" j | p p - pp ' - : gm ■ p ■ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. =4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. Vfe first Siovenic Daily-In the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. fU ^ Entered m g«cond-ClaM Matter, »eptember 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under Act of Confreu of March S, 1871. ... ŠTEV. 117. NEW YORK, V ČETRTEK, 18. MAJA, 1905. LETNIK ^TT i Watchornovi načrti. Premirje v Chicagu. Na Ellis Islandu. Pred koncem štrajka. NA ELLIS ISLANDU IMAJO 25 RAZNIH VKNJIŽEVALNIH ODDELKOV. Pridržana umetnika — slikar in komponist. Prišla sta "kontra-bant" v Ameriko. INKVIZICIJA IN RAKOCZYJEVA koračnica. -o- Ne VVVt rš < i naseluiški komisar S. Wat. hoi •Je izdelal posebne načrte za }» vo registracijske dvorane. Kako r li iti o bodo ti načrti izdelani, jKitcn i bi >dc moiroče vsaki dan po 10.- ooo i as< Ije ncev vknjižiti. Iz sedanjih 14 st aln ill vrst. po kterih prihajajo našel len« -i k uradnikom, napravili Itodo '2~y vr -t. tako, da bode 25 urad- nikov h ki ati vknjiževalo novodosle- ce. 1 iaz lil! bodo tudi registracij- ske \ rs t ' I .odaljšali. K«. ar je imel včeraj tudi opra- viti /. n i . »toku pridržanima umetni- koma Si ne ..m in Leva!..m. ktera sta dospt 1*1 se? nkaj skrivaj na la.liji kot "trni up: Z njima se je Watchoru dalj •as. i 1 »iirovarjal. toda njune na- ve« um 11! bile bas ugodne. Najbrže bodo 1M)> dali oba umetnika, ktera sta po p< -klicu komponist in slikar, nazaj v Evi "op* Z pai nil iom Slavonia dospela je tudi rla> ba ktere člani so sami dečki. Komi sij: imet nosti ukazala jim je igrat in d ečki so izborno iLrrali Ra- koezi je v« . k oračnico. Dečki so sc smeli izkres iti. vr- st je na otoku izkrcalo 2600 lin sel. jen- •ev -o- DETE ukradli. Baje je dete odpeljala neka ženska v Evropo. Vr ■ 2 !eii !!i •"> mesecev stara Irena T! lur ~t> i nezna io kam ztrinola 37. Si; 1UO ja svojih starišev, 256 iz- t«čna ll ulica v New Y»-rku. Do- seda.; bi .<» vse iskanje jxjlicije za- man. Irc «; e služi v House of Refuge na K Islandu. Rodbina Thurs- t<>n t nI i da je dete ukradla gospa Nelli« ? 11 av - >va, ktera je včeraj vzela dete ~ h. na -prehod in se ni več vr- ni!a. K«. 4 r ;i zvečer ni prišla domov, je policijo za pomoč. Po a pa sedaj izjavlja, da je Irena *a\ .. .-eika iT' Havesove in da roilb:na Thurston le'adop- tirala Tli uivt.m je namreč povedal tiare. u Curtinu, da Irena ni nje- p>va t< ni več da mu j«, je rodbina Have i o. 3st opila. Nji že ia pa vse to ener^dčno zan i k »»v.larja. da je Irena njena prava G Hayes.>vo pozna še le le Ivo je včeraj c^iiskala Tli ur* e. je rekla, da namerava potov ati v Evropo. ( i poki \Y<* h« nI Bančni predsednik obsojen. ■•..land. Ohio. letC:tivi jolicij-kega glavnega sta-mi v New Vorku f-o včeraj aretirali v :iši štev. 231, zapadna 40. ulica dva i l.ideniča. ktera ^ta na sumu. da sta !ne 2. maja oropala banko v Gilberts - iile. Otsego County. Jetnik. 251etni • I. n Mullen je dejal, da je barvar. lo-im je dejal dnu;i. da mu je ime Edw. Watson, in da je godec po poklicu. Z njima zajedno so aretirali tudi šiviljo Mabel Watson. Policija .je ^e le zvečer naznanila o uretovanju. V stanovanju lopovov so našli 11 najmodernejša" orodja za vlo me. Razun tega tudi z nitrogliceri-nom napolnjene vrečice iz gumija, 20 ključev, revolver in potrebno streli i vo. Kakor smo v "Gl. N." že poročali, so nepoznani roparji dne 2. maja napadli banko v Gilbertsville, razstrelili blagajno in odnesli $2000. Povodnji na zapadn. Lacrosse. Wis., 17. maja. Radi večdnevnega deževja so vse reke v Wis-consinu in Minnesoti narasle. Reka Mississippi je narasla tekom zadnjih lui za štiri čevlje in še vedno narašča. Ako naraste še za jeden čevelj, potem bode severni del tukajšnjega mesta pod-vodo. Des Moines, Iowa, 17. maja. Prebival ri nižin vznemirjeno opazujejo naraščanje reke Des Moines, ktera je že razdejala jeden nasip. V minolej noči je reka narasla za 2 čevlja. Norfolk, Nebr., 17. maja. Zelo narasla reka Elkhorn, je v minolej noči narasla še za 5 palcev, vsled česar je iztočno stran mesta preplavila. Osem rodbin je moralo bežati v čolnih. Washington, 17. maja. Sklep panamske komisije, da bode za gradnjo panamskega prekopa potrebne mate-rijalije nabavila tudi v inozemstvu, ako jih tam dobi ceneje, kakor v Zjed. državah, je med našimi takozvanimi "Standpatters", obudil veliko ogorčenje. Oni tolmačijo imenovani, po predsedniku in vojnemu tajniku Taf-tu odobreni sklep, javnim napadom na varnostno carino, ktere namen je vendar ta. da mora biti ameriški obrtnik izključni gospodar na ameriškem trgovišču — in tudi na inozemskem, ako je mogoče. Tajnik Taft je že včeraj slišal prve tozadevne proteste in sicer ustmeno, kakor tudi v obliki brzojavk. Razni senatorji in ljudski zastopniki so takoj izdali energične kritike. Prvi med kritiki je senator Burrows, kteri smatra tako postopanje neverjetnim in prorokuje, da bode ogorčenje proti vladi vsled tega zelo naraslo; da bode "ameriška ideja" kmalo vničena, ako se takemu postopanju ne napravi konca. — General Grosvenor, kteri zastopa ideje paro-brodnih subvencij, izjavlja, da bi misel. kupiti parobrode za ameriško vla-lo nikdar ne nastala, ako bi merodaj-ni krogi ne bili tako malomarni pri nabavi in povečanju naše trgovske mornarice. Gros\euor pravi, iki častniki so mu naznanili, da že od februarja nadalje niso bili na kopnem. Oni pričakujejo odločilne bitke vsaki čas. Vsa ruska flota je bila takrat pripravljena za nadaljno pot v Vladivostok. Vseh vojnih ladij je bilo CO in več pomožnih križank. Admiral Jonquieres se je danes vrnil sf kaj in je baje naznanil, da se Rusi niso mnogo zmenili za neii-tralnost. Admiral Rožestvenskij je veljnik baltiških luk, podadmiral Bi-relev, ukazal poveljnikom ladij 4. divizije, naj se pripravijo na pot proti Japonskej. Hong-Kong, 18. maja. Rusko vojno brodovje se mudi deloma pri otočju Pratas. deloma v zalivu Shuandai, 33 milj severno od Cape Varella. London, 18. maja. Nedavno so se nove japonske čete izkrcale pri Gen-sanu in jih baje vodi general Hase gava preti Vladivostok!!. Ruske posadke v Posjetskem zalivu in v Kilju v Koreji so zelo pomnožene. Amov. Kitajska. 17. maja. Tukaj se zatrjuje, da se je del japonskega vojnega brodovja zbral južno od otoka Formoze in da se namerava admiral Togo tamkaj spoprijeti z ruskim b rodov j am. Japonske vojne ladije so dobile v minolej noči od tamkaj raz na povelja. Vojno stanje, ktero je proglasila vlada prvotno le za Tamsui na otoku Formozi. velja sedaj za ves otok. Sedaj je vlada tudi odredila, da se vse ženske in otroci, ki bivajo na otočju Pescadores, preselijo na Formozo. Tokio, 17. maja. Južno od Koreje so Japonci dne 15. t. m. vjeli angleški parnik Lincluden. Istega dne so Japonci zaplenili tudi francoski parnik Quang-Nam pri otočju Pescadores. FILIPINSKE ŽELEZNICE. Priprave za razpis ponudb za gradnjo železnic. Washington, 17. maja. V kratkem bode vlada razpisala Specifikacijo za ponudbe glede gradnje železnic na Filipinih. Vojni tajnik Taft se je že posvetoval s zastopniki kacih 20 tvrdk in korporacij glede teh pogodb. Jutri se bode posvetoval Taft s zastopnikom newyoreke bančne tvrdke Spo-yer & Co. in potem pride tozadevni dokument na svitlo. Čas za pripo-slanje ponudb je še do 1. novembra. Vlada želi, da se zgrade širokotirne proge, tako, da bode treba že sedaj obstoječe ozkotirne filipinske železnice spremeniti. _ YELLOW JACK Rumena mrzlica na Istmu se vedno bolj razširja. Washington, 17. maja. — Afera Loomis-Bowen hitreje napreduje, nego je bilo pričakovati. Mr. Bowen je že danes prinesel tajniku Taftu svoj odgovor na navedbe podtajnika Loomisa zajedno je pa prosil Taft a za gotove dokumente iz arhiva državnega oddelka. ktere bode priložil svojemu obrambenemu spisy. Spise je dobil in tako bode že danes poslal svoje listine Loomisu v odgovor. Včeraj so bile priče obeh strank pri predsedniku. Posebni poslanec predsednika Castra. dr. Jose de Jezus Paul, kteri je prišel v Washington, da naprosi vlado, naj Bowena odpozove, obiskal je Roosevelta, predno se je pričela kabinetna seja. Kasneje je Bowen poslal svojo pričo, duhovna Dc Mora od asfaltne družbe, k predsedniku. Z Moro je govoril tudi Taft. toda razgovora neče poročati. Vsa zadeva se je tekom zadnjih dni okrenila tako. da je iz vsega sklepati, da se ne bode niti Loomisu, niti Bo wenu kaj žaleča zgodilo. CARJEV DAR. Za pravoslavno občino v Bostonu. Ruski car Nikolaj priposlal je, ka kor se nam iz Bostona poroča, tamoš njej pravoslavnej občini $1000. kot vstanovni prispevek za gradnjo nove pravoslavne cerkve. Tovarna zgorela. Chicago, 111.. 