Izhaja vsaki čet. tek
ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskam * v Gorici, ulica Vet-turini 51. 9.
m
-MMm
M
/V Mg® r 7-7 * fgrin
t&varo.clom'
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. IH. Posamezne številke se prodajajo v tubakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. Id I o 8 vin.
Oglasi In poslanice se računijo po petlt vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xviii. letnik.
V	Gorici, 20. januvarja 1910.
3. številka.
Podraženje živil.
Živila so se zadnja leta za mnogo podražila tako, da vse tarna, da ne more izhajati. Delavec toži, da ima premajhno plačo, pičel zaslužek, živila draga, na-jemščina visoka. Hišni posestnik toži, da mu hiša nič ne nese, niti 2%, da mu vse požrejo davki, naklade, poprave itd. Obrtnik toži, da je zaslužek pičel, konkurenca velika, delavci zahtevajo vedno večje plače. Uradnik toži, da država plačuje malo, živeti treba po človeško, enako se mora po stanovsko oblačiti. Kmet toži, da je obleka draga, obuvalo drago, svojih pridelkov ne more spraviti v denar, gaziti mora v dolgove, davki veliki itd. brez konca in kraja.
Danes sev resnici ne cedita med in mleko po svetu. Vse se bori za življen-ski obstanek. Kdo pa bogati I Veliki trgovski trusti (trust je zveza več bogatih tovarnarjev skupaj, ki se med seboj dogovore, da ne smejo po nižji ceni prodajati svojega blaga, kakor sklenejo med seboj), Ti pijejo ljudstvu kri. Največ takih pijavk je židovskega pokole-nja. Ti vprizarjajo ljudsko bedo, gorje, ljudsko propast. Proti tem izsesoval-cem ljudstva pa je nemogoče nastopiti, ker, bogati kakor Rotšild, imajo toliko denarja, da bi koj ugonobili konkurenta, ki bi se jim postavil po robu.
Kaj torej storiti! Države bi morale skrbet!, da bi se ti trusti razbili. Tak zakon bi morale skleniti, ki bi onemogočil odiranje ljudstva po teh brezsrčnih pijavkah, ki sedijo na milijonih, med tem ko množice ljudstva stradajo. To je tako brezmejno zlo, ki dviga vedno više cene živilom.
Socialni demokratje se večkrat zaderejo v kmete, češ, da oni držijo vi-
soko cene kmečkim pridelkom, kar ni res. Saj kmet večkrat še prodati ne more po nobeni ceni svojih pridelkov. Poglejmo le na letošnji pridelek vina, katerega se ne more prodati po nobeni ceni. Pa lanski krompir? Da je mleko drago prihaja od tega, ker so otrobi neznansko dragi. In kdo je temu kriv! Mlinski trusti! Pomislite: po 17 K kvinta! so otrobi. Pred leti 'So bile po 7 K. Enako s svinjino. Kaj pa z moko! Enako! Vse dražje I
V	naslednjem naj nam bo dovoljeno, da primerjamo cene raznim živilom iz 1. 1905 in 1909, iz katere primere je razvidno, kako so cene v teku 4 let poskočile.
I. 1905 1. 1909 krone
Maslo surovo . . .	klg.	2-£0	3 20
„ kuhano . . .	tt	3-20	340
„ umetno . . .	n	1-80	1-92
Moka bela št. 0. .	tt	—-40	-•48
„ boljša . . .	tt	—-44	-•52
„ sirkova . . .	tt	—•28	-•32
„ ostra ....		—•28	-•32
Sir pannežan . . .	• tt	3'20	4 —
Svinjina sveža . .	tt	1 '68	2’—
„ okajena .	tt	1-72	212
Olje za zabelo . . .	liter	-•64	112
„ istrsko in Dalm,	tt	—•80	1-40
Kruh		klg.	—•32	—■48
testenine neapeljske	n	—•64	-•76
„ obče . . .	tt	-•56	—■64
„ za juho .	tt	—•64	-•76
Riž Karolina . . .	n	-•('0	—■68
„ Oštilija ...	tt	-•52	-•56
„ bo'onijski . . .	it	•48	—•52
Milo Kandija . . .	tt	1-20	1-40
„ zeleno, obče .	ti	—■64	-•72
„ rmeno ....	ti	—•40	—•52
Svinjska zabela . .	tt	1-60	212
Sladkor centrifugalen . „	'74	—'84
„	v	kvadratih	.	„	—'76	—'86
„ trd......................  —'76	—'88
„	v	prahu . .	.	„	—'76	—'84
Iz tega je razvidno, da so se na splošno vsa potrebnejša živila znatno podražila.
Pa tudi meso se je hudo podražilo, kakor kažejo naslednja števila in sicer I. 1905 1909 I. 190.5 1909 Sprednji del Zadnji del Volovsko klg. K 104 128	1-28 168
Teletina	„ „	120	1-60	160	2'40
Ovčje	„ „ —'80	1-28	104	r80
Teh visokih mesnih cen niso krivi kmetje, marveč veliki mlini, ki prodajajo otrobi drago, draga poljska umetna gnojila, dragi poljski delavci, drago obdelovanje zemljišč. Poljski delavci so btli pred leti zadovoljni z eno krono na dan in s hrano. Danes zahtevajo 3 K, liter vina, dobro hrano štirikrat na dan ic '.u-urno delo.
Pojdimo dalje!
Par čevljev iz.teletine je stalo I. 1905 do 12 K, danes stanejo od 14—18 K, enako čevlji iz ovnove’ kože so stali I. 1905 7, danes stanejo 12 K, iz tako-zvane vakete je stalo par čevljev I. 1905 12 K, danes stanejo 16 K, iz žoronela I. 1905 9 K, danes 13 K.
Torej vse dražje!
Kaj pa obleka! Obleke napravljene so dražje od I. 1905 do danes za 207,. Sukno je dražje za 20—25%, klobuki za 25°jo itd.
Kam pridemo, ako bo šlo tako dalje, kakor v zadnjih štirih letih. Pred leti je več izdala desetica — kot sedaj krona. Vse tarna o veliki draginji.
Države- bi se morale združiti in razbiti uže omenjene truste. Ako hočejo
svoje ljudstvo obvarovati pred propadom pred nemiri, revolucijami in punti. Pred očmi naj imajo milijone trpeče množice, ne pa maloštevilne milijardarje, ki plešejo na milijonih, s katerimi komandirajo ves svet in se iz njega norčujejo ! Kmet delavec pa trpi, stradaj, delaj kot živina za skorjico kruha!
Deželni zbor.
Sedma se,
V	petek je bila sedma seja go. deželnega zbora.
Po prečitanju došlih vlog, večinoma prošnje za podpore, se je prešlo k dnevnemu redu.
Dovolilo se je izvanredni nadaljni prispevek 6000 K za protimalarično akcijo; nadalje 500 K za popravo ceste od l.ogaršč do Ponikovske ceste; 1000 K podpore za zgrajeni občinski vodovod v Plužnah; 1000 K za zgradbo ceste Ponikve-Trušno-Bača.
Odobrili so se izplačani zneski: 1000 K obnovljenega prispevka, dovoljenega občini Biljana za zgradbo ceste Biljana-Križ; 1500 K za zgradbo vodovoda pri Jevščekili; 500 K za brambna dela ob Auši; 500 K podpore dijaku Venceslavu Smrekar za obisk tehnika Strelitz v Alecklenburgu.
Razni drugi predlogi so se odstopili odsekom.
Tako se je na primer izročil finančnemu odseku predlog o premembi lovskega zakona, tičoč se povišanja lovske takse od 6 na 9 kron na leto.
Posl. Aleizlik (laška ljudska stranka) je predlagal, naj se cel lovski zakon izpremeni.
Naš ABC.
Priredil A. P.
Uvod.
Abel je bil pastir in je ovce pasel. Tudi mi smo pastirji — vsak v svojem stanu: duhovniki pasejo svoje vernike, učitelji svoje učence, stariši svoje o-troke... Vsi pa gotovo pasemo — svoje misli. Te misli pa lahko krenejo na napačno stezo, zaidejo v „tuje polje"; zato treba nanje paziti, kakor skrben pastir na svojo čredo. A pasti ne zna vsak, se je treba učiti, kakor za vsako drugo deli: tudi mi sli j svojih ne zna vsakuo pasti, voditi, urejati, gojiti; tudi tega se treba učiti I Zato hočemo mi v tem oziru začeti in se učiti, kakor se šolarčki učč ABC — misli učenih in6ž hočemo študirati, da bodo tudi naše misli na dobri paši...
A.
Adam. — Družba onih ljudij, ki si štejejo v čast, da so enaki živalim, taka družba se mora poživiniti in naglimi
koraki hiteti v največjo bedo. — Ne moremo drugače, nego da takim zaničevalcem človekove časti zabrusimo (zakličemo) v obraz grozne besede vrlega angleškega pesnika Young-a: ..Zaničevan b„di človek, ki hoče biti žival in zasramuje svoj rod ter svojega Boga preklinja; grdi zasramovalec, kateremu se ne moremo pomilovalno smejati; zaničevalec... ki misli, daje duhovito biti norec". — Ako človek s telesom res pogine, ako je, sličen živali, le stroj, kje je potem dolžnost in odgovornost človekova ? Če je tako, potem bi človek na svetu storil zares najbolje, da se odzove pozivu požeruha v stari zavezi: ..Jejmo in uživajmo življenje; saj jutre umrjemo". — To je nauk, ki ga more odobravati le družba, zakopana že zdavna v uživanje in na-sladnost; kajti le v takem človeku so živinski nagoni oproščeni vseh spon in vsaka strast je brez brzda.
