ISKANJE NOVIH OBLIK V DELEGATSKEM DELOVANJU Ločeni seji zbora združenega deh, in zbora krajevnih dcupnosti 21. aprila sta bfli namenjeni dekgatom za mestno in republi&o skupščino, ki so tako prvič dobfli neposredni delegatski stik in prenesena staliSča iz temeljnfli delegacij v združenem delu in kra-jevnih skupnostih. Ti prvi seji, na katerih sta zbora tvorila kon-ferenco delegatom za mesto in republiko, sta dokaz prizadevanj delegatske &upščine v iskanju oblik, kako bi delegatske odnose vsestransko razvili in poglobili. To je tudi uresničevanje enega od sklepov, ki so jih po temeljiti anaiizi delegatstva v občini sprejeli na januarski seji občinske skupščine. Za oceno tega prvega po&usa wno napros3i predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko Jeiman, ki nam je takole odgovorila: Leto dni bo minilo, ko je bila opravjjena anketa med vodji te-meljnih delegacij, vodji konference delegacij ter posamezniki in dele-gati, da bi ugotovili, kako smo se v naši občini vključili v delegatski si-stem in v nove oblike delovanja skupščinskega sistema kot najvišjega organa oblasti družbenopolitičnega samoupravljanja v okviru pravic in dolznosti družbenopolitične skup-nosti za obdobje od aprfla 1974 do novembra 1975 ter s kakšnimi pro-blemi se srečujemo pri svojem delu, ko uresničujemo svoje delegatske dolžnosti. Poročilo o delovanju de-legatskega sistema je bilo objavljeno v Delegatski tribuni Naše skupnosti v številki 12/75. To poročilo so obravnavali vsi trije zbori občinske skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 17. skupni seji dne 22. ja-nuarja 1976. Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbe-nopolitičnega zboia so sprejeli sklep, da poročilo sprejmejo v pred-loženem besedflu, ki naj bo skupaj z razpravo rned delegati podlaga za razpravo v diužbenopolitičnih orga-nizacijah v občini; te naj skupaj z zaključki, ki so navedeni v potočilu, pripravijo svoje zaključke. Vse sku-paj naj bo osnova za sestavo smernic za bodoče razvijanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Predloge le-teh pa bo obravnavala in sprejela skupščina občine na eni svojfli prihodnjih sej. Izdelana analiza je pokazala vrsto težav, nerešenih vprašanj in problemov, s katerimi se sre-čujejo delegati pri svojem dele-gatsicem delu, zlasti zato, ker o delovanju delegatov nimamo predpisanih n;kih modelov, pa tudi ne posebnih izkušenj. V smeri izboljšaija dela temeljnih delegacij in koiiferenc delegacij ter dela skupin delegatov za skupščino mesta Ljubljane in skupščino SRS je bflo skle-njeno, da je treba delo skupin oživiti, skupine ločiti, kadrov-sko osvežiti in oblikovati nove metode dela, kajti vse to v se-danjem delu delegatov ni zago-tovljalo neposrednih pristnih in resničnih interesov delovnih ljudi in občanov ter njihovega vpliva na posamezne zakonske in druge odločitve, ker mnogo-krat delegati naštetega družbe-nopolitičnega organa niso bili neposredno povezani z dele-gatsko bazo v krajevnih skup-nostih, v organizacijah združe-nega dela aB z družbenopoli-tičnimi organizacijami. Za uresničevanje neposred-nega vpliva na posamezne od-ločitve je predvidena nova obli-ka dela zbora krajevnih skup-nosti in zbora združenega dela, ki naj bi se po posebni metodi vključevala v razpravo in obli-kovanje stališč in predlogov do gradiva in problematike in pri-stojnosti mestne in republiške skupščine in njihovih zboiov. S to novo obliko dela smo začeli 21. aprila 1976, ko sta zbor