17. maja. Tukajšnja tovarn* tvrdke D. Ii. Armstrong Varnish Co., je zgorela. Skoda znaša $150,000. Vsi delavci, kterih je 700. so se rešili. Breskve. V Georgiji se pridela največ breskev izmed vseh držav na svetu. Z ozi mm na druge stvari, n. pr. linčanje zamorcev je pa Georgia pravi ''peach'\ Angleži in Indijci. Indijci slave japonske zmage in se uče moto "Azija Azijcem". Anglija pa sedaj ni več tako navdušena za ja,>onsko bodočnost, ker se Indijci uče. Neče biti kandidat. Theodor Roosevelt zopet naznanja, da leta 1008 ne bode kandidiral. The ladv doth protest too much. Hamlet. Roparski napad. Tamaqua. Pa., 18. maja. Včeraj po noči sta dva roparja napadla voz poulične železnice, kteri je vozil zapa-dno od Mauch Cliunka. Ko je prišel jeden roparjev v voz, je pričel streljati in je ranil potnika Herman Phil-lipsa iz Wilkesbarrc. Na to je ropar vzel ranjencu uro in druge vrednostne predmete in oropal še jiotnika B. IT. Schindelja, kakor tudi sprevodnika. Oba roparja sta z plenom srečno všla. Serif ju sedaj zasleduje. VSLED CARJEVE ODREDBE BODO NA POLJSKEM IN LIT-VINSKEM UVEDLI DOMAČ JEZIK V ŠOLE. Sklicanje zemstev v Sibiru. — Poljedelski minister Jermolov odstopil. SERGEJEV MORILEC USMRTEN. Petrograd, 18. maja. Da car Nikolaj z vpeljavo velikih in vsestranskih reform prav resno misli, ni več dvomiti, kajti to dokazujejo včeraj izdani carski reskripti. Vsled novih re-skriptov bode zamogel vsakdo pridobivati zemljišča in vsakdo b"de zamogel Izvrševati poljubno obrt. Na Poljskem in Litvinskem prideta zopet poljski in litvlnsfki jezik do veljave, v koliko se tiče ljudskih šol. . Vsi omejevalni zakoni na Poljskem in baltiških pokrajinah so !kar jednim mahom zirinoli. Stan poljskega plemstva je zopet ustanovljen in vse proti-poljske odredbe so zopet odstranjene. S tem se spremeni tudi vsa politika na Poljskem in v baltiških pokrajinah. (3ar je odredil, da se morajo nove odredbe uvesti tekom šestih mesecev. Vse to zelo vpliva na prebivalstvo Poljske. Z ozirom na Zidove ministerski odbor še ni ničesar ukrenil, le rokodelci so dobili več prostosti. Tobolsk, IS. maja. Gubernatorja v Tobolsku in Tomsku sta v si'jlasjii s carskim re^kriptem z dne 10. aprila naznanila, da se morajo v najkrajšem času v obeh gubemijah ustanoviti zemstva. Irkutsk, Sibir. 18. maja. Novi ira-bemator tukajšnje gubernije, grof Kutajsov. naprosil je prebivalce, naj mu pomagajo pri ustanovitvi zemstva. Petrograd. 18. maja. Minister poljedelstva in državnih domen. Jermolov, je odstopil in postal Član državnega zbora. Jermolov je bil zelo liberalen in je javno ter trajno odobraval ustanovitev parlamenta. On je tudi svetoval, da se vladina zemljišča razdele med kmete po ameriškem vzoru. Mogoče je vsled tega odstopil. Petrograd, 18. maja. Ivana Ivala-jeva. kt.jri je dne 17. februarja umoril v M.hJkvi velikeira kneza Sergej Aleksandroviča, so včeraj obesili. Pamik Caronia obtičal v pesku. Nek prekooceanski parnik, najbrže Caronia od Cunard Line je včeraj zve-čer pri Southwest Spi tu obtičal v pesku. Parnik bodo danes splavili. GOTOVE V.*« Washington, 18. maja. Polkovnik Gorgas poroča vojnemu oddelku, da so na panamskem Istmu umrli dosedaj trije Američani za rumeno mrzlico. Sedem Američanov je še bolnih, toda slednji bodo najbrže okrevali. V Colonu in Panami je bolezen najbolj razširjena. Umor v blaznosti. Detroit, Mich., 17. maja. Frank Lesner iz Trentona, O., kteri je slaboumen, je danes naznanil nekemu policaju, da je umoril svojo staro mater, M. Hamernickovo v Trentonu. ker ga je začarala. Ženo so v resnici našli vstreljeno z petimi krogi j ami. BOJE SE ŽENITVE. Neka postarana devica, vprašala je inteligentnega mladeniča, čemu se mladeniči boje zakona. "Bojimo se ker se nam dozdeva, da dekleta delajo vse raje, nego kuhajo in gospodini-jo. Znano nam je, da je ono glavni vzrok vseh ločitev zakonov. Toda kuhanje je drago in škodljivo,.ker pokvari želodec, provzroči dispepsijo in stori možkega nezadovoljnim. Ljubezen izgine. Zopet v druzih slučajih ►človek pronajde, da je kuhinja dobra toda želodec je slab in posledice skoraj iste. V obeh slučajih bode Trine-rjevo ameriško grenko vino ozdravilo želodec in ga prisililo, da postane dovolj krepek, za sprejemanje najtežjih jedil. Ono ozdravi dispepsijo, slabo prebavljanje, očisti kri in jo pomnoži, ojači živce, in omehča mišice. Na svetu ni boljše tonike in kričistilca. V lekarnah, Jos. Triner, 799, So. Ashland Ave. Chicago, HI. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Potsdam 17. maja iz Rotterdama s 1128 potniki. Vaderlan 17. maja iz Antwerpena s 1610 potniki. Dospeti imajo; Hudson iz Havre. La Fontaine iz Havre. Armenia, iz Hamburga. Numidian iz Glasgowa. La Gascogne iz Havre. Koenigin Louise iz Genove. Graf Wuidersee iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. • Baltic iz Liverpoola. Princess Alice iz Bremena. Etruria iz Liverpoola. Giulia iz Trsta. Philadelphia iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Kroonlaiid iz Antwerpena. Brin z Adalbert iz Genove. Armenian iz Liverpoola. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bremen iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Odplnli so: L a Savoie 18. maja v Havre. Grosser Kurfuerst 18. maja v Bremen. Odplnli bodo: Cedric 19. maja v Liverpool. St. Louis 20. maja -v Southampton. Columbia 20. maja v Glasgow. Vaderland 20. maja v Antwerpen. Koenigin Louise 20. maja v Genovo. Lucania 20. maja v Liverpool. Pretoria 20. maja v Hamburg. ......Jii yUik*-* "6LAS NARODA" List slovenskih delavcev r Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher FI?ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . 44 pol leta........... Za Evropo, za vse l^to .... " 44 " pol leta..... " 44 " četrt leta .... V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. PopoLncma neznatne: Rusija dva 12palčna; Japcmslka štiri 12-paJene. Kakor je imenovani izvedenec iz- nemadjarsfce narodnosti! To je krvnička justica, kteri nima česa oporekati niti bodoči kardinal Samassa. — Tulno, pretiržno mora biti slavjan- računal, imajo Rusi 94 točk proti 55! sškim narodnostim na Ogrskem okolo točkam Japoncev. Ako bodo Japonci težko poškodovano oklopnico Jashimo zopet popravili, potem bodo imeli še vedno le 67 točk proti 94 ruskim toč-$3 00 kil™- Razun tega — zatrjuje Jane — 1.50 nadkriljujejo ruski topničarji japonske 4.50 v vsakem oziru in v bližnjej bitki ima Rožestvenskij "dve točlki proti jed-Z ozirom na oklopje | nej za zmago ! >ta si nasprotnika sokraj jednaka. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz- f Z ozirora na Stanje imajo Japonci vzemši nedelj in praznikov. dve točki proti jednej, toda pri bližnjem boju hitrost le malo pomenja, «QLAS NARODA" i ako je počasni nasprotniik taktično ("Voice of the People") j spreten. Issued every dav, except Sundays and Ker jo pa Togo prepričan, da bode Holidays. skoraj jrotovo poražen, se po Jane jo- Subscription yearly $3.00. j vem mišljenju ne bode spuščal v od- prto bitko, ker potem je izgubljen. In radi tega se bode bojevanje na Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 I morju vršilo na sledeči način : centov. Togo ne bode ničesar pričel, tako Dopisi brez podpisa in osobnosti se mll) Rusi končno mislili, da so nC Thenar3 naj se blagovoli pcšiljati po P«** varni in <» oral viadinega zemlji-lovane rezervacije. Jedva. da ■ delo O imenovanih 120 t*\ -posobnih poljedelk, ktere neko noči ]>ostale posestniee se oglasili Dekleta so pa od--e ne mudi izničiti druerim žt Dogodki na Ogrskem in ne-madjarske narodnosti. ]X onih 1: ženino \ V konnstoriju, ki ?e bode vršil pri-ženini bodnjega meseca julija, bode imenovan kardinalom (ka'kor poročajo iz Kima) tudi nadškof Samassa v Jagru (Eger) na Ogrskem. Resnici na ljubo li'ni že prenad- naj konstatiramo, da je tudi ta bodoči !<> devic ni moirlo kardinal katoliške cedkve v najlepšem -o končno uodamo zopet jeden izgled, !ka-zumete rs a mlai lne stroje in drugo, ko se postopa s temi narodnostmi, ka-p' t« m i- vprašajte za naše roke in kov je proti poslednjim tisti madjar-uslišani ixulete." ski sistem, proti kteremu niso bodoči Mf-:no g->spodičjie nar-vno ne in o- kardinal Samassa in njegovi madjar-n-jo ml -,Jili ženinov zahtevati ta- >ki katoii'ki dvignili niti besede — k« i/.;.ita za "job" pri ženit vi. To- krščanskega protesta! Kaj še, s svojo da i adi nit-. anke zamorejo prav laliko (taktiko v sedanji ogrski krizi poma-i/ , t-• 11 ■' z:i'at«'va-li ženin '' f arm o i ga jo dolnti na ta, da se ta sistem še ali pa le ženo. Gledališke vstopnice, poostri in pohujša. Naj podamo toraj vožnje v cočijah, 4'ice cream" in zopet jeden izgled iz najnovejših ča-drugo takim gospodičnam nikoli ne sov! pokažejo njihove bodočnosti v tako Rummi-ki list "Drapelul" je bil natan.