Djleiijsk-e Novice izliajiijo vsiik petek ; ako : : je ta tiaii firaziiik, dan iJO}>rej. : :
Cena jim je />ii celo leto (od aprila do aprilu) K, za pol leta l'5(t K. \aroiMiina za iNeiticijo, Bosno in dnigo evrojiske države zuaia ;i-5U K, za Ameriko J'iO K. List ill oglasi se ]>lačii,jej() imprej.
Vse dopise, tiaročiiiiio in OKiiiiiiila sprojciitii tiskarna J. Krajec iiasj.
Dolenjskim junakom v spomin.
D(»!<laj ste, drage Novice, objavile siccr žalile, a častno vesti o iiaSili junakih na seveni; a tudi na ju^'u so naSi sinovi dokazali resničnost iiesnikovili besedi: „Hrast se omaje in bril) — Zvestoba Slovenca ne gane."
Vnajbujseni metežu ostane neoniahljiv, akoprain ga prezgodaj pozdravi bleda smrt.
Med take junake spada dolenjski rojak, ki jc padel za dom in ccsarja na južnem bojišču, gospod Josip Hude.
iiojeii je bil v Miniipeči iii). julija 1875. Šolal se je na novomeški gimnaziji. Podal se je na dunajsko vscnéilisíe, kjei' se je nčil pravoznanstva. Stopil je poteni v odvetniško prakso in jc zadnja leta bil pisarniski vodja dvornega in sodnega advokata dr. Alojzija Mikyška, po imenu soditi najbrž rojenega Ceha. Kakor je raz-videti iz odvetnikovega pistiia, je bil Šef z ranjkim lludetoin prav zadovoljen in vse njegovo osobje ga jc čislalo radi njegovega priknpljivega značaja. 8ain pa je l)il tndi s svojiiîi mestom zaííovoljen.
Ob mobilizaciji je zapustil Dunaj ter se najprej podal v Ljubljano, kjer sta se koitoem jnlija srečala tudi z upoklicanim bratom Alojzijem, scdiiiijim gospodarjem rojstne biše. Tretji brat Karol je bil iipo-klican v Gradec, Prideljen je bil Josip kot častnik-poroinik 27. domobr. polku v Ljubljani. Meseca avgusta jc bil s svojim oddelkom 5. kompanija v tržaški okolici. A 27. sept, jnoral je iz Trsta odriniti — kam, še ni vedel. Iz poznejših dopisnic pa 30 domači izvedeli, da se poročnik Ihulè nahaja na jugu — v Bosni, kjer je začetkom oktobi-a njegov polk že prišel v ogenj. Mej tem Časotu jts nioi-al storiti še dolgo pot — v Černovice, kamor je liil v neki pravdni zadevi za pciio poklican k deželni sodniji. Vozil se je nepretrgoma 20 lil- z brzovlakoni. Vrnil se je 22. okf, čez Ogi'sko ter se mudil en dan v Budimpešti. Dospěvši nazaj je bil prideljen 3. poljski kompaniji, ki se jc premikala z vasi in gozdov, kakor jc zalitoval vojni položaj. IJudè je dalj časa iskal pred mrazom in dežjem zavetja v neki srbski zapuščeni koči. Manjše bitke in praske so se ponavljale. Dne 7. novembra še je poslal svoji scsti-i Agnezi, ki je zdaj pi-edstojnica CČ, usmiljenk v cesarice Elizabete bolnici, dopisnico, v kateri se ji zahvaljuje za poslano svetinjico omenjajoč, „da ima sedaj pri sebi dve, ker nosim že od jioprej eno".
Koncem meseca novembra prejela je č. sestra predstojtiica dne 25. novembra datirano vojno dopisnico, ki v češkem jeziku naznanja, da je jjofočnik Hude isti dan padel v Jarci, nekje jugovzhodno od Višegrada. Dopisnica je bila ob robu zmočena s krvjo padlega brata.
Dne 30. novembra pa je daljše ob. věstilo o njegovi tragični smrti poslal g. računski jrodčastnik Anton l.avrič, ki je bil z g. Huiletom znan še iz dijaških let v Novem mestu. V listn omenja, da ji moi'a vsled dogovora naznaniti žalostno vest, (îa jfi njen brat na bojnem poljii, na poljn časti in slave zadet od izdajalskega sovražnika, nmrl junaške iinieeniške starti. Spoštovan in ljubljen je bil od svojih tovarišev kakor od moštva tako, kakor malo-
kateri častnik. Bil jc v resnici blag in plemenit človek ... Y drngem pismn d. 20. dec. omenja, da je poročnik JHidè bil najprej ranjen v nogo. Rekel je svojeiini slugi, da ga naj dvigne, ker je le laliko ranjen. Ko sc je to zgodilo, dobil je že drugi strel v prsa. Zadnje poročnikove besede so biie baje: „No, sedaj imam kroglo pa še v prsih." Kmaio nato pa je izdihnil. — Pri tem je bil tndi njegov slnga ranjen in se zdaj nahaja v bolnici,
Ùast njegovemu spominu! lludctovi 1'odbini naše sožalje z željo, da ji mili liog obvaruje druga dva sinova-vojaka.
Božičnica v bolnici Usmiljenih bratov v Kaiidiji.
žalostne razmere svetovne vojske, ki pretresa ves svet, so vzrok, da toliko ljubih očetov, bi-atov in drugih sorodnikov ni moglo praznovati ta sveti večer med svojo drago jim dimžino.