J. H e i 1 g e r s • pngt.-; v čiov. življenje, Izd. II. st. 44.
Ateizem. Ateizem (brezboštvo) ljudske množice ni le preprosto teoretično prepričanje, ampak... neposredna moč uničevanja; ateizem množice (mase) je isto, kar množica (ljudje) brez vesti.
Dr. pl. H e r 11 i n g: nem. drž. zbor, 31. marca 1886.
No, človek si lahko domišljuje, da si sam stvari Boga ali ga tudi odpravi. Toda naj enkrat poskusi, prav tako si stvariti družine, narode in države: in izkaže se, kako ljudstva in vlade sramotno ginejo. Človek je skozi in skozi kristijan, in le krščanstvo ga vsestransko osrečuje in zadovoljuje; in tudi če človek krščanstvo zametuje in proklinja, prav ta n egova razburjenost in njegov vedni boj dokazuje, da brez krščanstva ne more živeti. ..Naj le napreduje duševna omika — rekel je Goethe — naj se čim bolj razvija ter čim globlje prodira naravoslovna veda in naj se razširja obzorje človeškega duha čim dalje: nikoli se ne dvigne nad vzvišenost in
nravno omiko (kulturo) krščanstva, kakor se isto blišči in sveti v Evangeliju".
Dr. Er. 11 e 11 i n g e r: Apologija, zv. 111., str. 69.
Avtoriteta. — V srednjem veku so monarhije dobile premoč, iri samo-držtvo (carstvo) je postalo zlasti vsled (protestantske) reformacije skoro edin način vladanja v Evropi. Tedaj pa so tožili cerkev, da goji preku-cijska načela v sebi; in začeli so jo kot sovražnico vlade — kot državno nevarnost — sumničiti, ker ni oboža-vala malika »vsemogočne države", ker je čuvala pravice osebne prostosti, ker ni hotela (cerkev) izdajati vesti in prostosti ž njo. — Pa je prišla revolucija (prekucija) in je strla prestole in pregnala kralje: in zopet je bilacer-k e v, da so jo dolžili, da je zaveznica samodržtva, sovražnica prostosti, in da je podla prilizovalka knežje moči, ker ni IV. zapovedi »Spoštuj očeta in mater" teptala z nogami, ker (ce.kev) ni hotela, da bi vraga izganjali
Nato je posl. Pon izjavil, da uiti je ta predlog simpatičen, a da si 011 pridrži pravico, predlagati še tekom tega zasedanja nov zakonski načrt lovskega zakona, ki bi se potem izročil pravnemu odseku v pretresovanje.
Sprejela se je nujnost predloga glede ustanovljenja od vlade že obljubljene osrednje mehanične delavnice državnih železnic.
Sprejela se je tudi nujnost prošnje občine Ročinj za podporo za poškodovanja po uimah. Ravnotako se je sprejela prošnja raznih kraških občin za popravo ceste iz Renč na Kras.
Cestnemu odboru v Jržiču sta se dovolili dve podpori v skupnem znesku 1800 K za popravo nekih cest.
Nato je bila seja zaključena.
Osma seja.
V	torek je bila osma seja sedanjega zasedanja našega deželnega zbora.
Po prečitanju došlih vlog sta bila naznanjena dva predloga in sicer predlog posl. dr. Meizlika glede zgradbe mosta pri Vilesse in predlog dr. F a i-duttija glede tolmačenja § 16. deželnega volilnega reda, zadevajoč volilno pravico v veleposestvu.
Naznanjena je bila tudi interpelacija dr. Bugatta na visoko vlado glede podpore k stroškom občine Terco za zatiranje kužnih boleznij. Predloga prideta v današnji seji na dnevni red, interpelacija pa se je prečitala koncem seje.
Nato se je prešlo k dnevnemu
redu.
Zakonski načrt o uvedbi stavbenega reda se je odstopil tehnično-go-spodarskemu in pravnemu odseku.
Dovolila se je vnovič podpora 2800 K občini Kožbana za zgradbo vodovoda.
Prošnja za primerno podporo iz deželnega zaloga za zgradbo vodnjaka v Gunjačah se je izročila peticijskemu odseku.
Nalagalo se je deželnemu odboru, naj nadaljuje proučevanja glede ustanovitve deželne zavarovalnice proti požaru.
Predlog naj se nalaga deželnemu odboru, naj preskrbi vladno koncesijo za izdelovanje podrobnih načrtov za železnico Gorico-červinjan in glede železnic Sv. Lucija-Tolmin-Kobarid in Sv. Lucija-kranjska meja pa naj se pospeši revizija trase ter naj se dovoli 23.000 kron iz deželnih sredstev kot prispevek za izdelovanje načrtov, se je izročil železniškemu odseku.
Istotako se je izročil železniškemu odseku predlog glede podaljšanja železnice Červinjan-Belvedere do Gradeža
z vragom — knežjo samopašnost s pobalinskimi izgredi. — Očiten je vzrok za to: Cerkev namreč nasprotuje napačnemu konservatizmu. ki hoče obdržati stare oblike radi njihove starosti in ne pripusti nikake preosnove; a ona zavrača tudi napačni napredek, ki zanika božje vodstvo v preteklosti in le od sedanjega časa pričakuje rešitve —
—	oboje cerkev ostranja kot enostran karstvo in nasprotujoče božji previdnosti., Cerkev namreč uči. da spoštujmo preteklost; toda ona ne udušuje v kali preosnove za bodočnost: Cerkev zagovarja avtoriteto (oblast), a ne mori prostosti. Ona čuva pravice kraljev, a prav tako pravice narodov. In obojestransko brani, ko tem in onim oznanja svete dolžnosti, v katerih najde vsako pravo in vsaka moč svoje meje in mern. Cerkev daje cesarju, kar je cesarjevega; ljudstvu pa, kar je ljudskega; in prav tako Bogu, k a r j e božjega.
Dr. Fr. Mettinger; Apologija, zv. V. str. 426.
(Dalje prihodnjič).
ter glede zgradbe železnice Ronke-Porto Rosega Pancan.
Zakonski načrt, vsled katerega naj bi sc uvrstila cesta od šempetersko dornberške ceste do Ozeljana in od Sv. Lucije do šempaške šole med skladovne, se je sprejel v vseh čitanjih.
Pravnemu odseku se je odstopila prošnja občine Divača za odcepitev od nakelske županije.
Zakonski načrt o ohranitvi nama-
Ladislav l.ukacs finančni minister, Ka rol Hieronymi trgovinski minister, dr. Fran Szekely pravosodni minister, grof Bela Szerenyi minister za poljedelstvo, generalni major J1azay minister honve dov. Alinisterski predsednik grofKhuen Hedervary prevzame začasno minister stvo za llrvafsHo, pravosodni minister pa začasno ministerstvo h uk in bo gočastje.
Novi ministri sq cjpspeli sipoči	na
kajnih naprav na tržišftern polju je	bi|	I	Dunaj in so bili danes ob 11. uri	ot
v vseli treh čjtanjih vsprejet.	I	cesaria zaoriseženi.
Ravno tako so se vspreje|j prora-
čuni za leta 1908, J909 ip 1910 raznjh od dežele upravjjenih zalogov, zavodov in ustanov.
1 Vsprejel se je zakonski načrt, vsled katerega se uvrstijo sledeče ceste: Pliskovicr-Veliki Dol-Brje do ceste proti Nabrežini; in krajšenica med cestama Štanjel-Kobdilj in Stanjel-Hruševica, med okrajne ceste.
Naložilo se je deželnemu odboru naj upliva z vsemi sredstvi na vlado, da ista pospeši podaljšanje ceste Vrhov-Ije-Kobalarji do znamenja Sv. Jakoba in zgradbo ceste Srednje proti Volčam.
Županstvu Štanjel se je-dovolil vnovič znesek 2000 K v podporo za brambne naprave ob Branici pri Lisjakih.
Dovolilo se je obnovna podpora za zgradbo ceste v Podgradu pri Divači.
Alnogo drugih prošenj se je odstopilo deželnemu odboru, naj isti uvede natančne poizvedbe ter naj o svojem času poroča deželnemu zboru.
Po končanem dnevnem redu je prečital posl. dr. B u g a 11 o svojo in terpelacijo na vlado, v kateri jo vpraša, ali sploh misli podeliti prispevek k stroškom katere je imela občina Terco I. 1908 pri zatiranju škarlatice in zakaj se do sedaj že v istem letu vloženi prošnji ni sploh niti odgovorilo.
Nato je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za danes ob 4. uri pop.	.
cesarja zapriseženi
Listi poročajo, da po g|avno (očko programa kat>ine(a tvorija yo|j|na re-fortiia na širji podlagi splošne volilpe pravice. Nadalje namerava fShuen-Ile dervary prepspovati tuiji upravo.
Avstrijski državni dojgovl prekoračili
i župniku J.
(Ob priliki 25-letnice maš. posvečenja.)
Ljubezni svečenik, poklica srebrni god praznuješ svoj.
On, ki življenje in Resnica,
Tvoj Bog, praznuje ga s Teboj.
Te kaj utrudila je hoja in težkf, apostolski križ?
Li manj gori zdaj duša Tvoja za nalog svet, i<i zanj živiš ?
Veselje delavca, očesa, ponos junakov govore; s Teboj se ’ 'sele nebeSa in Tvoj triumf slave, slave...
Kar v knjigo pisal si življenja, učeč, bodreč, trpeč in mroč, kar solz izbrisal, zmil trpljenja iz duš razboljenih, zdaj zroč,
poklica čutiš slast vsaktero in v sladki grozi Ga slaviš:
Daj rok, daj mi moči stotero in veščim ramam, težji križ H...
Dr. I Pregelj.
Politični pregled.
