JANUAR 1 P Novo leto 2 S Izidor_ 3 N Ime Jezusovo 4 P Tit, Skof g E T Sv. Simeon, st. 6 S Trije Kralji 7 6 Feliks 8 P Severi n + 9 3 Vital_ 10 N Sv. Družina 31 P Hisinii 12 T Arkadfj M 13 S Veronika 14 C Hilarij 15 P Paul, pubč. + 16 S Marcel PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! . GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLADILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. __(Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 6. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 9. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 9, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Michiganski governer Murphy se trudi, da pripravi pot za direktna pogajanja med General Motors in delavsko unijo. — Korporacija zahteva, da morajo sedeči stav-karji zapustiti tovarne. — Nova stavka v dveh tovarnah. — Lewis pride na lice mesta. Detroit, Mich. — Z vso pre vidnostjo se je spravil governer Murphy v družbi z zastopniki vladnega delavskega departmenta na posredovalno delo, da pripravi do sporazuma obe stranki v sedanjem avtomobilskem sporu, unijsko delavstvo in korporacijo General Motors. Kakor se je izrazil v četrtek, pogajanja ugodno potekajo in je veliko upanja, da se bo spor poravnal, predn0 bi izbruhnila nameravana splošna stavka v vseh tovarnah omenjene korporacije. Governer in vladni uradniki So v četrtek zjutraj najprej konferirali s podpredsednikom General Motors, Wm. S. Knut-sonom. Takoj po tej konefe-renci so stopili v razgovor z delavskimi voditelji. Tak0 so počasi pripravljali pot za pogajanja, ki naj bi se vršila direktno med unijo in korporacijo. S tem bi se dosegei velik korak do sprave, dasi bi se pravo delo šele potem pričelo. V teh predhodnih razgovorih je skušal Murphy pripraviti obe stranki do tega, da vsaka nekoliko popusti v svojih zahtevah. Kakor se zdi, je vodstvo korporacije že nekoliko omečil, kajti sprva ni hotelo to niti slišati o kakih pogajanjih z delavstvom, ki bi se nanašialo na vse njene tovarne, marveč je povdarjalo, da se mora delavstvo z vod-stom vsake tovarne posebej pogajati. Glavna zahteva, ki jo je izrazilo v četrtek vodstvo korporacije, da pristane na pogajanje, je ta, da morajo sedeči stavkarji v tovarni v Flintu prej zapustiti tovarne, predno se bodo razgovori začeli. Obenem je vod|stvo teh tovarn dalo obljubo, da ne bo započelo obrata in tudi ne bo skušalo izvoziti strojev. Med tem pa, ko so se te konference vršile, je nadaljnja stavka izbruhnila v dveh tovarnah, namreč v Briggs body in Murray body, s čimer se je pridružilo stavkarjem [nadaljnjih par tisoč delavcev. Kakor izkazuje poročilo General Motors, znaša točasno število stavkujočih nekaj manj kakor 52,000 delavcev. Od teh jih je samo v tovarnah v Flint, Mich, brez dela nad 27,000. V četrtek je Chevrolet družba objavila, da bo zatvorila v petek zvečer svoje tovarne v Flintu, Saginaw in Bay City, ker zaradi pomanjkanja materijala ne more nadaljevati z obratom. S tem bo skoraj 20,000 nadaljnjih delavcev General Motors prišlo ob delo. Iz Washingtona se poroča, da namerava priti semkaj načelnik delavskega odbora za organiziranje po industrijah, John L. Lewis, sam, ker mu je veliko ležeče na tem, da bo sedanja stavka uspešna za delavstvo, ker bi bila to prva zmaga njegovega odbora, odkar se je lo- NAČRT ZA POLJEDELCE Skrb vlade za izboljšanje položaja farmarjev. Washington, D. C. — Poljedelski tajnik Wallace je v četrtek povdaril, da 30 milijonov ameriških farmarjev ni več tako pozabljenih, od vlade, kakor so bili prejšnje čase, marveč se bo še v naprej skrbelo za nje v isti meri kakor za industrijo. Omenil je, da so se tekom zadnjih štirih let zvišali dohodki farmarjev od prejšnjih pet in pol miljard dolarjev na devet, miljard. Naštel je nato razne točke iz načrte, ki ga ima vlada, da pomore farmarju do primernih stalnih dohodkov, da obvaruje zemljo pred prevelikim izrabljanjem in da zasigu-ra revnejšim farmarjem višji življenjski standard istočasno z industrijskim delavcem. -o- ROMARJI ODPOTOVALI NA KONGRES Chicago, 111. — v sredo se je odpeljalo od tukaj okrog 125 oseb proti Filipinom, da prisostvujejo evtharističnemu kongresu, ki se bo vršil v mestu Manila v dnevih od 3. do 7. februarja. Med romarji je bilo več cerkvenih -dostojanstvenikov iz- vzhoda in osrednjega zapada, med njimi tudi šikof Hoban iz Rockforda in škof Heelan iz Sioux City, la. V slučaju, da bi papeža zadela smrt med potekom kongresa, bo škof Hoban postal pa-peški delegat, ker bi bil sedaj imenovani delega,t, kardinal Dougherty iz Philadelphie, zadržan v Rimu. -o- IZ ŽALOSTI SE OBESIL Chicago, 111. — Začasna blaznost zaradi žalosti se je uradno proglasila kot povod za samoumor, ki ga je preteklo sredo izvršil 53 letni Walter O. Birk, predsednik neke tvrdke za izdelovanje bonbonov, na svojem domu 3750 Lake Shore dr. Kakor izjavljajo domači, je moža do skrajnosti potrlo, ko mu je smrt pobrala v nekaj mesecih tri iz njegovega sorodstva. Zadnjo nedeljo se mu je ustrelil neki nečak; drugi nečak ?e mu je ubil v avtomobilski nesreči meseca oktobra, in nekaj pre i mu je umrl njegov oče. "Ne moi-em več nadalje tega prenašati," se je pokojnik izrazil v svoji noti, ki jo je naslovil na svojo ženo. čil od delavske federacije. Baje delavstvo v drugih industrijah z masno produkcijo, kakor steklarji, jeklarji in kavčugar-ji, čaka na to, da vidi, kako se bo Lewis obnašal v sedanjem preizkusu, v avtomobilski stavki, predno se tudi oni pridružijo njego^mu odboru. POŠILJKA UŠLAVLAD1 Materijal za špansko vlade ušel kongresu pred nosom. Washington, D. C. — Kongres je bil sicer z rekordno hitrostjo na delu preteklo sredo, da je uzakonil prepoved izvoza vojnega materijala za eno ali drugo bojujočo se skupino v Španiji, vendar je bil za nekaj minut prepozen. Neka ladja s pošiljko, namenjeno za špansko vlado, v vrednosti dveh milijonov dolarjev, mu je takorekoč pred nosom ušla iz newyorškega pristanišča nekaj minut, predno je bila prepoved uzakonjena. Na tej ladji, Mar Cantabrico, se je odpeljalo v Španijo osem aero-planov ter zaloga živil in zdravil. Tozadevni zakon, ki je bil v senatu sprejet enoglasno, v poslanski zbornici pa samo z enim protiglasom, bo pa preprečil dve drugi podobni pošiljki, za kateri je že bilo izdano dovoljenje. OBJAVA V:SC^VH PLAČ Washington, &'m}. — Za kladniško tajništvo je poslalo kongresu izkaz, v katerem so navedene vse tiste osebe, ki so v letu 1935 dobile letne plače $15,000 ali več. Na vrhu liste visokih plač stoji Wm. R. Hearst, lastnik časopisov, katerega dohodki so znašali $500,000. Takoj za njim pa pride filmska igralka Mae West z $480,833 letnih dohodkov. KRIŽEM SVETA — Vatikan. — Dočim st splošno stanje papeža Pija tekom srede ni izpremenilo, so pa bolečine v njegovi nogi znatno popustile, da mu zda., več ne jemljejo spanja. Prej TUJEZEMSKI BOJEVNIKI Obe bojujoči se stranki dobivate skoraj dan za dnem nov naraščaj prostovoljcev vseh mogočih evropskih narodov. Pariz, Francija. — Med tem, ko diplomati za mizami razpravljajo o nevtralnosti drugih držav glede Španije, se pa v zadnjo naravnost vsipavajo tujezemske čete dan za dnem. Koliko je točasno tujezemskih bojevnikov v Španiji, bržkone nihče niti približno ne ve; ugotoviti se more le toliko, da so na obeh bojujočih se straneh zastopane malone vse evropske države. Kakor španska vlada trdi. se sočasno bori na strani nacijona- Iz oFugoslavijc Razbojniki napadli posestnika v Št. Janžu nad Štorami in ga pobili na tla. Ko so pobrali denar, so ženo prisilili, da je molila poleg nezavestnega moža. — Smrtna kosa. — Nezgode in druge novice. POBOJI M^D ^TAJSKO-REVOLUCIJO Sianfu, Kitajska. — Te dni so izšla prva zanesljiva poročila o nedavnem uporu v tukajšnji provinci Šensi, med katerim je bil ujet kitajski diktator Čiang Kai-šek, kateri je )il pozneje izpuščen. Kakor e povzema iz teh poročil, upor nikakor ni bil tako brezpomemben, kakor se je tedaj domnevalo, marveč je bil pra-va revolucija. Tekom