temeljna organizacija kooperantov ima sklenjene pogodbe s 26 proizvajalci. kar pomeni približno 50 hektarjev s pšenico posejanih površin. Z žitnim klasjem je v občini Velenje posejanih približno 150 hektarjev. Tako bodo tisti proizvajalci zlatega zrna. s katerimi še nimamo pogodb, lahko te sklenili ob sami žetvi. Prav tako bodo lahko svoje viške pšenice oddajali na naših odkupnih mestih v Šmartnem ob Paki. zadružni enoti ravne, v Velenju. na Turnu in v Šentilju. V zamenjavo lahko dobijo koruzo. Letos smo kupili še en kombajn, v zadnjih treh letih torej kar tri, zato ni bojazni, da pšenice pri proizvajalcih, s katerimi imamo sklenjene pogodbe, ne bi poželi v dveh dneh. Zavedati se moramo, da so naša kmetijska področja bolj severna, zato je pšenica pri nas nekoliko kasneje zrela. Seveda bo vse odvisno od vremena. Na nekaterih posevkih smo vzeli vzorce in ugotovili vlažnost pšenice, kar je za nadaljnje sušenje zelo pomembno. Lani smo pričeli v. žeti prezgodaj, vlažnost je bila večja, kot bi smela biti, zato smo morali pšenico sušiti, sušenje pa so morali proizvajalci plačati sami. Ko smo z našo strokovno službo ugotovili pravilno vlažnost pšenice, smo pričeli žeti najprej v Rečici ob Paki. nato pa še na velenjskem in šoštanjskem območju. Kot kaže kakovost pšenice zaradi toče ne bo bistveno slabša, pridelek pa bo manjši zaradi slabšega opraševanja v času cvetenja,« je med drugim povedal direktor TOK Kmetijstvo Šoštanj Henrik Jonko. nama VELEBLAGOVNICA TITOVO VELENJE Gorenje Titovo Velenje Za petino večja kakovost Izboljšanje kakovosti zagotovo lahko pomembno vpliva na rezultate dela in gospodarjenja. Zato so se v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati. Gorenje Notranja oprema. Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja v Titovem Velenju odločili za tekmovanje med temeljnimi organizacijami združenega dela na področju kakovosti. Tekmovanje, ki je ena od akcij v okviru leta kakovosti Gorenja, so začeli 3. maja, sklenili pa ga bodo ob koncu leta s podelitvijo plaket in priznanj najuspešnejšim. Temeljni cilj tekmovanja temeljnih organizacij združenega dela je. da v primerjavi z letom 1983, zvišajo kakovost v povprečju za petino. Prizadevanja za povečanje kakovosti spremljajo na več področjih. saj upoštevajo kakovost proizvodnih procesov, izhodno kakovost in zanesljivost izdelkov. Službe kontrole kakovosti tozdov dnevno ugotavljajo podatke o statističnem prevzemu in izmetu po krivdi Gorenjeve proizvodnje. Sicer so za dnevno spremljanje prizadevanj oziroma dosežkov za izboljšanje kakovosti namestili v tozdih posebne grafikone. Napori za zvišanje kakovosti so bili doslej najuspešnejši v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Elektronika Široka potrošnja. Še posebej so se izkazali zaposleni v tozdu Štedilniki delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, kjer so, v primerjavi z doseženo povprečno ravnijo leta 1983. izboljšali kakovost za 21.8%. TOČA JE KLESTILA — Pred nedavnim je Šaleško Ponekod je povsem uničila posevke, krmo in druge in Gornjo Savinjsko dolino zajelo neurje s točo. pridelke. Posnetek smo naredili v Cirkovcih. Šaleška dolina Padli prvi snopi pšenice ZAPOZNELA ŽETEV — Letošnje vreme je pripomoglo tudi k temu, daje žetev bolj pozna. Zadnje dni se nas je končno usmililo tudi lepo in toplo vreme, zato so kmetovalci pohiteli z žetvijo. V ponedeljek so v Corenju ustavili stroje. Okoli 6500 delavcev je odšlo na zaslužen kolektivni dopust. Tako si bodo nabrali novih moči za delovne zmage. V tem času so v Gorenju samo vzdrževalci, ki bodo poskrbeli za to, da bo proizvodnja 15. avgusta, ko se bodo delavci vrnili, stekla nemoteno. V teh dneh delavci Hidromontaže iz Maribora razstavljajo stiskalnici v tozdu Pralna in pomivalna tehnika, ki jo bodo prestavili v drugo halo in tako naredili prostor novemu tekočemu traku za sestavljanje pralnih strojev. S tem bo iz Gorenja prišlo še več teh gospodinjskih strojev, izboljšali pa se bodo tudi delovni pogoji. Ljubno - 24. flosarski bal Letos bo vsebinsko bogatejši flosarski bal je zagotovo prireditev narodnopisnega značaja z najdaljšo tradicijo v Gornji Savinjski dolini, pa tudi v precej širšem merilu. Napori, da bi ohranili bogato izročilo savinjskih flosarjev, njihovega trdega dela in šegavih navad, so morda v preteklih letih nekoliko usahnili. V zadnjem času so se zato na Ljubnem odločili, da s skupnimi močmi stvari postavijo drugače. Prireditveni odbor so organizirali na novih osnovah, predvsem pa jasno opredelili naloge vsakega člana, kar zagotavlja hitrejše in bolj učinkovito uresničevanje nalog. Tudi prireditev bo letos več, bolj zanimive bodo in vsebinsko pestrejše. Poudariti velja, da pri organizaciji sodelujejo vsi krajevni dejavniki, da vsa dela opravljajo zastonj, izkupiček pa bodo namenili za obnovo prosvetnega doma. 2e med tednom so pripravili vrsto zamimivih prireditev. V nedeljo so se kolesarji podal; na krožno vožnjo po Savinjski in Zadrečki dolini in tudi na ta način opozarjali na bližnje flosarsko slavje. V ledeljek so v kinodvorani vrteli iske filme, v torek pa je bil do obujali spomine na svoje številne dogodivščine. Osrednji del je seveda na vrsti v nedeljo. Najprej bo na vrsti povorka skozi kraj, nato seveda prikaz udiranja flosa, plavljenja lesa, vse skupaj pa bo začinjeno s flosarskim krstom. V sodelovanju z novinarji dela in turistično zvezo Slovenije bo sledilo tekmovanje v nekdanjih flosarskih veščinah, nedeljski večer pa bo poživil Mito Trefalt. Pozabiti ne smemo, da bo poskrbljeno tudi za sladokusce. Kmečke žene in dekleta bodo poskrbela za pristne domače jedi in posebnosti, ki ne bodo le na ogled, ampak bodo na voljo tudi za potešitev lačnega želodca, ali pa tudi samo firbca. Tudi športa ne bo manjkalo. V petek dopoldne se bodo v telovadnici osnovne šole v namiznem tenisu pomerili paraplegiki, v soboto pa bo na športnem igrišču vsakoletni turnir moških in ženskih odbojkarskih ekip iz vse Slovenije. Turnir bodo s finalnimi srečanji sklenili v nedeljo dopoldne, obenem pa bo na vrsti tudi tradicionalna nogometna tekma za flosarski pokal. Dovolj zanimivosti torej za vsakogar. na prostoru ob Savinji večer z mladimi. V sredo je domači ženski pevski zbor pripravil nastop z naslovom ,,Dober večer vam voščim jaz". Danes, v četrtek, bo prav tako na prireditvenem prostoru, zanimiv večer. Domače folklorne skupine bodo pele in plesale, nastop pa so imenovale ,,Če plesat me pelješ, en flancat ti dam". V petek bodo najprej odprli razstavo likovnih del Jožeta Punčuha iz Mozirja, zvečer pa bodo člani domačega moškega pevskega zbora vasovali po kraju. V soboto dopoldne bodo na ljuben-skem trgu pripravili flosarski vrvež z vezanjem flosa in kramarskim sejmom. Zvečer bo v Vrbju znova privlačno. Predstavili se bodo ljudski godci, pravi flosarji pa bo- Naredili so vse kar se je narediti dalo Se mesec in odprla se bodo vrata hiš učenosti. Otroški živ-žav se bo znova razlegel po učilnicah, hodnikih, v okolici šol. V Titovem Velenju pa že nekaj časa buri duhove premestitev 30 letošnjih prvošolčkov iz osnovne šole bratov Mravljakov na osnovno šolo Gustava Šiliha. Šolstvo Uradnih in neuradnih govoric o tej zadevi je sedaj toliko, da človek ne ve, kateri bi verjel. Zakaj pravzaprav gre? V mestu Titovo Velenje se na področju šolstva že dalj časa srečujemo z velikimi težavami, zlasti s prostorskimi. V tem šolskem letu se je v prvi razred na osnovni šoli bratov Mravljakov v krajevni skupnosti Šalek—Gorica vpisalo kar 160 otrok, kar je seveda veliko preveč. Strokovne službe na velenjskem vzgojnoizobraževal-nem zavodu so bile skupaj s komisijo prisiljene poiskati za nastalo vprašanje ustrezno rešitev. Našli so jo v premestitvi 30 otrok na osnovno šolo Gustava Šiliha. V to razreševanje so vložili delavci Viza ogromno truda in naporov, komisija je učence razvrščala po določenih kriterijih. Ves njihov trud pa je bil očitno zaman. Še več. Premestitev je povzročala nemalo preglavic ne samo njim, ampak tudi našim politikom. Vsaka premestitev povzroči veliko reakcij. Dosedanje izkušnje delavcev velenjskega Viza so bile pri masovnih premestitvah vedno neugodne. Da pa bi povzročile toliko pompa kot premestitev 30 učencev prvega razreda celodnevne osnovne šole bratov Mravljakov na klasično šolo Gustava Šiliha, pa še ne. Čeprav velenjski šolniki staršem ob vpisu niso obljubili, da bodo njihovi otroci lahko prvi razred obiskovali na osnovni šoli bratov Mravljakov, so z vsemi starši že lani pripravili pogovore, jih seznanili s težavami in kriteriji za premestitev, ki so zakonsko določeni. S predlagano premestitvijo seveda vsi starši niso bili zadovoljni še zlasti tisti ne, katerih učenci bi se morali voziti na osnovno šolo Gustava Šiliha. Pritožbe so romale od vrat do vrat. V razreševanje tega vprašanja so se marljivo vključili tudi organi krajevne skupnosti Šalek-Gorica, krajevna konferenca SZDL, na široko je razpravljala o tem na razširjeni seji delegacija za izobraževanje v tej krajevni skupnosti. Vsi so si bili edini: delavci vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje so resnično naredili vse kar se je narediti dalo. Komisija je ravnala v skladu s kriteriji. Člani komiteja za družbene dejavnosti so pri obravnavi te problematike izoblikovali tudi sklep, v katerem menijo, da je osnovna šola bratov Mravljakov opravila razmeščanje novincev po veljavnih kriterijih, ki so bili v postopku dosledno upoštevani in da je s predlogom premestitev soglašala tudi delegacija krajevne skupnosti Šalek-Gorica za skupščino občinske izobraževalne skupnosti ter predsedstvo krajevne konference SZDL. Člani komiteja so prav tako opozorili na to, da imajo na primer učenci iz podružničnih šol še vedno slabše pogoje obiskovanja osnovne šole kot pa učenci, ki živijo v mestu in menili, da tudi zaradi tega pritožba staršev ni utemeljena. Obiskovanje osnovne šole je po zakonu obvezno za otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let in pol, starši pa so prav tako po zakonu odgovorni za vpis otroka v šolo in redno obiskovanje. Ob tem le še to. Vsi sestanki, razprave, so bili odveč. Znova so nekateri dokazali, da so aktivni le takrat, kadar gre za njihove osebne koristi. Vse lepo in prav, da starši tako skrbijo za svoje otroke, jim nudijo vse za lepo in zdravo otroštvo. Ali vsi starši tako vzorno skrbijo zanje tudi popoldan oziroma dbpoldan, med počitnicami? Le bežen sprehod po ulicah Titovega Velenja daje prav obratno sliko. Otroci so seveda — ne vsi — največkrat prepuščeni na milost in nemilost" samemu sebi, cesti, raznim drugim nevarnostim. Prosti čas koristijo kot pač vedo in znajo. Nevarnost ne preti samo na poti v šolo, ampak tudi kje drugje. Učni programi in nivo znanja, ki ga morajo učenci osvojiti, so povsod enaki, tako na osnovni šoli bratov Mravljakov kot tudi na osnovni šoli Gustava Šiliha. Seveda pa nam tudi letošnja prostorska stiska znova kaže, da je izgradnja nove šole na vzhodnem predelu Titovega Velenja nujno potrebna. Strokovnjak svetuje Kako ublažiti posledice toče? V preteklih dneh je močno neurje s točo povzročilo veliko škode, zlasti na kmetijskih posevkih v Šaleški in Gornji Savinjski dolini. O tem, kaj je potrebno narediti sedaj, nam je Marjan Jakob iz TOK Kmetijstvo povedal naslednje: »Točo smo imeli v enem tednu kar trikrat, in sicer je najhuje prizadela področje Plešivca, Cirkovc, Graške gore, Kozjaka, Pake, Paške vasi. Gorenja. Velikega vrha in druge kraje. Naša strokovna služba in pospeševalci sta si ogledala vsa prizadeta območja in moram reči, da so posevki zelo okleščeni in marsikateri kmet si bo belil glavo s vprašanjem, kako krmiti živino. Zato smo v Tok Kmetijstvo Šoštanj takoj naročili ustrezne količine gnojil (NPK) in semena. Vsa prizadeta polja morajo kmetovalci poškropiti tudi s fungicidi (kuprablavom, di-tanom M 45, angrakolom) in to predvsem na posevkih krompirja in pese. Koruzoje treba gnojiti z dušikom, travne površine pa pokosit in jih pognojit s kanon in gnojevko. Za zdaj imamo na voljo dovolj teh zaščitnih sredstev, nekaj pa smo jih še naročili. Tudi Kan pride v teh dneh. Seveda bodo pri omenjenih gnojilih in škropivih imeli prednost kmetje iz prizadetih predelov. Posebej pa priporočamo, da vsa strniščna polja kmetovalci po žetvi preorjejo in pripravijo za setev. Najprimernejši je listnati ohrovt, lahko pa polja posejejotudi s kakšnim j drugim krmnim zasevkom, ! koruzo Rapidnik in podob- j no. Zaradi škode, ki jo je povzročila toča, pa morajo kmetovalci skrbeti, da ne bo ostalo niti eno požeto polje prazno.