krajevnih skupnosti in zbor organizacij združenega dela zasedala kot konferenca skupine delegatov za zasedanje skupščine mesta Ljubljane in skupščine SRS Slovenije. Ze prvo zasedanje zbora kra-jevnih skupnosti je prineslo ne-kaj novih spoznanj, ki jih bo tieba sproti dograjevati in od-pravljati pomanjkljivosti za čimboljše oblikovanje stališč in predlogov, ki jih bodo delegati posredovali na zasedanjih skup-ščine mesta in republike. Pozitivne ugotovitve je opa- ziti v tej smeri, da so o giadivu mestne skupščine razpravljali delegati v temeljnih delegacijah in v krajevnih skupnostih ter da so bila oblikovana stališča že na podlagi razprave delegatov — torej ne več na osnovi mnenj posameznikov, pač pa širše de-legatske baze. Ta način dela terja od vodje temeljne dele-gacije bistveno odgovomejšo oiganizacijsko in usmerjevalno povezavo med oigani krajevnih skupnosti in predstavniki druž- benopolitičnfli organizacij v KS (isto velja tudi za temeljne oiga-nizacije združenega dela). Tako delo omogoča tudi odločanje delegacije o opredeljevanju po-sameznih točk dnevnega reda, pri čemer mislim, da gre v po-sameznih področjih na eni stra-ni za informiranje o gradivu, na drugi strani pa za neposredno vključevanje delegatov v pro-blematiko, ki se neposredno do-tika interesov občanov v KS in prek njih tudi širše družbene baze. Tak sistem dela zahteva tudi večjo angažiranost posameznih delegatov, pri čemer se kaže po-treba po delitvi dela znotraj te-meljne delegacije po sposob-nostih in posameznih zmog-ljivostih delegatov do gradiva, ki je poslano za zasedanje občinskega, mestnega ali repu-bliškega zbora. Vse to pa kaže na to, da bo teža dela prenešena na temeljne delegacije, pri čemer je npr. de-legacija KS Moste za prvo naše zasedanje v novi obliki sestan- kovala kar pet ur, zbor KS pa je trajal 4,5 ure. Ta ugotovitev kaže na to, da bo treba seje pregramirati večkrat, gradivo pa objaviti za daljša časovna ob-dobja. Taka oblika dela zahteva tudi od odgovornih za delo-vanje skupščinskega sistema večjo ekspeditivnost, kontrolo nad izvajanjem sklepov in sta-lišč in večjo koordinacijo dela med predsedstvom skupščine in strokovnimi dužbami občine, mesta in republike. Predsedstvo skupščine mora v novem stanju dati večjo pristojnost glede na probleme, oziroma bi lahko na osnovi pravočasno predloženih besedil tudi svetovalo te-meljnim delegacijam, do ka-terega gradiva je potreba za-vzemati posebna stališča. De-legacije pa bodo lahko posre-dovale zapisnike svojlh sej, ki bi jih strokovni delavci še pred za-sedanjem obdelali in na podlagi njih pripravili postopek za kon-taktiranje med delegacijami in za končna besedila sklepov. S tem bi bistveno skrajšali delo zboia, kai naj bo naša pnra na-loga. Nazadnje bi povedala tudi, da je za novi sistem dela zborov treba omogočiti tehnično opremljenost in večjo ekspedi-tivnost strokovnih delavcev gle-de vodenja zapisnikov za pri-pravo tekstov, stališč in pied-logov, ki jih bodo delegati po-sredovali na zasedanjih. Menim, da je nova oblika dela nov korak k izboljšanju dela delegatov. Potrebno je to obliko dopolnjevati in sproti odpravljati težave, ki jfli sre-čujemo pri delu. Ko pa bomo uspeli vključiti delovanje skupščin SIS v delo-vanje skupščinskega sistema družbenopolitične skupnosti, se bodo med delegacijami poka-zale nove naloge, predvsem pa skupno delo ob posameznih problemfli. To bo terjalo večjo aktivnost raznih komisij in od-borov v KS na teh področjih.