njega namreč ni bilo pobitih nič manj kakor pet do deset tisoč oseb. so bile bolečine take, da se niti odeja ni sme\a dotakniti listov okrog 9,000 Nemcev, Ita- ARETIRANEC SE ŽELI ŽRTVOVATI ZNANOSTI Chicago, 111. — Bivši kaznjenec Carter La Follette je v sredo, ko je bil aretiran zaradi ponaredbe nekega čeka, izrazil privoljenje, da se njegovo truplo odda kakemu znanstvenemu zavodu v svrho študij. Aretiranec je izjavil, da je bolan na raku v grlu in da je nameraval dva revolverja, ki so jih našli pri njem, uporabiti nad samim seboj, češ da so mu zdravniki povedali, da bo samo še štiri mesece živel. noge. — Berlin, Nemčija. — Kakor opazovalci -domnevajo, namerava Hitler; rfrštditi utrdbe ob meji med jmjfemčijo in Poljsko. Sklepa sek.o iz >pga, ker je zračno mftnsterstvo izdalo prepoved, da ne smejo civilni avijatorji leteti preko ozemlja ob meji. — Peiping, Kitajska. — Vlada bo bržkone opustila svojo namero, da izvrši smrtno obsodbo nad tistimi, ki so vdani narkotičnim sredstvom, in bo osredotočila svoje preganjanje proti razpečevalci teh sredstev, njih žrtve po bo skušala ozdraviti. -o--- POROKA NIZOZEMSKE PRESTOLONASLEDNICE Haag, Nizozemska. — S kraljevskimi sijajnostmi se je v četrtek izvršila slavnost poroke nizozemsko prestolona-slednice Julijane z nemškim princem Bernardom Lippe-Biesterfeld. Zadnje dni je bilo precej diplomatskega prerekanja med Nemčijo in Nizozemsko, ki ga je izzvala ta poroka. Meijda niso Nizozemci po- ill ouain.o. laho se poroča, da je zadnje dni šlo pri mestu Perpignan preko meje okrog 2000 bojevnikov vseh mogočih evropskih narodnosti, nadaljnjih 1306 pa je šlo na pomoč španski vladi preko meje pri mestu Perthus. Tudi vojni materijal za špansko vlado se pošilja preko Francije iz raznih evropskih držav, predvsem iz Rusije. NI MOGEL PRENESTI ŽFNT NEGA ZBADANJA Chicago, 111. — 31 letni Miles Wilkinson je prišel do Prepričanja, da bi bilo bolje v ledeno mrzli vodi kakor pa v družbi žene, ki ga neprestano zmerja in zbada. Tako se jo ko sta z ženo korakala preko mostu na Adams st., preteklo sredo zvečer, nenadoma zavihtel preko ograje in skočil v reko. Čuvaji mostu so zaslišali krike ženske in vrgli potap-ljajočemu se možu rešilni pas ter ga izvlekeli na varno na kar je bil obupanec Odpel ian v okrajno bolnico, kamor ga j« spremljala njegova žena. Izjavila se je, da mu je štela *v;.te zaradi njegovega pijančevanja. Roparji v Štorah Celje, 17. dec. 1936. — V soboto ko je legel 73 letni posestnik Gregor Lešek v Št. Janžu štev. 13 nad Štorami že v posteljo, so se pojavili pred njegovo hišo štirje ma-skirani moški, ki so govorili slovensko in poklicali gospodarja. Trije izmed neznancev so stopili v vežo, četrti pa se je postavil pred hišo na stražo. Lešek je stopil v sami srajci v Vežo, kjer mu je eden izmed neznancev rekel, da so mu prinesli pošto, po teh besedah pa ga ie udaril z nekim topim predmetom po glavi, da se je Lešek zgrudil nezavesten. Ostala dva pajdaša sta izvlekla samokrese in jih naperila proti Lesku. Ko je prihitel? ^eškova 23 letna hčerka Ani-rjljnWiflfHr ""1o ,režo, jo je isti moški, ki je lapadel očeta udaril po glavi in jo pobil na tla. Leskova žena je bila v tem času na podstrešju, kjer si je pripravljala obleko za nedeljo. Nenadno je začula iz veže šum in moške, ki so govorili njenim otrokom, naj mirujejo in molijo. Žena je takoj pohitela s podstreišja v vežo, kjer So jo sprejeli oboroženi razbojniki z besedami: "Denar ali smrt!" Nato so šli z njo na podstrešje, kjer jim je Le-škova izročila moževo denarnico s 600 Di(n gotovine, ki je bila shranjena v moževem suknjiču. Razbojniki so jo nato spet peljali v vežo, kjer je morala poleg svojega nezavestnega moža moliti, potem pa so s plenom pobegnili v noč. -o- Usodni udarec PODZEMSKO PRIBEŽALIŠČE RAZDETANO Prebivalstvu v Madridu so se zdeli tuneli podzemske železnice še najbolj varno pribežališče pred bombardiranjem, toda izkazalo se je, da tudi ta kraj ni siguren. Gornja slika kaže mesto, kjer je bomba iz zraka razdejala tunfij, v katerem je bilo podsutih in se ie nato zad ušilo število človeških žrtev. V Gor. Bistrici v Prekmurju so razkrili zagonetno zločinsko dejanje, ki je zahtevalo smrt 73 letnega hlapca Ivana mera. Sedeč poleg ognia n* posest- vreči s treskami je zadrema' nekega dne popival v večji družbi. Ko se je potem ponoči vračal v spremstvu Jakoba Kunca proti domu, je nesreča hotela, da sta se oba zvrnila v Soro. Kune se je s težavo rešil, medtem ko je Šuligoj utonil. -o--- Nesreča delavca V ljubljansko bolnico je bil odpeljan 28 letni delavec Miha Hvastja, ki je bil zaposlen v neki tovarni. Ko je čistil stroj, mu je ta zagrabil roko in mu jo nevarno poškodoval. -o—•— Smrtna kosa V Vavti vasi so pokopali Janeza Noseta iz Rumanje vasi, ki je utonil v Krki. — V Mai'i-boru je umrl Blaž Štern, tesar star 62 let. — V Ljubljani je umrl Andrej Kunstelj, paznik prisilne delavnice v pokoju. — Na TVozjah je usn#a Helena ^ Kleindienst, vdova, stara skoro 90 let. — Na Dobovi je umrla Marija Kežman, roj. Medved, posestnica v Gaberjih. -7—o- Z roko Dod cirkidarko Hudo se je ponesrečil 38 letni mizar Rudolf Lazar iz Ptuja. Pri svojem mizarskem poslu je prišel z desno roko pod žago cir-kularko, ki mu je odrezala štiri prste. --o- Nesreča otroka Grozna nesreča se je pripetila v Čentibi in sicer v mlinu Ludvika Tota. Devetletni posestnikov sin Josip Fejer se je igral okolu strojev in tako naenkrat prišel v transmisijo, ki ga je zgrabila in pognala da je obležal z odtrgano levico in v mlaki krvi. Zdravniki še upajo, da mu bodo rešili življenje. --o- Skoro zgorel v spaniu V svoji sobi v občinski hiši na Haužanki pri Ljutomeru je zakuril da se ogreje občinski ubožec Ivan Kotnik iz Liuto- in niti čutil ni, da je prišel v. nogo tako blizu peči, da so Cvetka uslužbenega pri niči Veroni Jakšič. Pri Jakšiče-vi je bil poleg Cvetka uslužben že nad 20 let mutasti in beba- 'mu vnele hlače. Ko se je prosti Štefan Horvat, ki je bil zaposlen pri živini. Te dni je prišel Horvata v hlev nadzorovat Cvetko. To je bebastega hlapca tako razjarilo, da je zgrabil za živinsko česalo ter udaril Cvetka po glavi. Cvetko je pobegnil pred razjarjenim bebcem iz hleva ter se zatekel k sosedu. Že med potjo pa se je zgrudil nezavesten. Ko so ga prenesli v hišo je umrl. -o- Naidražie stavbišče Najdražje zemljišče, odnosno stavbišče, je bilo kupljeno v Zagrebu na Jelačičevem trgu, za katerega je kupec plačal 31.250 Din za kvadratni meter. -o- Utonil Anton Šuligoj iz Idrije, ki je 15 let služil za hlapca pri posestniku in kovaču Ijanšku na Selu pri budil je obleka na njem fco gorela in vsa soba je bila polna dima. V zadnjem trenutku se je še pognal na hodnik in od tam na cesto, kjer so mu mimoidoči pomagali pogasiti gorečo obleko. Zaradi hudih opeklin so ga oddali v bolni'10 -o- Pod avtomobilom V Zgornji Šiški je neznani avtomobilist pred Kavčičevo gostilno podrl na tla 38 letno za-sebnico Ano Škerjančevo iz Dravelj, ki je dobila pri tem resne poškodbe, da so jo morali odpeljati v bolnico. -o—— Ocetno kislino ie D'la Po nesrečnem naključju je iz lekarne grede pila ocetno kislino 42 letna rudarjeva žena Barbara Svršina iz Podpec. Neza-Ivanu Po- |vestno so ljudje pobrali in jo Zireh je odali v bolnico. Vrt-an 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 9. januarja 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ........................—...........$5-00 Za pol leta .......................................... 2.50 Za četrt leta ........................................ i-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ____________________________________$6.00 Za pol leta ....................-................... 3.00 Za četrt leta...................................... 1-75 Posamezna številka .......-................. 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ............................-........$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months .......................... 