Novo ogrsko ministerstvo
Včeraj dopoludne je cesar vsprejel novega ogrskega ministerskega predsednika. grofa Khuen-Hedervary-ja, v avdijenci. Grof Khuen Hedervarv je predložil cesarju listo novih ogrskih ministrov, katero je cesar potrdil.
Novo ogrsko ministerstvo je takole sestavljeno: Grof Khuen-Hedervary ministerski predsednik, istočasno mu je poverjeno vodstvo ministerstva za notranje stvari m ministerstva a latere,
Komisija za nadzorovanje državnih dolgov poroča, da so avstrijski državni dolgovi koncem prve polovice lanskega leta dosegli deseto milijardo in znašajo 10 milijard 337,900.000 kron.
Zbiranje ruskih čet na avstrijski meji
Gališki listi poročajo, da zbira Rusija na ruski-gališki meji vojaške čete. Ista poročila trdijo, da je največ ruskih vojaških čet osredotočenih nasproti trdnjavam Pfemvsl Jaroslav.
Finska priklopljena Rusiji.
Car je potrdil sklep ministerskega sveta, po katerem se spoji Finska z Rusijo.
27. XII. 1909.
Počil zadnji je kanon, burski striček: toni, toin, tom.
Četa ’z zbornice beži, pet petero se svitlil
Klančič, župan in uskok, prvi vbere hitri skok,
Franko, pogorelec, znan dirja besno ven na plan.
Rutar i za njim capljd, kar gostč se mu še d d, kolne klapo, ki s seboj gnala zvito ga je v boj.
Žalosten, grozdn pogled!
Gregorin tam kliče bled:
»Gtfspoda, se odpovem, sam ostati tu ne smem"!
»Drejc ukazal je tako.
Kaj volilci poreko, to je meni malo mar,
Gabršček je naš glavar"!
Kdo pa zadnji brez glavč Vije kviško tam rokč?
Vbegli kralj je in maršal.
Drejc premagan general!
Oj Slovenija, žaluj!
Bitko' žalno objokuj!
Padel Drejo je b o t e g a r, z blagom mešanim krošnjar!
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišč e“:
P. n. gg.: Ivan Kolaučič, župnik v Solkanu na račun ustanovnine drugi obrok 50 K, p. n. odbor .Goriške zveze- kot odškodnino za trud in stroške, ki jih je imel predsednik dr. A Pavlica pri »Goriški zvez “ 200 K, Antonija Hrovatin v Gorici 2 K, Jos. Pavlin v Dol. Vrtojbi 1 K, Ivan Andlovec, trgovec v Gorici 10 K. Frančišek Hvalič v Gorfci 1 K, Kragelj Valentin, župnik 5 K, Katarina Sovdat fersko 2 K, Anton Zucchiati, župan v Medani 5 K; v nabiralnikih: v gostilni Ivana Gleščič 2 K 60 v, v gostilni Josipa Gorjanc 1 K 25 v, v gostilni Alojzija Colja 90 v, Ivan Černič na Vrhu 40, Josip Omers, župnik 10 K,
Teodor Hribar, trgovec 50 v, Frančiška Čebron na Vrhu 10 v.
Občina Bilje vsled starašinstve-nega sklepa potom p. n. nadučitelja Josipa Urbančič 20 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja
Franca Jožefa I.l
Za „A I oj z i j e v išč e“ je došlo: P. n. gg.: Ivan Sever, sodček vina, cerkveni pevci na Libušnjem 4 K 40 v, preč. gg.: Karol Čigon, vikar 26 K, Vincencij Jomagnin, kurat v p. 10 K, (vijn Marinič, župnik 20 K, Ivan Leban, kUrat 35 K, p. n. g. Teodor Hribar, trgovec 50 v.
Za »Š o) s k i Do m" je došlo: Veleč, g Kragelj Valentin, župnik 10 K.
Za »Obmejne Slovence': Veleč. g. Kragelj Valentin, župnik
10 K.
Domače in razne vesti.
Odborova seja »Zveze slovenskih kolonov" bo v nedeljo dne 23. t. m. ob poldrugi pop. v prostorih »Slov. katol. delavskega društva" v Gorici v Seme-niški ulici št. 16.
Imenovanja. — Veleč. g. dr. Andrej 5a v I i c a je imenovan definitivnim procesorjem bibličnih ved starega zakona v centralnem semenišču v Gorici. Veleč, g. dr. Jožef Srebernič je imenovan definitivnim profesorjem cerkvene zgodovine istotam.
Imenovanje. — Inženir gosp. Miroslav Nčmec, c. kr. stavbeni praktikant pri namestništvu v Trstu, je imenovan stavbenim pristavom istotam.
Protestantski zgodovinar — ka-oličan. — Protestantski zgodovinar in vseučiliški profesor dr. pl. Ruville, ki pred nekaj časa prestopil v katoliško cerkev, je izdal knjigo »Nazaj k Sveti Cerkvi", ki je vzbudila povsod velikansko zanimanje in ki je doživela v desetih dneh 15 izdaj.
Liberalci ne morejo preboleti de-ovanja deželnega zbora. Gabršček je od same jeze obolel tako, da ni mogel iti v nedeljo obdržavat shod v Sežano.
V	agrarno-liberalno Kojsko so šli v nedeljo cedit sline liberalni inteligenti. Pravijo, da je bil shod zelo „mičkan“, Kam so šli še! Na Bukovo pri Cerknem. Že ni zadostoval prednedeljski shod v Cerknem za Cerkljansko. Pravijo, da je bilo na tem shodu 60 oseb z ženskami in otroci vred. V »Soči" pa so pisali, da je bilo na tem shodu par sto oseb. Ni nič Čudnega, ako se pomisli, da nosi dr. Podgornik očala in vidi vse „doplih“ Pa tudi v Ročinju so bili v nedeljo, vsaj tako je napovedala »Soča". Reveži, mlatijo prazno slamo. Do polovice februvarja bodo lazili po deželi. Takrat se najbrže zaprejo vrata deželnega zbora. Namesto da bi zastopali v njem ljudske koristi, so zbežali iz njega, ker jim to delo smrdi.
Slovensko moško učiteljišče neznansko bode v oči A. Gabrščeka, ker se je naselilo v »S. Gregorčičevem Domu", katero poslopje je sezidal dr. Gregorčič s pomočjo rodoljubov. Da bi svojo jezo nekoliko ohladil pa se vsako toliko pobaha, da je on z liberalci pripomogel, da se je moško učiteljišče premestilo iz Kopra v Gorico. Jako neradi se spuščamo v tako nečastno polemiko in da bi prciskavali, kdo ima največjo zaslugo, da se je moško učiteljišče premestilo iz Kopra v Gorico. A ker v to ponovno izzvani, smo siljeni povedati resnico. V sobotni »Soči" piše A. Gabršček doslovno:
»Ko se je šlo za premestitev učiteljišča iz Kopra v Gorico, je (dr. Gre-(Dalje v prilogL)
Priloga »Primorskemu ž.islu“ št. 3. z dne 20. januvarja 1910.
gorčič) najprej vso reč zapackal, ker se je dal hvaliti v „Gorid", a iani ga ni bilo nikjer, ko so Lahi divjali."
Na tem mestu bedi povedano, da, ako bi dr. Gregorčič zadeve o premestitvi moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico tako ne »zapackal", bi še danes istega ne imeli. Dr. Gregorčič je uže tistikrat »zapackal" zadevo o premestitvi moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico, ko je »Soča" pisala, da se v »S. Gregorčičevem Domu" v 1. nadstropju nastani dr. Gregorčič z vsem klerikalnim štabom. Gremo še dalje in v stanu smo povedati na polna usta da je dr. Gregorčič »zapackal" zadevo o premestitvi učiteljišča uže takrat, ko je polagal temelj »S. Gregorčičevemu Domu". Uže takrat je bila zapečatena usoda o slovenskem učiteljišču. Mar mislijo puhloglavci okoli »Soče", da bi dr. Gregorčič zidal kar tje vendan pa lačo, kakoršna je »S. Gregorčičev Dom", kakor so delali liberalci z »narodnimi pirhi", ki od znotraj smrdijo do neba (Gabrščekov izraz), ki le Še tanjka lupina pokriva gnjilobo, ki dan na dan bul^ne na svetlo? — Ko so liberalci videli, da je mož tihega dela to dosegel in so zraven tega dobro vedeli, zakaj zida dr. Gregorčič šolsko poslopje, jim črna duša ni dala miru. Kaj so naredili 1 Ko so Lahi izvedeli, da se učiteljišče res premesti iz Kopra v Gorico in so protestirali na raznih shodih, ki so pa izdali toliko kot udarec s palico po vodi, so slovenski liberalci sklicali protestni shod v »Trgovski Dom" ter tam jeli hujskati slovensko ljudstvo! In posledica temu, kaj je bilal Da se je jela vlada pomišljati, bi li svojo dano besedo držala ali ne. Videla je, da se ljudstvo hujska in draži in bala se je vednih nemirov. To je bil vspeh tega protestnega shoda, ki bi nam kmalu odnesel slovensko učiteljišče. Le resnemu nastopu naših državnih poslancev se je zahvaliti, da ni ta liberalni protestni shod vso zadevo v resnici zapackal na veliko škodo goriškega slovenstva.
Sedaj pa pridejo ti mameluki s trditvijo, da so oni z svojim protestnim shodom izsilili od vlade, da je premestila učiteljiče iz Kopra v Gorico in pravijo, da ko so Lahi lani divjali ga (dr. Gregorčiča) nikjer ni bilo!'— Oni so v resnici hoteli zapackati celo zadevo, ker so dobro veJeli, da dr. Gregorčič zida »S. Gregorčičev Dom" za učiteljišče. Saj je govorilo o tem vse mesto in cela dežela. Saj tudi goriški Lahi so to vedeli ter so uže pri zidanju nagajali tako, da se je moralo delo za šest tednov ustaviti.