« s. m. IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEGATSKE PISARNE • H DELEGA TSKE PISAR 7 republiški skupščini: Zbori skupščine SR Slovenije so na zasedanjih prejšnji teden razpravljali predvsem o gospodarjenju. Iz občine Velenje in Mozirje so se seje zbora združenega dela udeležili delegati Peter JAKLIČ, Ivanka TAJNIK in Niko HUDO-KLIN, na zboru občin je bila navzoča Leopolda LUKIČ, na zasedanju , družbenopolitičnega zbora pa delegat Alojz KIKEC. Republiški izvršni svet je za skupščino pripravil majsko analizo o uresničevanju politike družbenega in ekonomskega razvoja Predvsem o gospodarjenju Slovenije in oceno možnosti razvoja za prihodnje leto. Za delegate pa je bil pripravljen še predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana SR Slovenije. Naši delegati v republiški skupščini o tem niso razpravljali, ker skupina delegatov ni dobila nobenih stališč niti od občinskega izvršnega sveta in upravnih organov, kakor tudi ne iz združenega dela. Delegati zbora združenega dela in zbora občin niso sprejeli predloga zakona o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za pridobitev določenih objektov v letih 1984 in 1985, čeprav je družbenopolitični zbor sprejem tega interventnega zakona posebej priporočil. Ker glasovanje ni uspelo, se bo usklajevanje nadaljevalo na prihodnjih zasedanjih. S tem zakonom bi namreč ukrepali o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev uporabnikov družbenih sredstev za pridobitev gradbenih objektov za opravljanje negospodarskih in neproizvodnih naložb. V Sloveniji je v prvih šestih mesecih 89 nego- Napredek v javnem obveščanju Delegati zborov skupščine SR Slovenije bodo na oktobrskem zasedanju sprejemali republiški zakon o javnem obveščanju. Sedanji zakon je bil sprejet februarja 1973, pred sprejemom ustave in zakona o združenem delu. Zato je potrebno zakon uskladiti z obema temeljnima dokumentoma in upoštevati zdajšnje rezultate in izkušnje iz prakse javnega obveščanja ter zahteve in potrebe našega družbenopolitičnega sistema. Osnutek zakona o javnem obveščanju je do oktobra v javni razpravi, objavljen pa je v Poročevalcu številka 16. V času javnih razprav velja še posebej opozoriti na povezanost javnega obveščanja z družbenim sistemom informiranja, ki je že zakonsko in sistemsko urejen. Čeprav je javno obveščanje eden od štirih sestavnih delov (statistika, evidenca, informacijsko-dokumentacijska dejavnost, javno obveščanje) družbenega sistema informiranja, pa ima ta vendarle svojo strukturo, naloge in organizacijo. Zato se tudi pravno ureja ločeno, glede vloge v našem družbenopolitičnem sistemu pa pomenita javno obveščanje in družbeni sistem informiranja celoto v pravočasnem in resničnem informiranju. V novem republiškem zakonu bodo zategadelj določena temeljna načela iz ustave o javnem obveščanju, svoboščinah, pravicah in obveznostih delovnega človeka in občana, daje sproti in objektivno obveščen. Urejena pa morajo biti vsa vprašanja, ki so povezana s položajem in družbeno odgovornostjo sredstev javnega obveščanja in virov informacij, podružbljanjem in uresničevanjem posebnega družbenega interesa, ustanavljanjem in upravljanjem organizacij združenega dela na tem področju, samoupravno preobrazbo, sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. Razprave o osnutku zakona o javnem obveščanju bodo brez dvoma ustrezno opredelile vlogo socialistične zveze delovnega ljudstva, da njena ustavna opredelitev ne bo zožena. To vprašanje je še posebej pomembno za razpra- vljanje v socialistični zvezi, saj so že prisotna mnenja, ki kažejo na nerazumevanja vloge, ki jo ima ta organizacija na področju javnega obveščanja. Zelo pomembno je tudi vprašanje zakonske ureditve podružbljanja in delovanja družbenih organov upravljanja, zlasti v založniških ozdih, za katere veljajo drugi zakoni. S tem bi prišlo do neželenih odnosov med ustanoviteljem, založniškim svetom kot organom upravljanja in programskim ali izdajateljskim svetom, ki sta organa podružbljanja. V osnutku zakona so sicer jasno razmejene pristojnosti družbenih organov upravljanja in organov podružbljanja sredstev javnega obveščanja, vendar pa bi kazalo opozoriti na možnost, da bi pravice in piistojnosti izdajateljskih 'ali programskih svetov opravljala obstoječa telesa pri socialistični zvezi. Takšen način bi bil ustreznejši, kadrovsko močnejši in v določenih primerih tudi racionalnejši. Do jeseni, ko bodo v republiški skupščini delegati obra- spodarskih projektov, njihova investicijska vrednost pa znaša 3,4 milijarde dinarjev. Velenjski delegat Peter JAKLIČ je v zboru združenega dela predložil pripombo, da se v omenjenem zakonu doda določilo na podlagi katerega bi lahko družbena sredstva, namenjena za rudarsko škodo, uporabljali za pridobitev objektov, ki se kot nadomestni objekti gradijo zaradi ugrezanja po eksplo-ataciji premoga. L. N. vnavali in sprejemali zakon, se je potrebno še dogovoriti o načinu pridobivanja dohodkov organizacij, ki se ukvarjajo z javnim obveščanjem. So mnenja, ki poudarjajo možnosti ustvarjanja in razporejanja dohodka s svobodno menjavo dela, ki naj temelji na skupnem planiranju potreb in interesov po časopisni, radijski in TV dejavnosti. Tako je zapisano tudi v osnutku zakona. V razpravi pa velja opredeliti vprašanja, ki jih bo zakon uredil v zvezi z novinarji, glavnimi in odgovornimi uredniki ter uredniki. Že zdaj bi kazalo, da se z dogovori uredi področje kadrovske politike, zaposlovanje in izobraževanje novinarjev in drugih delavcev na področju javnega obveščanja. Časa je še dovolj, da v občini Velenje temeljito razpravljamo o osnutku zakona o javnem obveščanju in pripravimo stališča in pripombe za skupini delegatov, ki delegirata delegate v zbor združenega dela republiške skupščine. Lj. NARAKS DELAVCI ZAPOSLENI PRI ZASEBNIKIH Obveščanje preko Našega časa Od 48. julija oziroma 4. avgusta letos prejemajo vse obratovalnice, kjer so zaposleni delavci, vsak teden Naš čas, namesto dosedanjega Novega tednika. Novi tednik je prihajal občasno največkrat enkrat na mesec, ko so bile podane informacije iz regijskega sklada za izobraževanje delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v občinah celjske regije. Na občnem zboru sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih Velenje pa so sprejeli sklep, da uredilo obveščanje delavcev preko Našega časa, tako da bo odslej ta tednik redno prihajal v obratovalnice. Delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih občine Velenje bomo preko Našega časa obveščali o delu in ukrepih sklada za izobraževanje, osnovne organiza- cije sindikata, odbora za razreševanje stanovanjskih vprašanj disciplinske komisije, skupne komisije za spremljanje uresničevanja določil- kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. Objavljali pa bomo tudi razna obvestila, razpise in ostale informacije, ki so namenjene delavcem zaposlenim pri obrtnikih v občini Velenje. Predvidevamo pa tudi, da bi predstavili delavce v obratovalnicah, predvsem tam, kjer imajo dobro urejene delovne pogoje in delovna razmerja — skratka, v tistih obratovalnicah*, kjer določila kolektivne pogodbe v praksi uresničujejo. Morda pa bomo predstavili tudi kakšno obratovalnico, kjer pa to ni tako urejeno in kjer ne izvajajo dosledno določil kolektivne pogodbe. Pritegniti še več delavcev V občini Velenje imamo okoli 182 obrtnikov, ki zaposlujejo okoli 520 delavcev (upoštevani so samo tisti obrtniki, ki imajo zaposlenega enega ali več delavcev). Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in drugimi predpisi podrobneje ureja delovne pogoje, pravice, obveznosti in odgovornosti, ki nastajajo iz teh medsebojni odnosov. Pogodbo sklepata Republiški odbor sindikata delavcev obrti Slovenije in Zveza obrtnih združenj Slovenije. Sindikat je torej nosilec vseh aktivnosti za uveljavljanje določil kolektivne pogodbe predvsem kot zaščitnik pravic delavcev. Za uresničevanje določil kolektivne pogodbe pa so pristojna tudi občinska združenja samostojnih obrtnikov. Ker ima sindikat torej velik pomen pri uveljavljanju kolektivne pogodbe, bi prav gotovo lahko pričakovali, da so vsi delavci zaposleni pri samo-stojnih obrtnikih tudi člani sindikata. Žal ni tako. V osnovno organizacijo Zveze sindikatov delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih je v občini Velenje včlanjenih 245 delavcev, ki redno plačujejo članarino. Izjave o članstvu je podpisalo približno 300 delavcev, vendar ostali članarine ne plačujejo in tako ne izpolnjujejo določil statuta ZSS ter torej tudi niso člani osnovne organizacije ZS. Ker je nakazovanje članarine odvisno predvsem od dobre volje obrtnika, smo na osnovi sklepa občnega zbora OO ZS posredovali obrtnikom, kjer so delavci podpisali izjave, dopis s primerkom izpolnjene položnice in prošnjo, da nakazujejo sindikalno članarino delavcem. Odziv je bil polovičen. Število članov se je povečalo za 65 delavcev. Seveda si želimo, da bi to obvezo izpolnili tudi ostali obrtniki. Namenimo še nekaj pozornosti delu osnovne organizacije ZS delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih od občnega zbora, ki je bil decembra lani. • Januarja je izvršni odbor 0O ZS obravnaval osnutek pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev in podal pripombe na nekatere člene. Vse pripombe so bile upoštevane. Zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti je v februarju sprejel predlog tega pravilnika in imenoval petčlanski odbor, ki skrbi za njegovo izvajanje. • Odbor se je že februarja sestal na prvi seji in izvolil predsednico Ivico Ovčjak, zaposleno pri Ivani Sevčnikar, podpredsednik pa je Rajko Kraj nezaposlen pri Milanr Lenkiču. Strokovna opravil^ za odbor opravlja tajnik obr^pega združenja Ivo Gorogranc. • Izvršni odbor osnovne organizacije ZS k? obravnaval tudi predlog pravilnika o delu disciplinske komisije na področju samostojnega osebnega dela za občino Velenje in ga tudi sprejel. Predsednica disciplinske komisije je Marica Strozak, samostojna obrtnica, namestnik pa Jurič Roman z občinskega sveta ZSS. Komisija se je doslej sestala dvakrat. Enkrat je prošnjo delavca rešila pozitivno, v drugem primeru pa je zadevo odstopila sodišču združenega dela v Celju, ki je primer rešilo v korist delavke. '. • Vse