§^}m Hocm5bl. k. i. HofbMothe*, ^^^ St. 22. V G-oriei, 29. maja 1880; Tedaj X „So5a" izhaja vsak pefcek s in velja p polto prejemana ali v Gorici na dom soSHjana: Vse leto.....f. 1^0 Pol Ieta.....,. i.30 Cetvrt leta . . . . ..1.20 Pri oznanilih in juav tako j»ri ..po- slanicah" se pbicujt: /.& iiavadm* tristop- no vrsto: 8 kt, 2e Be ttska I krat Zarefie fake po prostoru. SOČA Fosameziip-Slevilke se dobfvajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici lilizo areh kron". in na staro-n frgu. - V Trstu v tobakarai-ci .,Vi:i deJJa c.isein»a 3". Do; isi aaj se MagOvoIjno poSiljajoi nn-dniStvn ..Soce'' v Gorici v Hilarijanskl tiskarni, irarocnina paopravniStvu„So8ew na Koronji v Sticsa-vi fctti.gk 258 II. nadstr. Rokopjsi »e ne vracajo; dopisi naj so blugovoJjno frankujcjo. — Delal'conV iu drugim iieprerao&nim' se nat-otiiiua zniia, akoac oglase pri urednifttvu. YtUni slovenskih tign 01 flnifan! Povcdali smo Vara uze zadnjid, kakosnega poslanca potrebujemo na izpraznjeno raesto v naSem dezclnem zboru in kakoiimega prifiaku-jemo od Vas. Danes naj dodamo le §e zadnjo kolikor resno toliko nujno priporocilo. Vrzite vso bojazljivost in sramotno petoliznost nasproti vi-§Ira uradnitn osebam na stran ter volite kot pravi mozje in svobodni driavljani! | Scdanja vlada Vain ne priporoea in ne vsi-luje nobenega kandidata, to vemo iz popolnoma zanesljivega vira; ona ne potrebuje svojih urad-nikov v dezelnih zborih, inarivee" zeli, da spol-nujejo uradniki ualozene jim dol&iosti vsaki na svojem mestu, deitelni zbori pa da so pravi ljudski zastopi. €e Vam kdor koli priporoca kacega kandidata v tern zmislu, da vstrezete vladi, ako ga volite, bodite preverjcni, da Vas liofie zapcljati in zlorabiti VaSe driavljanske pravicc za svoje zascbne naracne. Ce Vam je torej zares mari, da bodo Vagi javni interesi dobro zastopani v defcelnem zboru, ne izberite za po-slanra ne uradnika, nc tujca, ne nezmoineia: prvi je zavczan, drugi zasledoje svoje interese in ne VaSih in zadnji ne more uspesno delovati, ker nema mo„ei za to. — V zboru ne zadostu-jejo samo zancsljivi glasovalci, ampak treba tudi dobrib, -vstrajnih delavcev, zlasti v naSem zboru, kder je stevilo poslancev majhno in se morajo tedaj dela razdcliti kolikor mogoee med vse. Z ozirom na vse to stopili smo v dogovor z veljavnimi mozini in znanimi narodnjaki naSih trgov, da Vam zamoremo nasvetovati neodvisnega, postenega in sposGbuega narodnega moza kot kandidata za izpraznjeno poslansko mesto in na podlagi vestnih pozvedeb, pa po svojem najbolj-sem prepridanji Vam danes priporoCamo gospoda odvetnika v Tolminu, da si ga izvolite za svojega poslanca. On je sin naSih gora, neodvisen, za narodno stvar vnet in zdntfuje y sebi vsc lastnosti, obctajotfc dobrega, zanesljivega lj iskega zastopnika, Trzani ajdovski, bovSki, kanalski, kobariSki in tolminski! posnemajte pri volitvi due 3, ju-nija v Tolminu vrle naSe sosede na Kranjskem, kateri so pri raznih volitvah ednoduSno volili priporofene jim narodne mo2e; pokaLite tudi Vi, da ne inaratc biti prepokorno vstrezljiva lest* vica, po kateri bodo plezali sebienefci do viiega dostojanstva, ampak da se dobro zavedaste svojih ddavljanskih pravic m da jib znate tudi modro obrafiati v svojo in svojega naroda Sast in korist. Zedinite se, dJi bo mogtl izvoljenec ponosen biti na svoj manlat in Vi na 3vojo volitev! LISTEK. Villiai^jevi epigranai. II. Deielnim poslancem kranjskim !. 1867. 1. Baron Apfaltern. Bieser alovenische Pobel In seiuem Pfaffennebel! 2. Grof Barbo. Za vas gorim, Za vas bo borim! 3. Dr. Bleiweis. Mitel strczi, Ali bezi! 4. Baron Anton Zois. Se smo na Sell Na§ej deleli! 5. Grof Coronini ,(del. predsednik solnogradski). Dieses ultramontane Gesinde JDreht nicht &eu Mantel nach dem Winde, Doplsi , IZ goriske OkOlice «lnc 26. moja. (hv. dop.) Cestui bralci t blagovolito mi kiatuk odgovor primor-skih Slovcticev nemSko-avstrijikim I'rusijanom o „kul-turkampfu in sprachcnzwangu% o nemSki zvcai in do-mafti rc5i. Slchcrncinu trcznc>j miBlecemu Avstrijanu— bodi si ktcre koli' narodnosti^-morajo se studiti oho* losli ncinSko-prusijanOv, kt«r« raxnaSajo njili list! m to, ker je napo&la zora enakopravnosti avatrijskim Slovanom po ukazu sedatije vlade. Citatelji ncinskih listcv—tem na celu stoji „Neue Freie Prese"—poznajo nesramne MA, ktere razna^ajo ti <5asniki. Kolika ne-varnostpreti nem§ki kulturi in samozvelifial-ni nemSCini, da Cell in Moravec smeta obfievati v svojem jeziku z vlado, in kako grozno jregreSilo se je drii§t,vo rudefiega kri^a v Gradbi prilepivSi va-bila k shodu tiskana v nem§kera in slovehskem jeziku na mestne ogle! Boje" se, da se porirti netti-Skopruski most od baltijskega zaliva do Adrijp, ako se bodoizobrazevali slovenski Kranjci v Wojem mate rnem jeziku. Tudi nas strasljo, da se vlada po tej naredbi zameri mogoSni NemCiU — svoji varuhinji (?).