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year .........................—.......$6.00 For half a year .................................. 3.00 For three months ..........-...........-*— 1-75 Single copy ........................................ 3c KAJ JE NOVEGA V CHICAGO? Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ J. M. Trunk: Umljivo Ruska pravoslavna cerkev je razbita na drobne kosce. Ti kosci še zmeraj upajo, da izgine komunizem in se upostavi sijaj prejšnje državne cerkve. Pustimo jim upanje, vsaj carjev ne bo in tudi pravoslavni bi se morali po-staviti na lastne noge, na lastno moč brez državne podpore. Tu pa se poraja dvom o upostavitvi. Prej so imeli Rusi močne postojanke svoje cerkve v Ameriki. Radi boljševiškega duha tudi med verniki se je skrčilo vse na skromno neznatnost, in še tu ni nobene edinosti. Razume se, da so bogate protestantovske skupine padle na razkropljeno rusko čredo. Rusom je morda res le za podporo, protestantom pa za nekaj drugega, namreč, da spravijo tudi ruske duše v svoje zanjke. Zgodilo se je pa tudi, da je bivši ruski oficir začel študirati katoliško cerkveno stran in se je priklopil katoličanstvu, postal duhovnik in otvoril v Los Angelesu cerkev za Ruse, ki so se ali bi se pridružili katoliški cerkvi. Zunanji značaj pri stavbi in tudi pri liturgiji je ostal pristno ruski. V se je brez posebne propagande, kdor pride, naj vidi in če hoče naj se pridruži po potrebnem pouku, saj tega ni dosti tre'»a pri dobri volji, ko razlika zadene le nekaj dogmatic-nih točk. Vsaj precej zanimanja je med zapuščeno rusko čredo za to katoliško rusko cerkvico. Kaj se je zgodilo? Ruski metropolit Teofil je objavil v listu "Novaja Zarja" oster protest zoper to katoliško rusko cerkev v Los Angelesu, kjer preti svojim vernikom z duševnimi kazni, ako "bi prodali svoje duše (katoličanom ..) za skledo leče." Čudno, pa le umljivo, ako kdo razume, za kaj gre. Protestantje imajo na tisoče teh zapuščenih pravoslavnih Rusov v svojih mrežah, in ti Rusi morajo res "prodati' svoje duše, saj se morajo odpovedati zelo važnim dogmam pri nauku, pravoslavni duhovniki paktirajo z raznimi, morda v bistvu brezverskimi pričarji, v pravoslavnih cerkvah imajo razni protestantovski "škofje" propovedi in govore, in če pravoslavni Rus pritrdi protestantu, izgubi vse od pravoslavja . . tu gre za pravi odpad, in je iz stališča pravOslavja nevarnost očitna za zveličanje takih zapeljanih duš. Ampak noben protest, nobeno svarilo, noben opomin, noben govor o prodajanju in žrtvovanju pravoslavja, pravoslavni duhovnik in pričar, ki morda niti na božanstvo Kristovo ne veruje, toraj niti kristijan ni, gresta roko v roki, in metropolitan molči. Kaj pa pri katolikih, toraj v tem slučaju tam v Los Angelesu pri ruskih katolikih. Pravoslavni Rus ne izgubi nobene dogme, otrok dobi pouk o 7 zakramentih, vsi prejemajo te zakramente, kakor v pravoslavju, maša je ista, le liturgija povrhu še pristno ruska . . toraj prav ničesar ne izgubi pravoslavni ako se pridruži katoliški ruski cerkvi, pridobi pa, ker objektivno ima v katoliški cerkvi popolno resnico in pravo krščanstvo .. nobene nevarnosti ne more biti za nobeno pravoslavno dušo ... pa metropolitan hudo protestira zoper to rusko cerkev, molči pa ko grob tam pri protestantih, • kjer so pravoslavni najmanj v največji dušni nevarnosti. Ali ni to čudno in neumljivo? Prav nič ni niti čudno, niti neumliivo, ako kdo pomisli, da sta oba, pravoslavni in protestant, na krivi poti, in gresta zato skupaj še na bolj krivo pot, še bolj navzdol, pri katoliškem Rusu pa pomeni to povratek nazaj v prejšnji in prvotni katoliški dom, in kdor je na krivem potu, tega ne more videti, ne more trpeti, dasi drugače pri enako krivem ničesar ne vidi in vse pretrpi, o vsem molči. Rusko pravoslavje je nosilo visoko glavo, ko je bilo pod zaščito mogočnih carjev, danes je razbito in na tleh, ampak glava je še visoka. Ni le pri Rusih tako, tudi druge pravoslavne skupine hodijo mogočno po konci, in kako združenje z materjo, katoliško cerkvijo, potrebuje še dosti molitev od strani srečnih pri materi, da izgine razkolni ponos, dasi je le pena. Chicago, 111. Pri sv. Štefanu, ki je srce slovenske naselbine v Chicagi pa tudi nekako srce vse Ameriške Slovenije, je vedno dosti novic. Na koše jih je, treba jih je samo nabirati in objavljati. Zanimivo je bilo poročilo zadnjo nedeljo našega veleč. g. župnika p. Aleksandra, ko je podajal statistiko za župnijo sv. Štefana za minulo leto 1936. Imeli smo v župniji lansko leto 13 pogrebov; porok 24; rojstev pa 55. V farno šolo je pohajalo nad 360 otrok. V gospodarskem oziru be-Iježi fara tudi prav lep uspeh. Kljub vsej krizi se je zmanjšal dolg nad 4 tisoč dolarjev. Dohodki so znašali nekaj $24,000 za minulo leto. Zadnja božična ko-lekta je bila okrog $1700.00, vse to kaže na j ako lep gospodarski uspeh za take čase. Upajmo, da ko se zboljšajo časi, bo še boljše. Samostojno Mlad. društvo "Danica" je imela zadnjo soboto v šolski dvorani svoj običajen letni banket in zabavo. Prireditev je bila prvovrstna in Dani-čarji so se zopet postavili kot najboljši prireditelji takih zabav. Slovensko stavbinsko in posojilno društvo "Slovenski Dom", ki posluje pod vladnim nadzorstvom in pri katerem so vse vloge zavarovane do $5000, vabi vse rojake Slovence v Chicagi, da postanejo člani tega važnega gospodarskega društva v naselbini. Hranite pri domačem slovenskem zavodu, kjer so višje obresti in boljša varnost. To društvo pomaga rojakom s posojili na posebne .ugodne načine, zato naj tudi oni, ki imajo prihranke iste za-'upffa dorriačerhu žavodu. \Karko-li že želite, bodisi, da bi začeli vlagati in hraniti, ali pa če želite posojila, se obrnite za pojasnila na odbor in urad, ki posluje na 1904 W. Cermak Rd. Že zadnjič smo nekaj govorili o "kmetu in vragu", katera bo "Slovenska podp. družba sv. Mohorja" importirala iz Milwaukee. To zanimivo igro je spisal naš nadarjeni slovenski pisatelj veleč. g. Anton Schiffrer, župnik pri sv. Janezu v Milwaukee ter jo je zdaj na novo predelal. V Milwaukee so to igro gledali z največjim užitkom in so jo morali na splošno zahtevo občinstva ponoviti. To je dokaz, da mora biti igra prvovrstna in zanimiva. Naši Mohorjani, ki jo bodo vpri-zorili v nedeljo dne 24. januarja v šolski dvorani sv. Štefana, se za uprizoritev te igre pridno pripravljajo. Zadnje dni smo ču-li, da pravijo Milwaucani in Waukegančani, da jo bodo prišli pogledat, da bodo videli, kako spretni igralci so Chicažani. Mi pa, ki naše igralce poznamo, vemo, da se bodo odrezali, kakor 'Voli in dokazali, da imamo v Chicagi prvovrstne dramatične igralce. brez snega. Sinoči pa je začel droben dež, ki je padal skoro vso noč. bolnikov imamo v naselbini precej, katerih vseh imena ne vemo. Na hitro je moral v bolnišnico te dni Mr. Victor Prah radi vnetja slepiča. Operacijo je srečno prestal in se mu stanje boljša. — Istotako je morala na operacijo radi slepiča Miss Ana Horvat, kateri tudi se stanje zboljšuje. — Mr. John Kosmach, st. se nahaja še vedno v bolnišnici. Bolan je še vedno rojak Mr. Justin Pavlin na Avers ave. Bolna sta tudi rojaka Mr. Anton Gaznik in Mr. Math Kajzer. Vsem bolnikom želimo, da bi čim-preje okrevali in ozdraveli. Vsem, kateri bi radi sporočili v javnost kake novice, naj iste prineso ali pošljejo uredništvu, ki jih bo rado objavilo. -o- ZOPET NOVO PRESENEČENJE V JOLIETU Joliet, 111. Na novega leta dan, smo bili farani cerkve sv. Jožefa, prijetno pi-esenečeni, ko smo bili povabljeni po č. g. župniku Rev. John Plevniku, na godbeni koncert, ki se je vršil popoldne v Slovenia dvorani, katerega je priredila naša šolska godba in godba gra-duantov, faranom v novoletni pozdrav, in sicer brezplačno. Pričakovali smo da bomo zopet slišali lepo godbo naših muzikan-tov, ali proti vsemu našemu pričakovanju, smo bili silno presenečeni, ko je najprej nastopila šolska godba ter igrala tako krasno več umetnih komadov. Med temi tudi lepe božične, da