obratovalnice so prejele tudi dopis s predlogom za izobraževanje delavcev. Sklad za izobraževanje delavcev že ves čas opozarja, da ni pravega zanimanja za usposabljanje delavcev kljub sorazmerno slabi kvalifikacijski strukturi. Prejeli so šest prošenj in vsem odobrili možnost izobraževanja. Še naprej seveda pozivamo delavce in obrtnike, da sporočite na občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje potrebe za izobraževanje ob delu in iz dela. (telefon 855-712 Roman Jurič). • Junija so za delavce organizirali seminar s področja problematike delovnih razmerih delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih. Seminar so vodili predstavniki sodišča združenega dela iz Celja, ki so na osnovi primerov in izkušenj opozorili na probleme pri neizvajanju kolektivne pogodbe. Seminar je bil zanimiv, udeležba pa dokaj slaba. • V soboto 23. junija smo organizirali izlet v Prekmurje za člane sindikata. Osnovna organizacija ZS pa je na področju rekreacije organizirali enkrat na teden brezplačno kegljanje v Šoštanju. Člani sindikata so lahko dobili tudi smučarske karte po ugodnejši ceni. dobijo pa lahko še karte za bazen v hotelu Vesna v Topolšici. Cena karte je 40 din, sezonske karte za kopanje v letnih bazenih v Šoštanju po 300 din in v Titovem Velenju (pet kopanj) 200 dinarjev. Karte lahko kupite vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure na občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje. • Do 20. julija so bile v obravnavi spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe, ki jih je izvršni odbor obravnaval na dveh sejah in sprejel določena stališča. Tako je podprl predlog, da bi delavci pri obrtnikih prejemali za bolniške izostanke do 45 dni nadomestilo v višini 90 odstotkov izplačanega OD v enem letu. • Ker verjetno velika večina delavcev ne pozna-članov izvršnega odbora OO ZS jih naštejmo: Predsednica je Helena Perkavič zaposlena v Cvetličarni Iris, podpredsednica je Ivica Ovčjak (zaposlena pri Ivani Sevčnikar), člani pa so: .ena Kramar (zaposlena pri Edu Medvedu), Savo Dragič (zaposlen pri Milanu Lenkiču), Simon Hojnik (zaposlen pri Stanetu Skornšeku), Anica Rezman (zaposlena pri Marici in Benotu Strozaku), Rudi Vidmajer (zaposlen pri Jožetu Mehu), Jože Ceznič, (zaposlen pri Stanetu Knezu), Zvone Pisa-nec (zaposlen pri Alojzu in Roziki Pirečnik, Srečko Strahovnik (zaposlen pri Danilu in Idi Pocajt) ter Marjan Grudnik (zaposlen pri Stanetu Grudni-ku). „NAŠ ČAS", glasilo .Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhaiai kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317, 850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 din (na mesec 60 din), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprem«: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata- za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od S. , februarja 1974 ne plačuje Semelj-i ni davek od prometa proizvodov. Novinarska konferenca v sozdu Gorenje Brez izgube v tekočem poslovanju Dan preden so se delavci Gorenja namenili na zaslužen kolektivni dopust, je bila v tem velenjskem velikanu novinarska konferenca, na kateri so predstavniki Gorenja sredstva ka. ki ga bodo namenili v poslovni in rezervni sklad. V Gorenju so povedali tudi. da se sanacijski programi uspešno uresničujejo na najvital-nejših delih sanacije: visoka NAGRAJEVANJE V Gorenju pričakujejo, da bodo lahko že s septembrom prešli na nov način nagrajevanja po delu, saj osebni dohodki, ki jih danes prejemajo delavci niso takšni, da bi jih lahko motivirali za delo. Kar 4200 delavcev je za 182 ur dela prejelo osebni dohodek 12.0200 dinarjev. Ob takšnih osebnih dohodkih pojemuje delovna vnema, visoka morala, ki so jo ti delavci izkazovali ves čas dela v izjemnih sanacijskih pogojih, pa pada. ..Ljudje so se v svoji zgodovini borili za to, da bi delali 42 ur ali še manj, mi pa delamo vse sobote in celo nedelje. Samo zato, da bi na nek način pokazali opravičenost te sanacije, da bi pokazali našo pripravljenost.-^ tem trenutku pa ni dano pravo priznanje delavcu za vse tisto, kar daje v tej sanaciji", je poudaril Herman Rigelnik. NEUSPELA AKCIJA SOLIDARNOSTI Gorenje ni bilo ne pobudnik in ne organizator solidarnostne akcije za pomoč delavcem z najnižjimi dohodki v Gorenju, zato tudi ne more biti krivec za njen neuspeh, so povedali na novinarski konferenci. Takšno akcijo pa bi morali pripraviti za vse delavce z nizkimi osebnimi dohodki, ne le za te, ki so zaposleni v Gorenju." ODGOVORNOST ..Zmanjkalo nam je časa, volje in moči, da bi se ukvarjali s tem. Še zlasti ob spoznanju, da je odgovornost za napake prepletena, da so nastajale v drugih časih in razmerah, da znotraj Gorenja danes teh ljudi ni več. Po našem mnenju je bila samo odločitev o tem, ali nakup Koerting — da ali ne — pozitivna. Drugo pa je potem izvajanje te odločitve. Mi pa smo odgovorni predvsem za prihodnjost Gorenja. V zgodovino se ne spuščamo, ker nismo obremenjeni z njo. Moja glavna naloga v tem trenutku pa je, da sem referent za preteklost. Namesto da bi razmišljal o tem, kaj bo jutri, rešujem težave iz preteklosti. Razmišljam predvsem o tem, kako pokriti vse te izgube. Vprašanje o odgovornosti ni naslovljeno na pravo mesto. Ta naloga nam ni bila zadana. Če pa bi mi jo naložili, bi jo odklonil," je na novinarski konferenci povedal predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje. obveščanja seznanili z najpomembnejšimi proizvodnimi gibanji v letošnjem prvem polietju, spregovorili pa so tudi o vzrokih — oziroma podali svoje stališče — o neuspeli solidarnostni akciji za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki, ki jo je vodil medobčinski svet Zveze sindikatov. Najpomembnejša ugotovitev polletne analize poslovanja je ta. da Gorenje nima več izgub iz tekočega poslovanja. Še več. polletje so sklenili celo z majhnim ostankom dohod- raven fizičnega obsega proizvodnje je še vedno na visokem nivoju, proizvodne zmogljivosti so dobro izkoriščene, dosegajo visok konvertibilni izvoz, odpirajo nova tržišča za proizvode Gorenja, produktivnost dela seje še povečala. prav tako pa se odpravljajo žarišča nastajanja izgub podjetij v tujini in odpravljajo se notranje slabosti.' Za primerjavo navedimo nekaj podatkov. Fizično obseg proizvodnje v Gorenju TGO je bil v letošnjem prvem polletju kar za 33 % višji kot v enakem lanskem obdobju. Najpomembnejši so bili premiki v količinski proizvodnji v elektroniki, pri pralnih strojih. hladilnikih in zamrzovalnikih. Tako so v prvem polletju dosegli kar 51 % fizičnega obsega proizvodnje, ki so si ga zadali v sanacijskem programu, v primerjavi s planom, ki paje bil postavljen nekoliko višje, pa so pri fizičnem obsegu samo malo pod 50 %. Konvertibilni izvoz so v Gorenju TGO povečali za 30 %. ob tem pa so povedali tudi to. da so istočasno nekoliko povečali tudi izvoz. Stopnja pokritja uvoza z izvozom znaša 120 %. Produktivnost so povečali za 30 %. zmanjšali so tudi zastoje, ki pa še vedno niso povsem odpravljeni. Sozd Gorenje je v prvem letošnjem polletju izvozil za 20% več izdelkov kot v enakem lanskem obdobju, tako so izpolnili kar 56 % izvoznega plana usklajenega na republiškem siseotu. Žal pa Gorenju še vedno ostaia 2.12 milijard nepokrite izgube iz preteklega lčta. ostanka deviznega dolga zaradi likvidiranega Gorenja Koerting Electronic pa je ostalo še 24 milijonov dolarjev, obresti pa znašajo še dva milijona dolarjev. S kako absurdnimi stvarmi se srečuje Gorenje pove podatek, ki so ga za ilustracijo povedali na novinarski konferenci. da so v Gorenju TGO v letošnjih šestih mesecih izplačali za osebne dohodke delavcev 1.05 milijarde din. da pa so istočasno obresti ■>pojedle« Gorenju 1.73 milijarde dinarjev. Da dela Gorenje res v težkih razmerah, pove tudi podatek o cenovnih neskladjih med cenami vhodnih surovin in cenami finalnih izdelkov. ki jih dodatno otežujejo še novi ek.stremni zahtevki za povišanje cen ter izsiljevanje za devizno in dinarsko participacijo. ODPRAVLJANJE ŽARIŠČ IZGUB V TUJINI Gorenje Koerting Electronic je praktično že likvidiran. Nanj Gorenje veže še 26 milijonov dolarskega dolga. V sanaciji je tudi Gorenje Italia, ki se dokaj uspešno izvaja, so povedali na konferenci. Drugače pa se je zgodilo z Gorenjem Hellasom v grškem Solunu, za katerega je bil tudi narejen sanacijski program, vendar pa seje pri izvajanju tega zataknilo. 1. iulija ie šel po sklepu delavskega sveta DO Gorenje Co-mmerce v likvidacijo. Najprej se je namreč zataknilo pri odpustu devetdesetih delavcev od skupno 180, kolikor je bilo zaposlenih v tem podjetju. Njihov odpust pa je bil eden od temeljnih pogojev uspešne sanacije Hellasa. Svoje pa so k takšnem u sklepu dodale še grške komercialne banke, ki niso bile pripravljene dodeliti nujno potrebne kredite za tekoče poslovanje te firme v Grčiji. Kljubtemu pa Gorenje grškega tržišča ne bo zapustilo, saj seje Gorenje tam že uveljavilo, prav tako pa na tem področju dosega tudi primerne cene. Z likvidacijo Gorenja Hellasa naj bi odpravili vsa žarišča izgub v tujini. V bodoče pa bodo v Gorenju razmišljali o ustanavljanju nove marketinške mreže na povsem novih osnovah. mkp. S. V. Gorenje Procesna oprema - Tehnološka oprema Orodja za novo tovarno v NDR Za novo tovarno za proizvodnjo električnih štedilnikov v Nemški demokratični republiki je temeljna organizacija združenega dela Tehnološka oprema Gorenje Procesna oprema odpremila prvo pošiljko 12 orodij za predelavo pločevine in plastike. Do novembra 1984 morajo v NDR, kot določa pogodba, skupno odpremiti 46 orodij. Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema se letos prvič vključuje v izvoz, računajo pa, da bodo sklenili z naročniki iz Nemške demokratične republike nove pogodbe za izvoz orodij. Prizadevajo pa si, da bi se z izvozom orodij čimprej uveljavili tudi na zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih. V tozdu Tehnološka oprema Gorenje Procesna oprema izdelujejo še opremo in orodja za novo Gorenjevo tovarno hladilnih aparatov v Bihaču. Prav tako pa projektirajo in izdelujejo tudi orodja za delovne organizacije Gorenje v Titovem Velenju ter skrbijo za večja popravila orodij v teh delovnih organizacijah. Gorenje Gospodinjski aparati Nova tržišča za male gospodinjske aparate V temeljni organizaciji združenega dela Mali gospodinjski aparati Nazarje delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati so v prvih šestih mesecih letos izdelali nad 517.000 malih gospodinjskih aparatov v vrednosti več kot 500 milijonov dinarjev, od tega nad 170.000 malih gospodinjskih aparatov za izvoz. V primerjavi z lanskim letom so povečali fizični obseg proizvodnje za 6 %, dosegli in presegli pa so tudi operativni polletni načrt proizvodnje. Gorenje je v zadnjem času osvojila nova tržišča za male gospodinjske aparate. Prodajajo jih v vse zahodnoevropske države, izjema je le Italija, pa v Združene države Amerike, Kanado in Avstralijo. V Kanado in Avstralijo so prodali prvi pošiljki mlinčkov za kavo, v Avstralijo pa tudi 6.000 mešalcev. V tozdu MGA Nazarje so razvili nov tip mešalca z elektronsko reenlaciio vrtliaiev. s katerim je mogoče nastaviti poljubno število vrtljajev priključkov. Prvo pošiljko 5000 novih mešalcev so poslali tudi Rovventi. Računajo, da bodo odpremili v tem letu Sunbeamu in Rovventi po najmanj 40.000 mešalcev. Za nov strojček za vakuumsko varjenje folij, vakuumpak, ki zagotavlja