-i rj mer . kakor samo jeden po- pr.:neSel dne 3. septembra članek, v gled v njihov žep ob sobotih in kakor kterem je bilo na pr. rečemo med dru-vjji ašanjt-, " si-li kaj prihranil, ali pa - " Aktuelna situacija je podobna p.irošiš >r du zadnjega centa." velikemu pokopališču, na kterem je Toda tudi mladeniči potrebujejo narod, ki je bil poklican za veliika varstva, kajti tudi njim ni treba ku-: (iela. pokopal svoje nade. V imenu piti ma.ke v vreči. Farmer v South svete in ?lavne minolosti in v imenu Dakoti ima dve leti časa, da se na Ia- na^ik prednikov, ki ne bodo mogli posten želodec pri priča, zna-li ona, ka- bivati v zemlji, zapuščenej od vnukov tera bod. ].ostala njegova žena. dobro j na sramoten način — vzdramimo se! kuhati. Kaj pa je mednemu žeoinu j fv kterih živimo, zahtevajo od znanega o kuhanju in gospodinstvu i nan,da. ki računa na življenje — de-njt-gov. Izvol jenke, s dero Čestokrat ■ janj ; < dejanja nas morejo dovesti pri/eni i»deg ''Suspender Girl" — ,]o slave! Pokažimo narodu dejanj in tudi bolezen v želodcu za vse živ- nar0(j bode z nami!" ljenje. Čestokrat šljamo sedaj srca, ko vidijo, ikako se je vse koali-ralo proti njihovemu narodnemu obstanku, kako se visoki cerkveni dostojanstveniki lahkim srcem vežejo z najhujimi sovražniiki cerkve in vere, kako se postavljajo v službo madjarizacije ! Greenhorn v družbi Američanov Prvi nasveti in kasnejši sestanek Bronx Borough, mej de ejtint t. m. Voice of the People, 3795 Cortiandt, Macaroni Wireless, Manhat t an Borough. Mister Editer:— Že davno je temu, tako nekako pred zaključke m World's Faira v Senkt Louis, Mo., ko sem Vam pisal zadnjikrat. Pisal sem Vam, da potujem k J a psom za Vašega spešl riporterja. Toda Mister O'Yama me je vjel (seveda po daljšem in vsestranskem faj-tu) in tako ste ostali brez mojih ri-I>ortov. Vendar pa vidim, da me lahko jxsgreSate, kajti medtem ste Vaš lijus-pejper povečali, dobili novega spešl-sosajeti - lolkl - j univerzi - in every-thing-riporterja, nove mešine, nov pipi, nove ajdeje, nove dajnamos-horse-povv re, nove lofte, nov stol, mizo, škarje — sploh ^e vse novo pri Vas. Že pri Sandy Hooku sem izvedel, da sedaj pišete Vaš njuspejper v spremstvu tambjurikel mjuzi-šnov in da ste presrečni v Vašem malem svetu. kajti zgoraj navedeno prenovlje-nje Vam nosi gotovo toliko novih dohodkov, da ste po petletnih mukah gotovo zadovoljili, ker ste pritirali Voice of' the People do petega nadstropja. Be šur — my condolejšn! Vse te sem izvedel, Iko sem s svojimi prijatelji sedel minolo soboto pri Načelnu, kjer smo pili importiranega "Salvator" (e fajn staf, MUter Editor). Mislili smo samo o pametnih stvareh. 1*1*1 tem pa pride k našej mizi, kjer sta bila še dva stola prazna, nek ptu-jec. se postavi pred nas po vojaški in reče: "Zavratski, Elblana." Potem se je vsedel ter poklical najpreje natakarja. Emil, ki je bil za baro, of course, tega ni slišal, ali pa ni hotel slišati. In potem je novinec vzel kar-fjundel, udaril po mizi in klical i' natakar" in potem "poslovodja" in končno 11 gospodar". Potem sem Jaz dejal: "Vi gotovo še niste dolgo v Ameriki? Ime mu je Emil. Pokličite ga z imenom." In nato je poklical "Emil" in E-mil je prišel ter dejal: "Well, ivkat's yours?" "Kako pivo imate?" Pri tem je gledal na naše čaše. "To je importirano", dejal je E mil. 'Talko? Koliko pa stane čašica?' biznes, tam radi vzamejo ljudi dobrega edjukejšna in repjutejšna." — K U R Z. Za 100 kroa avstr. veljav« treba j® agentu po "Od šparanja človek ne postane bo- i dati $20.45 in k temu še 10 centov za gat, temveč od špekjulejšna." — poštarino, ker mora biti denarna poai- "Hranits, dokler nimate sto dolarjev, l j ate v registrirana, in drugi stotak kar sam pride." Ptujec je vse vestno poslušal, toda vedno, kadar je bila njegova čaša prazna, je dejal, da bi šel raje nazaj v Elblano, ker so tukaj ljudje preveč neotesani. To se je zgodilo, ko sem prišel pred štirimi tedni v New Yorik. Včeraj sem se mudil zopet v Man- Slovensko katolišk o Q= hattanu in sem obiskal razne rojake. Tako sem prišel tudi v benking biz-nes našega rojalka, in ko sem si ogledal klerke, videl sem med njimi ptuj-ca — '' Zavratskega iz ELblane". The same to you, With regards, Yours, John Dobernidge, Esq. ROJAKOM NA ZNANJE ! V New Yorku prične izhajati še koncem tega meseca šaljivi list "KOMAR List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov. List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala ga bode tiskarna "Glas Naroda", kamor bode nasloviti vsem pošiljat vam. se smejemo, ko premi-v vzvišenem 20. stoletju o običajih naših pradedov, kteri so dobro v. deli, česa je treba in česa je zahteva** od njega in nje v zakonskem življenju. Zajedno pa z nekakim zgražan.| 'm gledamo v sedanjost, ozi-rorna v štatist .ko ločitev zakonov ter si mučimo glave, kako bi bilo treba ta problem rešiti. In sedaj so nam pokazale pot southdakotske device, ktere so postale farmeriee. Naravno, samo delo .zaslužek in V nekem drugem članku je pisal isti rumunski list z ozirom na namer-jano "šolsko reformo" na Ogrskem "Namen jej je, da bodi vse madjar sko: ljudje, živali, zemlja, voda, zrak, kruh, obkika, razum, duša. Ker pa se živalim ne more dokazati, naj le v tisočletnem jeziku lajajo, rjove in kri če, premislil se je (ogrski minister za 'tauk. Berzeviczy, namreč) in si je rekel : Ce že ne morem ukazovati živa-^ ° Pa ie tu vsa pihana od Iju- dij. Tej deželi zaulkažem in jo prisilim, da se podredi. Tako se je porodila tista naučna reforma, ki nas je našega kuhanje ne zadostuje. Pri vsem tem mora biti tudi nekoliko ljubezni, toda :' ,"7" , ____ ,. ,. . . ' , toliko užalila in grozi viru v praktK-nem življenju ima prvo ulo- ..... - _ - ., 1 . . . živlienia — našemu jeziku." go delo, za>luzek in kuhanje. Kjer ni tega, je "divorce" neizogiben. V teh kretklh besedah d Ljubezen, s ktero je spojeno deloJizraza ljubezni in skrbi za svoj lastni materini jezik, so videle madjarske ogr- . .. . . ____ ________ ___...___________„an- ponosene zaslužek in kuhanje, traja običajno še pote«, ko postanejo lepe obleke oblasti "nečuveno sramotenje — o sladki obmzki nn-i^ke države" in so avtorja obeh cl kov in odgovornega urednika stavile pod zatožbo radi — ščuvanja proti drugih ponošene, gladki obrazki na gubančeoi in ko so sladke besede že davno utihnile. Rožestvenskij in Togo. Medtem, ko je ruski kapitan Klado zelo pesimistično sodil o Rožestven-skovem hrodovju, primerja sedaj an-gležki mornarieni izvedenec Jane vrednost ruskega in japonskega bro-dovja. Pri tem je prišel Jane do zaključka, kteri je za Japonce skrajno neugoden Pred vsem klasifikuje velike topove obeh sovražnih si brodovji na sledeči način: Dobre: Rusija šestnajst 12palenih, Japonska — nič. Siednje: Rusija štiri lOpalčne; Japonska šestnajst 12palčnili in jeden lOpalčni. Neznatne: Rusija osem 12palčnih; Japonska nič. madjarskemu narodu! Na razpravi, ki se je vršila te dni v Temešvaru, je govoril državni pravnik z nečuveno vehemenco in je obtožence označal kakor veleizdajice Da je državni pravnik popolnoma prodrl s svojimi nazori, tega ne treba niti praviti. Saj sicer justica na Ogrskem ne bi bila več — madjarska Jednemu avtorjev so prisodili 10 mesecev, drugemu avtorju in odgovorne mu uredniku pa po šest mesecev in še v denarne globe po vrhu tega. Če se toraj narodi upirajo proti name ram kakega ministra, proti načrtom, ki jim imajo zadati smrtni udarec, tki pa niti niso še vsprejeti in toraj niso še zakon: morajo borilci teh narodov v ječe!! Ali pa je na Madjarskem že misel kakega blazno-šovinističnega ministra — zakon?! Taka je justica na Madjarskem za "Čašic-a (Emil smatra čašico za •štajnkrug", kteri drži dve čaši) >tane dvajset centov." "Toda bodite pameten — dvajset entov, to je vendar že sto vinarjev, to je nesramnost." Emil, ki je vedno vljuden, mu je lejal: "Ako nečeš plačati, lahko pi-ješ domače pivo." Sedaj sem storil Jaz konec debati, rekoč: '1 Never majnd, daj nam vsem e po jedno časo, in daj temu človeku veliko čašo na moj račun." Pri tem je ptujec zopet vstal in se zopet predstavil: "Zavratski — Elblana." Nato