smo se kar čudili, da So naši mali godbeniki zmožni, tako vrlo igrati. Za tem je paViastopiia godba naših graduawv, ki je nas kar o-čarala, kajti igrali so tako per-fektno, da smo mislili, da imamo kako slovečo ameriško godbo v naši dvorani. Zlasti so nas ganile, naše mile božične melodije, kakor "Sveta noč" in vse druge toliko nam priljubljene. Priznanje, ki so ga z viharnim odobravanjem navzočih želi naši vrli muzikanti, so po vsej pravici zaslužili. Ves koncert je bil nekaj veličastnega in farani smo lahko hvaležni č. g. župniku in godbenikom, ki so nas tako razveselili takoj ob pričetku novega leta. Obenem smo pa tudi lahko ponosni na naše godbe in našo mladino, ki se tako pridno zanima in vežba v godbi, kajti pri tem je potreba veliko žrtvovanja. Zato vsa čast jim, kakor tudi njih staršem, ki jih vzpodbujajo k temu lepemu delu. Največ zasluge pa gre, kakor se je izrazil na koncertu v lepem govoru sam č. g. župnik, in vsi to vemo, našim pomožnim župnikom č. g. Rev, M. Hiti in Rev. G. Kuz-ma,ki neumorno delata in še trudita, za blagor naše mladine. Gotovo je sleherni faran iz srca hvaležen našim dušnim pastir- za večji ugled slovenskega n<* da. Bog jim daj svojega blagoslova pri njih vele važnem delu. Ravno tako našim mladim godbenikom, da bi vedno bili tako vneti in pridni pri svojem častnem delu za našo faro. Prihodnjo nedeljo dne 10. januarja bo slavnostni dan za naša društva Najsv. Imena. Pri sv. maši ob 7. uri, bo slovesen sprejem novih članov v mladeniško društvo in vsa tri društva pristopijo skupno h sv. obhajilu. Zato se tem potom uljudno vabijo vsi člani moškega društva Najsv. Imena, da se polnoštevil-no zberejo ob pravem času pred 7. uro zjutraj v šolski dvorani, da potem skupno z mladeniškim in deškim društvom odkorakamo v cerkev. Dajmo starejši člani našim mladim lep zgled. Naš pregovor pravi: "Besede rniče-jo, zgledi pa vlečejo". Ta pregovor je gotovo resničen v našem verskem življenju. Če je oče dober član društva Najsv. Imena, so navadno tudi sinovi delavni in vneti za mladeniško društvo. Kako lepo je videti očeta in sinove v mogočni armadi Kristusovi, ko vsi delajo za čast njegovega Presv. Imena in si s tem tudi služijo časno in večno srečo. Saj je naš Zveličar rekel: Kdor bo mene pred svetom spoznal, tega bom tudi jaz pred Očetom v nebesih. Naj bo naš namen ob novem letu, da bomo vsi vneto delali za napredek naših društev Najsv. Imena in v njegovo večjo čast. Toraj naj ne manjka nobenega v nedeljo pri naši skupni slovesnosti. Zvečer v nedeljo pa prirede društva Najsv. Imena v Slovenia dvorani domačo prireditev za člane in njih prijatelje, na katero ste prav uljudno vabljeni Ker bo samo za moške, se bomo z raznimi igrami medsebojno zabavali ob prijazni postrežbi naših fantov. Kateri ste bili lansko leto na enaki prireditvi veste, kako prijetno in veselo smo se imeli v družbi naših prijaznih mladeničev. Zato nas zopet vabijo, da nas starejše razvesele in se bolj spoznamo med seboj in utrdimo naše narodne in društvene vezi med seboj. Saj delamo vsi za ene principe. / oiisal, kako so ne-kateie useoe delale nered med dejanji. To samo vmes povedano. — Večina gledalcev, ki so kupili vstopnice za igro, so z zanimanjem poslušali in sledili dogodkom na odru ter hvalili predstavo "Zapravljivec". — Po igri se je pričel ples in ko se je približala polnočna ura, so si rojaki prisrčno drug drugemu voščili vse srečno, veselo in zadovoljno novo leto. Ob tej priliki je bila dvorana društva Domovina natlačeno polna. Fara je dobila od te veselice $136.00 čistega dobička, za kar naj bo vsem udeležencem prisrčna hvala in zahvala. Prisrčna hvala ljubiteljem lepe slovenske dramatike. Posebna hvala pa gre celokupnemu cerkvenemu odboru. Veliko delo je prevzel nase Mr. Alojz Arko ki je s svojim delom pripomogel, da so igro vprizorili najboljši igralci, sami farani, popolnoma zastonj, ne glede na to če jih kdo pri tem pohvali ali ne. Zavedali so se kaj je dramatika in slovenska fara Presv. Srca Jezusovega. — Naša fara je v preteče-nem letu napredovala duševno in finančno. Finančno za $900.00; duševni napredek se pa ne da označiti s številkami. — Vsega božjega blagoslova bralcem Am. Slovenca v letošnjem letu. Fr. Smole, zast. --o- Vsem čitateljem A. S. želim jv letu 1937 obilo sreče, vspeha in NOVICE FODR. ŠT. 2, SŽZ. Chicago, 111. V torek 12. jan. zvečer ob 8. uri bo v cerkveni dvorani letna seja naše podružnice. Slišale boste poročilo za leto 1936 in vršile se bodo volitve odbora za leto 1937. Zadnjo nedeljo v tem mesecu, 31. jan., bomo v spomin desetletnice naše podružnice in cele Zveze priredile za naše članice banket in, domačo veselico. Vse bo brezplačno. Prejšnji teden nas je obiskala predsednica svetovalnega odseka in prejšnja glavna podpredsednica Mrs. Bara Kramer iz Kalifornije. Oglasila se je na g]. uradu, pri Mrs. Cherrich na Coulter st., pri družini Mr. Martin Kremesec in pri nas. Z Mrs. Chernich sva jo ob slovesu tudi spremili na kolodvor. ysem članicam naše podružnice, , kakor tudi cele Slovenske Dcfcer kompliment. — Neka naprednjaška žena se je oglasila — saj si lahko mislite, kje se je oglasila — in povedala, da ni častno za članice Ženske Zveze, da poslušajo duhovnega svetovalca, Rev. Slajeta, Svojo misel je pribila s tem, da je povedala: Saj veste, kako je bilo v starem kraju. Kateri kaplan" je bil bolj prifrk-njen, za tistim smo bolj drvele... Take so bile torej te napredne ženske v starem kraju. Glejte si no! Prav gotovo so morale biti že tam prifrk-njene, zakaj če bi ne bile, bi tudi ne drvele za prifrknjeni-mi kaplani. Gliha vkup štriha! Ko so prišle v Ameriko, seveda niso nehale biti prifrk-njene. Saj nismo še nikdar slišali, da sta morje in ameriški zrak zdravilo zoper prifrknje-nost. Ampak tukaj so nehale drveti za prifrknj;en:im? kaplani. To je gotova stvar. Nehale so pa zato, ker tukaj niso našle nobenih zafrknjenih kaplanov. Za pametnimi pa že v starem kraju niso drvele. Tu v Ameriki poznamo celo vrsto kaplanov, pa nič pri-frknjenih žensk se ne dren j a okoli njih. To je prav lep kompliment za naše kaplane in očiten dokaz, da niso pri-frknjeni. božjega blagoslova. Našemu vr- Zei£ke Zveze želim prav srečno lemu bojevniku za resnico in pravico, A. Slovencu, pa mnogo dobrih naročnikov in pomočnikov pri njegovem velikem delu za vero, dom in narod. M. Hochevar -o- jem, ki tako vneto delajo in skr-Vreme smo imeli preko praz- j be za bodoči napredek naše fare nikov vseskozi do Treh Kraljev!in cele naselbine ter tako tudi BARBERTONSKE NOVICE Berber ten, O. Naša fara Presv. Srca Jezusovega je priredila na Silvestrov večer zanimivo ljudsko igro "Zapravljivec". Igra se je vršila pod vodstvom Mrs. Okoliš in Mrs. Beg, ki je organistinja naše cerkve. Nastopili so tudi dečki in deklice z lepimi slovenskimi pesmimi. Igra "Zapravljivec" je jako težka igra in precej dolga, saj ima osem slik. Igralci so se učili par mesecev intso imeli vaje po dvakrat na teden. Ker so igralci in igralke večinoma tu rojeni mladeniči in dekleta, kakor tudi otroci, so kljub temu naravno in novo leto 1937. Mary Tomsžin, blag. -o- OD STRADANJA STA BILA SITA Nekje na Nemškem se je zgodilo, kar se tudi večkrat, še pri nas, da se dva fanta zaljubita v istega dekleta. To ni nič posebno čudnega, saj je lahko več ljudi s približno enakimi okusi in enakimi željami. Omenjena dva sta j udi vedela, da sta si tekmeca v ljubezni. Še bolje pa je gotovo vedelo dekle, ki je tudi imelo oba vsaj približno enako rada, vsaj toliko, da ni hotela ali pa ni mogla nikomur od njih ljubezni odkloniti. Ker pa se takšna stvar le ne more predolgo časa vleči, ker si je vsak pošten fant rad na jasnem, kako je prav za prav z njegovim dekletom in z njim samim, sta fanta končno odločila, da napovesta drug drugemu dvoboj. Kdor bo zmagal, naj .. ima prednost in naj poroči dekle. Slab kompliment. — Ampak za kom pa sedaj drve tiste pri-frknjene ženske? Očitno je da za socialisti in prosvetarji. Saj je prišla