—Pa prestopimo k stvaU. Kar je storila vlada naslanjaje se na veLho v parlanu'iitu, na korist avstrijskim Slovanom, to n i nobena koncesija: to storiti in Se Raj vec na podlagi enakopravnosti bila\je doHna vsaka avstrijska vlada u^e zdav-n ej, ravnaje se le po geslu: pravica podlaga kraV stvom. S tem vladnim ukazom napofiila je sicer zola lepSemu dnevu narodne enakopravnosti; a n a m a V strijskim Slovuno m manjka Se muozega mnozega, da bomo u^ivali jednake dr2avV 6. Br. Costa. Ce ni posebne strele, Bodo lo ha§o pelel 7 K. Deschmann. Putrem quatit ungula campum Propter honorom et vampura! 8. Vitez Gariboldi (iupan v SiSki). SiSka gori, Za naie re5i! 9. Dekan Grabrijan. Nas se nas dure, Da je miserere! 10. Kranjski Jugovic. Zcdinimo se, In ne vdajmo sol 11. Dr. Kaltenegger. Dor Freihoit eino Gasso Nach deutscbem Masse 12. Bvorni svetnik dr. V. F. Klun (na videz domoljub), • Keprestwlen kopun Brusim svoj klun I IS. Plan in ski Kor6n. 8tenft Od tem«na do Korean] Ijanske pravicc z Kemci. Dolgi boj bodo bill Le nasi drzavni ponlanci, da pribore svojemu narodu u?,e od nekdiij mu pristojece pmvico. Tudi jaz* Vam KOvorim besede, ktere je klieat slavni avstrijski vojak, knez Schwa"^euberg svojim zmagajoCim vojakom: „cp.« stra tenemu .«ondum victoria"—to je, pozornl bo-dimo, ni Se nay a zmaga I Brezpametni NemSkoprusijani avstfijski menijo, da je obntauek naSe mogafine in preljubo nam Av« strije odvisen—odprijatelstva pohlepne Pru-Bij e. (ll) Taki slepatjl vedo, kajje poSeujala blaXenft PruBija zoper Avstrijo za torn Frideilka I. Kdo no ve da je ravno-—Bog nas vai-uj tega za naprej—to pri-jatelstvo nam pogubilo v zadnjfh letih krrtsni dvo do-2eli. U^e 1. 1840. iakala je zvesta vavuhinja in pri-jateljica sicer mirno a po^eljlvo, kje bi bo dal uplc-nitt kak dobcr kos de^ele —-takrat je slovanska kri Avstrijo rcSila indvignila racj pervo velevlasti cvropskega kontinenta. Avstrljn naj so vanije te hinavsko prijateljice PrusiJQ; zadovo» li naj pravicue 2elje svojih narodov, koji potf»n v trd-ni zvezi z ljubezni do piirojeno vlsoko ccsar&ko ro-dovine in drago o5etnjave zngotovijo trajni obstanok Avstriji. Kaj pa nam zamore dati Prusija? Druzega ne kot silne davke, osttc postave in—severni mraz, koji nas je lotos obiskal; tega pa za krat ne potrebuje Avstrija,, Una doVelj svojih nadlog. Cujte primorsW domo»in lodoljubi, ^|e 8te,flli dremljete ali spite? Kaj dela druStvo BSIog^?,< No; sliSimo nifiesar o njoni; morda jo zamcrlo. Pi'edramito, ohrabrite se vsi narodnjiki, hodite pot domo-in rodo-ljubja, ktero je pokazal neumrljiyi pokojhi g. dr.,Lav« ricl Pozorni bodimo, saj iutimo dobro, da smo nied italijanskim kladvom in nemSkim naklotn. Tudi za naprej naj storijo naSi dr2. poslanci svojo doJ2hbst, ko pride na mizo v dr2. zboru, narodno, upraSanje, Spomnijo naj se naSe narodnosti in: zagoyarjajo ^ale najsvetejSe pravice, kakor so storili drugi poslanci, ne tiebaj pa sppminjati jih Se le tega, k Cemujehilr prisiljen zastopiiik tviaSkihSlovencev, Cest. gl.l^ah^r; goj. Lepa hvala vrlemu narodnjaku in Bog;g* nam' ohrani Se mnogb let! «» F* IZ goriske OkoiiCe 27. maja. (Izv. dop.) Toliko se govori, da piha v viSih kiogih naSim narodnim terjatvam ugoden veter; a ni smo menda uio prevec" vajeni strasti vipavske burje, daneiutimo Se rahlega piSa z Dunaja—ali pa ne vleLe na nalo stran. V na-Sih srednjih Solah in javnih uradih, zlasti pa pri sod-nijah je Se vse pri starem. V Gorici imamo n. pr. Se vedno preiskovaluega sodnika pri c. k. okrdznej soduiji, kateri lnnogo obfiuje s6 slovenskimi straakami in pogostoma hodi po naSej slovenskej okolici na ko- HProStKos. Benedictus, qui vonit, Potokum*) cenit! ; 15. Janez Kozler. Hocli, for over, Dio rair schuldcnden Kof.over! 16. Peter Kozler. Z bratom no, to tem, Lo z rojaoi greml ' 17. Kanonik Kramar. Svabska mo Saksontlu moi — Bam*. *•) Bla^onaiak - fewftll Iz Trsta, 22. maja. (Izv. dop.) Popisujejo se 5italniCne veselice, Solske slavnosti in druge sovrstne zabave. Zakaj bi se ne omenilo tudi koncerta ^SIo-vanskegs delalskega draStva v Trstu", katero se je priredilo 15. maja v trzaskem glediSCi Fenice? Da ni lahko enabih zabav prirediti v razraerah, kakor so v Trsta, lahko si sleherni misli; pa kjcr je zeiezna volja, premagajo se vsi oviri. Tako je tudi z nami v Trstu. Velik trad je vezbati pevce in pevkine, ki morajo utrujeni po trdem delu prihajati k pevskim vajatt. Drugih priprav narejati mej nasprotjem tudi ni Ishko, toda neustrasljivi dub dose/e vse. Ta pot je pa te labonski irredeotovski list „Indipendente* na-tve»l <5rne oblake nad nami, strasil je obfiinstvo z vseu, pa njegovo straSilo je veljalo le vrabcera v prosu. Kc pride veLer binkoStne sabote, biti ljudstvo v gle-ditfe in to^no ob 8I/2 uri zaigra vojalka godba nNa- 30. Svetec. Hajd SloYane, LeSi ranel 31. 