Ako bi dr. Gregorčiča ne bilo, bi bilo še danes slovensko moško učiteljišče v Kopru.
To je resnica I Oj črna zavist, kako človeka oslepiš. A resnica ostane le resnica! Ni namen temu pojasnilu, da bi koga hvalili. Pribiti smo le hoteli liberalno lažnjivost, ker smo bili v to ponovno izzvani.
Svarilo pred izseljevanjem v Brazilijo. — Od uradne strani nam jedošla informacija, glasom.kafere vzlic vsem svarilom izseljevanje v Brazilijo od 1. 1908 vedno narašča. Zato se vnovič svari naše ljudstvo pred izseljevanjem v brazilijan-ske države, ker se dajajo ljudje zavajati od brezvestnih agentov. Le redki so izseljenci, ki dobivajo zadostnega zaslužka in mnogo teh izseljeniških rodbin zapada n<«jveči hoHi. |<er se je g0. spodarska ,ri/.a nasiavsa leta 1908, še poojstrila. Državne oblasti so obnemogle vspričo velikega navala izseljencev. V nekaterili kolonijah je položaj izseljencev naravnost obupen. — V nekaterih kolonijah je podnebje skrajno zdravju škodljivo, v nekaterih so hčere kolonistov izpostavljene največim nevarnostim v nravnostnem pogledu. V državi Minas Gereas n. pr. so razmere take, da so v minolem letu tja došli avstrijski izse-
ljenci kar ostavili vse svoje imetje in so bili veseli, da so sploh mogli zapustiti naselbino. Malo bolje je v družili državah. Na gradbi železnic se z izseljenci jako grdo postopa, oskrba je zelo pomanjkljiva.
Na podlagi vseh teh dejstev se svari od uradne strani pred izseljevanjem v Brazilijo ob sedanjih tamošnjih razmerah.
Knjiga »Veliki punt" je pošlo Ljudstvo je z veseljem čitalo to zgodovinsko povest. Pripravlja se drugi, nekaj popravljeni natis, po katerem bo brez dvojbe naše ljudstvo z veseljem poseglo. Naročila sprejema uže sedaj »Narodna Tiskarna" v Gorici.
Državne podpore za živinorejo. Pet milijonov kron se ima porabiti na leto za povzdigo naše živinoreje. Kakor pišejo, se bo teh pet milijonov razdelilo na posamezne dežele po številu glav goveje živine, ki se redijo v posameznih kronovinah. Po tej razdelitvi odpade na Kranjsko 133.000 K, na druge dežele pa, in sicer na Štajersko 378.000 K, na Koroško 138.000 K, na Goriško in Gradiščansko 40.000 K, na Istro 31.000 K, na Trst z okoiico 2500 K, na Dalmacijo
57.000 K, na Tirolsko 223.000 K, na Nižje-Avstrijsko 319.000 K, Gor.-Avstrij sko 309.000 K, na Češko 1,187.000 K, na Moravsko 415.000 in na Galicijo
1.429.000 K. Želeti bi bilo, da bi se pri tej razdelitvi oziralo tudi na to, koliko se je že dosedaj storilo v eni in drugi deželi za živinorejo in na kaki stopinji napredka se nahaja.
O nečuvenih krivicah in nasllstvlh,
ki se gode dan na dan Slovencem na Koroškem, nam poroča vsaka številka naših listov. Krivice na šolskem polju in v javnem življenju. Ako pojde tako naprej, mora biti v kratkem konec koroških S l'o v„e n c e v; za temi pa je namenjena ista usoda tudi drugim,—
Toda to ne sme bitil Rešiti, ohraniti se moramo vsi! Pomagati pa si moramo v prvi vrsti sami! Mogoče pa bode to le, ako prav spoznamo svoj nevaren položaj, dobro premotrimo glavna sredstva, s katerimi se zagotovimo svoje življen-ske pogoje kot narod in ako nas navdaja dobra volja in trajno navdušenje, da se z vsemi močmi poprimemo dela ter tudi vstrajamol
Vse to nam nudi majhna brošu-
rica:
»Slovenskemu narodul
Spoznavaj se sam!" katera se dobiva po 30 vin. izvod v »Katoliški Bukvami". Z ozirom na važnost in plemenitost namena ter z ozirom na vestno sestavljeno gradivo — (šolstvo, veljava slovenščine v javnem življenju) — je potrebno, da se z brošurico do dobra seznani vsak Sloven ecl
Avstrijski Lloyd je dovolil čla nom avstrijskih deželnih zvez za pro met tujcev, med temi tudi članom go-riške deželne zveze 20% znižanje voz nih cen L in II. razreda na vseh svojih dalmatinskih progah in na progi Trst-Benetke. Znižane vozne cene dosežejo člani deželnih zvez za tujski promet, ako se iskažejo pri blagajni v Trstu ali pa pri Lloyd-ovih angenturah z društveno izkaznico.
Sajenje tobaka na Štajerskem. —
Finančno ministerstvo je dovolilo, da se sme v kmetijskih šolah v Grottenhofu in Mariboru saditi tobak za poskušnjo. Ako se poskusi obnesejo, bo dovoljeno tudi na Štajerskem saditi tobak.
Novo cerkev oo. jezuitov v Trstu blagoslovijo v soboto. Cesarja bo pri tei slovesnosti zastopala nadvojvodinja Marija Valerija.
Strokovni tečaj za Izobrazbo učiteljev za risanje na obrtnih nadaljevalnih šolah. Prvi del tega tečaja se bode vršil od
15. aprila do 15. julija t, 1. na c. kr. umetno-obrfni strokovni šoli v Ljubljani. Prošnje za vsprejem je vložiti najkasneje do 15. februarja t. 1. neposredno pri ravnateljstvu imenovane šole. Vsak izven Ljubljane zaposleni udeležnik dobi od min. za javna dela podporo 180 kron. Šolskim odborom je glasom razpisa istega ministerstva dovoljeno podeljevati udeležnikom posebne podpore iz šolske dotacije.
Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani.
Velika tatvina na škodo tvrdke Steiner v Trstu. V noči od 1. na 2. t. m. so se vtihotapili tatovi v manifak-turno zalogo tvrdke Steiner ter odnesli dva kožuha visoke vrednosti.
Po natančnem pregledu blaga v zalogi se je konštatiralo, da je tvrdka oškodovana za 15.000 K. Doznalo seje, da so tatvine trajale več časa na sledeči način: Komija v prodajalni, Gulin in Jelussich, sta si dajala prinesti od dotičnih uslužbencev iz zaloge cele obleke, kožuhe itd., češ, na poskušnjo za odjemalce. Potem pa sta blago prodajala potom nekaterih posredovalcev.
V knjigo za »vročitve" pa se je zapisovalo zraven imena namišljenega odjemalca šifro „R." t. j. »restituito" (vrnjeno).
Gulin je še o pravem času izginil. Jelussich-a in posredovalce pa so aretirali.
Tat kožuhov, najivnost komija.
V torek je prišel v prodajalnico »Au bon marchč" v Trstu nekdo, ki je rekel, da bi rad kupil kožuh za svojega prijatelja. Izbral si je izmed kožuhov tri, katere je hotel pokazati svojemu pri jatelju ter naprosil, naj se pošlje ž njim enega komija, kar se je dovolilo. Ko prideta pa v eno ozko ulico, je kupec prosil komija, naj mu izroči kožuhe ter naj počaka. Kupec je na to stopi! v hišo ter . . . skozi druga vrata izstopil v drugo ulico. Komij je čakal in čakal . . . Konečno je razumel, da je bil osleparjen. Ves prepaden je povedal v pro-dajalnici celo stvar.
Tobačna režija. — Avstrijska to bačna režija je največje podjetje v A\-striji, ki ima 30 tovarn in 7 velikih skladišč, nad 1100 uradnikov in slug in 40.000 delavcev in delavk. Na leto se izdela poldrugo milijardo smodk, šest milijard svaljčic in dva in pol milijona meterskih stotov tobaka za kaditi. Na leto prejme 270 milijonov kron, med temi 5 milijonov za izvoz. V deželah kjer raste tobak (v Dafmaciji, južni Ti' rolski, Galiciji in Bukovini) je več kot 60 tisoč oseb, ki goje tobak in ki zaslužijo ob žetvi okoli 6 milijonov K. Založnikov je 1000 in tobačnih trafik 70.000. To je seveda velikanski orga nizem.
Listnica uredništva. — Gospodom dopisnikom: Zaradi pomanjkanja prostora — prihodnjič.
Mestne novice.
Mestni policaj — obsojen. Naši čitatelji se še spominjajo, da so goriški Lahi uprizorili na večer 21. septembra demonstracijo po mestu Gorica po protestnem shodu v gledališču proti premestitvi slovenskega moškega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Med demonstranti se je posebno odlikoval mestni policaj Ivan Medvešček (seveda Italijan od pete do glave). Vpil je »Abbasso i zbirri sporchi". fDoli umazani stražarji!) A slišal ga je en tak »zbirro" ter ga ovadil sodniji, pred katero se je moral zagovarjati v soboto. »Italijanaš" mestni policaj Medvešček je bil obsojen na tri dni zapora. Tudi zabeležbe vredno 1 Statistika goriških zaporov 1. 1909. Koncem leta 1908 je ostalo v pre-
iskovalnih zaporih zaradi zločina: 17 moških, 1 ženska; tekom leta 1909 jili je prišlo	v	iste	zapore 245 moških	in
27 žensk ;	med	letom so jih izpustili
iz istih zaporov 251 moških in 26 žensk; koncem leta 1909 jih je ostalo v preiskovalnih zaporih II moških in 2 ženski.