se je čudil draginji in pil. "Kako dolgo ste že tukaj?" "Ja, veste, odpotoval sem pred štirimi tedni iz Evrope, hotel sem videti obljubljeno deželo. Tam sem imel izvrstno službo; hranilnica; zaupno mesto; vse polno denarja je šlo vsaki dan skozi moje roke; ogromno velikansko. Radi tega sem hotel videti, Ikako se posluje z dolnrji in sem sklenil oditi v Ameriko; najpreje sem potoval v Paris in potem semkaj; bil je grozen vihar. Ne vem, kako bodo v hranilnici v Elblani brez mene izhajali. Prosim, s kom pa imam čast? — Zavratski — — Elblana — a tako, tako, John Dobernidge Esquire — drago mi je; toraj, povejte mi, (kaj pa naj sedaj pričnem? Namreč kako službo naj aprejmem?" Dejal sem mu: "Well, to je di-pend't. Običajno prične človek, kakor ste vi, s zaupno službo kot dishwasher v kakem restaurantu in kasneje postane vejter na Coney Islandu." "Toda, kaj govorite — kaj pa mislite? Jaz sploh ne ostanem tukaj, ker mi ne ugaja. Veste, jaz sem obiskoval razne šole, gimnazijo in nedeljsko M.ahrovo. Tukajšnji ljudje so presurovi — premalo olikani--- (Pri tem je izpil pivo.) "Emil, daj nam še jeden raund! In prinesi nam e sigar!'' Ko sem to dejal, se je ptujec, ki je že hotel oditi, premislil in ostal. Nato so mu drugi pričeli svetovati: "Tukaj se človek ne sme žecirat. '' Tukaj se mora vse prijeti." — " Tukaj se ne gleda obleko, treba je imeti le mali šort-kaler in pališd čevlje." — "Človek mora iti po Broadwayu od štora do štora in vpraševati po ve-keneih." — "Pojdite v naš benking Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino. Krasni poštni parnik VADERLAND cdpluje dne 20. maja ob 10.30 uri dop iz New Yorka v Antwerpen. Parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Parnik na dva vijaka SLAV O NI A odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop iz New York a v Trst in Reko. Poštni parnik POTSDAM odpluje dne 24. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA BR.ETAG-NE odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop iz New Yorka v Havre. Nemški brzoparnik DEUTSCHLAND odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 27. maja ob 10.30 uri dop. iz* New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM Pojdite k najbližnjem vožnje listke via The Great Wabash železnice« Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction h "Continental Limited" iz New Yorka. Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti. VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede vožnjih cen oskrbljenja Pullmanovih in t uri* tiskih vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway, New York. J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass. POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom ae priporočam naj tople je te? naznanjam, da prodajam raznorratn« parobrodne listke, menjavam uovti ter odpošiljam denarja v rtaro doma ri*o. Postrežba solidna in poltena. Z veleopoštovanjem BOŽO G0JZ0V1C 613 Chestnut St., JOHNSTOWN, PA. r^ Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 517 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegUgče in Igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča * Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. podp. društvo o svete Barbare o ZJedlnjene države Severne Amerik^ Sedež: Forest City, Pa. dne 31. januarja 1903 v državi PennayhranQt -o-o- 0DB0RNIE3: Predsednik: JOSIP ZALAK, ml., Bor 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa............ H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MAJRTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa, FRANK SUNK, P. Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Bas 108, Thomas, W. Yx POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box «07, Fertrt City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" odpluje dne 30. maja ob 1. uri pop. iz New Yorka v Bremen. Veliki poštni parnik NOORDAM odpluje dne 31. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vsložbenee na postaji, dovede k nam v pisiTro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vsltižbenea po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. ia. sleparv Yorku. Vožnje listke za navedene paraikc prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANI 8AKSE2, 109 Greenwich Street, New York City. CUNARD LINE F>ARINIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJNJIEW YDRK0M. PAŠNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka dne 9. maja 1905. odpluje iz New Yorka dne 23. maja 1905. odpluje iz New Yorka dne 6. junija 1905. ULT0NIA, 8LAY0NIA in PANN0NIA so parnild na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladna za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pr~ mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago MOM PUMA VABILO NA NAROCBO !| Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalu poravnati "GLAS NAHODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve lja za četrt leta 75 centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej. Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši. • GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zado volj iti naše cenj naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobim j vedno več podpore, se bode list še raz širil, ker vedno "naprej" je naše geslo. [Opravništvo „6las Naroda". Slovenci naj ne dvomijo več o vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan rna dan ======================== mnogo poverjenih priznanj. —=——— OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI. Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku! Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sem trpela dolero na kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v .raznih bolnicah, a vse brez vspelia; že sem mislila, da je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti p rof eso r-.š p e e i j a 1 i s t imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej. S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporočevala vsem, ki so bolni. Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina. X. MARIA LOSIC, 103 East 104 St., 2. nadst., New York. A. GALLO, priča. OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNE SLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor! Naj Vas sam Vsegamogočni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem. Sluga ponižen. PASKU AL PANIČEVIČ, Box 32, Lookport Station, Penna. Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da se na ta način izkažejo hvaležnejše onim, kteri so jih ozdravili. Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni. Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij? KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDI — TREPER — SIFILIS — IMPOTEITTNOST — NERVOZNOST NADUHA — KAŠELJ — ZDRAŽLJIVOST SlJfc'i: », • — ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU? Ali Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo. V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje. Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku, ampak daleč zunaj, ker bodete vsejedno ozdravljeni. Pišite v svojem materinem jeziku, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljemo po ekspresu. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo. Če pa nimate denarja je pa bolje, da ne pišete. NAŠ NASLOV: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 20 West :29th Street, blizu Broadway, New York City, Uradne ure: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do"6. popoldne. — V sredo in soboto od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 8. ure zvečer.— V nedelje od 9. dopoldne do 1. ure popoludne. life . . .. - ... , % Jugoslovanska , i.mir Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK P. O. Box 138, Federal, Fa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. O. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MIXN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po 6vojem zastopniku. AVSTRIJSKO DRUŠTVO | V NEW YORKU, ( [ 31-33 Broadway, 4. floor.1 '—31—' I {f Daje nasvete na infor. ^ * ^ jf macije, posreduje brez- plačno službe, ter deli v jJ* I jj potrebnih slučajih pod-^ ^ pore. ^ j Pisarna odprta: od 9. are I l zjutraj do 5. are po pol a dne ™ vzemSi nedelj in praznikov. stotkov. Po teh svojih računih mislijo Angleži, da bodo mogli kriti svoje potrebe glede premoga ter vstreči svojim zunanjim naročnikom še približno tisoč let. društvu ? štev. PRISTOPILI. Sive .1 ezusa št. 2, Ely, Minn., Anton Stupnik, roj. 1870, eert. ;U»S<>; Frank Tanko, roj. 1S7(S. roj. 1S79. eert. štev. 346S. eert. štev. 3467; Frank Kaplan. roj. cen. .siev. .)