2upnik Tavfear. Delela je za nas, Deo gratiaal 32. Fid, Terpinec. Dokler zifiio, Za knteta akrbimt 33. Dekan Toman. Flectamus genua, bratef — He, oj ne, — Lchtate t 34. Dr. Toman, Hara! Naiasotla! 35. Grof Thurn. Trih stitome -nt, a, e,i,o, trr 36. Widmer. Mann Ton "Wort, Wire iingat scbon fort* - 37. Baron Wurzbach. Der hudiS soil holen Den Landtag in Pol«n.*) F.J. *) WwrzbaeV dei. glavar je jeden pot kranjaki dei. sbor imenoTal „polniioher Landing", zategadell ita ga potem df. Toniui in dr. Coils oitro prijemala. preja. Eakor elektrika navduSi obfiinstvo in gromo-viti rokoplosk skoro pieglasi godbo, enako pri kon-Canji. Ko se dvigne zagiinjalo, zadoni iz krepkih grl pesem sCigania. Peli so izvrstno nasi pevci in g. M. Vadnon je pri solo svoj glas tako zvoneco Listo in spretno pel, da je res pohvale vredno. Tudi pri »HercegdvskiK so pogazali poslu§alci svojo zadovolj-n»st z burnimi dobroklici. Fdrsterjeva aAve Marija" — pel jo je meiani zbor nad 24 mladih gospodi^in in do 50 mladih pevcev — bila je nekaj izyanrednega in posebnega. Spremljevano z orkestrom pel je me-, sani zbor hvalevredno in morala se je pouavljati in marsikateremu so rosile solze radosti na obrazn.. Ko pa potem nastopi operni pevec g. Nolli, pozdravi ga burno ohiinstvo. Pel je najprvo BNezakonska matt* in potem nKje dom je rnoj ?4 Kako scfiutno sledilo je obfiinstvo pevcu! Niti ena glava se ni ganila, vse je gledalo na oder in sluSalo lepi njegov glas in obeu-dovalo spretnost pevca, ki je uie po naj prvih laskih gledisLih zasluieno pohvalo zel. Dokouiuvrii moral se je veckrat pokazati obfiinstvu, ker uiso pojenjali bunii dobroklici. Zadnji komad romance iz opere „Un Ballo ift maschera11 bil je se bolj doversen. Lepi odnoSaji v posameznih toikah, disto dviganje glasa diCilogaje ter ganilo sluhernega, Zato je bil pa tudi slovenski umctnik odlikovan z dragocenitn lavornim vencera in trobojnimi trakovi, na katere so bile natiskane zlate ^rke, tezke zlate kite so visele od trakov. Gospodieme pa so ga obdarile z licohni §opki mej neprenehajoCim gromecim pozdravom obcinstva. Tudi pevovodja g. Bartelj je prejel dva krasna venca z dragocenimi trakovi. Igra: ?Dobro jutro" se je Se precej spretno i-grala, ali vidilo se je, da so nekteri igralci svoje role slabo razumeli in to Primoz in Tine; zadnji posebno ni odmenjen za oder. Vse se je vrgilo v lcpem redu in oMinstvo je zapustilo templj muze radostnega srca, mej tem, ko so se pevci v restavraciji z krepkimi pes-mami posebno odlikovali; drugi pa so besedovali pri kapljtci dobrega vina do ranjega jutra, 2ugauju laho-nov, njih novinarsko blatenje, kakor tudi reserva neke stranke nij uplivala nifiesa. Za jesen — ako Bog da srefio in napredek Slovanstvu — zacne se zimska do-ba z briljantno predstavo. Trsko Tik, Iz slavonskega Broda, 11 maja. (izv. dop.) Z veseljem pozdravili smo vest, da nas odpu»tu oil vojaS6ine. Pripiavljeni, brzib nog, blizaino se vfieraj kolodvoru dobojskemu. Kako tezko se priLakuje vlak v takem slucaji, ve vsakdo. Opazovali smo, kedaj pripuha, toda le zastonj, nij ga bilo kakor po navadi. Zdelo se nam je kakor navlaSC ter vsak izmed nas si je misjil: meni kljubuje. Cakali smo pri casici piva skoro celo uro nad navadni cas, a naposled ga z radostnim sercem po-zdravimo prihajajocega od maglajske strani. V odper-tih vozovih bilojepolno vojakov iz Novega Bazara. Ti so bili poljski vojaci od polka „Parmaa. V pervem vozu imeli so dva Srba-Bosnjaka s6 zvezanimi rokami, koja so prijeli ne daleC od mosta cez Bosno t. j. kake pol ure od Doboja. Na necem ovinku bi!a je nam-red Sez §ine postavljena deska i poleg deske se de-bela Zeiezna veriga. Vodja stroja je prepozno op axil nastavljeno past, /ato mu je tudi bilo nemogoCe usta-viti maaoma vlak; nego hlapni stroj, masina i se par yoz Slo je cez omenjeuo desko a k sreci nij vslo niti jedno kolo ne stroja ne voza iz tira. Vlak se nstavi i razposljejo se patrole na vse strani. Ne daleC od omenjenega mesta, kder bi imela biti zalostna katastrofa, nasli