Obsojenih zaradi zločina je ostalo koncem leta 1908 — 35 moških, 3 ženske; v letu 1909 je bilo obsojenih 250 moških	in 20 žensk; izpuščenih	je
bilo med	letom	1909 226 moških	in
20 žensk; koncem leta 1909 jih je ostalo zaprtih zaradi zločina 59 moških in 3 ženske.
Od okrajnega sodišča kaznovanih je	bilo koncem leta 1908 v zaporili
10 moških, 2 ženski; med letom 1909 je bilo od okrajnega sodišča obsojenih 796 moških in 81 žensk; izpuščenih je bilo 790 moških in 79 žensk; koncem leta 1909 jih je ostalo v zaporih 16 moških in 4 ženske.
Policijsko kr'znjenih je ostalo koncem 1. 1908, 8 moških in 0 žensk; med letom 1909 se jih je kaznovalo 328 moških in 53 žensk; izpustilo se jih je med 1. 1909 333 moških in 53 žensk tako, da jih je ostalo koncem 1. 1909 zaprtih še 3 moški in 0 žensk.
Za dela, izvršena po obsojenih zaradi zločina, se je izplačalo kaznjencem 1052 kron 40 vin.
Smrtna kosa.	— V sredo je umrl
v Gorici v 86. letu	svoje starosti vpo-
kojeni vadniški učitelj gospod Mihael Komel.
m Tatvina. V	torek zvečer kmalu
po 6. uri je zapazil	železniški uslužbe-
nec na postaji državne železnice, Doužak, da so bile pri nekem vozu tovornega vlaka odpravljene svinčene plombe. Naznanil je to hitro službo opravljajočemu uradniku, ki je dal voz takoj preiskati in se je kmalu prepričal, da je zmanjkala v vozu vreča kave v teži 50 kg. Opozorili so koj redarje. Ti so začeli koj tatove zasledovati in posrečilo se jim je kmalu jih zasačiti ravno, ko so na nekem vozičku peljali kavo v mesto. Tatova sta bila neki E. B. iz Fare in neki E. D. iz Tržiča. Zadnji je bil delavec na postaji.
Tatvina. V nedeljo zvečer so neznani tatje odprli z vetrihli prodajalnico trgovca Birri v Raštelu in odnesli iz nje 24 moških srajc in kakih 12 hlač za dečke.
Iz goriške okolice.
Nova zadruga se je ustanovila na Gradišču pri Renčah z imenom: »Gospodarsko društvo", ki bo imela namen razpečavati in prodajati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov; nadalje priskrbovati svojim udom gospodarske, obrtne in gospodinjske potrebščine; ustanavljati in vzdržavati zadružna skladišča; pospeševati kmetijsko gospodarstvo svojih udov z vsemi v to potrebnimi sredstvi — Koristna zadruga. Zadruga je član »Goriške zveze".
g Prvačlna. Za nedeljo 23. t. m. nam obeta naša Čitalnica predavanje, po predavanju pa ples. Kaj ne, da se ujeina. Znanost pri predavanju — umetnost pa pri vrtenju. To znajo liberalci izobraževat ljudstvo.
g Miren. Kakor vsako leto, tako smo tudi letos na slovesen način obhajali praznik Pres. I. J. po stari mirenski navadi. V nedeljo popoludne pri blagoslovu v natlačeni cerkvi je naš preč. g. župnik imel lep cerkven govor o proslavljanju I. J. — Po sv. opravilu pa smo se podali v naš »Društveni Dom", kjer so nam naši igralci predstavljali igro: »Don Fernando strah Asturije". Z igro, ki nas je zazibala v stare čase, ko so po grški provinciji Asturiji divjali roparji, katerim je sta! na čelu don Fernando, smo bili zadovoljni. Posebno ko-
stumi so ugajali. Hvala igralcem. Oder je krasno slikan. Razsvetljava v dvorani in v celem domu dnevna. — Pred in po igri je nastopil č. g. kaplan z malim a toliko bolj krepkim ženskim zborom. — Udeležba je bila povoljna. Predstava se je zvečer ponovila.
g Račun »Del. podp. društva" na Lokvah za VI. upravno leto 1909.
Prejemki:
Blagajniška gotovina iz 1908 . K 384*0-
pristopnina.....................„ T—
članarina.......................„ 105*—
podpora.........................„	6*21
obresti naloženega denarja . . „	15*—
Skupaj . . K 517*25 Izdatki:
Bolniška podpora................K 127-68
prispevek za časopisje in knjige „ IP80
poštnina........................„	P77
članarina S. K. S. Z. in razno „	4*50
gotovina za I. 1910.............„ 371'50
Skupaj . . K 517 25
g lz Dornberga. — Naši liberalci so bili pri lanskih deželnozborskih volitvah jako prevzetni. Hvalili so se, da bodo na celi črti zmagali, zato so tudi strastno agitirali. Pri agitaciji so se posebno odlikovali učitelji.
Neki suhi vpokojeni učitelj, ki ni jak za učenje, je kaj rpd naše pristaše obdeloval. Tako na primer: »Kako bote volili; ali ste še pod jarmom; kedaj se ga bote otresli ?" i. t. d.
Kam so te besede merile, lahko vsak ugane. Ali mi povemo temu »liberalcu", ki pri duhovščini in po farovžih cerkveno obleko in razno cerkveno blago prodaja, naj ne očita našim ljudem jarma, ko sam vpogiba svoj tilnik in hrbet po farovžih, kadar se gre za dobiček in lastni žep.
Ako je liberalec, prosto mu, mi nimamo pri tem nobene zgube, a naj se tudi kot takega po farovžih kaže, da vsak ve, s kom ima opraviti, nas naj pa pri volitvah pri miru pusti, bomo že brez njega opravili, da bo prav.
Preteklo nedeljo je neki ptujec, baje znani Gilčvert, v neki liberalni krčmi zmirjal naše »Orle" s čuki, zabavljal kakor kakšen šnopsar čez duhovščino, posebno čez našo domačo. Ko je neki mladenič reagiral na to drzno zabavljanje, sta ščitila naša redarja g. doktorja Gilčverta — tako ga imenujeta — mladeniču sta pa žugala da ga zvežeta. Ta dva redarja menda kaj rada poslušata zabavljanje čez farje; ali morda mislita, da se s tem mir v občini ohranjuje? Županstvo pazi.
Ako pride ta »izobraženec" Gilč-vert in proslnli prijatelj kmetov še kedaj v naš Dornberg, mu svetujemo, da se med nami dostojno vede, sicer ga znajo drugi dostojnosti učiti ter mu pokazati, da ne pustijo sramotiti naših fantov in naše duhovščine od kakega ptujega vandrovca.
Vina je p:; nas še vse polno. Ljudje tožijo, da je temu kriva vinarska zadruga, ki je previsoke cene nastavila. Kaj je na tem resnice ne vem, to pa je gotovo, da je več kot polovica posestnikov, ki niso pri vinarski zadrugi Toraj gg. vinski trgovci in kupci ne strašite se priti v Dornberg. ti naši posestniki Vas postrežejo z dobrim blagom po jako zmernih cenah Torej le na noge in na pot.
Iz ajdovskega okraja.
a Nesreča v Rihembergu. — Jožef Birsa, po domače Turk iz Britofa, je padel pod voz, ko je peljal rahle v vinograd. Ker ni bilo takoj nobene pomoči, je mož obležal mrtev pod težkim vozom.
a Šmarje. Kmetijsko preda, vanje. V nedeljo 16. t. m. sta predavala pri nas ravnatelj goriške kmetijske šole g. Anton tštrekelj in pristav g. Anton Podgornik o kletarstvu in ži-
vinoreji. Prvi je tudi določal raznim vinom stopinjo alkohola. Vina imajo na sploh od S do 10'/* stopinj alkohola. Vina so dobra in jih je dosti. Kupci pridite, cena je nizka I
Iz tolminskega okraja.
t Podbrdom bode dne 30. t. m. lepa veselica, katero priredi tamošnje »Kat. izobraž. drušfvo"z jako bogatim vspo-redom, iz katerega posnemljemo, da nastopi govornik, moški, mešani in otroški zbor; nadalje se bodo vprizorili burke in sicer »Junaki", »Pust" in »Tihotapci". Potem bo še srečkanje in prosta zabava. Lepa veselica, ki bo nudila zdrave zabave.
t Liberalni shod v Tolminu v županovi dvorani, na katerem je govoril večni kandidat Vrtovec in pa pobegli poslanec Gabršček, ni nič škodoval naši stvari. Znane lapalije o izdajstvu dr. Gregorčiča, katere se vrte kot vreteno v Gabrščekovi in v vseh liberalnih glavah so tako plitve, da Še celo liberalnim kaporjonom tolminskim se ni zdelo vredno priti poslušat te čenče. Gabršček naj gre pravit bebcem ne pa nam, da je naš rodoljub, naš prvoboritelj za slovenstvo, naš neumorni voditelj Slovenske Ljudske Stranke izdal Slovence Lahom, tisti Gregorčič, ki skrbi, za slovenske šole v Gorici, tisti Gregorčič, ki je sezidal »Šolski Dom", »Mali Dom", »Gregorčičev Dom", tisti Gregorčič, ki ima največjo zaslugo, da se je slovensko učiteljišče premestilo iz Kopra v Gorico, tisti Gregorčič, ki je ustanovil našo »Centralno posojilnico", pomagal pri »Goriški zvezi", ki je pomagal reševati »Krojaško zadrugo" iz propada, ki skrbi za svoje volilce, ki vsakomur pomaga, komur le more itd. Navaden f arbar je tisti, ki nasprotno trdi. O volitvah v trgovsko zbornico smo uže dovolj čuli. Kdor govori, da bi Slovenci imeli dva poslanca iz trgvskc in obrtne zbornice, če bi nas Lahi ne osleparili pri volitvah, je ali neumen ali hudoben slepilec ljudstva.