zgorajšnja ugotovitev glede starega kraja iz tistih vrst. To je nov dokaz, da je tista naprednjalška žena prSfrknje-na, tudi če bi nam sama ne povedala. Mislila je namreč, da bo nekaj smrdečega pokadila pod nos kakim kaplanom, pa se je tista smrdečina sama od sebe obrnila proti tistim uradnikom, ki take prifrknje-nosti dajo v tisk. S tem je pa vsa tista družba pokazala, da je zelo v bližnjem sorodu s — prifrknjeno-stjo. čisto izgovarjali slovenske bese de. — Tukaj pripomnim, da som i Sprva sta so mislila dvobojevati kar s sabljami. Ker pa sta le u-videla, da niti ne znata prav vihteti tega orožja, ki ga menda še nikoli nista imela v rokah, sta si izbrala drug način odločitve. Sklenila sta, da poizkusita v tem, kdo bo dalj časa vzdržal v jedi. Začela sta s stradanjem. Eden od njih je zdržal le pet dni in nekaj ur nato pa mu je bilo tega že dovolj in je začel jesti. Drugi je seveda zmagal v tem svojevrst nem boju in si s stradanjem zagotovil svojo izvoljenko, ne da bi'smel biti tekmec še jezen nanj. Kajti tako sta se domenila. Neki hudomušnež pa je k tej zgodbici samo pripomnil: "Toliko časa sta stradala, da sta bila oba sita . . .!" "TARZANOVA DVOJNIKA (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Kako vse drugače je prišlo, kot si jc Dor domišljava!, da bo, ko je umno-val 'l arzatia. Mislil je, da ju bodo divjaki sedaj lepo mirno odpustili, da gresta kamor hočeta, toda uvide! je. da jili je s tem le še bolj razburil, kajti divjaški poglavar in zoperm caronik, sta se sedaj razburjeno pogovarjala. Fanta nista vedela, da so bili to tisti divjaki, katerim je Tarzan najstrožje prepovedal ropati po džungli i» leviti ljudi ter jih uživati. Ni vedel, da je. to JJagala, poveljnik ljiidožrr.ev Gala Gala iu njegov divjaški čarovnik Iutamo, katera je bil dal Tarzan nekaj dni po- Tarzanu je zopet prej za kazen priv ivezati k drevesu. "Mi se moramo maščevati za to kar ji nama prizadejal," govoHl čarovnik Intamo poveljniku. *'In sicer se bomo maščevali nad tema mladcema, zato, ker sta Tarzana.* va prijatelja." Poveljnik je zmajal z glav;) rekoč: ''Tarzan nas potem pokonča!" "Ne!" reče Intaniu. "Jaz ga bom začaral . . ." . . . Medtem, ko sta čarovnik Intamo in poglavar IjudožrceV' Gala Gala delala načrte kako se bosta maščevala nad mladeničema, ki sta bila Tarzano-va prijatelja in s teni uničila Tarzana, je drugi sovražnik preža! na Tarzana v džungli. To je bit velik črni panter, ki je Tarzana že dolgo časa zalezoval. Sobota, 9. januarja 1937 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran !" ŠTIRI SO ŽE REŠENE! P. Pernard. Kdo? Kaj? I no, ne bodi grdo rečeno, štiri lemontske krave! Saj se morda še spominjate, da sem jih ponudil pet za groš tistemu, ki bi mogel dokazati, da je katoliška cerkev nasprotnica odpravi otroškega mezdnega dela. V strahu in trepetu sem čakal, kdaj bo kdo prišel ponje, zakaj od svojih višjih niti nisem imel dovoljenja, kaj takega obljubiti. Namesto pričakovanega strahu je pa prišel čudno pohleven odgovor v nasprotnem listu. Pravijo, da sicer ni bila pomota takrat, ko so zapisali, da je katoliška cerkev nasprotnica odprave otroškega dela v tovarnah, pač pa, da so par besed premalo notri dejali, ko so tisto reč pisali. Niso namreč, pravijo, mislili na vso katoliško cerkev in tudi ne na kako posamezno katoliško cerkev v prejšnjih časih. Sedaj torej to stvar popravljajo tako, da so mislili samo AMERIŠKO katoliško cerkev in sicer DANES! S tem so izločili iz obtožbe katoliško cerkev v štirih delih sveta in so svoj očitek samo v Ameriko prestavili. Vsekako je to zame veliko olajšanje. Ker je slučajno ravno toliko delov sveta kot je bilo mojih ponudenih krav za en groš, so očividno z izključen jem štirih delov sveta tudi štiri krave odklonili. Tako je o-stala samo še ena. Ko bodo po tisto prišli, me bo sedaj gotovo štirikrat manj strah! Zelo sem se oddahnil! Hudi so, ker sem posegel nazaj do Kettelerja in Leona XIII. Pravijo, da jih nič ne briga, kaj je bilo v tistih časih. Pozabili si pa opaziti, da sem dostavil: Pij XI. (DANES je še živ!) ga je (Leonov program!) na novo potrdil . . . Hudi so nadalje, da nisem pod besedo "katoliške cerkve" že kar naprej razumel, da so mislili A-MERIŠKO katoliško cerkev. Toda, jaz ne morem pomagati, če sem se vedno učil, da je na svetu samo ENA katoliška cerkev. In vem, da programi papežev, tudi Leonov in Pijev program, za katoličane v Ameriki ravno tako veljajo kot v drugih štirih delih sveta. Potemtakem res nisem mogel drugače razumeti kot sem razumel. In za čim drugim naj se lovim v kakem listu, če ne za besede? Urednika resnično ne morem loviti v listu. Saj mi je žal, pa res ne morem! S tem so torej štiri krave srečno rešene. Peta je pa za enkrat obtičala na vagi, zakaj prišel je nov očitek, vsaj zame nov, ker zadnjič po zagotavljanju g. urednika nisem razumel, za kaj gre. Gre torej za to, da DANES ameriški cerkveni krogi (po besedah nasprotnega lista: ameriška katoliška cerkev) nasprotu-jujo temu, da bi se odpravilo postavnim potom otroško delo v tovarnah. Na tej trditvi je obvi-sela peta lemontska krava. Kmalu po vojski so katoliški škofje v Ameriki izdali svoj program za socialno rekonstrukcijo. Tam najdem črno na belem, da so se izjavili tudi za odpravo otroškega dela po tovarnah. To sicer tudi ni bilo DANES, toda tistega programa nikoli niso preklicali, torej mora veljati še DANES. Ampak zdaj pride najhujše! Biro za odpravo otroškega dela v tovarnah je izjavil, da katoliška cerkev najbolj nasprotuje dotičnemu emendmentu.Tako beremo v nasprotnem listu. In povrhu še to, da ni katoliška cerkev v Ameriki nasprotna izkoriščanju otrok samo v besedah, ampak baje še vse bolj v DEJANJU ! In o tem naj se jaz, pravijo, informiram pri onem biroju .. . Ali bi ne bila precej krajša pot, če bi me gospod urednik kar sam informiral in zraven še vse. svoje častite bralce? Saj ne bo zastonj — ena krava namreč še vedno čaka . . . DELAVCI WPA STORILI DOSTI DOBREGA N a s a s BOŽIČNI GOVOR SV. OČETA IN "PRELIVANJE KRVI". P. Bernard Gornja slika je bila vzeta n a nekem kraju na jugu Unije in kaže en slučaj, ko je relifno delavstvo WPA storilo dobro delo prebivalstvu, da mu js popravilo razdrapano cesto, v kakoršni je obtičal avtomobil zgoraj; spodaj se vidijo d slavci, ki popravljajo cesto. Upanje se izraža, da se bo to delo vsaj začasno še nadaljevalo. se jajca strdijo. Daš s solato na mizo. PRAKTIČNI NASVETI Namesto sirovega masla se- se rado pokvari. * Da! ne bodo rozine le n? dnu Če pripravljaš kako pecivo, daš tudi rozine zraven, ki pa v testu kaj rade potonejo in se vležejo grej skledo. Kadar pripravljaš j na dno peciva. Da temu odpo; kakšno pecivo in moraš mešati moreš, rozine pred uporabo ved-sirovo maslo, a je maslo trdo !no prej povaljaj v moki, pa ne ga ne segrej, ampak preden daš bodo potonile, maslo v skledo, segrej skledo, da bo topla in v topli skledi mešaj Po uporabi kuhinjske t&hn" maslo, sicer se v maslu prične ce ne puščaj nikoli stvari na razkrajati mlečna kislina, kar tehtnici, ker se sicer mnogo preželo poslabša okus in tudi pecivo je pokvari. RAZNE ZANIMIVOSTI ZA NAŠE GOSPODINJE NE DAJAJ PREVROČIH JEDI NA MIZO Marsikateri ljudje ne morejo in nočejo počakati, da bi se jed ohladila. Zelo neprijetne in nevarne opekline na sluznicah so lahko posledice te nestrpnosti. Gospodinja bi morala sama skrbeti, da jedi ne pridejo prevroče na mizo. Poleg tega lahko vakdo previdno poizkusi, dali sta jed in pijača po temperaturi primerna. Prevročega grižljaja ne moremo dati kar tako iz ust, toda obdržimo ga lahko vsaj na jeziku, da se malo ohladi. Opekline v ustih so na vsak način manj nevarne nego opekline v grlu, požiralniku in želodcu. Sicer pa požirek hladne pijače hitro ohladi najbolj vroči grižljaj. -o-- ZIMSKA ROČNA D F. L A Če se pečaš v zimskem času z raznimi ročnimi deli, ti bodo morda prav prišli različni izreki, katere všiješ v namizne prte, ah razne stenske prte, ki naj krasijo tvoj dom. Če si kaj