kvalitetnejše in trajnejše shranjevanje živil v zamfzovalnikih, pa pridobivajo kvalitetne znake. Računajo, da bodo do konca leta izvozili tudi okrog 20.000 vakuum-pakov. Na tuja tržišča pošljejo iz Na-zarij največ mlinčkov za kavo in mešalcev; letos bodo izvozili okrog dve tretjini celotne proizvodnje teh dveh malih gospodinjskih aparatov. S posebno skrbjo za kakovost izdelkov in nenehnim posodabljanjem malih gospodinjskih aparatov si prizadevajo, da zadržijo obstoječa tržišča in osvojijo nova. Gorenje Glin Nazarje Za boljše delo - boljše plačilo Na splošno pri nas že dolgo govorimo o nagrajevanju po delu, Vsi seveda vemo, da bodo to zgolj lepe besede vse dotlej, dokler se tega zahtevnega in obsežnega opravila ne bomo lotili celovito in sistemsko, na podlagi resnične želje vseh delavcev, da dejansko zaživi geslo »za boljše opravljeno delo — boljše plačilo. « Zaradi vsega tega so se tudi v delovni organizaciji Gorenje — Glin Nazarje odločili, da na tem področju zares »nekaj« storijo. Pogoj za to so seveda dobro pripravljene osnove za sistem nagrajevanja, z drugimi besedami dosledno oblikovana analitična ocena vseh zaposlenih. Pravično in po določenem samoupravnem postopku bodo ocenili vsa dela in naloge in jih razvrstili v razrede. Za večino proizvodnih del so opisi že pripravljeni in jih bodo po potrebi dopolnili, ostale opise pa z vso resnostjo in odgovornostjo pripravlja delovna skupina. Vsak delavec bo s svojim podpisom jamčil, da resnično dela tisto, kar je zapisano v oceni. S tem bo vsak delavec vedel kaj, koliko in kako mora delati in kdaj mora delo opraviti. Le dosledno uveljavljanje sprejetih načel je namreč zagotovilo za boljše delo in temu primerne rezultate. V nazarski lesni industriji ob tem posebej poudarjajo, da bo delavec uspešen le takrat, če bo delo opravljal zdrav, povprečno spreten, za svoje -delo usposo.bljen. da bo delal z voljo in se bo čutil potrebnega v svojem delovnem okolju. Ocenjevanje bo enotno za vsa proizvodna in režijska dela, ocenjevali pa bodo delovno nalogo in ne delavca, ki jo opravlja. Ko bodo končali to nalogo in uskladili mnenja vseh delavcev na vseh ravneh, bodo lahko pričeli z bolj doslednim nagrajevanjem po delu. Pogoj so torej jasne osnove, nato pa bodo na podlagi letnih poslovnih ciljev določili merila in sistem merjenja delovne učinkovitosti. Poleg te zahtevne naloge morajo do konca leta pripraviti še vrsto samoupravnih splošnih aktov s področja nagrajevanja. Uspešna uresničitev obeh zahtevnih nalog jasno ni odvisna zgolj od vodilnih in strokovnih delavcev ter delovne skupine, ampak od vseh zaposlenih, ki želijo pravilno delitev sredstev za osebne dohodke. Le boljše delo, pravična delitev dela in po delu, bodo zagotovili boljše prihodnje čase, poudarjajo v tej delovni organizaciji. Med delavci Gorenja V ponedeljek so odšli na kolektivni dopust delavci Gorenja. Kar 6500 delavcev, ki so pridno delali, to kažejo tudi rezultati, ki so jih dosegli v prvem polletju, se je namenilo na zaslužen dopust. V Goreju pa je ostalo na delu še okoli 1000 delavcev, v glavnem tistih, ki delajo pri vzdrževanju strojev, da bodo do takrat, ko se bo glavnina vrnila, to je 15. avgusta, vse pripravljeno za nemoten potek proizvodnje. Med tistimi, ki so ostali v času kolektivnega dopusta v Gorenju, smo naredili v ponedeljek malo anketo. Kaj so nam delavci povedali? Za vzdrževalce ni kolektivnega dopusta Feliks Doki Feliks Doki,-tozd Pralna in pomivalna tehnika: »Sedaj opravljamo vzdrževalci večja dela. Vzdrževanje pač mora teči nemoteno skozi vse leto. s to razliko, da čez leto opravljamo samo najnujnejša popravila. Ko se bodo delavci vrnili s kolektivnega dopusta, bo proizvodnja laahko nemoteno tekla, tako da ne bo nobenih zastojev v proizvodnji. Sam grem na dopust šele 20. avgusta. Z družino se bom odpravil na Cres v prikolico, ki sem jo najel prek agencije. Ker si bomo na morju kuhali sami. dopust ne bo predrag. Vsaj-tako upamo.« \ Zvonko Grušovnik Zvonko Grušovnik: DSSS: »Delam pri transportu, zato je misliti na kolektivni dopust povsem odveč. Nekdo mora raztovoriti material, ki pride v tem času. Nekaj mojih sodelavcev pa je odšlo na kolektivni dopust. Svoj dopust pa bom letos porabil za delo. Ker gradim, mi bo prišel še kako prav, nekaj sem ga sicer že porabih ostalo pa mi gaje tudi še nekaj.« Sonja Mesarič: Tozd Pralna in pomivalna tehnika: »Delam samo še danes, ker je treba obračunati osebne dohodke. že jutri pa se bom pri- Sonja Mesarič družila tistim, ki so že odšli na kolektivni dopust. Ostala bom doma. ker gradimo, za morje pa ni denarja. Sicer so pa kolektivni dopusti zelo v redu, ker vse leto veš, kdaj boš prost, poleg tega pa je tako bolje tudi za proizvodnjo. V tem času vzdrževalci opravijo nujna dela in delajo nemoteno.« Miran Jamnikar, tozd Hladilno zamrzovalna tehnika: >Tudi jaz delam kot vzdrževalec in tudi zame ni kolektivnega dopusta. Je pač tako, da lahko v tem času. ko ni delavcev, opravimo najbolj Miran Jamnikar zahtevna dela. da bo vse pripravljeno. ko pridejo nazaj za stroje. Svoj dopust pa bom izkoristil šele potem, ko se bodo vrnili delavci. Res je, da ne vem kam se bom odpravil, vendar pa se bom že česa spomnil.« Zdenko Vede, tozd Hladilno zamrzovalna tehnika: »Vzdrževalci v tem času pošteno delamo, da bo vse nared do takrat, ko se bodo naši sodelavci vrnili s kolektivnega dopusta. Stroje je pač treba vzdrževati in popravljati. najlaže pa je to storiti takrat, ko ni v tovarni veliko Zdenko Vede delavcev. Svoj dopust bom porabil za delo na hiši, ki jo gradim. Najprej pa si moram zgraditi stanovanje, šele potem bom lahko mislil na počitnice kje v hribih.« Marija Portič, tozd Pralna in pomivalna tehnika: »Delam v režijskem skladišču, skladišču vzdrževanja ter orodja in zaščite. Nekdo mora vzdrževalcem izdajati material. ki ga potrebujejo pri svojem delu in letos sem to pač jaz. Na dopust bom šla šele potem. Preživela ga bom v Moravcih.« Marija Portič 4. stran A HSŽ C^g NAŠI KRAJI IN LJUDJE _ Titovo Vcienje ★ 2. avgust 1984 Imamo vse stroje, da fantu ne bo hudo, sta dejala Razborni-kova. Vili pa je povedal: »Dela na kmetiji me ni strah, precej znanja bom pridobil tudi v Soli, sicer pa sem v Mariboru od ponedeljka do petka, za konec tedna pa pridem domov. Nihče ne ostane v Mariboru, pa tudi ob sobotah in nedeljah lahko staršem še kaj pomagam.« Vili je s svojimi šestnajstimi leti, razumljivo, zelo navezan na dom, zelo rad se vključi tudi v delo mladinske organizacije v kraju. Kljub nedeljskemu neurju pa smo prepričani, da bo uspešno gospodaril, ko bo čas za to. Ta plemenski bik bo sedaj odšel iz štaie Člani folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki med povorko po ulicah Zagreba Na sklepni slovesnosti v Lipju so se s prisrčnim nastopom izkazali tudi najmlajši tovo Velenje. Prav cesta Petek — Ramšak. ki povezuje dve sosednji krajevni skupnosti, je velikega pomena, saj je precej skrajšala pot do Titovega Velenja. Predvsem pa je pomembno to, da bomo to cesto odslej lahko redno vzdrževali injo pozimi čistih.Naša naslednja naloga paje. da bi cesto Petek-Pleš-nik še podaljšali za 1.200 metrov do Zidanskega.« Pred sklepno slovesnostjo v Lipju. na kateri so kulturni spored pripravili predšolski in šolski otroci ter pevci gasilskega društva Vinska gora. je bila v prostorih krajevne skupnosti slavnostna seja. na kateri so vsi dejavniki te krajevne skupnosti pregledali in ocenili svoje delo v preteklem letu. Ob tej priložnosti so najbolj zaslužnim posameznikom in društvom podelili priznanja krajevne skupnosti za njihovo ustvarjalno delo. Tamkajšnje društvo TVD Partizan pa je prejelo občinsko nagrado, kot najuspešnejše društvo v vaških krajevnih skupnostih. B. Mugerle Folklorna skupina Oljka Šmartno ob Paki Povsod prisrčen in topel sprejem Pred dnevi so se iz Zagreba vrnili polni lepih vtisov člani folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. Zadnje dni preteklega meseca so namreč kot edini slovenski predstavniki nastopili na mednarodnem festivalu Smotri folklore 84, na katerem so se predstavili s spletom plesov iz okolice domačega kraja. Ob vrnitvi so takole hiteli pripovedovati: »Zagrebški mednarodni folklorni festival je starejši za eno leto. skupine, ki so na njem nastopile, pa bogatejše za mnogo novih prijateljev. V študentskem naselju, kjer smo se skupine zbirale, je bil pravi vrvež. Francoske harmonike, slovenske frei-tonarice. domače tamburice in razne piščalke so preglasili makedonski bobni. Povorka po ulicah Zagreba je bila enkratna. Pisana in vesela druščina seje vila med bloki, stanovanjskimi hišami, trgovinami, čudovito vreme je dalo tej sliki še svoje barve. Gotovo nismo »uživali« le mi, ampak tudi gledalci ob televizijskih sprejemnikih po nekaterih državah. Treba je to doživeti, da lahko opišeš.« Osrednja prireditev tega mednarodnega festivala je bila v dvorani Vatroslava Lisinskega. Šmarčani pa so se s pesmijo, plesi in običaji, značilnimi za okolico Šmartnega ob Paki, predstavili še v domu upokojencev. Burno je njihovemu nastopu zaploskalo tudi 250 vojakov-aviatičarjev. Slovencem, ki so bili med njimi, je bil za pol ure njihov domači kraj bližje kot sicer. Delavci in delavke zagrebške tovarne ZET so vriskali skupaj z njimi, kuharice. ki so pripravljale okusne obroke, so plesale polke, valčke s šmarškimi fanti daje bilo veselje. Kosilo pa kljub temu ni bilo prismojeno. Po večerji so se skupine, ki niso nastopile v dvorani Vatraslava Lisinskega. med sabo pomešale. Ni bilo pomembno koga držiš za roko — Čeha. Slovaka, Slovenca, Norvežana, Madžara — pomembno je bilo veselo razpoloženje, ki je trajalo dolgo v noč. Povsod, kjer so Šmarčani zapeli, zaplesali, jih je občinstvo lepo sprejelo. Tudi na osrednji prireditvi so jim gledalci burno ploskali. »Doživetje je bilo resnično enkratno. Slovo seveda zelo težko. Krepki stiski rok. solze v očeh. objemi in poljubi so naše komaj začeto prijateljstvo utrdili in še močneje povezali. Ko je avtobus že peljal, smo še slišali klice: »Dodžite u Pančevo!« »Budite naši gosti na Pragi!« Pišite nam u Kozje!« Iz sebe smo spravili le to: »Bomo, bomo. dragi naši novi prijatelji! Prisrčno dobrodošli pri nas v Šmartnem ob Paki«. Nekateri člani šmarške folklor-' ne skupine Oljka pa so se takole razgovorih: Zdenka Verzelak: »Pri šmarški folklori plešem in pojem že od vseh začetkov, torej 8 let. Sodelovala sem že na ohridskem festivalu. letos pa še prav tako na mednarodnem festivalu v Zagrebu. Vsak nastop je posebno doživetje. Ta v Zagrebu paje bil resnično prisrčen. Vtisi so zelo lepi. neponovljivi, skratka bilo je lepo. Tudi občinstvo je bilo z nami. kjerkoli smo nastopili, zadovoljno.« Vojko Irman: »Na mojo freitonarico igram pri folklorni skupini iz Šmartnega ob Paki štiri leta. Kadar me kdo od članov zamenja, tudi rad zaplešem. Za festival Smotri folklore lahko rečem le: vse je bilo enkratno. Nastop na tej prireditvi mi veliko pomeni, največ kar pač lahko dosežeš na tem področju kot amater. Zame je bil najlepši nastop v kasarni.« Zvonka Pečnik: »Vse, kar sem doživela na tem mednarodnem festivalu v Zagrebu, je bilo zame doživetje, ki se ga bom še dolgo rada spominjala. Sem namreč najmlajša članica folklorne skupine Oljka. Poje, plešem dobro leto in pol. Spoznala sem nove prijatelje, prijateljice. Povsod, kamor smo prišli, so nas toplo sprejeli. Sem dekle vesele narave in folklora je kot nalašč zame. Rada plešem, pojem, zato bom ostala skupini zvesta tudi v prihodnje.