Povedati bi moral, da šteje trgovska in obrtna zbornica 24 svetovalcev, ki volijo dva poslanca. Slovenci pa smo bili osleparjeni največ za pet svetnikov. Mari bi imeli ob*a poslanca iz trgovske zbornice, ako bi imeli Slovenci od 24 svetnikov pet!? Hudobnež ki'računa na judsko nevednost, mora nasprotno trditi. — O volitvah v veleposestvu naj pa kar molče, ker prav za prav so bili zvoljeni naši trije kandidati, ker je liberalna volilna komisija nepostavno delala,
Sedaj je bila krivica kaznovana n nič drugega Slepilci ljudstva, ali vas ni sram tako zavijati ? Obračun je uže prišel, ali še pride!
t Električna centrala pri Sv. Luciji.
—	Uradni list objavlja sledeči Razglas:
Oddelek za elektriko banke Union, je pri podpisanem okr. glavarstvu vložil dva načrta za vodne naprave v svrho proizvajanja elektrike v industrijske namene in to načrt za vodno napravo ob Soči pri Sv. Luciji in načrt za enako napravo ob Tolminki pri izlivu Zadlažce.
Stavba ob Soči obsega jezilni zid, ki se zgradi pri Sv. Luciji pod slapom v Tolminu, za istim se napelje po rovu voda iz Idrijce.
Od tod se speljeti združeni vodi po rovu, dolgem 2400 m ob desnem bregu Soče v zbirališče nad izlivom Ušnika in dalje po cevih v ^eutralo ob izlivu tega potoka v Sočo. Po kratkem odvodnem kanalu odteče potem voda v Sočino strugo.
Stavba ob Tolminki obsega jezove v gornjem teku Tolminke in Zadlažce, od koder se napelje voda po pobočnih rovih in po cevih ob desnem bregu Zadlažce do združenja obeh potokov. Ako bi bilo treba.se napelje voda ob levem
bregu Tolminke po rovih v neko prednjo centralo.
Iz skupnega zbirališča se napelje voda po cevih v centralo na levem bregu Tolminke pod izlivom Zadlažce in iz centrale zopet v Tolminko. Načrti za obe zgradbi se nahajajo od danes do dneva pred komisijsko obravnavo pri podpisanem okr. glavarstvu vsakomur na vpogled. Komisijska obravnava za zgradbo ob Soči se bode vršila dne 14. febr.
Ta komisija se snide ob 9. uri zjutraj na mostu pri Sv. Luciji.
Komisijska obravnava za zgradbo ob Tolminki se bode vršila dne 16. februarja t. 1., sestanek ob 7*30 uri pred poslopjem uradov v Tolminu.
Vsled § 82. vodopravne postave za Goriško-Gradiščansko z dne 29. avgusta 1870, dež. zak. št. 41, se poživljajo prizadete stranke, da vlože pri teh obravnavah svoje ugovore, ako jih niso že prej vložile, sicer se bode smatralo, da soglašajo z dotičnim podjetjem in s potrebnim odstopom ali s potrebno obremenitvijo zemljiške lastnine, ter se bode brez ozira na pozneje ugovore v stvari razsodilo.
C. kr. okr. glavarstvo
Tolmin, 10. januarja 1910.
t Brezumnega človeka so našli v nedeljo v Nemškem Rutu (grahovsko županstvo). Star je okoli 30 let, slabo oblečen, govori ne nič, le smeje se. Nič se ne ve, od kod je, kaj je in kaj zna. Včeraj so ga pripeljali v goriško bolnišnico.
Iz cerkljankega okraja.
Izjava.
Ravno dobro je prišel liberalni odposlanec potolažit naše ,liberalčke; velika nevarnost je bila,-da zmrznejo vkljub pomladanskemu vremenu. — Da o shodu nagromadijo v »Soči" vsemogoče laži, to jim kosmate vesti nič ne vznemirja. Bil sem na shodu; pokazal pa sem jim, da se ne strinjam z njih izvajanji. Iz-avil sem, da sem član nasprotne stranke, ogromna laž je pa, da sem se predstavil kot predsednik K.
Z. in da s e in zastopal 500 glasov!! Ako bi bila zveza dr. Gregorčič-Pajer resnična, bi jaz bil prvi, ki bi jo obsojal, — in le v tem pogledu sem se iridružil njih resoluciji. Povdarjati pa sem hotel tudi velike zasluge dr. Gregorčiča, a so mi zborovalci sapo zaprli. Seveda, farbati znajo s proračunom, resnic pa nočejo poslušati. Liberalna hinavščina se resnice boji! Umevno pa je, da ni nikdo glasoval proti resolucijam, saj bi potem ne bil varen svoje kože, celo mene so potem tako silno napadali, da se mi ni zdelo varno ostati še nadalje med njimi. Resoluciji, naj se dr. Greg. odvzame častno občinstvo, ni bilo mogoče nasprotovati, ker je gotovo skoro nihče ni razumel. Sicer pa naj lažejo rnkor hočejo, odgovor dobijo na tak način, da se za ušesa primejo! Takrat bodo spoznali, kako debelo lažejo, ako trdijo, da sem zastopal K. Z. — Cel dopis je sestavljen pod pečatom laži; dopisnik trdi, da je bilo tam 200 ljudij,
—• v resnici pa jih je bilo le okolu 60!
—	Le lagajte tako še nadalje! Na ta način izgubite še razkropljene ostanke vaše armade; pri prihodnjih volitvah ne bo drugdga na vaši strani kakor lib. krčmar s četico šnopšarjev in — večen študent.	Franc	Tavčar.
c Cerkno. — Zopet so naši večni študentje, ki od dolgega časa ne vedo, kaj bi začeli, zagrešili eno »Leondoriado"; priredili so protestni shod, a ne rudi tega, ker je njih Gabršček odstopil in prouzročil deželi nove stroške, ampak radi nastopa v dež. zboru onih poslancev. katerih niso volili. Govori! je na tem shodu neizogibni večni jurist Vaclav Tušar, ki je svoj čas, menda po »krivdi"
dr. Gregorčiča, vžival kot jurist deželni štipendij; a mesto da bi študiral, je sedel doma v sveji trafiki v Cerknem. Svojo modrost je prinesel kazati iz Gorice dr. Podgornik, ki bi gotovo še dandanes pasel ovce po čepovanskih hribih, ako se ni izštudiral ob cerkveno-kleri-kalnem kruhu v malem semenišču. Vr- , hunec pa je dosegla pajacada, ko je Brelih, ki je po zaslugi svojega očeta uže 10 let tehnik, resolutiral — groza I
— klerikalno cerkljansko starešinstvo naj dr. Gregorčiča postavi pred vrata. Kaj si ti ljudje vse domišljujejo 1 Sicer pa, če »psi lajajo, je znamenje da jahamo", kaj ne gospod Vaclavi? Z Ma-katonom se bo drugače obračunalo! Živel protest!!
c Otalež. — Dne 2. t. m. smo tukaj pokopali Katarino Zajec, vrlo krščansko ženo in skrbno gospodinjo našega moža in pristaša Antona Zajec, gostilničarja pri »Maruškovcu". Izguba je tem bolj bridka, ker je prišla tako nepričakovana, in je rajna zapustila male nepreskrbljene otroke. Ugledni družini, posebno pa užaloščenemu soprogu Antonu
— ki je	v	enem	letu izgubil očeta,
brata in	gospodinjo	—, bodi s	tem iz-
raženo najiskrenejše sožalje, rajni pa svetila večna luč!
Iz komenskega okraja.
km Zmaga S. L. S. pr* občinskih volitvah v Komna. Iz Komna nam pišejo: Dne 10.	in	11. t. m. so bile	pri nas
občinske volitve. V II. In III. razredn je zmagala S. L.	S. To je	glasen
protest nasproti Štrekljevemu govoru, katerega je držal na shodu na dan Sv. Treh Kraljev. Takrat nas je on smešil, da hodimo po postranskih poteh, da potiskamo klobuk na čelo, da si ne upamo nositi glave pokoncu itd.
V	dneh volitve pa se je ravno nasprotno pokazalo: glave smo nosili pokoncu, klobuke nazaj in šli smo naravnost po cestimed tem, koso naprednjaki klaverno spobešeno glavo capljali po najkrajšem potu domov.
Štrekljev govor nam je torej več koristil nego škodoval. Samo neki Miklavžev sin se nam je izneveril, ko je videl, da ga nočemo vtakniki v starešinstvo. 1 on in njegov oče sta preskočila v nasprotni tabor, kjer sta pa oba ) o go re 1 a.