spretna umetnica, lahko sama narišeš črke, ki bodo po tvojem okusu in v skladu z vezenjem. Izreki, ki jih tukaj vidiš, so lepi in ne brez vsakega pomena. Ljubo doma, kdor ga ima. Če dom v ljubezni tvoj in solnčnem je sijaju, prepričan lahko si, da tu živiš že v raju. Naj človek celi svet obteče, najboljši kruh doma se peče. Ohrani Bog te v cveti, planinska roža ti! Škrjanček poje, žvrgoli, se bel-ga dneva veseli. Pastirica kravce pase, ona ima svoje špase, pastirc pa pravi: Juhe j, juhe j, na planincah lušt-no je! Kdor o meni slabo sodi, naj nikar v moj dom ne hodi. Lepšega na svetu ni, če na sreči dom sloni. Glej naprej, nazaj ne glrij ni- koli, nov pogum bo zdravilo tvoji boli! Če v kuhinji v lonec kukaš, ženkino si jezo skuhaš. -o- I PRIPRAVA NEKATERIH JEDI S šurko nadevane palačinke. Speci iz testa navadne palačinke. (Za pet oseb saj 12 palačink.) % funta kuhane gnjati prav dobro sesekljaj, nato primešaj dva rumenjaka in dve do štiri žlice kisle smetane. S tem nadevom pomaži palačinke, jih zvij in prereži. Kozo dobro pomaži z mastjo, položi noter eno prazno palačinko in nanjo položi nadevane in na polovico prerezane palačinke. V lončku pa žvrkljaj osminko litra kisle smetane, en rumenjak in malo soli, polij po palačinkah, pokrij s prazno palačinko, po palačinki pa položi tanko narezano sirovo maslo. Nato postavi kozo v pečico in peci v neprevroči pečici. Daš z gobovo, paradižnikovo o-mako ali pa s solato na mizo. Jnic» s sirom. Kozo dobro pomaži s sirovim maslom. Na dno koze položi na tanke rezine narezanega sira. Kozo postavi na vroče, da se sir malo popeče. Na sir ubij jajc (lepo razvrščene), osoli, posuj po jajcih drobno narezanega drobnjaka. Kozo postavi za nekaj minut v pečico, da SAMOUMOR BIVŠEGA ŠOL SKEGA SUPERINTENDENTA Chicago, 111. — V n.iegovem stanovanju na 2141 Touhy ave., so v torek našli mrtvega, zadušenega od plina, 67 letnega Petra A. Mortenscna. Policija izjavlja, da okoliščine, ki jih je našla v stanovanju, dajo sklepati na to, da je pokojnik namenoma šel v smrt. Morten-son je bil svoječasno, namreč od 1919 do 1924, superinten dent chicaških publičnih šol. Zadnja leta pa je obubožal in, kakor domneva njegov zet, ga je bržkone to privedlo do nesrečnega koraka. Med to tragedijo je bila pokojnikova žena zunaj na nakupovanju. ■-o- GIBANJE ZA UVEDBO STALNEGA ČASA Washington, D. C. — Mesta utegnejo izgubiti svojo pravico, da bi lahko poljubno iz-preminjala čas, kakor se je tc doslej delalo po več krajih vsako poletje, ako bo v kon gresu prodrl predlog, ki ga namerava staviti meddržavna trgovska komisija. V predlogu se zahteva, naj kongres določi standard čas za cele Zecl. države, in se povdarja, da sedanje izpreminjanje časa ne vodi samo do raznih zmed, marveč pogostokrat tudi ogroža javno varnost. Taposled je zaprl neznanec vrata in zašepetal trgovcu: "Čujte, imam za vas sijajno kupčijo! Poglejte: tu imam v listnici 500 bankovcev po en tir.č frankov. Izredno blago! Ali razumete? Saj jih ne bo nihče ločil od pravih. A jaz nimam časa. Dal bi vam jih za eno četrtino vrednoti." Trgovec si je ogledal blago, Se prepričal o izvrstni kakovosti in z veseljem plačal 125 tisoč frankov. Na prihodnji postaji se je neznanec vljudno poslovil. Pol ure pozneje sta prišla sprevodnik in stražnik: V vozu je bila pozabljena listnica s 500 tisoč franki, številke bankovcev so zabeležene. Tu je brzojavka. Kaj je hotel trgovec, Če bi skušal obdržati denar, bi moral priznati, da ga je plačal. Zato je bil rajši tiho in izročil listnico. Bankovci, ki jih je poceni kupil, so bili namreč pravi in zato jih res ne bi nihče ločil itd. Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, k J podpira ;o njihov katolirki list "Am Slovenec!" ZMAGA DELAVSTVA V ZAKONODAJI Springfield, 111. — Illinbiškc unijsko delavstvo se veseli uspeha, ki ga je doseglo v državni zakonodaji. V poslanski zbornici je bil namreč izvoljen načelnikom delavski poslanec Louis E'. " Lewis iž premogarskih krajev v južnem Qlinoisu. To je prvikrat v zgodovini zakonodajne zbornice,. da je ."100 odstotni delavec" izbran za tako visoko mesto. -o—— PRIČAKOVATI JE BILO TEGA Palo Alto, Cal. Bivšemu predsedniku Hocverju in njegovi ženi je poslal odbor za pripravo za inavguracijo predsednika Roosevelta povabilo iz Washingtona, naj k-z 20. januarja udeležita te proslave. Po svoji tajnici pa je preteklo sredo poslal Hoover odgovor, da obžaluje, češ, da ima "druge posle." _ V prv'em spisu pod tem naslovom smo poudarili, da je po mislih svetega Očeta nujno potreben pouk o nevarnostih komunizma za vse ljudi, katoličane in nekatoličane. To naj bi bilo prvo orožje zoper komunizem. Prav tako potrebno orožje zoper komunizem je pa nekaj drugega, kar je papežu ravno tako v mislih kakor pouk. In tisto je nekaj, kar.se dandanes najlaglje pove z. znano besedo — "socialna pravičnost". Vsak razume, kaj ta beseda pomeni. Če je na svetu veliko bogatašev, zraven njih pa veliko siromakov, gotovo prihaja odtod, ker ni socialne pravičnosti in stoji na njenem mestu socialna krivičnost. Če nekateri grabijo neštete milijone dolarjev takore-koč brez vsakega pravega dela, drugi pa niti dela ne dobe, da bi si v potu svojega obraza zaslužili kakšen tolarček, prihaja to gotovo od pomanjkanja socialne pravičnosti. Če se nekateri karlteguje za bratstvo s Kristusom. II. vi naravi, tisto sprejmejo, drugo zavržejo. In najprej zavržejo Kristusove nauke o socialni pravičnosti. Tretji so morda sprejeli Kristusov nauk, dokler so bili sami ubogi, vičnosti jim je takrat bil prav všeč. Ko pa slučajno ali z last-Tudi njegov nauk o socialni pranim delom in drugimi zaslugami postanejo bogati, brž zavržejo Kristusov nauk, če ne v besedah, pa toliko bolj gotovo v dejanju. Srce jim okameni ob pogledu na lastno bogastvo in udobno življenje, za siromaka naenkrat nimajo drugega kot — zmajeva-nje z rameni . . . Odtod prihaja, da so današnje socialne krivičnosti na svetu morda v enaki meri krivi oboji: nekrščanski in krščanski ljudje. Krščanski jih imenujemo zato, ker se sami smatrajo ^a krščanske, v resnici ne zasluži nihče tega imena, komur ni siromak prav tako brat, kakor se sam po- . ss. Država Illinois ), Okraj Lake ) January 6, 1937. FREKLIC Jaz, JOHN HUMAR, prekli-čem moje žaljive besede in moje nesramno obrekovanje, da sen: govoril, da je Mary Vodnik šla za moj denar v stari kraj in da sem govoril in pisal še mnogo druzega, in da sem pisal in govoril, da mi je ona dolžna, ker je vse to neresnično, in se ji lepo zahvalim, da je odstopila od tožbe. John Humar Sworn. and subscribed before me this 6th day of January, A. D. 1937. F. M. OPEKA, Notary Public. UJET KALIN Neki pariški trgovec je doživel neprijetno zgodbo. Seveda vrže slabo luč na njegovo poštenje in vestnost, a .vendar je zanimiva in morebiti tudi koristna kot svarilo. Trgovec je potoval z vlakom v Švico in se spustil v razgovor z nekim sopotnikom poslovne zunanjosti. Tarnala sta o slabih časih, davkih in izgubah. Ne bodite sužnji neprebave trmer's elixir iw bitter wfme Želodčno zdravilo iskreno p« • poročano i — 1'išite po brezplačen vzorec — Triner's Bitter Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicago, 111. • Send me a free sample. 1 Name ............................................... ,PiTTseh I Address ............................................. drugiStih I DENARNE | POŠILJATVE g 1 odpravljamo v Jugoslavijo, Ita- g | lijo in vse druge dele sveta po g | dnevnem kurzu. Včeraj so bile f§ | cene: . g I Dinarji: S 1 Za $ 2.SS.................... 100 Din g I Za $ 5.00.................... 200 Din g I Za $ 7.20.................... 300 Din p 1 Za $ 9.50.................... 400 Din I 1 Za $11.70.................... 500 Din g 1 Za $23.00....................1000 Din 1 Lire: H I Za $3.50............................ 50 lir g 1 Za $6.40............................100 lir i | Za $29.00............................500 lir g 5 , s= Za izplačila v dolarjih: 1 Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 g I Za $10.00 pošljite..........