« Jože Kovačič: »Vsak nastop pred občinstvom je posebno doživetje. Mene je najbolj navdušilo občinstvo v domu upokojencev. Marsikatremu starčku ali ženici so stopile solze v oči. Lepo je bilo v Ohridu, na Smotrih folklore v Zagrebu pa še lepše. Vse to je treba doživeti, pa še takrat se kaj rado zgodi, da »pridejo« občutki za tabo.« Dragica Premelč: »Sem stara članica folklorne skupine Oljka. O tem mednarodnem, že 19. po vrsti, folklornem festivalu v Zagrebu le najboljše. Na njem je nastopilo 10 držav oziroma 55 skupin. Pester in zanimiv je bil ta festival, publika enkratna. Spoznali smo nove prijatelje, njihove običaje, noše. S svojim soplesalcem pa sva sem imela majhno prednost pred drugimi, udeležila sva se sprejema pri predsednici mesta Zagreba. Udeležili so se ga predstavniki vsake skupine, gostitelji pa so nas pogostili z jedačo »što su jeli naši stari«. Nastop v dvorani Vatroslava Lisinskega mi bo ostal še dolgo v spominu.« T. P V nedeljo je bilo nadvse slovesno v zaselku Lipje v krajevni skupnosti Vinska gora, saj so tam pripravili sklepno slovesnost ob letošnjem prazniku te krajevne skupnosti. Na slavju so spregovorili o letošnjih pomembnih pridobitvah in delovnih zmagah, posameznikom in delovnim organizacijam, ki so se najbolj izkazale pri gradnji cest in avtobusnih postajališč so se javno zahvalili s priznanji, slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja občin Žalec in Velenja ter sosednjih krajevnih skupnosti. Spregovorili so tudi o novih cestah, ki sta za krajane tamkajšnjih zaselkov izrednega pomena, saj zbližujeta oddaljene hribovske zaselke s središčem krajevne skupnosti. Poudarili so. da brez širše družbene pomoči in prosto- Bili smo v Cirkovcah Toča ne pozna usmiljenja hotel nakositi travo za svinje in ko ni bilo kaj vrezati, seje tudi mene lotil obup ... Če bo tako naprej, bomo slabo kmetovali,« je razmišljal Martin. Dejali so, da jim je toča naredila toliko škode, da bodo morali za polovico zmanjšati živino, saj zdaj za vseh 15 glav ne bo dovolj krme. Imajo dva silosa, enega so napolnili v prvi košnji, drugega pa bi bili s koruzo. Od nje pa so ostala le oguljena stebla. Tudi kosili ne bodo več dosti, še zlasti, če se bo takšno nestalno vreme nadaljevalo. Toča jim je uničila tudi sadje.« Kar štiri traktorske prikolice listja in zelenega sadja sem odpeljal v ponedeljek iz sadovnjaka,« je povedal Martin. Nimajo več ne paradižnika, ne solate, ne fižola. Nedeljsko neurje je Razbornikovim in seveda tudi drugim vlilo precej strahu v kosti. Ko je v sredo zvečer spet močno deževalo, grmelo, ko so znova švigale strele, dolgo niso šli spat. »Dokler ni pojenjalo. Vsi trije smo dežurali. vsak na svojem koncu in bili pripravljeni, da bomo reševali, saj smo se bali. da bi udarila strela. Morali bomo kupiti strelovod, da bomo vsaj pred strelo varni.« Življenje mora teči dalje. Martin in žena sta nas popeljala v hlev in nam pokazala živino. Takoj se nam je oko ustavilo na velikem plemenskem biku. Po njunih besedah ima več kot 900 kg. Že sedmnajst let se namreč pri Raz-bornikovih v sodelovanju z ERO — TOK Kmetijstvo ukvarjajo z vzrejo plemenskih bikov za pre-pust. Vsaki dve leti dobijo novega, tako bo ta sedaj odšel v klavnico, v hlevu pa že imajo drugega, leto starega, ki so ga dobili iz Nove Gorice. Toča prejšnjo nedeljo v Cirkovcah in še drugih krajih velenjske občine resnično ni poznala usmiljenja, (s. vovk) voljnega dela krajanov samih, teh , pridobitev ne bi bilo. Zlasti pomembna je cesta Petek — Ramšak. dolga 800 metrov, ki je za trikrat skrajšala pot do Titovega Velenja. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Er-vin Janežič je v svojem govoru poudaril, daje takšna gradnja cest lep primer za to. kako lahko z dobro voljo, sodelovanjem in medsebojno pomočjo med zaselki in krajevnimi skupnostmi, dosežemo vidne rezultate. Povedal je še. da je bila Vinska gora deležna velike pomoči velenjske občine, zlasti njenih delovnih organizacij. Predvsem je za sosednje krajevne skupnosti razveseljivo in koristno dejstvo, da je sodelovanje med žalsko in velenjsko občino v zadnjem času zelo napredovalo. »Takšnega neurja kot je bilo v nedeljo ne pomnim, pa čeprav se bližam že sedemdesetemu letu. Samo nemočno smo opazovali in čakali, kdaj bo konec in kaj bo ostalo po toči. Na njivah, vrtovih, drevju ni ostalo ničesar. Z oken je metalo cvetlične zaboje, razbilo tudi okensko šipo. Začelo se je okrog pol šeste ure popoldne, točo je sulo kakšnih dvajset minut. Še v torek jo je bilo za samokolnico,« sta nam pripovedovala prejšnji teden Marica in njen oče Franc Avberšek iz Cirkovc. Pri njih smo se ustavili mimogrede, namenjeni pa smo bili h kmetu Razborniku. Enako smo slišali od sosede, ki stanuje malo pod Avberškovi: »Bilo je strašno, belo kot v najhujši zimi.« Ko smo se peljali naprej po cesti h kmetu Razborniku. je pogled na njivo na levi, na njivo na desni, nudil žalostno sliko: vse okleščeno, vse stolčeno. »Pozdravil« nas je pasji lajež. Pes je bil zelo nemiren. kot da tudi on ne more pozabiti nedelje. Martin Razbor-nik je kosil travo. Čeprav je pokosil že lep kos površine, ni bilo kaj videti. Tudi do nje toča ni bila spoštljiva. »Resnično, bilo je strašno. Začelo je iznenada, toča niti ni bila velika, toda čisto suha in gosta. V približno dvajsetih minutah je pustila za sabo pravo razdejanje. Ko je nebo nehalo sipati to belo nevarnost, je začela vdirati voda. Teklo je vsepovsod: po cesti, travnikih . . . takšnega vremena pri nas ne pomnimo. Leta 1961, zdi se mi, daje bilo takrat, je bil tudi sicer zelo močan naliv, ven-dar ne s takšno točo. Padalajetu in i tam, tako da smo tisto neurje j lahko prenesli. »Strašno je bilo, mislila sem, da bo že vsega konec,« je dejala žena Olga, Martin pa je spet nadaljeval: »Vse leto trdo delaš, nato pa ti toča vse uniči. Doma na kmetiji bo ostal sin, zato smo ga dali v agroživilsko Srečko Petek, predsednik vaškega odbora Lipje Predsednik vaškega odbora Lipje Srečko Petek, pa je takole ocenil nove pridobitve: »Dolgoletna želja prebivalcev zaselkov Lipje in Lopatnik je bila, da bi pridobili sodobne ceste. Če smo želeli to uresničiti, nam ni preostalo drugega, kot da zavihamo rokave. Vsa zemeljska dela do asfaltne prevleke smo naredili sami. Poleg tega so v Lopatniku, kljub majhnemu številu krajanov zbrali precej denarja in tako cesto speljali do Jurka. V naselju Lipje živi precej ostarelih ljudi in delavcev. ki se vozijo na delo v Ti- šolo v Maribor — smer kmetijske mehanizacije, da bo potem na kmetiji lažje delal, da bo lahko sam popravljal stroje.« Kmetija je velika 17haskupajz gozdom. Razboniki so se usmerili na živinorejo, predvsem ria vzrejo pitancev. V hlevu stoji trenutno 15 glav. Imajo tudi nekaj svinj in tudi precej strojev — vse kar potrebujejo. da jim je delo lažje. »Sin Vili je v nedeljo skorajda obupal. V ponedeljek, ko sem POLETNA SREČANJA • POLETNA SRE Žiberoviči Včasih je bilo na popravilo potrebno počakati nekaj dni. Danes pa imajo pri Urbancu Nekoč je bil bazenček napolnjen z vodo, v njem so bili tudi čolni za igro otrok... Iščemo najstarejšo fotografijo Tudi v današnji rubriki objavljamo dve fotografiji. Na prvi je del Šoštanja, razglednica pa je bila napisana julija leta 1910. Na zgradbi je napis še v nemškem jeziku. Na drugi razglednici pa je Topolšica, tudi zelo stara razglednica, vendar pa žal na njeni zadnji strani ni datuma. Tudi ti dve razglednici nam je prinesel Oskar Suhadolnik. (S. V.) Čevljarstvo postaja vse bolj iskan poklic Najstarejši slaščičarji v Titovem Velenju Danes je v Titovem Velenju že nekaj slaščičarn. Prvi, ki pa je na tem področju oral ledino, je bil David Ziberovič, ki je leta 1951 prišel iz Tetova v Makedoniji, najprej v Šoštanj. Tri leta kasneje je v Starem Velenju odprl slaščičarno. Ime, ki ga je ta slaščičarna nosila, je bilo Pri Zofki. Malo nenavadno kaj ne? Takoj pa nam je Zabedin Ziberovič, sin Davida pojasnil, od kod ime. ,,Čisto preprosto. Prevzeli smo ime po gostilni, ki je bila prej tam. Ime je bilo že znano, zato smo ga obdržali." šele tik preden zaprejo. Potem že moraš počakati do naslednjega dne. »Težave imamo samo z materialom. Najteže je dobiti lepilo, ki seje v zadnjem času tudi zelo podražilo,« nam je ob koncu našega obiska še j povedala Darinka Mencinger. mkp Kako so prišli v Šoštanj in kasneje v Titovo Velenje? Kako so ta kraj našli v precej oddaljeni Makedoniji? ,,Oče je v Soštan prišel leta 1951. Po vojni si je vsak iskal svoj prostor. Tukaj je pač našel najboljše pogoje za razcvet slaščičarske dejavnosti." Oče David je s seboj pripeljal svoje tri sinove. Vsi trije so danes slaščičarji. Najstarejši Zabedin takole pripoveduje: ,,Star sem bil petnajst let, ko sem prišel v Šoštanj. Takrat smo sladoled vozili še na triciklih. Oče mi je večkrat zaupal, da sem ga iz Šoštanja peljal v Titovo Velenje. Danes je drugače. Tako ga ne vozimo nič več." Vsako obdobje ima svoje slaščičarske izdelke, ki se najbolje prodajajo. Žiberoviči se prilagajajo okusu in željam svojih odjemalcev, kolikor se to pač da. ,,Zdaj je tisto, po čemer ljudje najbolj povprašujejo, kava, sladoled, osvežilne pijače, sadne torte in sadne kupe. Včasih pa je šel izredno dobro v promet turški med, ki ga bomo letos pozimi začeli spet izdelovati." Žiberoviči imajo dober sladoled. Kar deset različnih vrst vam ga ponudijo. Dopoldan šest, popoldan pa štiri okuse nadomestijo z novimi. Prodaja sladoleda je odvisna od vremena, bolj sončno je, več ga prodajo. In kakovost? Pravijo, da so inšpektorji, ki vsake toliko časa vzamejo vzorec in ga pregledajo, zadovoljni. Nikdar še v njem niso našli tistega, kar vanj ne bi sodilo. Zanimivo pa je nekaj drugega. Ljudje, ki kupujejo pri Ziberovičih sladoled, trdijo, da je boljši tisti, ki ga prodajajo v slaščičarni pri ljubljanski Nami kot tisti, ki ga ponujajo v slaščičarni na Kidričevi cesti. Zabedin Ziberovič Je v tem kaj resnice? ,,Popolnoma enako maso naredimo za obe slaščičarni in ljudje res zatrjujejo, da je razlika v kvaliteti sladoleda. To sa- mo potrjuje, kako pomembno vlogo imajo pri tem aparature, s katerimi delamo sladoled. Vsa skrivnost je namreč v tem, da imamo v slaščičarni pri Nami novejše aparature, ki kot kaže naredijo sladoled okusnejši." Zabedin tudi sam ima rad sladoled. Nismo si mogli kaj, da ga ne bi vprašali, kje je jedel najboljšega. Prepričani smo namreč, da ga poskusi povsod, kamor gre. ,,Najboljši sladoled v Jugoslaviji sem jedel v Poreču," nam je zagotovil. Žiberoviči bodo z novimi prostori na Kardeljevem trgu imeli možnost, da bodo svojo ponudbo še popestrili, svojo kvaliteto pa še izboljšali. ,,Še to zapišite," je ob koncu našega pogovora rekel Zabedin Ziberovič: „V Titovem Velenju jemo najcenejši sladoled. Povsod je cena za kepico že 20 dinarjev, pri nas pa še vedno samo 10." Včasih, ko smo se otroci igrali, smo tistega, ki je moral začeti loviti, izbrali tako, da smo šteli: ,,Sladoled po deset . . ." Ta deset še danes velja, ne velja pa razumljivo drugi del tega štetja, saj kot nam je rekel Ziberovič: ,,Včasih ne spim zaradi skrbi. Kajti naši izdelki morajo biti resnično neoporečni." mkp, S. V. »#; i.