so dva BoSnjaka, koja sta — kakor so terdili vojaci — nastavila to past, kar pa se ne more dokazati, Pa vendar ju izrofiijo kriva ali nedolzna dobojskej sodniji, ki bo preiskala stvar. Vsakdo se je Cudil milej osodi, koja je takrat prizanesla marsikomu. Da bi to bila velika zeleznica, kakor so naie avstrijske, ne bilo bi tako nevarno, ali ta z malim strojeui i ozkim tirom je jako uevaruaia bati se je vaske sraeti na Mezji. Politidni pregled. Z DtJNAJA. Gospodska zbornica je imela tudi svojo prora^unsko razpravo; pa ie pri po-glavji #potreb§cine naudnega ministerstva" so je vnela ustavovernej gospodi modra kri, da so se spravili ne samo nad resolucije poslanske zbor-nice, obetajoce siovanskim narodom drobtinqo enakopravnosti, ampak tudi nad vladne naredbe zaradi rabe deskega jezika v javnih uradih na Ceskem. Vitez Hasner, knez Schonburg, knez Karlos Auersperg, Plenerinslednji6 o5e avstrij-skega ustavoverstva, vitez Schmerling govorili so ve6 ali manj ostro zoper sedaujo vlado, njeno popustljivost nasproti siovanskim tirjatvam in zlasti zoper jezikovne naredbe. Groi L Thunr knez Schwarzenberg, knez Sapieha, in Clam-Ga- las pa so zagovarjali vlado. Scbmcrling se je jokal, da je ustava v nevarnosti, da se pod zemljo ruje proti njej. — Slednjic pa je grof Taaffe sam prav odlocno in dostojno bra nil po-stopanje svoje vlade. Naglagal je, da so more pomirjenje in sprava mej narodi v Avstriji ler tako doseci, ako se ne cuti nobena uarodnost zi opravifenjem t!aLeaa. Vlada, ki ne smeMmeTtij nobenib ednostranskih strankarskih ozirot,1 ;"ki" jih ne more inieti in nece, sniatra se kot za-fietniea opravieenib narodnih terjatev. Vlada mora torej odlofino ugovarjati zoper oCitanje, da se na opravitfene terjatve kaeega naroda ne ozira ali da narodnosti v njihovih koristih fikodujo. Posebno se mora vlada zavarovati zoper to, da bi ona kakor koli sovrafcno posiopala zoper nera-8ko narodnost, Za njim je &e sekcijski sef Sacken zagovarjal vladno naredbp o rabi dezel-nih jezikov v javnih uradib na Ceskem in Mo-ravskem. PoroCevalee Winter&tein je v svojem konenem govoru skusal pobijati razloge avtono-tnistidnih pairov in grofa Taaffeja in na to je zbor-nica prestopila k nadrobnej razpravi, katera je | koncala v torek s potrdbo prcracuna in fiuanene postave za 1. 1880, V istej seji je gospodska zbornica sprejeia tndi postavo o vojaskej dav-scini in volila svoje tide v delegacy?. Na to je naznanil grof Taaffe v cesarjevein imenu, da je driavni zbor odloztm. D eze 1 n i zbori so sklicani na dan 8. junija. V LJUBLJANI je ustavovurno veleposestvo izvolilo dne 25, t. m. znanega viteza V e s t e-necka za dezemega poslanea. Mogofie, da ne bo vee dolgo trajala oSabnost kranjskih Nem-fiurjev, kateri se zdaj tako oblastno §opirijo v Jjubljanskej deSelnej zborniei. HRVATSKI sebor je sklican na 31. maja. Razpravijal bode najprej ogersko-hrvatsko na-godbo; zato kliee prcdsednik poslanee, naj se takoj zber6 poluoStcvilno. BOLGAKSKEGA kneza pricakujejo v dru-gej polovici tribodnjcga meseca v Belgradu. Te dni je slavilKUMUKSKI kiiez 14. leto, odkar je zasedel rumuuski prestol. Iz vseh kra-jev knjezevine so prihajale deputacije fiestit. V ANGLESKEM parlamentu so jako zani-mive razpravc, katere vzbujajo pozornost vseh politikov. Gladstonova izjava, da nema Anglija nobenega iuteresa ve6 na obstanku Turiije, po-menja, da se odsihdob drugace zasnkne orijen-talno pitanje—in gotovo ne v skodo Slovanstvu. Na ITALIJANSKEM je izmed znanih 132 izvoljeneev za parlament 73 ministerijalcev, 39 konstitucijonalcev, 20 disidentov. Dvajset volitev se ni znanih. Domade stvari. Vabilo. Dne 3. junija 1880. bo imelo politicno drultvo „SlogaK viprostorib slov. citalnice v Gorici toino ob 1. im popoludne izredenobeni zbor; na dnevni red pridejo sledefie peticije do dezelnega zbora: 1. peticija za prevravnavo Zupanij; 2. peticija za prenaredbo cestne postave; 3. peticija za prena-redbo postav © ljudskih Solah; 4. peticija za upeljavo slovenskega kot ucuega jezikavsredujeSole; 5. pred-logi posaniezuik druStvenikov. Ker so vsi predmeti zborovanja velike vaSnosti, vabi podpisani odbor vse gg. dru§tvenike, naj bi se tega obenega zbora udelezili v pravobilnem Stevilu, da pokaiejo, da se v resnici zanimajo za dusevni in gtuotui napredek in razvoj ozje svoje do-moviue in naroda svojega. V Gorici dne 2$. maja 1880. Za odbor predsednik Dr. JOS. TOKKL1 m. p. Posvecevanje krSkega Skofa in smrt pr-vostolnega proSta gori&kega, ADaua§nji je po-menljiv dan v na§i domafii cerkveni zgodovini*, tako pi§e goriSki kronist