Obžalujemo oba I
Pristaši S. L. S.
km Nabrežina. — Novoustanovljeno »Kat. slov. izobraževalno društvo" v Nabrežini priredi dne 23. t. m. v dvorani g. Silvestra Caharija veselico s vetjem, tamburanjem, dvema burkama in prosto zabavo. — Začetek ob 5. uri Jopoldne.
km V Šempolaju sta obhajala 17. t. m. svojo mašniško petindvajsetletnico tamošnji gospod kurat Alojzij Bratina in svetolucijski gospod župnik Jožef :abijan. Vihrajoče zastave in pokajoči topiči so naznanjali pomenljivo slavnost, katere so se vdeležili mnogi duhovniki, mej njimi inonsignor dekan devinski in verniki šempolajski v tako obilnem številu, da je bila cerkev nabito polna pri slovesni sv. maši, katero je služil župnik svetolucijski in pri slavnostni pridigi, katero je navdušeno govoril gospod župnik čepovanski. Vse je bilo lepo in vspodbudno, tudi ni manjkajo raznih čestitek pismenih, ustnih, slovenskih in latinskih.
km Vojščica. Pretekli pondeljek imeli smo tu ogenj. Pogorel je mlad gospodar Jož. Milanič št. 64. Zgorela mu je štala, skedenj, vsa krma in nekaj joljskega orodja. S težavo in zadnji hip rešila se je živina, čudno! S prešiči je bilo opraviti, druga živina je pa kar sama iz štale hitela in dirjala po vasi.
—	Sreča, da je ogenj nastal čez dan. Na znamenje zvonov bila je na licu mesta takoj vsa vas. Ljudje so delali z vsemi močmi, da se ogenj ni razširil na hišo, in le vrlim možem in hrabrim fantom gre hvala, da se niso spalnice vnele, drugače zgorelo bi bilo vse. De kleta in žene co s čudovito hitrostjo nosile vodo. Mož je bil zavarovan pri tbanki „Slaviji“.
Upamo, da bo banka pomagala revežu natančno ter se tudi gasilcev spomnila. Kako je ogenj nastal, sc ne ve.
km „Tutti frutti" šumijo „Soči' po glavi. Saj vemo, da umazanec go <vori le umazane besede rad. Česar je polno srce, to rado iz njega gre. Povej mi, kaj pišeš, povem ti, kaj si. Mi Kra Jevci imamo materijala za „Tutti frutti" na kvintale. To bi se praskali liberalci. Nam se pa studi tako početje. Le moralno propal človek more take svinjarije prežvečiti.
km VEomnn seje ustanovila deželna zavaiovalnica goveje živine. Začasnim poverjenikom je bil izvoljen g. J. Žigon iz Komna. Potreben pouk o tej je dal •dež. uprav. Bekar.
Iz sežanskega okraja.
s Sežanščlna. Sežano hočejo liberalci imeti za kraško trdnjavo sedaj, ko je Komen padel. Sam Gabršček nas je hotel minulo nedeljo osrečiti s svojim prihodom. Pa smola! Nenadoma je zbolel. Sežanci smo čudni patroni. Volili smo v splošni kuriji „fovš", kajti zmagali so ti presneti ..farji". Volili smo v mestih in trgih. Pa glej spaka. •Čeravno smo zmagali, vseeno nimamo poslanca v deželnem zboru. Zbežal je iz njega. Koga torej naj volimo, da nas bo zastopal? »Klerikalca"! Ti so kot prišiti v zbornici, zborujejo, sklepajo, predlagajo, govorijo. Naš poslanec namesto da bi v zbornici govoril, govori po shodili, na katerih se nobene podpore ne dobi ne za ceste, ne za vodnjake, ne za društva itd. Slabo smo jo „našpilali" zadnjič, ko smo volili!
Iz Koprive 28. decembra. Odprto pismo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Sežani. Dne 26. aprila t. 1. so bile pri nas volitve za obnovljenje občinskega starešinstva. Volilna komisija je bila sestavljena iz samih liberalcev in je napravila gorostasne nepostavnosti. Proti volitvam smo vložili pritožbo na c. kr. okr. glavarstvo v Sežani dne 3. maja, ki pa še ni rešena. Naš župan, ki nima še nobenega računapoterjenega od deželnega odbora, gospodari prav po liberalno z občinskim imetjem už( 4 leta in 2 meseca.
Vprašamo voditelja c. kr. okr. glavarstva: ali ni še bilo časa rešiti našo pritožbo v 8, reci osmih, mesecih in 25 dneh 1 ? Kaj ne, naglost ni dobra.
Več Koprivcev.
Književnost.
Kovačev študent. Za Ijijdske odre uglasbil Vinko Vodopivec, libreto spisal Ivan Kovačič. — Pod tem naslovom je izšla ravnokar v založbi »Katoliške bukvarne v Ljubljani" šaljiva spevoigra v treh dejanjih, ki je prirejena deloma za solospeve, deloma za moški zbor in je popolnoma umerjena močem pevskih zborov, s katerimi razpolagajo naši ljudski odri. Besedilo za to spevoigro, bo, kjerkoli se bo uprizarjala, provzro-čala brezdvomno mnogo veselosti in smeha in se nahaja tudi že v 5. in o. zvezku »Zbirke ljudskih iger", izhaja v istem založništvu.
Fouk zaročoncom in zakonskim
Sestavil Janez Zabukovec, župnik. Založila „Katoliška Bukvama v Ljubljani". Druga izdaja. Cena vezani knjigi K 1-40. Jzmed naših bogoslovnih mesečnikov je
eden opozarjal na spretno obravnavo kočljive tvarine glede na pouk otrokov, drugi pa nasvetoval duhovnim pastirjem, naj imajo nekaj izvodov Zabukovčevega „P o u k a" vedno na raz p o-lago, da jih dajo zaročencem, ki naj iz te knjige črpajo, kar jim je za novi stan potrebno.
Gospodarske vesfi.
Sadnemu drevju treba gnoja. —
Po zimi je dosti časa, da se tudi za sadno drevje kaj stori. Zlasti onemoglo starejše drevje treba gnojiti, da nam krepke odžene in nastavi dosti sadja. Za gnojenje se zamore uporabljati razen hlevskega gnoja tudi gnojnica. Polivati pa kaže z gnojnico pod kapom drevja, ker je tam bolj potreba gnojilnih snovi.
Drobtinice.
Stoletnica rojstva Loona XIII.
Dne 2. marca t. 1. se bo obhajala v Rimu stoletnica rojstva velikega papeža Leona XIII. V to svrho je izvoljen poseben odbor.
Z revolverjem streljal na duhovnika v cerkvi. Iz Rima poročajo: Ko je hotel predvčerajšnem maševati župnik Otelli v bližini Brescie s svojim koadjutorjem, je planil nenadoma izza oltarja star mož ter začel streljati na duhovnika, ki sta se zgrudila težko ranjena na tla. V cerkvi je nastala grozna panika. Duhovnika so prepeljali v bolnišnico. Napadalca, neki Crozzi, so are-tovali in odpeljali v norišnico, ker je slaboumen.
Turško parlamentarno poslopje popolnoma pogorelo. — Včeraj predpo-ludne je nastal v turškem parlamentarnem poslopju ogenj, ki je uničil poslopje popolnoma. Škodo se ceni na 10 milijonov funtov (50 milijonov kron). Zgorele so namreč razne dragocene umetnine, zgoreli so tudi parlamentarni akti.
Statistika o poštah in svetovnem poštnem prometu. Nemški poštni arhiv priobčuje zelo zanimivo statistiko o poštah in poštnem prometu, ki zavzema 53 področij na prostoru 75 milijonov štirjaških kilometrov in šteje 1074 milijonov prebivalcev. Glasom teh podatkov je na svetu nad 271.000 poštnih zavodov, od katerih odpada na Severno Ameriko 62.663, na Nemčijo 49.838, na Veliko Britanijo 23.788, na Rusijo 18.000, na Francijo 13.000 in po 9500 na Italijo in Avstro-Ogrsko. Število odposlanih pošiljatev je v predminolem letu iznašalo 40 in tretjino milijard, a skupna vrednost vrednostnih pošiljatev in denarja v gotovini okroglo 100 milijard mark. Poštnih uradnikov v omenjenih področjih je okolu 1,694.247.
Volki raztrgali barona. Iz I.egyei-falve v Transilvaniji poročajo: Baron Oton Orban je jahal na konju skozi neki gozd. Hkrati se je začulo tako grozno tulenje volkov, da se je konj splašil ter vrgel barona s sedla. Konj e sicer zdirjal proti domu, a barona so v istem hipu obkolili gladni volkovi. Baron se je hotel s tem ubraniti, da je streljal iz revolverja proti volkovom, kar pa ni nič izdalo, ker so razkačeni volkovi konečno skočili na barona ter ga dobesedno raztrgali.
fes je odpravljen v turški vojski.
Ker so po splošni vojaški dolžnosti obvezani tudi kristjani fes nositi, fes pa je označba turštva, bo turška armada odslej splošno nosila neko vrsto čepic.
Dar zagrebškim ..veleizdajnikour.
Bogati veleposestnik Lazar Dungiers/.ki je daroval za družine obsojenih v zagrebškem veleizdajniškem procesu
100.000	kron.
Koliko imamo visokih cerkvenih dostojanstvenikov? — Ravno je izšel
uradni koledar rimske kurije. Iz njega razvidirno, da je sedaj 53 kardinalov, od katerih je bil eden (Oreglia) že od Pia IX. imenovan, 37 pa od Leona XIII. in 15 od Pija X. Umrlo jih je pa pod sedanjim papežem 28. V vesoljni katoliški cerkvi je sedaj 14 patrijarliov (8 latinskih in 6 orijentalskih), 185 latinskih in 19 orijentalskih nadškofov, 748 latinskih in 52 orijentalskih škofov, 610 titularnih nadškofov. V misijonskih deželah je 7 apostolskih delegacij, 151 apostolskih vikarjatov, 63 apostolskih prefektur in 5 apostolskih delegacij, ki so podvržene kongregaciji za posebne cerkvene zadeve.
Velikanske zaloge biserov so našli na južnih pobrežjih otoka Sahalin. Biseri so baje dozdaj silno redke vrste. Iz Londona poročajo, da bo cena bise rov vsled te najdbe jako padla.