-J Velenjski taborniki v Angliji Pred odhodom na dolgo pot POTOK v šaleški holini | žensko i mt MLEČNA žlez:, prežvekovalcem KRSTA FRANCK. ISR.E NA KARTE italijan' sk/ kipar, mmstera. KLASICIZMA finsko . ?ri|tanis= hercecol1. DUD. JUNAK STARO SLO 1/. PUAGA HRVAŠKI PETROL SOKRATOV tožnik Vse več nas je, ki smo začeli obiskovati čevljarje bolj pogosto, kot smo to počeli včasih. K temu nas sili draginja v trgovinah s čevlji. Še vedno je bolje stare čevlje popraviti kot pa jih zavreči in takoj kupiti nove. To je potrdila tudi Darinka Mencinger, žena lastnika delavnice »Čevljarstvo in usnjena galenterija Urbane« v Titovem Velenju. Čevljarji postajajo torej vse bolj iskani in tudi cenjeni. In kaj nosijo ljudje najpogosteje v popravilo? »Največkrat so to pete, tu in tam pa tudi večja popravila. Bolj kot moški so zahtevne ženske«, nam je zaupala. Potožila je tudi. kako malo je danes čevljarjev. »Radi bi zaposlili enega, ali pa vzeli vsaj koga, ki bi se pri nas učil in se odločil za čevljarsko šolo. pa ga ne najdemo. Šola je samo v Tržiču, kjer je tudi tovarna, drugje ne vem. da bi bila«, nam je povedala Darinka. »Sama sem po poklicu sicer trgovka, toda možje čevljar in odkar imava tole delavnico, se tudi sama malo učim popravljati čevlje. Sicer pa sprejemam stranke in razporedim delo.« Dela je čez celo leto dovolj, nam je zagotovila. Pozna pase — tako kot povsod — v plačilnih dnevih. Takrat imajo tudi čevljarji največ dela. Darinka se uči popravljati čevlje tako urejeno, da lahko prineseno dvigneš že isti dan. Seveda ne, takrat, ko prineseš MESTO Ob VZNOŽJU KAMMIbKIH ALP titov VILE S slavno 60r0vje indit! polotoka tai/i i in narisat i LoM V Ha ™ zi IZRAŽENA TEŽA lokativ razen] tihe. žensko ime: DELAVEC V kis.arni PabLo Catali NAJVIŠJI VZORI POPOLNOSTI otok v e6e1skeh moriu VULKANIH' RAN KAVČUK letalci svilen pas pr.i kimonu letovliče v istr! MAŠKEMtNI PLAŠČ " ZAKLlotlK. DOLOČITEV ll/DEJA (tuja t>is.) OSLOVSKO 0sla5an7e NASELJE pri velenju MESTNI PREDEL HAM6UR6A poziimlec iz strasti ZNAMKA ELEKTROTf« proizvodov dROZNIK kratica atlants. pakta 6. stran -k OD TU IN TAM Titovo Velenje * 2. avgust 1984 Gornjesavinjska dolina Lovišča so že preobremenjena Z lovišči v mozirski občini upravlja sedem lovskih družin in zavod za gojitev divjadi Kozorog. Skupno je v Gornji Savinjski dolini skoraj 50.000 hektarjev lovišč, z največjimi lovišči pa upravljata lovska družina Gornji grad in zavod Kozorog, ki imata po nekaj več kot 9.000 hektarjev lovišč. Poudariti velja, da je v povojnem obdobju gozd zarasel približno 20 odstotkov planinskih pašnikov. Zaradi tega so se poslabšali in zožili življenski pogoji za divjad in predvsem srnjad se vse bolj umika v nižinske predele. Na razplod in stalež divjadi zelo slabo vplivajo tudi drugi razlogi. Med drugim širjenje motoriziranega turizma v hribih in planinah, ki ga omogoča dokaj gosia mreža gozdnih cest. Marsikje je vzrok nepravilna uporaba zaščitnih sredstev v kmetijstvu, pa tudi usmeritev v živinorejo, kar povzroča upadanje setve žitaric. Razlog je ponekod tudi nepravilno gospodarjenje z gozdovi, ki ne upošteva dejstva, da gozd ni namenjen /golj pridobivanju lesa. Zaradi vsega tega stalno upada stalež divjega petelina in ruševca, na poljih pa vse redkeje vidimo fazana, prepelico, jerebico in podobno. Se nekaj let nazaj so lovci uspevali obdržati primeren stalež divjadi, predvsem parkljaste, zadnja leta pa vse bolj narašča število srnjadi. divjega prašiča in muflona. Predvsem zaskrbljujoče je dej-M\ o, da so se na področju Gornje Savinjske doline ustalili jeleni in damjaki, prej le prehodna divjad, ki po lovskih smernicah ne sodi v ta lov išča. Število srnjadi se je torej močno povečalo, kar dokazujejo slabe uplenjene živali, velik pogin, pa tudi škoda v kmetijstvu in gozdarstvu je vse večja. Kljub vsakoletnemu povečevanju odstrela se število ne zmanjšuje, temveč celo veča. To seveda ne povzroča le škode na pridelkih, temveč lahko ima dolgoročne posledice pri kakovosti in zdravju divjadi. Lotiti se bo torej treba gojitvenega odstrela in ohranjati čvrste in zdrave odrasle živali. Po gojitvenih smernicah je jelenjad le prehodna divjad, vse pa kaže, da lovci ne upoštevajo dogovorjenih nalog glede zmanjševanja njihovega števila. Število jelenov je od 55 v predlanskem letu naraslo na 93 v letošnjem, škoda na gozdnem mladju pa od še sprejemljivih 30 na 50 odstotkov. Odstrel je treba uresničiti tako, da bo jelenjad znova le prehodna divjad v teh gozdovih. Zlasti letos so veliko škode na posevkih in travnikih povzročili Nekaterih divjadi je preveč, drugih premalo, zato bodo potrebni ukrepi; v naravi seveda, ne na razstavi divji prašiči. Odstrel jc bil premajhen, nevsakdanje pa je ludi dejstvo, da so divji prašiči letos povzročili izredno škodo že v pomladanskem času, ta pa bo jeseni še večja. Pojavlja se problem zmožnosti plačevanja odškodnin, marsikatera nedorečenost na tem področju pa lahko odnosom med lovci in krneli samo škoduje. Sla-lež divjih prašičev bo torej treba zmanjšali z večjim odstrelom lan-ščakov in praščkov, če pa tudi to ne bo dovolj zaleglo, si bodo morali lovci zagotoviti dovoljenja /a odstrel starih in za reprodukcijo sposobnih svinj. Primerne ukrepe bodo morali sprejeti tudi za uravnavanje staleža muflonov, za zaščito življenskih pogojev za divjega petelina in ruševca in za vso ostalo pernato divjad, katere število nenehno upada. Vse le in druge probleme v lovstvu bodo med drugim lahko rešili tako, da bodo lovske družine bolj dosledno upoštevale gojitvene smernice in odstrel načrtovale na podlagi zares realno ugotovljenega pomladanskega slaleža divjadi. Ob tem bodo morali lovci nameniti nekaj več pozornosti lovnemu turizmu in si med drugim zagotoviti tudi drugačno delitev deviznih sredstev v /v ezi s tem. MOSTOVI - TAKO ALI DRUGAČE - Na Savinji in Dreti je še veliko lesenih mostov, ki bregove praviloma povezujejo z ostrimi zavoji. Pozimi je še kako nevarna poledica, poleti pa vsekakor ne drsi na njih. Dež in sonce vsako leto storita svoje, in vožnja preko takšnega mostu je prava tombola za podvozje avtomobila. Srečanje planincev treh dolin PD Črna na Koroškem prireja že nekaj let zapovrstjo »srečanja planincev treh dolin, in sicer na Smrekovcu z željo, da se pogovorimo o raznih težavah in problemih v planinskem življenju, in da se pomerimo v raznih športnih in družabnih veščinah in ne nazadnje. da se malo poveseltmo. Crnjani so okolico doma na Smrekovcu polepšali, namestili so lične posode za smeti, urejeno je igrišče za mali nogomet ter rusko kegljišče, le bazen je na ža- lost še suh. Težava je zaradi premajhnega dotoka vode. Udeležba na teh srečanjih je iz leta v leto bolj klavrna, kljub pisnim vabilom vsem sosednjim PD ni zadovoljivega obiska, kaj šele zastopnikov z društvenimi pra-porji s čimer bi popestrili planinska srečanja. Tako je skoraj ves trud redkih entuziastov brez vrednosti, ker priprave pač ne pridejo do pravega izraza. Vendar smo se udeleženci kljub temu dogovorili, da bomo še pripravljali naprej podobna srečanja. Še majhna zanimivost: PD Črna je na ozemlju občine Ravne na Koroškem, sedanjim dom na Smrekovcu pa stoji na ozemlju občine Velenje. Prvotna koča. ki je bila last PD Šoštanj, pa so med NOB požgali. V neposredni bližini doma imajo še nekaj počitniških hišic-, vendar slednje stojijo že na ozemlju občine Mozirje. Pejovnik V. Jezikovno razsodišče 0 neobstojnih glagolih v slovenskem knjižnem jeziku »Že dolgo razmišljam, kako je to, da se naši jezikoslovci ne morejo zediniti. kako naj se v slovenščini sklania priimek Špiljak. V dnevnem časopisju, na radiu in televiziji eni sklanjajo Špiljak .Špiljka. drugi pa Špiljak Špiljaka. Ce priimek Špiljak primerjamo s priimkom Bizjak (s sklanjatvijo Bizjaka itd.), bi analogno sklanjali tudi Špiljak Špiljaka; Špiljka itd. bi bilo prav samo. če bi šlo za ime Špiljko, kakor imamo Verjanko Verjanka. — Če moje mnenje, kot tudi mnenje mnogih drugih ljudi, ni pravilno. me. prosim, popravite. Res bi bilo treba to dokončno razčistiti.« Pri imenih iz slovanskih jezikov se glede neobstojnih samoglasnikov v slovenskem jeziku držimo načela, da jih obravnavamo tako kot v jezikih, iz katerih prihajajo (če seveda pri tem ni kršeno katero naših pravil). Ceje kak samoglasnik neobstojen npr. v češčini. ga imamo za neobstojnega tudi pri nas, kot npr. Jirasek Jiraska; tako je potem tudi v poljščini (Pisarek Pisarka), ruščini (Muromec Muromca, Vovčok Vovčka), pa seveda tudi srbohrvaščini (Badovinac Badovinca). Tako imamo enotno obravnavane vse te besede kakor ustrezne slovenske: Privšek PrivSka, Jakac Jakca. To pravilo velja tudi za besede iz nemščine, npr. Hegel Hegla. Vaša primerjava Špiljaka z Bizjaka zato ne velja, ker imamo v prvem primeru v imenovalniku lahko neobstojni a, v drugem pa obstojnega. Tam. kjer imajo Hrvati itd. a obstojen, ga ohranjamo tudi mi. npr. Težak Težaka. Kačjak Kačjaka, Kozjak Kozjaka kot Bizjak Bizjaka. Neobstojni a imamo v srbohrvatskih besedah npr. še v imenu Napredak, Sisak (slovensko Sisek), Karlovac (slov. Karlovec), /. rodilniki in dalje brez neobstojnega samoglasnika: Napredka, Siska, Karlovca. Nam Slovencem ni torej treba besed z obstojnim ali neobstojnim samoglasnikom nič prestavljati iz enega tipa v drugega, saj imamo oba. Zakaj bi se tu brez potrebe oddaljevali od Hrvatov. Srbov. Rusov. Poljakov itd. in si delali težave. Če torej Hrvati sklanjajo Špiljak Špiljka, sklanjajmo to ime še mi tako. čepa Špiljak Špiljaka, ostanimo tudi mi pri tem. Kdor drugače uči. uči napačno. A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235—2194 POZDRAVLJENI, SOSEDJE! Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v |jjg|gj f^j NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO IN NIZKE CENE Cene veljajo do 8. avgusta 84 Št 1 RAVNILO 9qq z elektronsko uro in računalnikom A. Sch. £«10 ■ ~~ št 2 VIDE0 IGRA z uro in budilko št.3 RADI0-STERE0 KASETAR šiiil A. Sch. za izvoz A. Sch 198.-899.- c VSE ZA VAŠEGA DOJENČKA IN OTROKA PRI NAS V1. NADSTROPJU! SEDAJ PO POSEBNO UGODNIH CENAH OTROŠKI -športni voziček (sedeči in ležeči položaj) PO POSEBNO NIZKI CENI OTROŠKI varnostni sedež za avto komplet za izvoz A. Sch. 915. — ŠINCEL — toplovodni števci, sobni termostati ter vse vrste VENTILOV GRUNDFOS črpalke in vse za VODOVOD sedaj za izvoz po posebno UGODNIH CENAH! NA ZALOGI kompletni CHICCO-PROGRAM 3 ni \ V OTROŠKO KOLO (izvozna cena) že od A. Sch. 699.- dalje , PPR-KABEL YX 3 x 1,5 in 3 x 2,5 SPET NA ZALOGI_ STIHL—HUSOVARNA - EGHO velika izbira motornih žag VSE ZA CAMPING IN ŠPORT po ugodnih cenah? NSU A 9150 PLIBERK, TELEFON 99434235—2085 Preselili smo se v nov POZOR Cene veljajo tudi pri CENE VELJAJO DO 8. avgusta 1984 LABOD (Lavamiind) > RAMA 1/2 kg A s^ 19.90 SHAMTU lak za lase 300. gr. dz. > BENSD0RP čokolada 300 9r- A. Sch A. Sch. 16.90 17.90 KAL0DERMA krema 150. gr. dz. K VEDRO in 5 kg riža A. Sch 15.90 A. Sch. 59.90 BRITVICE (Gilette) 5 kom S A. Sch. 15.90 ZA ZELO UGODEN NAKUP SE PRIPOROČATA tisižj esotef m ■■v KONSUM S tem kuponom dobite v KONZUMU 1 kg ALV0RADA — kafe do Mocca +1 plinski vžigalnik samo 699.din 2. avgust 1984 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * Stran 7 KOLEDAR 2. avgusta — ČETRTEK. EVZEBIJ PETEK. 3. avgusta - LIDIJA SOBOTA. 4. avgusta — JANEZ NEDELJA. 5. avgusta — SNEŽANA PONEDELJEK. 6. avgusta -VLASTA TOREK. 