Ijubljanskim BNovicama. „Vele-Castitljivi metropolit, 83ietni, pa §e zmeraj krepki na§ knez-nad§kofT Nj. eks. dr. Andrej Gollmayr so posve-tili eetrtega — zadnjega — poddrolnega §kofa cerk-vene provincije gori§ke. Novi §kof, monsignor dr. Franc Feretid, je rojen v Yrbniku ua otoka Xrku dne 3. decembra 1816.; dovrsil je bogoslovske Studije v Gorici in je mainik od 29. dec. 1839.; doktor bogo-glovja vsett5ili§cft dunajskega; do aedaj kanonik KrSki, imcnovan za §kofijo ondasnjo 5: dec. 1879. I; vRimu 1 potrjen v lctosnjem postnem kousistoriji. Bil je raons. Fere tic prejSiijih let tudi poslanee dezclan«a zbora i isterskega. Kr^atti in kvarncrski otocaui lahko rcfejo: ! Tojje ves nas biskup, ker je po.podobi in obnasanji sko;z in skoz priprost, blag Krfian, pa bistra glava. DoSel je gosp. dr. Feretic" u&e v petek dopiildiif. in stahuje pri kuezo nadskoi'u. Prec\ asistenta mous. dr. Jipmj Dobrila, skuf tdaSko-koperski, in mons. dr Ivan N. iGlavina, Skof poreSkopuIjski, sta priSla ta vceraj, uni v petek veeer. I'oreSki gkof je podelil vCeraj v cerkvi ceutralnega seraeuisiSar v katerem stanuje, iii2e redove enemu svojih (dvehl) bogoslovcev in pa enemu fiaheiSkanu. TriaSki Skof je gost knezo-nadSkofov. Dajia§nje velieastno sv. opravilo r Be je priaelo po 9. urii iu kontalo po lH/2. Izmed tuje gospode, ki je pomicevala to nenavaduo svecanost, naj imennjem g. cest namestuika batoua Depretisa; dva kauonika, mons, Bozanid-a iz Krka iu dr. Bolmarid-a z otoka Osora; in 2upana krSkega, gosp. Pozzo Balbi-a, Iz Gorice so bili. razen duiiovSfiine vsi svetni naielniki: c. k. dvovni svetovalee baron Recbbacb, de^elni glavar g. vitez lJajer-Monriva, uiestui ^upan dr. Deperis, c. k. okro2-ne soduije predsednik gosp. Pavel Sbisi Druzegaljud-stva je bila cerkev — se ve da — natlafiena. Po koncanem sv. opravilu, ko so LU Skofje z duhov^ino v procesiji iz cerkve, pridru2il se je novoposvefieneu tudi gosp, nainestnik. — Slaynostni obed pri pre. uadskofu je bii ob 2 urah; povabljencev je okoli 20 vnanjih in tujih odlicnikov. Nckuj pa kali ta obed in vse danaSnje veselje. Ko se je bila po konsekraciji duhovska iu svetna gospoda doind spravila, zapoje milo v prvostolni cetkvi mrtva§ki zvou; fiesar smo in od jutra, ali za od siuoci nrifiakovali — zgodilo se je: umrl je uaS dobri prvostolni profit raons, ba-rou Avgustiu CodeHi-Fahneufeldski. Rodil se je rajnki v Gorici leta 1807. (15. aprila); i'/MM se je tukaj in kot bogoslovec bil nekoj 6asa v Pragi; urnsuik jc bil od 19. sept. 1830. in profit z raitro tudi uze bliza 50 let. Bil je lep prelat, popularen, Gori* canoiu kot some^an jako priljubljen; tudi dubov^ina ga je rada hnela. V dolzih 50 letih je marstkatoro casino slu^bo opravlju!. Blngosrceu mo^ je bil in za-voljo tega smo ga vidtdi muogokiat na eelu dobrot* nib naprav, Uze v pi'ejfiiijih dobuh in tudi zdaj do bimii jc bil ud niuHtuega stare^instva, Pred I, 1848. je bil dalj casa diroktor modr(|slovskega nfillifi&i, To je bila pa lo fiastna sluftba v tedanji dobi. Do zadnjih let je bil ranjki evetoe in krepak; vkljubletom bil je videti mlad. Kur na enkrat se gajelotila putika, po-zneje naduha — kakor so uiislili — slednjic huda vodeuica. KaraktetistiC'uo je t%| da je ranjki vkljub bob^iiiain s posebno skrbljivostjo vodil vse, kar se napiavlja za prihodnji jubilej prevzv. kn.-nad§kofa, ki so bolnika pogostoina obiskovali. Sploh je bilo so-cutje za-nj v vseh krogih veliko. Sprevod^ je bil veliCasten; celo mesto je bilo na nogah; zlasti obCiuski zastop je napel vse Me, da je na sijajen naCin skazal zadnjo Cast svojemu udu. Truplo ranjeega so peljali v MoSo, kder so jo polo^ili v rodbinsko rakcY. Javni plesi pod milim nebom se imajo nekda v kiatkem za vselej prepovedati. NaSej kmeckej mladini in na&nf krCnnnjem nienda ne bo ta naredba po volji; — a hlsnila bo prav gotovo kolikor v mo-i-alicnem, tohko v zdravstveuem oziru. Mi se nikakor ne uvrSCamo mej mra^ujake ali nazadnjake, a to naredbo odobrujenio vendar brez priar^ka. Imenovaiaje. Gospod Matej Ternovec, c. k. sodn. adjuukt v Sezata, je imeuovan za sodnika v Dinjanu v Istn. Cestitamo novemu sodniku, a pomi-lujenio sezauski okraj, da zgubi verlega rodoljuba in odlicuega sodnika, mola, v katereui sta um iu sree zdruieua v blagor clovestvu, Cesarska inEodamost. Presv. cesar je po-darii iz svoje blagajnice 300 gld. Gorjauskemu na Krasu za napravo vodnjaka, 300 gld. Skecbini tudi na Krasu za novo pokopali§ce, 2400 gl. reVvZem v Lipici iu Prestranka o priliki, ko se je obhajala 300 letnica obstanka konjerejske pdstaje v Lipici. Soda zahteva svoj dac. V cetrtek na praz-nik presv. r» T. zvecer so se kopali trije vojaki Hes* sovega pespolka v SoCi blizo ^eleznicnega mosta.Eden izmed njih—prostak Brandstetter, sluzefipri 12.kom-par.