-too. Društvo šteje 127 udov. K društvu sv. Alojzija št. 36, Conemaugh, Pa., Anton Vič-ie, roj. 1SS0, eert. štev. :J46!». Društvo šteje 65 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16, Johnstown, Pa.. Fran Grebene, roj. m7!>. eert. štev. 3470; Silvester Mele. roj. 1S67. eert. štev. 3471; Iv. Oblak. roj. 1S65, eert. štev. 3472: Jakob Gabrenja, roj. 1876, eert. štev. 3473. Društvo šteje 64 udov. SUSPENDIRANI. Oil društva sv. Cirila in Metoda št. 16. Johnstown, Pa.. Ivan Simončič, eert. št. 3126. Društvo šteje 63 udov. SUSPENDOVANI ZOPET SPREJETI. K društvu >v. Srce Jezusa št. 2, Ely, Minn.. Jurij Kose. eert. štev. 424, Jane/. Mehle. eert. štev. 455. Društvo šteje 129 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9, Calumet, Mich., Jurij Klobučar, eert. štev. SI7. Društvo šteje 202 uda. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DR0BN0STI PRIMORSKE NOVICE. Smrt na delu. 51 letni zidar Ivan Krstnik Martelli, doma iz Butrio v Italiji, je delal na gradnji hiše na vogalu ulic del Belvedere in Ceeelija v Trstu. Dne 27. aprila v jutro ob 7 uri in pol. ko je delal na odru-v drugem nadstropju, je pa nesrečni mož padel iz odra. Njegovi tovariši so takoj priskočili k njemu, a pobrali so <1 tal nezavestnega: nesrečnež je liudo rano na desnem seneu. vnik se zdravniške jw>staje, ki je ga i m Zd na bežali pred njim. Oni trije so torej dirjali, a redar za njimi Mej begom so pa oni trije začeli metati iz cul na vsako toliko časa po komad perila. Ko so tako pridirjali do šole v ulici Pa rini, je eden onih treh preskočil zid, ki obdaja dvorišče šole, šel preko dvorišča in se tam skušal skriti. A redar mu ni pustil časa, da bi se skril; preskočil je zid tudi on in na dvorišču aretoval onega ptička. Odvedel ga je 11a to na policijski komisarijat v ulici Lniiri Ricei. kjer je aretovani povedal da je 17 letni dninar Dominik Olivo doma iz Gorice, a stanujoči v ulici del' Olmo št. 12. Glede svojih dveh tovarišev pa ni hotel povedati ničesar kakor tudi ni hotel povedati kje da so telefonični poziv prišel na mesto -ro-i*, je pa konstatoval, da je mož | ukra(uj ono perilo ni rte v. Truplo nesrečnega delavca ^ ^ seveda pod ključ, kjer bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. ^ morda premislil in povedal eno Ju-tu. Mej obedom v restavraciji. Maksimilijan Fuebs. Dunajčan, je prišel praznovat velikonočne praznike v Trst. Dne 26. aprila je bil še v Trstu ter s >vojo družbo obedoval v restavraciji Continental" v ulici del Torrent e. Mej obedom je imel nekaj plačati. Vzel je bil torej mošniček iz žepa. plačal in mošnjiček dal zopet v žep. Po končanem obedu je pa hotel plačati račun ter posegnil v žep po mošnjiček: a brskal je zaman j z roko jw> žepu: mošnjička ni bilo. Pogledal je v dru'-re žepe. a vse zaman. Mošnjiček mu je bil izginil mej obedom. A ker je imel v mošnjičku 70 kron denarja in vozni listek do Dunaja, je šel Fuclis na policiio in tam povedal, kaj «e mu je pripetilo. On sumi, da mu je mošnjiček najbrže pal na tla in da na je pobral kateri natakarjev. Poskus samoumora. 30 letni dninar A nt« 9. ur < il v morje z obrežja del Mandracchio. v Trstu. Slučajno mimoidoči ljudje so pa videli ta njegov skok ter so mu šli hitro tia pomoč in ga srečno pote-tmili iz vode. Ker je pa Schiavon protestiral proti tej rešitvi in je hotel in drugo. HRVATSKE NOVICE. Morski psi. Iz Tiesna v Dalmaciji javljajo' da so teh dnij ribiči vlovili dva morska psa. Prvi je bil dolg 2 metra 60 cm. a težek 140 kilogramov drugi pa dva metra in je tehtal 9S kilogramov. Dalmacija in Nemci. Posl. Sylvester je na nekem volilnem shodu ka kor javljajo iz Dunaja imel govor o vprašanjih, ki zanimajo sedaj Avstrijo in Ogrsko. Govornik se je dotaknil tudi dalmatinskega vprašanja. Rekel je. da se mora Avstrija z vsemi silami upreti spojenju Dalmacije s Hrvatsko ter da ne sme Avstrija pod nobeno ee no iztočiti Dalmacije, ker bi s tem izgubila polovico svoje morske obali in 50 izvrstnih Ink. Tudi Trst da bi vs'ed tega izgubil velik del svoje trgovine. — Kaj je pa tekom 190 let, kar chiavon je dne 29. aprila ob [)rij)a(ia Dalmacija Avstriji, ta posle-s:;r-:omorilnim namenom sko- t|nja za Dalmacijo njene luke, trgovino, sploh za povzdigo gospodarstva storila, tega ni poslanec Sylvester povedal. RAZNOTEROSTI. Svoboda na Ogrskem. Kakor jav-iM>ijovit 1 svoj samomorilski poskus, j ljajo budimpeštanski listi, je sodišče -<> 11 i» <_rovi rešitelji poklicali redarja v Devi obsodilo dva romunska sveče-ter istemu izročili Schiavona. Redarjnika v 14 dnevni zapor, v globo 50 K. ie pa najel izvoščeka ter odvedel ter v enoletno izgubo državljanskih Schiavona v bolnišnico, kjer so ga za-J pravic, ker sta povodom državnozbor-prli v opazovalnico za umobolne. | skill volitev v cerkvi opominjala pre-V Opatiji je bilo dne 1. septembra J bivalstvo. naj ostane zvesto svojemu 1904. pa do vštetega 10. aprila 1905.. narodu ter naj tudi voli v tem smislu. 16.10."» . h. Od 13. aprila 1905. pa do | Vojaške vaje na Trentinskem odlo-vštetega 19. aprila 1905. je pri rast la i žene? Iz Trenta poročajo, da je neka 1001 oseba. Dne 19. aprila 1905. je bi- tamošnja tovarna za pohištvo dobila lo navzočih 2SS4 oseb. Sneg koncem aprila. Zadnje dni velikega tedna je padlo po goriških gorah mnogo snega, kakor da bi bilo v sredi zime. Tudi na Kranjskem je na več krajih močno snežilo. Bati se je slane. Tatinska trojica. Dne 26. aprila je neki redar ^U della Pieta v Trstu in sicer nvm na vogalu ulice Petrar-ca. zapazil tri mladeniče, ki so nosili vsaki po eno culo pod pazduho. Redarju se je ona trojica s culami zdela sumljiva. Začel je torej od daleč slediti onim trem, da bi nadalje opazoval njih vedenje. A oni trije so kmaln zapazili, da jim redar sledi in so na to takoj začeli bežati. To videči, jo je redar vdrl za njimi, kajti tedaj je bil gotov, da oni trije ptički nimajo popolnoma {iste vesti, ker drugače bi ne nalog, naj odgodi izdelovanje pohištva, ki je bilo namenjeno za sobe, v katerih bi bival cesar povodom vojaških vaj v Romenu (na Trentinskem). Iz tega da se sklepa, da so velike vojaške vaje, ki so se imelo vršiti po leti, odložene. Prava barva zlata. Le malo ljudi pozna pravo barvo zlata, ker se ga največ vidi mešanega z drugimi kovinami, nikdar pa čistega. Tako je tudi zlat denar pomešan z drugimi kovinami. Najčistejši zlat denar, kar se ga je doslej kovalo, so bili cekini od 50 dolarjev, ki so jih kovali v Kali f orni ji. Zlato nima povsod niti enake bane. Avstralijsko zlato je bolj ru-dečkasto kakor ono v Kaliforniji, zlato na Uralu ima najbolj rudečo njem času se je trgovina z italijanskim vinom poslabšala. V Siciliji se tožijo, da nimajo nikakega posla. Tudi v drugih krajih ni bolje. Italija je že začela čuditi posledice odpravljene klavzule. Telesni zdravnik cesarja Maksimilijana. Na Dunaju je umrl v starosti 67 let bivši telesni zdravnik meksi-kanskega cesarja Maksimilijana, dr. Barseh. Štiri milijone mark v dobrodelne svrhe. Nedavno umrli veliki nemški ndustrijalec Lang je zapustil mestu Mannheim štiri milijone mark v dobrodelne svrhe. Maščevanje obsojenca. V Bolcanu na Tirolskem je bil v četrtek obsojen postrešček Simon Zanin zaradi razžaljen ja veličanstva v šestmesečno ječo. Po obsodbi se je peljal po železni- i domov v Meran. V vlaku sta bila udi uradni sluga Conrad in neki drugi mož imenom Goetseli, ki sta priča a proti njemu. Zanin ju je bliskoma naskočil z nožem ter zaklal prvega, a težko ranil drugega. Znina so aretoval i. Proizvajanje srebra. Lansko leto se je na vsem svetu pridelalo 3980 tone-lat srebra. Prve črešnje. Parižki list "Nature' piše, da so bile letos prve črešnje na parižkem trgu že dne 5. t. m. in sicer ena dva franka Melone. Nekemu kmetu blizo Mar-silje se je posrečilo, da je pridelal melone, ki so bile dvakrat tako debele nego navadne. Kmet jih je zalival z mlekom. Socijalna mizerija. V Budimpešti je izpraznjenih 40 mest mestnih občinskih uslužbencev. Povodom razpi sanih natečajev se je za ta mesta prijavilo 1400 ljudi. Iz teg si je možno ustvariti jasno sliko o razmerah ši rjih slojev na Ogrskem. Galgotzy načelnik ogrskih čet. Dunajska "Mittagszeitung" je včeraj zopet poročala iz Budimpešte, da bo general topništva Galgotzy imenovan vrhnim inšpektorjem čet s sedežem v Budimpešti ter da mu bodo podrejeni vsi ogrski vojni zbori. Stoletnica cilndra. Ta mesec je minulo sto let odkar so začeli nositi pr vikrat cilinder. Prvi