7. avgusta — .KAJETAN SREDA, 8. avgusta — DOMINIK M ALi OGLAS! GOSTIŠČE »HREN« iz Vinske gore OBVEŠČA svoje cenjene goste, da bo gostišče od 15. avgusta do 31. avgusta ZAPRTO ZARADI LETNEGA DOPUSTA PRODAM začeto gradnjo hiše v Titovem Velenju. Telefon: 063-854-164. PRODAM hišo v tretji fazi izgradnje v Šempetru. Alojz Felici-jan, Dobrna 3a. PRODAM Fiat 750 letnik 76. registriran do maja 1985 in dve gumi za Fiat 1300 ter nekaj rezervnih delov za Zastavo 101. Marija Harnik. Lilijska 3, Pesje, Titovo Velenje. Zdomci pozor! PRODAM lepo visokopritlično hišo. opremljemo. z vrtom, sadovnjakom in garažo, primerna za obrt. vseljiva takoj. Janez Javonik. Celjska cesta 25, Titovo Velenje. PRODAM TAM 2001 s cera-do. dobro ohranjen, cena ugodna. Tone Obšteter. Ravne 113. Šoštanj. PRODAM gumijast čoln Maestral 5. Informacije v samopostrežni pralnici AMD. PRODAM Fiat 126 P, letnik 77, telefon: 884-117. PRODAM vse vrste delov za Zastavo 750. Oglasite se v popoldanskem času. Ivan Jevšnik. Ravne 166. Šoštanj. KUPIM otroški sedež za žensko kolo. Telefon: 881-018. PRODAM Zastavo 101 — kom-fort. letnik 1981.. Darko Ježovnik, Metleče 9, Šoštanj. PRŠDAM vrtno hišo ob Pleve-lovem jezeru po zelo ugodni ceni in zmrzovalno skrinjo 610 litrov. Panič Novak. Koroška 18. Šoštanj. PRODAM dobro ohranjeno opremo za dnevno sobo s sedežno garnituro. Cena 90.000 ND Erna Golob, Topolšica 116 B. PRODAM novo hišo primerno tudi za obrt v bližini Titovega Velenja. Naslov v uredništvu. Telefon: 857-258. PRODAM globok (žametni) in športni otroški voziček za 7.000.00 din. Boža Mir. Žarova 6, Titovo Velenje. PRODAM motorno kolo BMW 250 ccm (letnik 1954) generalno obnovljen in registriran. Milivoj Kadosavljevič. Cankarjeva 21. Šoštanj. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI v ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČETRTEK, 2. avgusta, dnevni dr. Lešnik, nočni dr. Žičkar < PETEK. 3. avgusta, dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Pustovrh SOBOTA, 4. avgusta, glavni dr. Preme, notranji dr.Grošelj NEDELJA. 5. avgusta, glavni dr. Preme, notranji dr. Grgič PONEDELJEK, 6. avgusta, dnevni dr. Marolt. nočni dr. Markovič DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: ČETRTEK. 2. avgusta, dr. Stupar Od 3. avgusta do 5. avgusta dr. Lazar PONEDELJEK. 6. avgusta dr. Stupar TOREK. 7. avgusta, dr. Stupar SREDA, K. avgusta, dr. Lazar DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: Od 4. avgusta do 5. avgusta, dr. MirjanaTomas. Vrnjačke banje 1, Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ: Od 3. avgusta do 10. avgusta, Franc Blatnik, dipl. veter. Prešernova 22E, Titovo Velenje, tel.: 853-668 mo • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek. 2. 8. ob 18. in 20. uri: ČEJENI V BORBI ZA ŽIVLJENJE — ameriški. western. V gl. vi.: Trevor Howard Petek. 3. 8. ob 10. uri: KAMION SMRTI — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Michael Beck Petek, 3. 8. ob 18. in 20. uri: LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLAD-POM 5 amerišlufavanturistični. Sobota, in nedelja, 4., 5. 8. ob 18. in 20. uri: KAMION SMRTI — ameriški, akcijski. Ponedeljek, 6. 8. ob 10. uri: POBESNELI MAX — avstralski akcijski. V gl. v.: Mel Gibson Ponedeljek in torek, 6., 7. 8. ob 18. in 20. uri: POBESNELMAX -avstralski, akcijski. Sreda. 8. 8. ob 10. uri: MEDENI MESEC — domači, kriminalka. Sreda in četrtek. 8. 9. 8 ob 18. in 20. uri: MEDENI MESEC — domači, kriminalka. - KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 5. 8. ob 18. in 20. uri: LOV ZA ZGUBLJENIM ZAKLADOM — ameriški, akcijski. Sobota, 4. 8. ob 18. in 20. uri: ČEJENI V BORBI ZA ŽIVLJENJE — ameriški, western. Ponedeljek, 6. 8. ob 18. in 20. uri: KAMION SMRTI — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Michael Beck Sreda, 8. 8. ob 20. uri: POBESNELI MAX — avstralski, akcijski. KINO BRASLOVČE Nedelja, 5. 8. ob 19. uri: ČEJENI V BORBI ZA ŽIVLJENJE -ameriški. western. Sreda, 8. 8. ob 20. uri: KAMION SMRTI — ameriški, akcijski. KINO DOLIČ Petek, 3. 8. ob 20. uri: KAMION SMRTI — ameriški, akcijski. Ulctnik g Gelji IZLETNIKOV KOTIČEK Če se še niste odločili, kje boste preživeli svoj letni dopust, se čimprej oglasite pri Izletniku Celje — TOZD Turistična agencija — poslovalnica Titovo Velenje, kjer vam nudijo pestro ponudbo letovanj: — izbirate lahko med pestro hotelsko namestitvijo, apartmaji in zasebnimi sobami na Jadranu, ob jezerih ali pa v Toplicah. Izletnik organizira tudi potovanjaz avtobusi za sindikalne skupine in strokovna potovanja po domovini in tujini, avtobusne prevoze, rent a car in prodajo vseh vrst vozovnic. Izletnik vas posebej vabi na obisk: — LESNEGA SEJMA v Celovcu 11. avgusta — cena 1.500 dinarjev — na 8-dnevno križarjenje po Jadranu »OD SPLITA DO DUBROVNIKA« odhod 25. avgusta — cena 15.885 dinarjev — na izlet »PREKO VRŠIČA V DOLINO SOČE« 25. avgusta — cena izleta 1.100 dinarjev — V TULLM — mesto vrtnic 1. septembra — cena 3.000 dinarjev — desetdnevne počitnice: »V DUBROVNIK« — Ambasadi desetdnevne počitnice v nacionalnem parku »MUET« v hotelu Odisej Za obisk se priporoča IZLETNIK Celje ja — poslovalnica Titovo Velenje! Tozd Turistična agenci- VIZ Velenje TOZD OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH TITOVO VELENJE t Komisija za delovna razmerja VIZ Velenje TOZD osnovna šola Gustav Šilih, Vodnikova 3, Titovo Velenje PREKLICUJE javno objavo učitelja za delo podaljšanega bivanja, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, ki je bila objavljena v tedniku Naš čas dne 12. julija 1984. ZAHVALA Ugasnilo je življenje O. saj vem. to. da počasi, le če skrila je v tišine. v.ori sveča bolečine. (Alojz Gradnik) Andreja Klančnika-Luke absolventa univerze Maribor Za pomoč v teh težkih urah se najlepše zahvaljujemo tabornikom odreda »Jezerski zmaj« Titovo Velenje, zdravnikom bolnišnice Izola, Reševalni postaji Izola, delavcem PM Titovo Velenje in Mozirje. Francu Pirnatu za požrtovovalno pomoč. Modelarskemu klubu Titovo Velenje. Aeroklubu Titovo Velenje, košarkarskemu klubu »Elektra« Šoštanj, košarkarskemu klubu »Libela« Celje, vodstvu visoke tehniške šole Maribor — enota Celje, študentom Visoke tehnične šole Maribor — enota Celje, vodstvu in gojencem doma učencev Karel Destovnik-Kajuh Celje, aktivu ZSMS Lajše. delavcem TUŠ Šoštanj, delavkam »Elkroj« Mozirje TOZD Šoštanj, pevskemu zboru Šmartno ob Paki, prof. Cveti Pušnik za tople poslovilne besede, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem. ki ste darovali cvetje, ga spremljali na zadnji noti. vsem ki ste ga imeli radi — HVALA! STARŠA IN SESTRA SILVA Z DRUŽINO 31. FJIF v Pulju Vsako leto, neposredno po službenem bivanju v Pulju na festivalu jugoslovanskega igranega filma (FJIF) me lahko slišite z besedami, kaj sonce in morje, želim si le postelje in nekaj dni popolnega miru. Vendar ta utrujenost kmalu mine in ostanejo prijetni spomini, zadovoljstvo, ostane tisto zaradi česar se vsi vsako leto ponovno vračamo v Pulj, ljubezen do domačega filma pa čeprav le ta nemalokrat zagode svojemu zvestemu občinstvu. FJIF ni samo Arena in njene ! nočne projekcije, niso samo dvo- I rane v katerih predvajajo ostale ! filme, ki niso v tekmovalni konkurenci. Pulj je srce domače proizvodnje in reprodukcije, Pulj je srce, iz katerega črpajo vsi kinematografi v Jugoslaviji svoj življenjski sok. Tu se sklepajo pogodbe, oblikujejo celoletni programi naših kinematografov, sklepajo nova znanstva, poslovne zveze in pridobivajo izkušnje. Tu se oblikujejo osnove za nove domače filme. Tu je vsa igralska elita, vsi filmski ustvarjalci, vsi domači in tuji novinarji. In tu so ljudje, na tisoče, deset tisoč vsako noč do dveh zjutraj pred velikim filmskim platnom, pod vedrim nebom, v čudoviti, čarorobni Areni. Praznik Jugoslavije, praznik kulture, praznik filma. Končal se je 31. festival. Nič boljši in nič slabši ni bil od njegovih predhodnikov. Organizacija na majavih nogah, filmi v povprečju dobri, v celoti zelo slabi. Izjemen je le v toliko, da so nam filmski ustvarjalci predstavili kar 29 filmov, kar je rekordno število, še posebno v tem kriznem obdobju, res, da je prijetno presenečenje poplava režiserjev-debi-tantov, ki so zelo dobro opravili svojo nalogo. Osemnajst filmov so naredili v beograjskih filmskih hišah UNION in CENTAR FILM kar je tudi svejevrsten fenomen. Nekaj od teh resnično ne zasluži, da bi iih omenila so pa zato z ostalimi sedmimi dokazali, da kvantiteta mora roditi kvaliteto, saj so dobitniki skoraj vseh zlatih aren, najvišjih festivalskih nagrad. Naslovi, ki jih boste v teh dneh še velikokrat slišali so BALKANSKI ŠPI-JON — zmagovalec ter ostali: V Žrelu Življenja, sladka VODICA, ZGODNJI SNEG V MUNCHNU, O POKOJNIKU VSE NAJLEPŠE, DAVITELJ PROTI DAVITELJU. Skoraj vsi so po zvrsti komedije, ki bodo v blagajne teh dveh hiš prinesle lepe denarce in spet se jim ne bo treba ukvarjati z deviznimi in programskimi problemi, kot ostale pro-ducentske hiše. Izven beograjske proizvodnje sta nastala samo še dva filma, ki sta omembe vredna, in sicer NEVARNA SLED in AMBASADOR. Slovenski prispevek (pa ne k slovenski blaznosti, temveč domačemu filmu) je bil v uradni konkurenci prepolovljen. LETA ODLOČITVE, debitanta Vrhovca je navdušil, kolikor pač lahko navduši slovenski film, predvsem zaradi odličnega scenarija slovenskega pisatelja Branka Gradišnika. Le ta je dobil za svoje delo tudi Zlato areno. Drugi tekmovalni film TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI pa je sprožil val negodovanja in le malo spodbudnih besed. Netekmovalna filma, predstavljena v informativni selekciji sta doživela enaki usodi. Medtem, ko je mladinski film NOBENO SONCE požel po produkciji močan aplavz, vendar samo to in nič več, je VESELO GOSTOVANJE dobil oznako televizijski film, ki v Pulj sploh ne spada. O žiriji nima smisla izgubljati besed. Vsako leto je predmet obsojanja, obrekovanja, napadanja, naj bo v takšni ali drugačni sestavi. Tudi letos so trije mušketirji (kot so jih pogosto imenovali) hrabro prenesli ves ta festivalski cirkus. Glede na množičnost in kvaliteto so zelo dobro in objektivno izbrali in ocenili letošnjo proizvodnjo. Veliko bolje kot prejšnja leta. Pa je ravno letos prišlo do cirkusantstva tudi ob proglasitvi. Dobitnica ZLATE ARENE za stransko vlogo namreč le te ni hotela, zaradi nezaupanja žiriji in to jasno in glasno tudi razložila puljskemu občinstvu ter tako ,,nehote" vstopila v zgodovino puljskih festivalov. Kakorkoli že, vse nagrajene filme in teh i je celo enajst, boste lahko kmalu J videli tudi v Titovem Velenju. Nagrade, ki se povsem ujemajo tudi z ocenami in navdušenjem puljskega občinstva so prav gotovo napoved za prijetne vtise, ki jih boste preživeli v kinodvorani. Ze tradicionalna slovenska kulturna akcija PULA PO PULI se bo v Velenju začela 28. avgusta in končala po enajstih večerih s prvonagrajenim filmom BALKANSKI SPI JON. -Milena Djordjevič Od včeraj je v podhodu na Šaleški cesti v Titovem Velenju odprt nov DISCO BAR FLECK. Odprt je vsak dan razen torka od 8. do 02. ure. V nočnih urah (od 20. ure dalje) je vstop možen samo z izkaznico. Če je še nimate, jo dobite v disco baru v podhodu. MATIČNI URAD VELENJE; POROKE: Janko Aubreht. roj. 1960, šofer iz Lipja in Ivica Lemež. roj. 1965. frizerka iz Podkraja pri Titovem Velenju. Marjan Verbič. roj. 1958, strojni tehnik iz Rečice ob Paki in Dragica Tavnjik. roj. 1963. študentka iz Gorenja. Ivan Miklavžina, roj. 1955, rudar iz Titovega Velenja in Stanislava Lampreht. roj. 1964, kuharica iz Raven. SMRTI: Justina Kavčič, upokojenka iz Titovega Velenja. Rudarska 2/b, roj. 1901. KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ SMRTI: Avgust Drvodel, upokojenec. Žerjav 43. 