«ji—podal se je predale6 v zapeljivo vodo in je kar naenkrat zginil pod ujo. Najbr^e se ga je kic lotil, tovaiiSa niu nista mogla pomagati, ker uista znala plavati, ljudje pa, ki so prihiteli na nju vpitje na poinoc, prisli so prepozao. NesreCnega vojaka ni bilo veC najti ni zivega ni mrtvega. Osepilice. Na dr2avm deSki §oli v Gorici se je vsled ukaza si. mestuega stare§instva s podukom prenehalo dq ponedelka, 7. junija t. 1., kar se dotic-nim star§em nazuanja. Uzrok temu ukazu je bil, ker je imelo 25. maja 81 ucencev omenjeue§ole osepnice (Maseru.) Sploh razsajajo zdaj po mestu mej otroci osepnice in ker so niocao nalezljive, treba velike po-zornosti, da se Se huje ne:razSirijo, Razne vesti. Rodovina Demidov. 0 zacetniku kneike ro-doviae Denndov na Ruskeni bete se sledefio: Necega due j prejiojo moc in xdraTJo xopet. Odprafija tw teiko pwbwanje, o»0-bito grins do jcdl. kislo riganje, »*«]«*»L» blje-TwUe/ln* ˇ lelodd, wrtinjenost, zlato iilo, pre-obteieDj* *el©dcaijediii itd„ je goto?o indokaaanQ domafeTiMdttY©, ki m ja v kratkem wadi a?ojega w-TMtaega uplivanja oWSe raiairilo. 1 vellk* aklenlc*. 1 #., pol sWenioe 60 Jr.. Na itotine piw« t pninanje je «• mgled pn-pr»Tl}«nih. RaapoiiUa se ma franUrane dopise na tso kraje proti poltnemu poTxetjn svote. 0, ltkarnicarjn B. Fragaer t Pragi! Kuril sea meaeca vinotoka 1. 1878. aklenico Vaiega „Dr. Roca-jeiega iwljenakega balzama*. Trpol •em namrei ale precej let na kerfi t ielodcu; to ne je nagaito, da aem poskuail to zdravilo. Za *aaa 9-»H dni powgubila ae je — krala Bogu — boleien popolnoma. Proaim Vaa tedaj, poSljite itin ¦kloaice tega balaama, da ga imam pri roa fcot do-maca idMYilo. Veaki taki bolezni priporocam ta imr-atai iiTUeaski balaam. SpoStotaje udani Dragotin Popp. alamnicar ˇ Drazdanah. MT SVARMINJE! ~*fl Da ae liogne neljubim napakam, zato proaim vse p. n. gg. naro&mke, naj poraodi izreino dr. Rozov iiv-'jenski balzani ia Iekarne B. Fragner-ja v Pragi za-htevajo, k*jti opazil aera, da so narocniki na Ted krajxh dobili neuapeSno amea, ako aozahteT&li aamo zitjjenaki bahata, in ne izredno dr. Rozovegaziyljenakega balaama. Iriri it. Eiiot tiTljsnski balsas dobi $@ swno j glarnej zalogi izdeknralca B. Frag- ner-Ja, lekarna „k 6rnemu oriu" v Pragi, Ecke der Spornergasae Jfr. 205—3. _ V GORICI: G. Cristofoletti, lekarnicar; G. B. Pontoni, Iekaraicai. V OGLEJI: Daraaso d'EHa. V TKSTU: F. Prendinl, lekaraigar, G. Foraboschi, k-karnlgar. Y ZAQREBU: Sigm. Mitlbach, lekarn.Car. Tao lakarae in veftie trgovino s materi-Jalnlm blagom v Avatro-Ogerskej imajo zalogo tega iivljeuskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Pra^ko domace mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako ae ienaai prs« vnainejo, ali strdijo, pri ba-lah tsake rrste, pri turih, gnojnih tokih, pri 6rru t prata in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinab, pri izmaS-Cenji, pri ntoraki (mrtri) kosti, zoper reymatiCne otekli-ne in patiko, zoper kronidno vnetje t kolenih, rokah, r ledji, Le si kdo nogo spabno, zoper kurje oLeaa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper li§aje, zoper oteklino po piku mrcesoT, zoper tekofe rane, odprte noge, zoper raJc in tneto koio, ni boljiega zdrarila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (iavba) se namaza na platneni robec in Be pritiane na bclno stran. (jez 4— 6—8—12 nr ae naredi hot flaiter. — Zaprte bule in o-tekline se fcitro ozdraTijo; kjer pa Ten teCe, potegne mazilo v kratkem vso ognojica na-se, in rano o-zdrari. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker ae po njem ranaprej ne zaeeli, dokler ni ysa bolna ognojiea Ten potegnjena. — Tudi za-brani raat diijega meBa in obyaruje pred anetom (cmim prisadom); tndi boleiine to hladilno mazilo potiSi. — Odprte in tekoLe> rane ae morajo prej z mlacac ~odo vmiti, pptem Se le se mazilo nanje prilepi. Skatljice ae dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za oho. SknSenc in po mnozih posknsih kot najzaneslji-rejje aredatro znano, odstrani naglubost, in po njem ae dobi tudi popolno nze zgabljen sloh. 1 sklenica 1 gl. a.T. "Vdano podpisani bnkvovez naznaDj'a, da si je omislil stro] za pozla6eiye knjig ia drngi stroj za drtaoje registrov, popirjaitd. vvsakej obJiki, kakorsna bi najbolje vstrezala gg. naroCevalcem; on obljubuje, da izw&i vsako tako delo, kolikor se