$10.85 j g Za $15.00 pošljite..........$16.00 g 1 Za $25.00 pošljite..........$26.10 g | Za $40.00 pošljite..........$41.25 1 1 Za $50.00 pošljite—......$51.50 1 3 1 H Ker se kurz večkrat spreminja = 1 so cene podvržene spremembi, g § Pri večjih svotah poseben popust. § g Vsa pisma in pošiljale naslovi- jg g te na: JOHN JERICH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cermak R0ad, CHICAGO, ILL- ................................iiiiiiiiiiiiiiiiwiiiii'iiiii'ii.'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,! VELIK BLAZNIKOV RATSK naprej razkošno razveseljuje v dobro opremljenih palačam podobnih stanovanjih, drugi pa prezebajo in stradajo v napol razdrtih kolibah — tu gotovo ni sledu o kaki socialni pravičnosti. Žal, da je takega tudi dandanes zelo dosti na svetu, kakor je bilo v vseh časih. Take kričeče socialne razlike morajo roditi med ubogimi nezadovoljnost in odpor. Potrpljenje in voljno prenašanje uboštva je sicer jako lepa reč, toda če človek primeroma lahko prenaša revščino takrat, ko vidi, da so tudi drugi ž njim vred ubogi, jo pa zelo težko prenaša, če mora gledati, kako so drugi zraven njega čez mero bogati, in to morebiti — da, najbrž ! — celo na njegov račun! Taka socialna krivičnost poraja v tlačenih ljudeh pravično nejevoljo. Ko je pa človek nejevoljen in jezen, nima časa premisliti, kje so najbolj uspešna sredstva, da si na miren način olajša svoj težki položaj. Morebiti bi takih sredstev niti ne našel, če bi jih še tako mirno in premišljeno iskal. V takem duševnem stanju je hitro pripravljen, da seže po vsakem sredstvu, ki mu obeta zboljšanje, pa naj bo tudi samo navidezno. In če je komunizem tisti, ki obeta zboljšanje položaja siromakov, je le naravno, da se siromaki nagibajo proti njemu. Socialna' krivičnost najbolje uspeva tam, kjer dajo ljudje prosto pot sebičnosti in samopašho-sti pokvarjene človeške narave. Takozvani liberalizem v gospodarstvu in neomejeno tekmovanje kapitalističnih podjetij je zakrivilo to žalostno stanje. Liberalizem zagovarja človeško se- "Krščanski" bogataš, ki nima za siromaka drugega kot lepo besedo tolažbe, ali pa še te ne, prav gotovo ni vreden, da se sklicuje na Kristusa, pa naj bo tega ali onega stanu. Življenje in početje takega človeka ne more biti Kristusu v čast. Za krščanstvom so prišli še drugi, ki so sicer zavrgli več ali manj vse druge nauke krščanstva, ljubezen do siromakov pa pravijo, da so ohranili. Celo to trdijo, da hočejo iti ž njo še bolj daleč nego je šlo krščanstvo. Med temi novejšimi oznanjevalci socialne pravičnosti je zlasti tako-zvana demokratična ideja, potem pa tudi socializem in celo komunizem sam. V kolikor oznanjata novodobna demokracija in socializem socialno pravičnost in pomoč siromašnim stanovom, sta seveda vse hvale vredna. Tu imata skupno polje s krščanstvom in njegovim socialnim naukom. Toda njima je še teže delovati zoper človeško sebičnost in samopaš-nost. kot krščanstvu. Zavrgla sta namreč Kristusov nauk o plačilu po smrti za dobro, ki ga človek naredi na tem svetu. Enako sta zavrgla nauk o kazni po smrti za vse slabo, ki ga človek naredi na tem svetu. Ker imata torej se težje stališče v svetu s svojim oznanjevanjem socialne pravičnosti, zato ni čudno, da imata še toliko manj resničnega uspeha kot ga je imelo in ima krščanstvo. Premnogi demokratje in socialisti pozabijo na vse nauke o soeialni pravičnosti in začno misliti le nase, kakor hitro se jim kako posreči, da si naberejo svetnega J.°Z?;"taVlja.1Za ,ideal bogastva. Sebična in samopašna narava pride tudi v njih do ve-jave in postanejo priganjači socialne krivičnosti, ako ne v besedah, pa v dejanju, kar je seveda ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote pre pozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. takozvanih priviligiranih slojev, ki jih je baje že narava sama postavila na višjo stopnjo v človeški družbi. Največji odpor in največja protisila zoper sebičnost človeške narave in gospodarskega liberalizma je pa krščanska ideja. Noben reformator, noben prerok, noben filozof še ni tako korenito nastopil zoper vsa taka zla kot Odrešenik sveta, Jezus Kristus. Ako bi njegov nauk zavladal po svetu in prišel do veljave povsod tudi v gospodarstvu in politiki, bi bila socialna krivičnost kmalu obsojena na smrt. Obsojena v besedah in prav tako tudi v dejanju. Pokvarjenost in sebičnost člo veške narave je pa tako močna, da &e z vsemi silami upira odrešilni besedi Kristusovi. Mnogi Kristusovega nauka sploh ne marajo sprejeti. Žive naprej \ svojem razkošju, kakor da Kri stusa nikoli ni bilo. Drugi ga sprejmejo samo napol. Kar ugaja v Kristusovem nauku njiho- še slabše. Na te reči je prav živo opozoril sveti oče Pij XI. Opozoril je že večkrat, ne samo v svojem nagovoru pretekli Božič. Poživljal je ves svet, naj stopi na pot krščanske socialne pravičnosti in tako prepreči prihod komunizma. Ako bodo ljudje zadovoljni, imeli kaj dejati v usta, s čim obleči svoje zmrzujoče telo, skrbeti za svoje družine v primernem stanovanju — potem ne bodo sanjali o dobrotah divjaškega komunizma. Ali se pravi, poživljati na "prelivanje krvi", če papež kliče ves svet na tak boj zoper komunizem? O, da bi se svet le res hotel posluževati takega orožja zoper komunizem — nikomur se ne bi skrivil las na glavi. Pa še drugič kaj več o tem in čem drugem. S&an C AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 9. jannrfrja 1937 ra:Tnra;.»nu.n«iiiimiiautiumiumiimimmimummu^ Peter Pave (Konec) Nekega jesensktega večera ob' novini je prihrumel že pozno debel in glasen človek v njegovo sobo, ne< da bi bil potrkal. Peter Pavel Glavar je planil od mize, kjer je urejal svoj rokopis', o "čebelnih rojih" in zastrmel jezno v prišleca. Ta se je široko zasmejal in dejal: "Fajmošter Peter Pavel, iz hiše me vrzi ali pa ne; to je in bo, da si se ti spremenil, jaz pa ne. Pa me le ne poznaš." Lanšpreški gospo id Glavar pa je rekel: "Po obleki bi sodil, da si general. Zato po-rečem: Ekscelenca! Iz moje hiše ven ali pa se izkazi." "Ali sem gobav?" se je zasmejal debeli general. "Debel si ko prašič, general Jernej Ba-saj, baron spada del prete," se je tedaj zasmejal župnik in gospod lanšpreški. Pozna polnočna ura ic ločila prijatelja in brata po materinimi mleku. Tri dni sta pripovedovala drug' drugemu svoje doživljaje in Jernejevi niso bili mikavnejši od Petrovih. "No," je menil Peter Pavel Glavar, "to si torej doživel. General si v Karlovcu, sitno ženo imaš in sina vojaka. Saj Ti ne zavidam." "Ampak jaz sem hud nate. Sestro Ma- liico si mi prevzel." "Sama je tako hotela;," je vedro odvrnil Peter. "Ženske!" je menil pikro Jernej Po enem letu je Jernej ponovil svoj obisk. Zdaj je bil prišel s sinom. Kakor prvič (?a je sprejel Glavar. Jernej je bil veder in je pil veselo. Najboljše volje so si voščili prijatelji lahko noč. Komaj pa je bil župnik legel, ga je prišel klicat Jernejev sin. Očetu je bilo prišlo slabo. Za--Ma ga je bila kap. Polbrat župnik ga je še za silo previdel. Zjutraj je bil general mrtev . . . Lanšpreški gospod ga je dal pokopati v svoji grobnici pri svetem Martinu ... * * Župnik Peter Pavel se je vrnil s pogreba. Nepoznana bridkost je bila legla kakor čudna slutnja vanj in ni našel mira Niso ga mamile čebele, ni ga mikal vonj trte in rezede, ki jo je ljubil, odkar je bil skusil ta vonj v stanovanju Ane Marije v Senju. Nekaka zavest strašne osamelo-sti se ga je polastila. Jokati se mu je hotelo in ni mogel. Neskončno hrepenenje po nečem zagonetnem se je dramilo v njem. Sedel je in pisal svojemu nasledniku Tomelju v Komendi, naj razdeli sto goldinarjev med komendske reveže v spomin Jerneja Jerasovega. Duhovnik To-melj je bil njegov gojenec. Pismo, ki mu ga je bil pisal Glavar, je zaključil: "Ne polakomi se; ne mene, Boga se boj! Če pa hočeš mene še kaj videti, pridi kmalu." Tomelj ni prišel in tudi želje svojega dobrotnika, naj izda njegovo knjigo o če- j belnih rojih, ni