ga je stavil na jrlavo neki Anglež ter hodil po Lon donu. Toda ljudem ni ugajalo to po krivalo, strgali so mu je z glave ter je pomečkali. Niti uro ga ni nosil. Ob činsvo ni dopustilo, da se zavržejo stare navade. Tudi policija se je mo rala pokoriti glasu občinstva ter je zabranil nositi cilinder, razun v pu stnem času. Tekom sto let so se dogo dile s cilindrom razne spremembe Najprej so ga izdelovali iz kosje dla ke, od domačega zajca, iz volne — nazadnje iz najfineje svile. Tudi obli ka se je menjala. Pod Napoleonom I je kroj cilindra zgoraj zelo širok, obod visoko vzdignjen; pod kraljem Karlom X. (1824—1S30) je bil kroj manji. obod plošnat ter ozek. Cilinder kralja Ludovika Filipa je ogromen z zelo visokim obodom; Napoleona III. je že od svile in zelo visok Sedem let v ječi po nedolžnem Nemški listi poročajo iz Karlsruhe na Badenskem: Teh dni je bil po odredbi deželnega sodišča v Freiburgu izpuščen iz ječe v Bruchsalu na svobodo mož, ki je, kakor je pokazala na novo uvedena preiskava, sedel na sedem let po nedolžnem v ječi. Isti je bil na temelju izjave neke priče, ki je sedaj sama priznala, da je po krivem prisegla, obsojen radi požiganja na osemletno ječo. Potres v Indiji. Zadni potres v Indiji je zahteval tako ogromne žrtve, da spreleti človeka groza, ko čita velika števila ponesrečencev in bere o strašnih podrtijah, ki so zlasti v mestih zadobile pravi pomen besede. Vzrok da se je toliko ljudi ponesrečilo, išče neki angležki časopis v tem, da se ljudje kaj malo menijo za po t res. Podzemeljsko bučanje in bobnenje ter stresanje zemlje se godi tako pogosto, da so ljudje na to že popolnoma navajeni in da ne store dru gega, kot da gredo na prosto, dokler ni miru. To njihovo ravnanje pospešuje tudi okolnost, da potresi mnogokrat ne narede nobene škode. Premog s časoma preneha. Sodi se da če se bo tako rabil premog, kakor današnji dan, da pride le prekmalu čas, ko ga zmanjka. Angleži so bili radi tega v skrbeh pa so začeli raču nati. Po njihovih računih obsegajo premogovniki do globočine 4000 črev-Ijev 100,914,687.167 ton premoga, v večjih globočinah seže do5.239,433.980 ton. Na leto se ga izkoplje približno 1230 milj. ton. V zadnjih letih se je izkopavanje povišalo za 2 in pol odsto- Za kratek čas. Nikakor ji ni prav. Žena: Povej mi, Karol, ali bi se ti oženil, če jaz ttmrem? Mož: Ne — nikakor ne; kaj tacega bi mi še ni prišlo na misel. Žena: Tako! Toraj ne. Ali se ti zakonsko življenje tako malo dopade 1 Gotovo ti je žal, da si me vzel. To je lepo. Sram ti bodi! Mož: Ženica, ti me ne razumeš; gotovo se zopet oženim. Žena (užaljena) : Saj čutim, da se ti strašansko mudi. Pfuj! Ni lepo, da še pri življenju svoje žene že od dru-gre govoriš. Sram te bodi! Pomagalo je. Žena nekega farmerja je padla v vodo in se je že začela potapljati. Nje mož je stal ob bregu, a ni znal plavati, vsled česar ji tudi pomoči ni mogel. V skrajnem strahu za ženo zavpije: "Pomagaj si, da prideš ven, pa ti kupim novo obleko!" To je pomagalo in žena je srečno prilezla na uho. Kmetsko modrovanje. "Janez, kaj zdaj delam?" vprašal je oče svojega sina. je izlival vodo in mleko v jed 110 posodo. "Vi vlivate vodo v mleko." "Ni res, Janez; jaz vlivam mleko v vodo. Če te kdo vpraša, ali devljem jaz vodo v mleko, reči mu, ne. Govori le vedno resnico. Goljufati je sicer grdo. a lagati še greje." Ah, tako! JajteHes in Fajtelles srečata na cesti izredno krasno žensko. JajteHes: Pfuj te .bodi! Fajtelles (začuden) : Kalko moreš vendar reči: "Ffuj te bodi!" JajteHes: Jaz sem mislil na mojo ženo Saro. MALA OZNANILA. Važno za one, kteri iščejo po Ame ržki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo de iavskih moči j /aznih slcfe\, ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite dati malega oznanila v naš list, ako imate kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh. Cena za enkratno uvrščenje, če oglas ne obsega več kot 7 vrst, 25c., za 4kratno 75e. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 40c. in za 4kratno $1.25. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svota naj se pošlje z rglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Mon°y Order. Za trgovce, obrtnike, salconerje itd. posebna prilika in posebne cene! * NA PRODAJ. Zaradi od potovanja prodam svoj popolnoma urejeni in lepi -: SALOON, :- ki se nahaja ob cesti z velikim prometom. Pohištva je pri saloonu za 16 fantov; poleg tega je tudi plesna dvorana in igralna miza. Jako ugodna prilika za kupca. Natančna pojasnila daje lastnik: JOHN MLAKAR, Saloon & Boarding House, 278 Grove St., Milwaukee, Wis. (18-22—5) Rojakom v Coloradu naznanjamo, da nimamo v Pueblu nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agent je pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za brzojave. Zato rojaki v Coloradu bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni kupiti listek za parnik, kupite tam le železniški listek do New Yorka. Frank Sakser. NOVO IZŠLO KNJIGO' ZDRAVJE! SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razviiek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikaineje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. Ste li zdravi tili l>olxii pišite po to knjigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker ie tudi preskrbel da se: SO tisoe Itn jig- zastonj razdeli med naš narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, rato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. ledino Profesor Oollinsii je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Kerite knjigo pazljivo in bodete sprevideli l^siKo zamorete v slueaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOE! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje5 kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še le sedaj gotove. * 9 Rojaki .aročajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri denaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * * + Vel) a za vse leto . . $3.0 O " pol leta . . 1.50 " 3 mesece - 75 ct. SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! D>o (p ^oracJoCc^oraOte <č 5)o(o3>o{a (£ Hlllifilitllli ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mr. JANKO PLESKOTA, ki se mndi se daj na potovanja ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vslnž-ben ter ima pravico pobirati naročni no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo. Upravništvo "Glasa Naroda' Mi tržimo na veliko s pravim bosanskim iri tur« škim tobakom in zamcremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska tvi dk-.. S zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, loraj skupno 5».O cigaret, vas velja samo — 5 zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50, toraj skupno 250 cigar, stane samo S3- — 6 velikih zavojčkov najboljše*« bosanskega tobaka — Cigarete, cigar© al tt)bak pošiljamo vsakemu zastonj na poskušnjo, če se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na The Croatian Tobacco Co., 43 Jefferson NEW YORK, IV. V. barvo. x ^ _________ Trgovina s vinom v Italiji. V zad-1 tkov, izvoz je porasel za 4 in pol od- Skudnja uči I Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, iz najbolj* ših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje capad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 124 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo, & & ffi. POGOBELC, trgovina s zlatnino in knjigami. & Nasiov za zlatnino ie: M. POGORELC, « c. o. B. Schuette, Room 606 Masonic Temple, ii Chicago, III. SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljunljanil Mal položi dar tiomn na oltar I (v d) NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske smo prejeli večje število letnih obračunov zj, leto 1904, v kterih je vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dec. 190-1 z obrestmi vred označena. Vsem onim, ki imajo kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hranilnici, dopošljemo na željo jeden obrar čun. Plačati je le poštnino 5c. Upravništvo "Glasa Naroda". Naslov za knjige in cenik: M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich. ^ Družinska ali Velika Pratika 10 ct Razne amer. razglednice ^ 12 za 35 ct. Cela st.