da, dobro. naglo in prav po ceni. Ob enem opozornje Sestito dahov§5ino, da rad preskrbnje missale iz trdnega, na okvir in in ne z masino narejenega papirja z novimi 6r-kamij po dovet goldinarjev petdeset novcev, dalje rituale, brevirje in dr. e. Priporo5a se z vso vdanostjo mnogobrojnim naro5bam Leopold Leban „Via del Daomo" St. 36 v Gorici. Pri ees. kr. zastavljavnici _. na Dauaji reSene 2EPNE VRE po nezaaliSano nizkik izjeranili eenak namrec 70 odstotkov pod kupno ceno Rut* zaloge iepnih ur, ki »o kil* zs prai^i imta| P°-a]«ne iz aaJznamemUejiih ivie«rshik C«»«ren, »a bile poloaeoe x e. k. zMWvljavaico, d«r *a »»p»dle tee *» p« draibtBen* p«t* P«» Zato smo v poloiaji, da lahko prodamo firave zlate. sreberne in uifcelaove nre, najboljse viearske izdelke, vse proti 5letni garanciji, da le naS denar naaaj dobimo. 70 percentov pod navadno tovarniiko eeno, tako da so nre skoro gaf>* zastonj. *^H •^ T»akl «lo»«k, ubotfi «ti b«e*t, potrebuj* »™. b»ter»j»»ntt-rokrat n*i»t«ai^ji* pruateti*''* In .pfunUewlka »ko»t c*ti» *i«Jjenje. Zdai pa ¦• poauja ur«hIb» ptilika, ki »• aiorda niklum, emailiranim kazalom in posebnin ppkri*alow, • prav flno zlato f«so.»erliioi>; popn>j ja stala 12 gl., zdaj nam* gl 5.S<>. — Ista prav fino v ognju pozlatena, krasna, kakor vsaka zlnta gl. 6.50. Zepna ankorea U teikcga srebro-nikelja, prav Una na minuto pregledana, gravirana, guilucliirana, a li rubini, plitvim •taklom, email. a*atum in aekundnim hu«avccm, se jako Hno veri' iico iz talmi-zlata, poprej 20 gl., zdaj »amo 7 gld. -~ Ena najbolj- iih in izvratniSih ur. — Ista tezko v ognji pozlaeena, krasno izdelana, popoln.zlati enaka samo gl. 8.50, Remontoir-Ora iz naJQnejega double-zlata, ae navfja pri riniici bres kljtiSa, oh»nl pod gurancijo vedno zlato ba.vo, i»-vr»tno na minuto vreiijena, t dvojniro pokrovom, okincanin email, kszalom in privileg. kolosjem, odiikovana kupitalmv ura • talmi ve-liiico, poprej S4 gl. zdaj Kama gt. B.50. — Tea ur je mftlo. Sreberna remontoir-ura izpravega is lot. awbra, od c. br. pane, urada preskulana, ae navlja brez kljuea, b proti-ia-porom in kaxaino napruTO. najtincja a privilcgijem, nadrubnu pro-gleduna, » plitvim steklom, email, kazalom in iteknndnim kazalccm, cnotraj ¦ kristalnim pokrovom in nikelnjim kolo»iJem, za vaavegapre-corno najboljia, najceneja in elcgantnejift lira na avet-.-.; poprejinja cena 30 gl., zdaj namib 14 gld. Sreberna ankorea i* pravega, od c k punc. umda preikuicnega Hi lot. irebra a IS rubini prav lino na Hokundo pra-gledana, » plitvim ateklem. email, kazalom in nokundnlm kazakcm, ¦raven tega po novem elektro.galvanlfinom naLlnu pozlaiena, da Jo noben clatar na tvetu no razloil od prava zlato ure, katcra an na* vadno kupi za tako dragi denar; popr«J Joatala broz pozlaccnja24 gl„ zdaj a pozlaLenjem vrcd name gl. 12,50. Sreberna cilindrica iz pravega m lot. ziata, o«t c.k. puns, urada preskuiena, z 8 rubini, natanuno na minuto prejfiedana, po novem elektro-galvanicnem nniinu pozlaJena, — tako da«e ure te baze ne razlofiujejo od prav^b zlatlh, poprej 15 gl. zdaj aamo gl.e.50. Ura za gOSpe iz grave.;* U karatnega ztata, preskuiena od e. k. pune. urada, neizmarno linn, elegantna ura z naj&nejo be-nesko zlato okolivratno fason-veriiiico in najilnejo zametanto »k«t-yico, poprej 30 gl. zdaj aamo gl. lt.50. §e nikdar koj ta«ega. Prava M karat, ziata remontoir-nra to, so «:. noja- neje Savonette-ure, katere ao stale rekdaj po 100 gi, NASLOV: ta-a\uT8faiBf foi A, fm Rotktaata 9, parterre, gegenuber dem erzbischOfi. Palais. Wien. Borsne opor-aoije ^ opravlja tofino ^ ^ Bankina kisa „Leitlia" na Dunaji, Heidenscliuss 1.1 T z a) pri saino vtesnjeni zgubi (premija gl. J T -TT; 10—30 za gl. 500t> efektov na operacije af ^dobickom la hausse ali baisae; X T f_ a{„<.ll ty naj kurzi rasejo ali padajo (SfalIgeschaft)jT ¦ 1JU2^F' c) da ae v zalogi ohraui, dokler se efektixf gk v dobiCkom ne realizujejo. X T Spekulacyska operaeija todno in diskretno. J YDruzbsna opravila (samo 15-40 gl. pokritve za lOuO gl. efekt). y •i j0F" Provizijo samo 50 kr. "W A» T Po tem nacinu, kojega amo minvedli, pa ae je uzeT YpoTaod prikupil, spolnujemo narocila na skoro V9e v kurz-¦ ginemlistka zaznaniovane efekte. X T flayNi treba nobene pokritve v gotovini-^f} ˇ Zavarovanje ces. kr. avstr. ogr. pred zgabo, naj ae zadene najmanjsi dobitek (Treffer). a^ * F^remQa' sa celo leto od"l5 kr. Tile. 4 ftwDcijsl'a snti k 500 gl„ ,i n sadens nijnisi dobitek. *> ¦¦ _____,____, ^ vredna, da ae apodobno ceni tudi iz goapodarskega stali-A TScaj glede znamenitih koristi