74 let Janez Grušovnik. upokojenec. Laze 59. 70 let Jakob Tanšek, upokojenec. Sele 9. 74 let Apolonija Grenko, kmetoval-ka. Orla vas 28. 88 let Mihael Jazbec, kmet, Zabu-kovje 28. 54 let Avgust Grobelnik. gozdni delavec. Sele 13. 56 let ir ■ Barbara Fijavž. gospodinja. Prešernova 2. Titovo Velenje. 45 let Marija Goličnik, kmetovalka, Skorno pri Šoštanju 53, 80 let Frančišek Čekon. upokojenec. Jenkova 31. Titovo Velenje. 74 let jenez Hudournik, inv. upok.. Založe 58. 70 let Jože Šmigoc. inv. upok.. Lokovica 62/a, 54 let Alojz Cesnik. inv. upok.. Tovarniška pot 6. Šoštanj, 50 let - Ivan Klemene, delavec. Rečica 74.51. let Usoda je kruta a kaj klonili ji le moraš OBLETNICA smrti mojih nepozabnih staršev Elizabete in Ivana Hliša Hvala vsem. ki prinašate šopke rož in prižigate svečke na njunem preranem grobu. Kranj. 27. 7. 1984 Hčerka Zofka z družino DOBRI, ZLATI ČASI — Kaj vse se ne skriva po naših domačijah. Bodisi zares skrito na podstrešjih in skrinjah, bodisi v albumih, na stenah, ali kje drugje. Vsekakor je dejstvo, da naše kraje in njihovo preteklost premalo poznamo. Zanimiv dokaz za to sta tudi tale posnetka. Na prvem je risba Solčave, kakršna je bila leta 1810, na drugem pa Logarska dolina okrog leta 1900. FOTOKRONIKA• POT PRIJATELJSTVA — V letošnji program izletov so velenjski planinci zapisali tudi »Pot prijateljstva treh dežel« — Slovenije, Koroške in Fur-lanije — Julijske krajine. Tako so julija obiskali tritisočak Sauleck v Visokih Turah. Vrh je doseglo vseh §1 planincev, zaradi slabega vremena pa so morali opustiti vzpon na še eno visoko goro. POLETJE — ČAS VESELJA — Poletje je tu, počitnice in dopusti tudi, da o najrazličnejših prireditvah, zabavah in veselicah sploh ne govorimo. Vesela družba, prej polne in potem prazne čaše, pa veselo za volan in » premik« na novo, še bolj veselo točko. Ali pa s ceste v grmovje in vodo ter seveda v bolnišnico. AVGUST SONČEN? - Letošnjo poletje doslej ni bilo najbolj radodarno s soncem. Bolj z dežjem, grmenjem, strelami, točo. Začetek tega tedna pa je bil takšen, kot si ga vsi želimo sončen, brez dežja in toče, za katero smo mislili, da je ne bo konec. Tudi stalnega šviganja strel po nebu ie bilo dovolil BODIMO PREVIDNI - Čeprav nas letošnje poletje ne pesti prehuda vročina, pa nevarnost požarov ni nič manjša. Strele so naredila v naši občini že precej škode, nevarno pa je tudi požiganje strnišč, dopustniško pečenje na odprtih ognjiščih ob robu gozdov in seveda neodgovorno odmetavanje ogorkov. Bodimo previdni! Gospodarsko poslopje pri Pungartnikovih je bilo še povsem novo (vos) Planinsko društvo Titovo Velenje Obiskali smo Sauleck (3.085 metrov) Občina Velenje Letos že 18 požarov Ob upoštevanju prvega polletja letošnjega leta sta meseca april in julij rekordna po požarih. V aprilu je gorelo kar petkrat — v glavnem so bili to gozdni požari, v mesecu juliju pa se je rdeči petelin oglasil štirikrat. Dvakrat je gorelo zaradi strele, enkrat pa zaradi malomarnosti. Vsega skupaj pa je bilo v Šaleški dolini v prvem polletju 18 požarov. Pri tem pa je najbolj zaskrbljujoče. da je razen dveh julijskih, vse ostale povzročila neprevidnost. Veliko požarov je bilo v stanovanjih, kar seveda kaže, da smo pogostokrat nepazljivi pa tudi pozabljivi. oziroma, da je samozaščitno ravnanje pri nekaterih še vedno na zelo nizki stopnji. Prav bi bilo, da v prihodnje bolj pazljivo ravnamo z raznimi električnimi napravami, da bi se zavedali, da v bližini gozdov ne smemo kuriti ali odmetavati cigaretnih ogorkov, še posebej moramo biti pazljivi v bližini senikov, saj se suho seno zelo hitro vname. To je potrdil tudi sobotni požar pri Pungartnikovih ali po domače pri Gnojičnikovih v Ravnah. Eden od domačih je nepravilno ravnal z brusilnim strojem, iskra je odletela v seno. ki se je sušilo v latah in ogenj seje začel hitro širiti. Domačija stoji na razmeroma težko dostopnem kraju, so tudi brez telefona, tako da gasilcev niso mogli hitro poklicati na pomoč. Če je treba hodijo na telefon k nekaj minut oddaljenemu sosedu, žal pa kot so nam povedali, je ta telefon pred približno štirinajstimi dnevi pokvarila strela, iz ptt pa v tem času še ni bilo nikogar, da bi ga popravil.. Prvi so na kraj požara prišli gasilci iz Škal, v akciji pa so sodelovali še Gabrčani. Velenjča-ni in Soštanjčani. Vendar gasilci požara niso mogli več preprečiti, zgorelo je celotno ostrešje, več kmetijskih strojev in nastala materialna škoda je zelo velika. Kolesarski dopust Slovenija na eks Minili so časi, ko smo se brezskrbno odpravili na dolgo pot s svojim avtomobilom. Vožnja je danes resnično zelo draga. Zato se vedno več dopustnikov odloča za potovanje z vlakom, avtobusom. Vse več pa je tudi takšnih, ki se na dolgo pot proti morju odpravijo s kolesom: Letos so se na dopust s tem prevoznim sredstvom odpravili tudi Velenjčani Vili Skok, Gorazd Tajnšek, Miro Jančič ter Slovenje-gračana Zvone Skrt in Beno Toš. Vsi so prijatelji že iz otroških let in vsi delavci v velenjskem združenem delu. ,,V Titovem Velenju že nekaj časa zelo uspešno dela kolesarska sekcija v Gorenju. Člani te sekcije smo se že doslej udeleževali raznih kolesarskih maratonov po Sloveniji. Ena izmed takih akcij, ki jih organizira kolesarsko društvo Franek Rog iz Ljubljane, je tudi nekakšna kolesarska transverzala po naši republiki, 1000 kilometrov po Sloveniji. Odločili smo se, da bomo Slovenijo po dolgem in po čez prekolesarili tudi mi, hkrati pa bomo svoj zaslužen oddih preživeli zanimivo, zdravo rekreativno ter seveda ceneje. S tem pa smo želeli spodbuditi kolesarjenje tudi v Titovem Velennju," je povedal pred odhodom član te ,,odprave" Vili Skok. Zanimanje za to obliko zdrave rekreacije v našem mestu iz leta v leto raste. Kolesarska sekcija v Gorenju je bolj zaprtega tipa, namenjena je pač delavcem te delovne organizacije. Zlasti si naši kolesarji močno želijo, da bi se ta sekcija razširila oziroma, da bi pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Velenje ustanovili kolesarsko sekcijo, ki bi bila dostopnejša širšemu krogu ljubiteljev tega športa. Vili, Gorazd, Beno, Zvone in Miro so odšli na pot v soboto zjutraj. Pot iz Titovega Velenja, do Ljubljane, nato na Gorenjsko preko Vršiča, doline Trente do morja, nato pa spet čez Notranjsko v Prekinurje in preko Štajerske nazaj v Titovo Velenje, nameravajo prevoziti v sedmih do osmih dneh, s tem, da bodo kakšna dva dni preživeli kje ob morju. Kot pravijo, -bo to najverjetneje v Ankaranu. Vsi so rekreativci, ki se s kolesarjenjem ukvarjajo dokaj redno. Letos so se že udeležili raznih maratonov do Sloveniii, kot so pohorski, pa maraton Franja in že prevozili 1000 kilometrov. Na poti jih bo spremljalo tudi vozilo, ki bo prevažalo njihovo kamp opremo. Izračunali so tudi, koliko bodo morali odšteti za letošnji dopust na kolesih. ,,Štiri do pet milijonov, seveda starih, mora biti dovolj. Od tega bomo skoraj četrtino porabili le za bencin." Upamo, da so oziroma bodo imeli srečo z vremenom in da se bodo na svoja delovna mesta vrnili čili in s polno delovnega poleta. Velenjski planinci smo tudi letos načrtovali obisk gora na »Poti prijateljstva treh dežel« — Slovenije. Koroške in Julijske Krajine. To pot so uvedli leta 1972, vključuje pa po deset obmejnih vrhov v vsaki deželi. Njen namen seveda je, da bi obiskovalci spoznali tri sosednje dežele in njihov gorski svet. poglobili sodelovanje s prebivalci in krepili planinsko tovarištvo. Stan, poreklo in jezik niso in ne smejo biti ovira, obiskovalce povezuje prehojena pot. medsebojno spoštovanje. pripravljenost na pomoč in tova-riško sodelovanje. Letos 21. julija je 51 planincev krenilo proti Visokim Turam. Pot nas je vodila preko Celovca. Beljaka in Spittala do Malnitza. To je prijetna gorska vas. stisnjena med visokimi gorami, leži pa 1.200 metrov visoko. Ko smo prispeli, so kraj pravkar obsijali prvi sončni žarki, odprli so tudi trgovine, zato smo se podali na ogled vasice in na nakupe. Kaj kmalu smo ugotovili, da mestece za naše žepe ni ravno primerno. Res je osebie v menjalnicah in trgovinah zelo vljudno in urno. dinarje na tečajni listi pred japonskim jenom, kljub temu pa šiling velja 8 dinarjev. Iz Mallnitza smo se navzgor podali peš. saj cesta omogoča samo promet z osebnimi avtomobili, nekoliko više pa je itak vse »privat«. Po treh urah in pol zmerne hoje smo prispeli do koče A. Schmidt. ki leži na višini 2.281 metrov ob jezeru Dosener. Koča je solidno urejena in oskrbovana, ludi poti so dobro označene. Uživali smo na toplem soncu, se odpočili in okrepčali, ob 15. uri pa smo krenili naprej. Po snežiščih in skalnem grebenu smo vrh dosegli v dveh urah in pol. Razgled je bil nepozaben. Redki oblački so potovali na nebu. obkrožali so nas številni tritisočaki z ledeniki in obsežnimi snežišči. pod njimi velika melišča. gozdovi in 7p|ene doline. Zaradi neprepustne kamnine se voda v številnih brzicah, slapovih in potočkih prebija navzdol. Poleg ostalih lepih vrhov smo na jugo-vzhodu videli tudi obrise naših Julijskih Alp. Človek bi samo gledal, a čas priganja. Kaj kmalu smo pričeli sestopati. Dričanje po snežiščih s ce- pini in palicami je hitro in varno. Večkrat se ustavljamo, se razgledujemo in pogovarjamo o vtisih, ki so enkratni in neponovljivi. Dobre volje nam ne zmanjka. V koči se proti večeru oglasijo tudi harmonike, saj smo zelo dobrodošli gostje. V mesecu dni je bilo namreč v koči vpisanih le 140 obiskovalcev. Kuhinja je dobra, za odžejanje je na voljo vrsta pijač, vendar vino nikakor ni poceni, zato je na ceniku oznaka le za 1/8 litra. Zjutraj smo sestopili v Mallnitz, da bi obiskali še 2.332 metrov visoki Ko-nigstuhl. Malo smo se ustavili na kmečkem turizmu in proslavili Dan vstaje. Čas je hitro tekel, vreme seje pričelo slabšati, pa tudi visoka cestnina nas je odvrnila od Konigstuhla. zato smo se odločili za povratek v domovino. Potovanje po slikoviti pokrajini je bilo hitro in prijetno. Na mejnem prehodu smo opravili v desetih ipinutah, v Mislinji smo se okrepčali s pivom in se vrnili domov tik pred nevihto s točo. M. Zolnir Vili, Gorazd, Beno, Zvone in Miro pred začetkom 1000 kilometrov dolge poti po Sloveniji Trim pohodna Stol * Zveza telesnokulturnih organizacij bo pripravila predvidoma 25. in 26. avgusta prvi trim pohod na Stol (2236 m). Primeren in prilagojen bo za vse starostne kategorije in za vse tiste, ki se še niso povzpeli na ta enkratni vrh v Karavankah. Cena dvodnevnega trim pohoda bo približno 650 din. Podrobnejše informacije in rok za prijave bodo objavljene v naslednji številki Našega časa. Največ je breskev Izredno lepe breskve in veliko paradižnika, to je tisto, kar nam je v ponedeljek najprej padlo v oči, ko smo se sprehodili med stojnicami na velenjski tržnici. Pa poglejmo, kakšne so cene. Zelenjava: čebulo prodajajo po 60, 70 ali 80 dinarjev — razlika je res samo v ceni, grah v stroku velja 100 dinarjev za kilogram, v zrnu pa 150 dinarjev, stročji fižol je po 120, 150, 160 in 180 dinarjev, krompir prodajajo vsi po 60 dinar- jev, tudi paradižnik ima enotno ceno 100 dinarjev. Kumare prodajajo po 80, 100 in 120 dinarjev, kilogram česna stane 300 dinarjev, 1 komad pekočega fefe-rona pa 10 dinarjev. Sadje: breskve prodajajo povsod po 120 dinarjev, hruške so po 120, 140, in 160 dinarjev, jabolka 120 in 140 dinarjev, za kilogram marelic je potrebno odšteti 150 ali 160 dinarjev, lubenico pa so v ponedeljek prodajali po 60 in 80 dinarjev za kilogram.