spolnil. Sam, poln nekakega novega domotožja, je lazil stari gospod po svojem posestvu. Zdelo se je, da jemlje slovo. Ko je dospel truden do svojega velikega uljnjaka, je se- . \ del in zadremal. V solncu je ležala njegova siva, še vedno kodrasta glava. Roj če-čebelic mu je pletel ob teme kakor venec. Stari gospod je sanjal. Videl je, da mu prihajata naproti dva moža. In tu je zdaj spoznal, da sta prav ista, kakor na sliki, ki jo je podedoval po rajnem župniku Rog-lju. Zdaj sta stala pred njim in je rekel oni na desni: Vernost za vernost. Pridi po plačilo!" In je rekel oni na levi: "Daleč si potoval, skoro toliko kakor jaz. Pridi, odpo- cij si. "Ali je res že čas?" je vprašal župnik. "Čez par dni te pokličeva," sta zinila svetca božja. Nato sta šla. Za župnikom pa se je razlil prečuden vonj rezede in mehek glasek je vprašal: "Gospod Peter Pavel, senjsld Odisej, ali me še po-■o?" "Ana Marija, moja Navzikaja!" je za-klical župnik in stegnil roke po svoje mladosti kraljici, ki je plavala vse više nadenj in vabila za seboj . .. Tedaj se je župnik zbudil in odprl oči. Težko, kako kamen mu je ležalo v prsih. Vstal je, da bi zadihal iz bolnih pljuč, a se je sesedel na klop in zastokal: "Jezus, moj Bog!" * Poklicali so bližnjega lečnika, da mu je puščal na nogi. Toda rana se mu je vne-^ in boljši zdravniki so prišli prepozno. Povedali so starčku, da mu bo umreti. 21. lanuarja je napravil oporoko. Bilo je v letu 1784. Vse svoje premoženje je volil "uboeemu in pomoči potrebnemu človeštvu". Tri dni pozneje je umrl. Pokopali so ga na levi strani grajske kapele, nasproti grobu, kamor 'je bil sam položil svojega polubrata, generala Jerneja . . . Rahlo dvignjena nad nizko holmičevje stoji cerkev svete Ane v Tunjicah nad Komendo in je najvidnejši spomenik možu, ki je pred davnim v teh krajih ljubil svojo zemljo in svoje delavno in pošteno kmetiško ljudstvo. Preživela ga je bila stara ženica, Jerasova Manica. Pred svojo borno hišico 'je sedela siva starka in verno gledala uro za uro na cerkev v Tunjicah, ko že več ni mogla gor. In ko vsled starosti tudi videla ni več, je vsaj še roko stegala in modrovala: "Tam je, moja in njegova cerkev. Tam gori me po-kopljite, ko umrjem." Med Komendo, Marijo na Šmarni gori in pozabljeno kapelico Matere Snežnice na Svetem Joštu leži ravan, bogata, lepa. Tam so setve med črnimi jasami pašnikov in gozdov. Tam so sela, živa vedrih de-1,,T7nih in ponosnih gospodarjev. Tam je deca iz močnih mater, ki še učijo svoje otroke, da naj ljubijo Boga in spoštujejo božjega duhovnika. Kdor pa je te vrste pisal, ni vzrastel iz teh ljudi, a vzrastel je po dobroti katoliškega duhovnika. Katoliškemu slovenskemu duhovništvu na čast je popisal iz starih knjig te zgodbe lanšpreškega gospoda, s tiho željo, da bodo v vedro zabavo in pouk našemu ljudstvu v dnevih preizkušenj in trnjeve poti našega dobrega du-hovništva . . . T - ^ TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Za predpustno sezono si poskrbite lepih poskočnic, valčkov in koračnic, ki so rekordirane na COLUMBIA PLOŠČE V zalogi imamo naslednje plošče: 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat..75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ ..................................7.5c 25179—Ta marela, Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich in J. Lauše ........................................................75c 25ISO—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ................75c 25183-F—Galop polka, Štajerska, polka, igra Rudy Daichman's ork.......75c 25184-F—Ti Marjanca, polka, Daj, daj srček nazaj, valček, igra Rudy Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. j Naročilom priložite potrebni znesek, Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c es poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo sa stroške 20c od pošiljatve, — Naročila blagovolite poslat! na ravnat B* Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS SPRETNA KUHARICA Pisano polje J. M. Trunk nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED SI.SO Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec !49 West Cermak Rd., Chicago, 111. Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Staro domovino v slikah dobite v knjigi Iveri. Anton Jankovich se postavi: "Da smo brezverci, vemo zakaj smo.." Hm? Vejo, zakaj so brezverci...hudo se sklicujejo na vedo in znanstvo, ampak vsaj jaz sem dobil skoroda vse pred oči, kar je kdaj kak brezverec povedal in pove kak brezverec dandanes, pa je vse skupaj prazna slama, pleve brez zrna, pleh. Zdi se toraj, da morajo ti brezverci imeti še nekaj, kar pa skrivajo kakor gad noge, in nočejo povedati, se zdi. No, ničesar nimajo, kar imajo trobijo med svet na vsa usta, pa zadostuje le njim, brezvercem, ne ker vejo, zadostuje, ker hočejo biti brezverci. Med Grki so sofisti trdili, da vse vejo, prav kakor naši brezverci. Pa jih je Sokrat zavrnil: "Vsi, sofisti in jaz. smo nevedni, razlika med nami je ta-le: oni mislijo, da so modri, in zato je nemogoče, da bi se jih kaj naučilo. Jaz poznam svojo nevednost, in zato sem zmožen, da se naučim." Ker mislite, da vse veste, bore malo veste, naučili se pa pri takem duševnem razpoloženju nikoli in ničesar ne boste. It is up to you. * Zopet nekaj spominov. Ko sem se začel zanimati za javno življenje, so bili na Koroškem hudi boji. Glavna tarča je bil Andrej Einspieler. Izdajal je "Mir," pa so Nemci hudo kričali, da kali mir v deželi, da je — zgaga in da so take zgage vsi slovenski duhovniki, ki so za njim in vsi narodnjaki. Šlo je 'za versko — narodne pravice. Isti nemški krogi pa, kj se niso mogli dosti zgražati nad slovenskimi "zgagarji," /feo brumno poudarjali pri vsaki priliki, da spoštujejo "dobre poštene duhovnike," ki niso zgage, ne šuntajo ali "heca-jo." Einspieler je bil tem "prijateljem" duhovnikov le — Hetzpfaffe. Že pol stoletja je od tega in še več. Zdaj smo v 1. 1936 in v Ameriki. Pa menj g. A. Jankovich tam v Clevelandu: "Mi (prej se postavlja kot izrazit brezverec) spoštujemo dobre, poštene katoličane (fino, fino., ako jih) tako tudi dobre, poštene duhovnike (enako fino., ako je tako,) ne spoštujemo pa zgag, ki niso vredne, da nosijo ime duhovnik. Taki škodujejo veri." Ali kak brezverec spoštuje "dobrega" duhovnika, ali ne spoštuje kakega — zgagarja, to bi bila nekako zasebna za- 'NASI KRAJI' Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. deva na obe strani. Višek brezverske hinavščine pa je, ako se kak brezverec, kakršen je Anton Jankovich, boji za — vero radi tistih duhovniških i;gag. To je višek brezverske kapucinade, če se tak — le rdeči .brezverec boji za — vero, katero on sam pobija z vsemi sredstvi. Ko bi bilo tako, kakor zavija oči radi vere g. Jankovich, bi moral iti še danes na božjo pot v Lemont in tam kušniti roke in kute tem zgagarjem, saj tam je njih dom. Me pa .še nekaj pri tem za-srbi. Matej 5, 13: "Vi ste sol zemlji. Če pa sol znori, s čim se bo osolila? Za nič več ni, razen da se iztresa ven, in jo ljudje pohodijo." Malo višja eksegeza, če se kdo zanima in razume. "Spoštujemo..ne spoštujemo.." to bi bilo ne pohodi, se pohodi. Ampak izraz "ljudje," to pa niso brezverci Jankovičevega kova; če sol res znori, jo pohodijo malo drugačni ljudje, ker brezverski ljudje teptajo, pohodijo tudi tedaj, kadar brumno zavijajo oči, da — spoštujejo. Satan, "morilec od začetka" je morilec, če se tudi kaže v vlogi rdečega kapucinarja. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' IŠČEMO ŽENSKO srednje starosti za pomoč v kuhinji. Plača po dogovoru. Katero veseli, naj se zglasi v upravi lista. SOBE V NAJEM S pohištvom opremljene sobe se oddajo v najem; s hrano ali brez hrane. Mrs. Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd., Chicago. DR. H M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala Ofi. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena aa in stane samo: Zp^fc ■ W Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,