in „doloceb" zavracamoT Tna obsirni prospekt._______________________ ^ POjdSnilE olozih» vrednostnih papirjih in finanCniliza-T — * I. devah dajemo Taakema franco ia zastonj r*i rjLeitha** glaailn za narodno-gospodarake interese. IztiaeT Ppoailjamo brezplacno na vse atrani. f» kfl^r* Opozornjemo poaebno na zanimive eianke o „po-ai TTrnitTi vaeh mogoCih atroSkoT, zgub" itd.r tako tudi ,,loz-T "ne drazbe (preakrboTanje dot, vtlov, atarth in otrok),t. y q k, drfc, ptiTatea ia iaaHiaiki law g^ JLESSS'.SSi L^ajbolji naSin za nalaganje pridrierzalogupoban-j $tedOTeem. kinem kurzn, T d) proti tem, da ae vaakiy ________^_____________mesec nekoliko piaca. A Vae naro6be z dezelo 8e toCno izvr§ujejo in tako tu- A r di yea povelja aegajoca v menjavsko poslovanje. Pro-T Papekte, tarife itd. poSiljamo radovoljno (franco in zastonj).* Solidnim firmam izrodnjemo zastopnistva. ^ 3fov«je sodlie zilrav. veljakov o Franc - JozefOTem mum Mm FRANZ JOSEF-IB ITTEltQIJEMJEl najuspcsutjsi greula vodi: Prof. dr. Biesiadecki, Lemberg. c^i"^: ialol alravstvcni referent. Ufiinja, cj se je le malo vzame, da gris gutovu od clovek pa brez bole Jin; pri tluljii rabi ne 7^ul>i moci In ne zadrznje prebavljcnja. V Lvovk 3. nov. 1873.____________________ Prof. dr. €. pi. Bratm-Fernwald, Dimaj. Prav mnngokrat »em se ule prepriSal o znanem naglem in zanes-Uivem ucinku te grenke voile; *ato priporocam najtopleje to vodo bo>nlm goapem. OiinaJ 1879.____________________________________ Prof. dr. Meynert, Bunaj. ^;^tlt^l% Dr. Steiner primarui zdravnik medic. oddelka mestne bolnignice v Gradcu*— ,Sponeila itu je In prikupila po zntienljivom in rablojem uSinku. V iiradcu IX okt. Wll>._______________________ ................ Dr. kleinwachtet* prof, klinikc za ien-ske bolcxni v Iiisbrucku. ^igl^i^iajnu1^ plivajoi'a, ne dn bi imela kak drug! neprijt-tni niiiiiek kakor drugu grenke vode; «» to sf8»lu2i, da le v krogu kolegov in obJinutva gor- fcw priporofe. ___________________________________ C. kr. obdna bolnica, Dimaj. J;/^.,;^ aehe-ja. ,l»rt Jelode^nem in 6rere»nem hataru, liubit zaprtji, bre^tue. noatl, krveuam zgoMenJi, lifmoriduh, Jetemlli bolentili in /.oiiskih boleznih au ae d»i«igli iitvrntnl unpehl," H7H. lilavim zaluga /.a (lormo in du/«lo itamo pri U, ClilS ' OKo-7,RTT1 r Ickarnici „[!eza, z iiajnovcjSiini popravami, se dobodo dober kup. Tudi imamo tridre (trieure za gospodarja in mlinarje, in rezanicc za z noge pritiskati. To poSiljamo do Duriaja franco. Narisane podobe zastonj. IScejo se dobri agenti. Ph. Mayfarth ot Co., tovarna za stroje v Franlcohrodu (Frankfurt a M.) in na Dunaju, v mestnem magaziuu, (Stadtlagerbaus.) Olaviti dobitek ev. 400.000 mark. NAZNANIL0 SUEiE. hobitkc garantira drzava. Vabilo na udelefttev dobitnih §ans velike, od hambitrSko drzavo g(i«-antovane denarno loterije, v katerej se mora nad 8 milijonov 300.000 mark gotovo dobiti. Dobitki te ugodno denarno loterije, katera ima po nacrtu lo 87.500 lozov, so sledeCi: Najvefeji dobitek je ev. 400.000 mark. Premija 250.000 mark I 68 dob. po 3000 mark 1 dol»it. po 150.000 mark * *" ' """" 1 „ ,, 100.000 mark 1 ,. „ 60.000 mark 1 „ „ 50.000 mark 2 „ „ 40.000 mark 2 „ „ 30.000 mark 5 „ „ 25.000 mark 2 „ „ 20.000 mark 12 „ „ 15.000 mark 1 „ „ 12.000 mark 24 „ „ 10.000 mark 4 „ „ 8.000 mark 3 „ „ 6.000 mark 52 „ „ 5.000 mark 6 „ „ 4.000 mark , kateri ae bodo r malo meaecih v odlocili. Prvo Tzdiganje dobitkov je nradno na 9. in 10. junija t. L eel originalni loz le 3 gld. 50 kr., pol original]!, loza le 1 gld. 75 kr., cetrt original, loza le 88 kr., ter te od drzave garantovane originalue loze (ne preporedane promese; proti frankovancj poslatvi svote tndi t najoddaljemjse kraje razpoSiljam. Ysak udelezenec dobi zraven originalnega loza tudi originalni drtei z drzavnim grbom zastonj, ter ae ma takoj po uzdigoTanji dobitkov nezahtevano poSlje uradni listek uzdignenih stevilk. Izplatevanje in razpo&ljanje dobitkov izrr§ojem direktno iaz intereaentom toSno in z najbolj atrogo tajnoaijo. B»j|r\ IfaroSila izvrinjejo se najlaglje po poStnej nakaznici ali pa z rekomandiranim pismotn. HOT" Naj ae tedaj naroiila- zaupno poSljejo do na Samuel Heckscher sr., Banquier und Wechsel-Comptoir in Hamburg. 214 2000 mark 10 ir j> 1500 mark 2 1200 mark 531 n »i 1000 mark 673 »» »» 500 mark 950 »l w 300 mark 65 It M 200 mark 100 »• » 150 mark 35150 it t» 138 mark 2100 „ „ 124 mark 70 e » 10«J mark 7300 94 in 67 mark 7850 « n 40 in 20 mark ecih v 1 oddelkih gotovo feaavftteJJin oflgoYoriii oredoikl JQ&EF w"Tiska"t^ai1jang"a tiskarna* v Gorici,