-loniška razstava 15 ct. jedna razglednica. ®= G. F. TASSQT7I, 108 cTVIeserole Street, Brooklyn, N. Y., dopisnik g. Fr. Sakserja v Ne« Yorku. -Pošilja- denarje v staro domovino hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnino ta. "Glas Naroda". Priporoča se brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Mtje ječe. nik ali prijatelj dobiti dovoljenje, , vzeti kosti in jih nesti v svoj kraj, ko o--ve. kjo tla. leže." Spisal Silvijo Pell ice, prevel -a- Kolikokrat mi je bil rekel Orobo> i' Lrletla.je skozi okno na pokopališče: 1' Treba bi bilo, da bi se privadil misli da mi bo tam strohneti, a obstauem, da me navdihuje ta misel z gnjusom. Zdi se mi. da ne more biti tiko dobro izkopanemu v teh krajih, nego na našem polotoku". Potem se je smejal in vzkliknil: "Otročarije! Kadar je obleka obnošena in se mora zavreči, kaj je na tem kam se vrže?" Drugikrat dejal je: "Pripravljam odposlali, kakor sem zvedel p»zneje. ko sem čez tolik., let 7-opet Stopil i<>d domača streho. Bilo je edino, koje so v tolikem času n ..je-ra zapora mogli dragi moji stariši dobili od mene. .laz nisem od njih nikdar dobil nobenega; kar so mi jih pisati, vsa -o obdržali na Dunaju. Isto tako bila je vsem tovarišem pretnrana vsaka zveza z njihovimi rodbinami. Prosili smo mštevilnokrat milosti, da bi imeli v-aj i>a|dr in pisalno orodje za učenje in da bi smeli v]x>rablja-ti svoj denar v nakup knjig. Nikdar nismo bili uslišani. Guverner j a je r; > j tem dovoljeval, da smo smeli brati svoje knjiire. Imeli smo tudi {-<> njegovi dobroti nekak polndjšek v jedeh, a žal. da ni ' bil trajen! Dovolil je bil. dr bivali svojo brano ui.-to iz kuhinje I . - • , , -, x- '».iti brez bolesti od Maroneellna? za letnik^ iz kunnne oskrbnikove. Na- . J . ..... , \ e.-krat gledal seni e jaz zelo okrepčal. Tudi Mamn- eelli A je bi! pridobil zopet nekoliko | moči j. Za ubozi LXXVII. Po Orobonijevi smrti sem jaz zopet zbolel. Mislil sem. da se bom kmalu ^ združil s preminolim prijateljem: in el setn si tega. Bi se pa le bil mogel prepozno! rega so b?Y fiikii Soleri, Fort in i ju. Ko so nas eno ječo, poi jenja pri oki zopet zapre -se pregrešil povem resni« to prep« vili. dol Maroi na slamnici. bral ali pesni zlagal ali pa se je v- ie. ti; .rna deli k odvet- , . . .... ... . , i daje na pokopališče .lepil: "Tudi Sil- >■'• ' c k duboviilkn . . ... , vi jo je lam! In milo se mi je stori- ... v po dva in dva v p;.*j toved govor-vrinjeni, da se pr- 1 tolil raztr* ]K.|»oIm vzdržev d emu i je dnu razloiri. lej J*.Is Dokh m a pri. bila pri sva jih dajale !a žal« nu i>o -al n 't na di •la I , ječo. kdor bi »jj-vpovedi. Da i!i o včasih smo se nozdra-pa ni biN." več. j z ačaj st.\ f=e Pogum eiiepa ruzi i_ra. Ako je i jeza proti hu-i. raz v in primernimi i -koraj vse-i i'st i. ie«re. bile so na- j ■ : . ako sva jih ' it prebrala, da na pamet, ker so i ovim vpra- ! dr Brala ali prav za i sva velik del dne, a sva pri kosilu, na spreho- l-rav j govori du in cel večer. Marocelli je bi! zložil v svojej pod-zemljici mnogo prav lepili pesnij. Hode s-ori in doli pripovedoval mi jih je ali pa je nove zbijal. Prav tako dejal sem i jaz. Najin sjM»min uril se je v obdržanju vseira t-<_ra. Občudovanja vredna bila je zmožnost, kojo sva si JH- v irlavi. in pnji I., o njem, ki me preživi in molil sem. da bi mu dali tovariša, ki bi ga ran-'.rel cenili, kakor sem ga jaz cenil, ali pa. da bi Bog podaljšal moje trpljenje in bi mi naložil sladko dolžnost lajšali trpljenje tega nesrečnega moža, deleč je ž njim. Ne maram povedati, kolikokrat so se moje bolezni izgubile in zopet prišle. Postrežba Maroncellijeva bila je j postrežba najtnilejšiira brata. Ako je \ pazil, da mi govorjenje ne de dobro, ^ ( j n\>lčal je; ako je opazil, da bi me nje-1 I ^<>\V govorjenje krepilo, našel je vse-\ j s\ ovi. ki so bile primerne mojemu src\". včasih se je vdal njesjovemu mišljenji', včasih pa je skrbel, da je polairo! .."i premenil. Plemenitejše-' i j a duha od njegoveira nisem nikdar .■ znal. r .jemti enakih malo. Veliko ■elik.. zaupanje v človeško krepost .jj j .n v pomoč božje previdnosti, najži- .-<>« .a:n. po- . V( j-e z:1„imanje za i^po v vseh umet--tib. domišljija pol^a poezije, vsi prijetni darovi uma in srca združili -o se v to. da mi je bil tako drag. Orobotiija nisem mosrel pozabiti in vsak dan sem obžaloval njegovo smrt, a velikokrat olajšalo mi je srčvio gorje. k«, sem si predstavljal, kako mora preljubi mi mladenič, sedaj ojvo-š<"en vsega hudega, v božjem naročj.i. n ej drugim biti tudi tega vesel, da me vidi v družbi prijatelja, ki me ne ljubi manj. kot on. Zdelo se mi je. da mi zagotavlja notranji glas. da Orobonija ni več v vicali; vedno sem vedno molil zanj. Mnogokrat se mi je sanjalo da ga vidim, kako prosi za iue; in rad sem se pregovarjal, da te sanje nišo slučajne, ampak resnične njegove prikazni koje je Bog dopustil v mojo tolažbo. Smešno bi bilo. ko bi jaz popisaval živost boni. ki je bil mnogo pretrpel j ieh sanj in sladkost, ki so zapuščale i in spomladi, se je po leti kaj j v meni za cele dni. p .čutil. Bljuval je kri in dobil Verska premišljevanja in moje pri-lr"- j jateljstve> z Mamneelijem pa so vedno • 1 !•' ■ :(!•!. nr j si i -sli. ka- bolj vclri I a mojo žalost. Kili na misel ■ ' a ;'!■>-1, ko je umiral i ki me je strašila, bila je. da bi uteiruil ''' ■»t naj'i, ne tla bi bila mogla 'a nesrečnik, bojega zdravje je bilo ti >.'> •» steno, ki je ovirala na-! vže zelo pokvarjeno, ako ]>rav ne ta-i . ;i videti Ju tnu '-" nevarno ko moje, iti pred mano v i - i ! ! irob. Vselej, kader je bil bolan, sem ia j - prinašal novice o -e tresel, vselej, kader sem videl, da i mladenič je silno tr-j je holji. bil je zame praznik. n:kd:ir obupala. T<- skrbi, da bi pa ne izgubil, dale ti i . d i dan. i:i. dne v njem skrb. da bi mene ne izgubil. ' n m i! ovojni Ah. mnogo večja sladkost je v tem • ■ o osemdesetlet- vrstenju skrb i j in upanja za človeka, ' • n '«> >-e 11 m je sto- ki ti je edini še ostal! Najina usoda c j". Potem se je neko- '»ila je gotova izmej najžalostnejših, ter v. ] .■!: --.v zakaj se I ki so sphdi na zemlji: in vender rodi-11:: ? s«. ■r i i ■ ■ c; ■ n svojih '' stjl niejselmjna ljubezen in spošto-bo it;!c ktnalu združil van je j»ri vseh najinih bolečinah ne-en miru?" Zadnje nje- kako srečo: in r<»s sva jo občutila. Iz srca odpu- bi bil za naju velik dobiček, ako bi bilo trajalo. Vživala sva to dobroto nekaj mesecev. Po spovedi je ostal in dolgo govoril, vse pa, kar je pravil, odkrivalo je pošteno, vzvišeno, o veljavi in svetosti človeški prepričano srce. Bila sva okrog leta dnij tako srečna, da sva uživala njegov nauk in njegovo ljubezen in nikdar ni nama povedal kake neresnice, nikdar ni besedice, ki bi bila mogla vzbuditi misel, da ne služi svojemu poklicu, ampak politiki. Vedno se je rahločutno oziral na položaj. Začetkoma nisem mu. da povem resnico zaupal pričakoval sem, da ga bom videl posvetiti svojo nadarjenost nedostojnim preiskovanjem. Pri političnem kaznjencu je tako nezaupanje pač naravno; a kako se čuti po-krepčanega, ko mine nezaupanje, ko v božjem služabniku ne vidi druzega ]x>želenja, kot služiti Bogu in človeku! Imel je sebi lasten in kaj pripraven način tolaženja. Obtožil sem se up. jeze radi strogosti jetniške discipline. Modroval je nekoliko o kreposti veselega potrpljenja in odpuščanja: potem je slikal v najživejŠih barvah revo od mojega različnih položajev. Mnogo je bil živel po mestih in kmetih, poznal je velike gospode in male ljudi in premišljeval je bil krivice* na svetu; dobro je znal jjopiso-vati strasti in navade raznih človeških družb. Povsodi mi je kazal mogočne in slabe, stiskalce in stiskanee, povsodi potrebo, ali svojega bližnjega sovražiti ali ljubiti ga plemenitim odpuščanjem in usmiljenjem. Slučaji, koje mi je pravil v dokaz splošne nesreče in dobri učinki, ki se dajo izvajati iz nje. niso imeli sami na sebi nič posebnega: bili so pe» vsem navadni, a pravil jih je tako z resničnimi, tako mogočnimi besedami, da so me napotili. da sem močno občutil izvajanja iz njih. Ah! kolikofcrat sem slišal te ljubeznive opomine in blage svete, vselej sem iskreno želel si ljubezni do kreposti. nikogar nisem več zaničeval. Življenje bi bil dal za najmanjšega svojega bližnjega, hvalil sem Boga, ker me je vstvaril človeka. Ob ! kako je nesrečen, kdor ne pozna vzvišenosti spovedi! nesrečen, ki misli, da jo mora zasmehovati, da ne I > i ga imeli pri prosti m človekom! Ni res. da bi bilo potrebno, še le povedati si dati. ko vže vsak sam ve, da mora biti dober; ne! pripovedovanje žive tra človeka ima moč. koje nimajo ne berilo! Srce bolj pretresajo: vtisi, koje napravljajo, so bolj globoki. V bratu, ki to govori, je ped no življenja in pravočasnega vplivanja, kojega bi mnogokrat zastonj iskali po knjigah in svojih lastnih mislih. (Dalje prihodnj.'o.) n