Napad na grofico Lonyayevo. — Bivša avstrijska prestolonaslednica Štefanija, hči nedavno umrlega belgijskega kralja Leopolda, je dobila pred kratkim dopis, v katerem nek neznanec zahteva od nje 200 K, sicer da požene njeno vilo v zrak. Neznanec se je podpisal »Anarhist" in je zahteval, da se mu denar položi pod lipo v grajskem parku. Toda denarja ni dobil, grofica je pa povabila v park detektiva, ki je res ne kega večera opazil sumljivega neznanega moža. Aretiral ga je in sodišče je v njem spoznalo monterja Štefana Pan kracija. Obsojen je bil zaradi zločina izsiljevanja na Iri mesece ječe.
Rojaki! kupujte narodni hnleft ..Šolskega Domn“.
Hi	U
Priporočajte med seboj n
trgovino
IJ. Medveda
« H
P
M Gorica j| foCorso Verdi 38-ftf “ — Postrežba strogo a
solidna. m
Loterijske Številke.
15. januvaija.
Trst................ 1	65	38	33	78
Pf|jn|#i| Spominjajte se ob vsaki nUjcml ■ priliki „šolskega Doma-,,
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zsležnice =
v GORICI, Gosposka ulica sl. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete.
Sprejme se več gospodov
na mesečno hrano.
Obrniti seje v restavracijo
„G E N T R A L“ v Gorici.
Oglas.
Vsakovrstne čevlje za gospode in gospe, dečke in otroke, za dr-v rje (holcarje) in druge izdeluje in popravlja solidno in po nizki ceni
FRANC KUK,
čevljar v PODMELOO.
Preklic!
Spodaj podpisana Marija Jež v Dolenji Trebuši št. 105 preklicujem vse tiste žaljive besede, s katerimi sem povsem neosnovano obkladala g. Jakoba Božič. Obžalujem te svoje obdoižitve ter zahvaljujem g. Jakoba Božič, da mi je na mojo prošnjo odpustil in odnehal od kazenske pravde.
Marija Jež.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovali&ee nirnberskega ln drobnega blaga ter tkanih, prejeln nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zalogaza kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Ndročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
ir. Bino KI
zdravnik, kirurg ter bivši asistent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u.
Specijalist za ženske bolezni.
Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop.
Fran • Josipovo tekallšče 6.
Odlikovana pekarija	A
^	•/$ in sladčičarna $/>	▲
|	K. Draščik	♦
)	v Gorici na Kornu	+
(v lastni hiti)
♦ izvršuje naročila VHakovrtttnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, piure 'td. Prodaja različna tiča vina ic likerje na drobno ali orig. buteljkah rri-| poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nitke.
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-
--------------- ugodnejših	krajev ___________
Jedilno olje po 96 v. liter
Jedilno fino K 1-04 Marsiglia ... K 1'28 Istrsko	„	„	1'12	Bombay .	. . .	„	1'20
Corfu	„	„	1 '20	Bari...........„	1'40
Puglie	„	„	1-20	Lucca..........„	1 '60
Jesih vinski	najfincjge	. . . „ 2'—
Milo in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
-eeot
■€>€3-€3-* 0
Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v GORICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu. da sem ustanovil v Vipolžah nov, lepo urejen mlin na benzin. Vabim p. n. trgovce in obrtnike na deželi in v mestu, naj blagovole naročevati belo in rumeno moko prve vrste ter domačo turščico v mojem mlinu. Vabim tudi naše kmetovalce v Brdih, naj se blagovole posluževati te prilike, saj v naših krajih nismo še imeli kaj podobnega.
V	zalogi imam tudi dobro briško ribolo, tropinsko žganje in slibovec. Na zahtevo pošiljam brezplačno tudi uzorce.
Se spoštovanjem
Vincenc Jasnič,
posestnik iu obrtnik v Vipolžah
p. Kozana.
Dva učenca
za krojaško obrt v starosti 14—16 let se sprejmeta. — Več se izve pri upravi našega lista.
Delavnica cerkvenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban Gariea,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih canah. Popravlja in prenavlja starn reči.
—	Blago se razpošilja franko. —
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
m
VINO
kalno, rjavo se sčisti v par dneh brez da bi zgubilo kaj na okusu, pač pa dobi bolji okus in lepo svetovno (ceki-nasto) barvo s čistilom, katerega se od daleč naročuje.
Prodaja se tudi pravi vinski špirit po tovarniški ceni 95 procentov. Gotovim posestnikom na 2 meseca za plačati.
Naslov pnve iz prijaznosti uprav-ništvo »Primorskega lista" v Gorjci, Se-meniška ulica št. 16 11. nadstropje.
Svoji k svojimi == Svoji k svojimi
Stsroznana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže pošteno in točno a pristnimi boli mi in črnimi vini is lastnih in drugih priznanih vinogradov ; potem s pylzenjskim pivom j,PRAZI)ROJ“ i* slovečo češke ..MeSčansko pivovarne1*, in izbornim proti« vinskim pivom Iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Proti-vinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah : z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpofiilja po železnici na vso kraje aratrijs\o-ogrske drlavo v sodih od 60 1 naprej franko goriška postaja. — CKNE ZMKRNE.
Iz-
prosiva zahtevati listke!
©
•ca
a
u
ta
a
ca
o
J2
O
a
n
Največja trgovina z železjem
:01I19IC & ZAIBfS
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, sta.bne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strežna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, puinpe za kmetijstvo, sadjerejo iu vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C e n e nizke, solidna pestre ž b a!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Prosiva aahtevati
listke! *
er
l
Goriška zveza
1®
f
*
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovaim zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri natopil kmetijskih potrebščin in pri prodaji %rK/*	'■'v*	kmetijskih	pridelkov. •'v* '/V'
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT. 32-
*******
!
:xxxxxxxxxxxx3ooooooocx: Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Trsklno (Stokfiževo Jetrno olje. Posebuo sredstvo proti prsnim boleznim in splofinl telesni slabosti. Izvrna steklenica tega olja na ravnoniene barvo po K 1*40, belo barve K 2.
Trsklno železnato Jetrno olje.
Raba toga olja je sosebno pri-poročljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem so ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse koetno holežni, žlezni otroki, go!5e, malokrvnost itd.
Oll« enp	j*»	1	krOHO	40	ViliarjPV.	=™=-V'=:
Opomba. Olje, katerega naročam direktno Iz. Norreglje, prelSče so redno t mojem kom. laboratorju predno so nupolnljo steklonice. Zato zamorem Jamčiti svojim £8. odjemalcem glede člstote ln stalno sposobnosti za zdravljenje.
Cristofoletfijeva pijača I* kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju 8 trsklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Najboljše stiskalnice za vino in oljke
voj2c in naji/.vrstnejge sestavo-..	p....o.viu uv-	■.II	IH	prekinjeno	delo,	zajamčena	jo-
največja vporaba. večja od	J	vseh	drugih stiskalnic. — Hi-
dravlično stiskalnice. Najboljša samogonilue škropilnice zn trte, ki pnme
naše stiskalnico nujno-dvojnim pritiskom za ne-
delajo broz dviganja ročaja. Mnstilni stroji za grozdjo. Plugi za orar.jo n1 in vinograde. Mrežo za-rep-kanje grozdja, sadja in oljk.
Su&ilnice za sadje, knkor tudi xu vse rastlinske, živalsko in rudninske izdelke. Stiskalnice za seno, slamo itd. itd.
Mlatilnico /a pšenico, ba-rati, čistilniko. slamoreznice, stroji za koruzno rob-knnjo, kakor tudi vso drugo gosnodarako strojo.
Fh. Mayfarth & C.o
tovarna gospodarskih ln vinskih strojev
Dunaj, II. Tnborstrnsse 71, Dunaj, II.
obdarovan v vsoli državah z več ko 620 zlatimi in srebrnimi in častnimi kolajnami.
B4T Zastopniki in prodajalci se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani. “Vf Pozor: Ne kupujte slabili ponarejanj naših znamenitih vinskih strojev „Herkules“.
m
Cevljarsha zadruga g Mirnu
naznanja sl. občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po
zmernih cenah.
Dober dan Marija! Bog daj Ana !
No, kod pa hodiš Mariju, da Te že tako dolgo nisem videla, več kot pol leta? Kaj me sprašuješ Ana, saj veš da me ženske imamo dosti opravila z eno ali drugo stvarjo. Znpno mi je Marija, da je opravila vedno zadosti, pa kaj bodeva sedaj o lem govorili, ko človek komaj čaka trenutka, da lahko z svojo staro znanko spregovori resno kake druge stvari. Prav praviš Ana ; ali še hodiš kupovat oblačilno blago v edino slovensko trgovino te stroke v Raštelj, v Gorico k
FRANC RAVNIKAR-ju?
Kaj me še sprašuješ o tern — saj sem Ti že pred skoraj pol letom povedala, d; sem bila tam prav zadovoljna iti ne opustim več te trgovine ker dobim tam vedno sveže blago in sem postrežena prav po domače in z nizkimi cenami — saj več ne moreš od trgovca zahtevati kakor Ti nudijo tamkaj ; saj tud i jaz kupujem tam odkar si mi Ti svetovala in tudi drugim povem o solidnosti te trgovine. Veš sedaj za novice ima V&sne obleke, odeje šivane in volnene, grade za postelje, nekaj nedosegljivega pa je Ravnikarjevo platno št. 5 in 10. Kako pa kaj pri domačih, so vsi zdravi? Hvala Bogu vsi! Pridi me enkrat obiskat, da bodeva še kaj pokramljale, sedaj grem pa na trg. Z Bogom Marija!
U/4n;n4a1i in nHrrmfnrni tirpHnik • I VimnoKek V ClOrici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.