pridobila, zlagati d piliti jih in popravljati neštevili krat ter privesti j in t kojo sva bila dosegla j Voncelli je tako malo p in obdržal si v spomini hov liričnih in epičnih žil žal o igro "Leoniero azne elni'jt1 stvari. . dovršenosti, >aje jih. Ma-malem zložil več tisoč sti-•Taz sem zlo-ela Dertona" LXXVI. sKO s! •r nni gove besede so bile: ' šeam svojim sovražnik Oči zatisnil mu je • prijatelj mu od vere in linbezni i (Iron ■1. ko > In sli lili Vi k LXXVII I. AiuHoin . i je j-, <„1 Fortini, Želel sem, da bi se nama bil dal kalili l og, mož poln! pelan (s kojimi sem bil tako zadovoljen v prvej bolezni) spovednikom in kak i raz naju je | ^i ira tu pn tam videla, tudi ako • a povedali da »l je angelj ljubezni, njegovo veden-ol> '-c. obstal v nekem kotu: tam je je bilo je olikano, gosposko; temeljito bila jama. govoril o človeških dolžnostih. Malo časa potem povnili so se vo-' Prosila sva ga. naj naju obišče več-*ičefc, l aznenca in stražniki nazaj, j krat. Prišel je vsak mesec in še pogo-1 Vn izmed slednjih bil je Kubizky. j ^teje, ako je mogel. Prinesil je nama Rekel mi je (izvrstna misel, ki pre-'tl»tt z dovoljenjem guvernerja kako seneti pri neizobraženem Človeku): "Kaj natanko sem zaznamoval kraj groba, da more kacega dne kak sorod- knjigo in nama rekel, — v imenu svojega opata — da nama je vsa knjižnica samostansko na razpolago. To Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVIJEia ROJAKI — DOBRODOŠLI! Vsem rojakom, ooobito pa ii Clevelanda in okolice, priporo-roč*m tvojo narodno GOSTILNO na 1795 St. Clair Street, Cleveland, kjer ee vsakemu gostu postreže z dobrim Columbia, vedno svežim pivom, okusnim domačim vinom ali dobrim whiskeyem. Na razpolago imam tudi fine smodke. Rojakom, ki potujejo po Ameriki, ali dožlim iz stare domovine, dajem po ceni lepe spalne sobe (prenočišča) ter hrano. Rojaki! oglasite se torej pri domačinu, v mojej atarej in dobro znane j gostilni. Pri meni boste dobro, ceno in gostoljubno postrežem,, za kar Vas za gotavljam. Zabeležite si dobro moj ns^ slov! « V obilen po set se naj to pij« je priporočam. Z vele« pošto van jem SJLZNAOTLO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL Vedno točim jveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, tine smoake itd. Preskrbira stanovanje in hrane? 3 najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporočat (Sldoi osip Perko, gostilničar, 1795 St Clair CLEVELAND, O. St., NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrra-' toni, kteri potujejo Čec Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. Mo] SA LOON se nahaja pod št.1 409 W. Michigan St., I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni aa desno in si takoj pri menu Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-I kemu najbol]So postreibo zagotavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, M1>N. Compapie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA. ŠViCE, IN8MOS1A IN UUBUANE. POŠTNI PARMKI SO« 25,000 komskin moči 25,000 44 " 12,000 - " 16,000 " 9,000 " " 9,000 » ** 9,000 « « "La Lorraine" na dva vnnka..................12,000 ton, "La Savoie" u u u ..................12,000 "LaTouraine" ** " •• ..................10,000 u "L'Aqjitaine" u - .................10,000 " MLa B'e*Dgne".............................. 8,000 " "La Chan.pagne".............................8,OCO " uLa Gaacogne"............................... 8,000 " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. odpittfejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludoe iz prist* nišCa #t. 42 North River, ob Morton St., New York: JOHN KRACKER 118d St. Clair St., Cleveland, O La Bretagne •LA LORRAINE •La TOURAINE *LA SAVOIE La Bretasrne 25. maja 1905. *LA LORRAINE 29. junija 1905. L junija 1905 La Gascogne 6. julija 1905. 8. junija 1905 *LA SAVOIE 13. julija 1905. 15. junija 1905. La Breta^ne 20. julija 1905. 22. junija 1905 LA LORRAINE 27. julija 1905. i« SIDRO 91 Pain Expeller kot najfeoljži lek zoper HEUJIATIZEH, POKOSTHICO, FODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAHO; 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah ali prt P. At Richter L Co. 215 Pearl Street, New York. NI vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najceneje m blagu segal se je že velikrat opeharil, isto .velia tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Sakser, 109 Greenwich ^r.. New York. Priporoča rojakom svoja tovrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord*) prodajan po 50e galono; belo vino (Catawba po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO EA VTN< JE 50 GALON. BRINJJSVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjskega, velja li steklenic $15.00. Brinjevec je najbolj« vrste, ker je žgano na isti način, ka NAROČE AM JE PRILOŽITI DE.NAt la obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio. ZASTONJ Z Sik se naši obČeznani "Jersey električni pasovi* tembolj udomačijo, oziroma uvedejo V one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas nam ai treba ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, i I ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, ce ne morete prebavati, imate spriden želodec, j ,) ter ste se že naveličali nositi denar zdrav- < ^ nikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, 1 1 tedaj boste po uporabi 4'Iersev~ električ- j 3 nega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga : boste po poskusu ali uporabi tudi dru- 1 gim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Va5 električni pas ]e toraj vse uSinil. kar ate mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. F>an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •edaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič.645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izreiiteto tarnam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — m pas vam bode došel čisto zastonj. PiŠiUi 2 - Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., New York, N. Y. i Panika i rresdo saimamovaai imajo po dva vijaka. Ki ž je po&piaana priporo čatn potujočim Slovenren) in Hrvatom svoj........ r" SAL00NU 107=109 Greenwich Street, - .. NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne sraočke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr-»atje dobe. ............ stanovanje in hrano Post re pron ni/ki r.t>ii soiiiiij.t cent. I Za obiltn j)«'*ft si' priporoča FR19A V0N KROGE I07<109 Greeawicb Siroti, New York. ž . .1I.W .■■■ ■ I --- I NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA ISA. PRODAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesliag 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo. Orožnik od $2.25 do $2.75 galona. Slivovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem Štefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, Cal. Frank Sakser* 109 Greenwich Street., New York USTANOVLJENO LETA 1893. ustanovljeno leta 1893. NEBIRO« ASTRO MEDICAL CURE (XEBIROS ASTKOLOGIČNO ZDRAVLJENJE) Slavna egipčanska vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astrologih nej medicinske j metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti. Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-ruje obsedence. Za zdravila uporablja le razna zelišč«, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jibjsamapripravlja. Obče znano je, da se za m ore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije j ako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve j>ri njoj njegovo preteklost in priliodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženi-nih. — Ona dajo najboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hiio. — Ure: Vsak: dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih. NASL0V: 214 E. 25. ST., NEW YORK. "Ett "3-AVE Na pismena vprašanja se toCno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ. o DENARJE pošiljam najceneje in. najhitreje v staro do« movino. IVIilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti t Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. 0 Sedaj pošljem lOO kron za $20.45 in centov po^tarine, bodisi da kdo pošlje S3 ali $.">00. PAR0BR0DNE LISTKE _proklire 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem so z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov In prihrani dolarje« To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, N. Y. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga Številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefoni 379« Cortlandt Telefoni 3795 Cortlandt