Človekoljubna sj'ca, katerih ljubezen do bližnjega, lahko rečemo, nikdar ne preneha, potrudila so se z vso vnenio in ])o-žrtvovalnostjo, da omilijo te lepe praznike i[i nabavijo vojakom v vojni, kakťn' tudi onim ranjenim in bolnim v bolnicah, vsakemu kako božično darilo. Tndi dolenjska metropola in nje okraj niste i>ozabili na uboge vojake, ki se nahajajo v tnkajšnih bolnicah.
Podružnica iidečega Križa v Novem-niestn je prevzela prireditev božićnice, božičnega drevesa in darov, tudi za kandijsko bolnico. Na sveti večer ob polu (i. ui-i bil je pričetek hožiČniee.
Malo drevesce okrasile so spretne roke velcspostovanih dam Rdečega Križa, pod vodstvom visokorodne gospe preilsed-nice pl. Garzarolli. Mnogobarvne električne lučice podelile so lepo okrašenemu drevescu prav divno lice. Pod vodstvom gospoda poročnika Julija "Bučar, so nase vrle pevke zapele nekaj lepih božičnih pesem v spremstvu orgelj in vijolin. Po končanem petju razdelile so častite dame darila vsem vojakom, kakor tndi drugim v boltiici se nahajajočim bolnikom. Vsak vojak dobil je 4 nogavice, 2 robca, cigarete, itomaranČe in nekaj sladčic. Za okrcpčilo jja en kozarec vina, čašo Čaja in kos dobre potice.
Od veselja in iz hvaležnosti ganjeni, bral seje na obrazih bolnikov izraz: „liog blagoslovi vse dobrotnike."
Ranjeni in bolni vojaki I'aznili narodov, zložni v zavesti, da so izjjolnjevali v vojski svojo vojaško dolžnost, so videli, kako so jim hvaležni Slovenci za njih krvave žrtve in hrabrost nasproti krutenni sovražniku naše ljube domovino. To jim je bilo tudi v tolažbo, ker niso mogli pi'aznovati řa sveti prazin'k v krogu svojih di-agili.
Prijetna dolžnost nam je izraziti v našem, kakor tudi v imenu ranjencev îii bohiikov iiajpi'isrčnejšo zahvalo s tem, da zakličemo: Jîog jiovrni tisočero vsem dobrotnikom naše bolnice, ki so z različnimi darili prispevali in s tem omogočili napraviti tako lepo božićnico, katera bo gotovo ostala vedno v spominu vsem sedaj tukaj oskrbovanim bolnikom. Prav posebno se int za-livaljujemo častitim damam Riiečega Križa, ki so nam z nesebično poži'tvovalnostjo in marljivostjo napravile tako lepi sveti večer.
iieseda našega gospoda Izvclićai'ja Jeznsa Kristusa, ki je rekel : „Resnično vam
povem, kar ste storili katerenni teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" — bodi njim in vsem drugim dobj'otnikom v plačilo za vso naklonjenost in trud, katerega mi ne moi'emo poplačati.
Vodstvo bolnice,
Uspehi naše mornarice.
Naši potopili francoski podmorski čoln „Curie", — Naš podmorski čoln z dvema torpedoma zadel francoski dreadnought. Dunaj, 23. dec. (ICor.urad.) L'radno se razglaša: Ob naši obali so naše obrežne l)aterije in stražne ladje potojiile francoski podmorski čoln „Cuile", ne da bi ta mogel napasti. Poveljnika in 21» mož so naši rešili in vjeli, le drugi častnik se pogreša.
Naš ])0(imorski čoln XII, poveljnik linijski poročnik Egon ijcrcb, je 21. dec. dopoludne na otrantski cesti napadel francosko brodovjc, ki je bilo sestavljeno iz Itj velikili ladij. Na poveljniško ladjo tipa (■oui'bet sta bila izstreljena dva torpeda, ki sta oba zailela. Zmešnjava, ki je nato nastala med sovražnim brodovjem, nevarna bližina posameziiih ladij in valovito morje pri meglenem vremenu je preprečilo, da ni bilo mogoče dognati nadaljne usode zadete ladje. — Poveljstvo moi'iiarice.
Zadeta ladja za boj nesposobna. — Listi cenijo uspeh podmorskega čolna X1L tem višje, ker bo zadeti francoski dreadnought, Če se morda že ni poto])il, na vsak način nesposoben za boj v t(ij vojski.
Na južnem bojišču.
Pomožne čete za Srbijo. „Stidslavische Kon-espondenz" poroča iz Solium: Y Si'biji je vse, kar le more nositi orožje, poslano na bojišče, še celo žene in otroci. Zadnji čas so došla velika ruska ojačenja in arti-lerija po Donavi, pi-av tako jc poslala tndi l-iVancoska preko Soluna velike množine vojnega materijala in nioštva, tako da so bile,pomožne čete že koncem novembra 1)0 večini na fronti.
Kako se godi avstrijskim vjetnikom v Srbiji. „Siidslavische Korrespondenz" poroča iz Sarajeva: Neka zaupljiva oseba, ki je došla iz liitolja, pripoveduje, da je večina avstrijskih vjetnikov sedaj v liitolju, kjer je napravljen koncentracijski tabor. Vojni vjet.niki bivajo deloma v barakah. Več sto jih je v bivŠi kaznilnici. Položaj vjetnikov v sjilošnem ni slab, v posameznih slučajih so se pa vojaki, ki stražijo vjet-iiike, spozabili. Odkar je nastopil mraz, se je položaj v toliko poslabšal, ker ni l)rcskrbljeno za kurjavo. Ranjene in bolne vojake zdravijo avstrijski zdravniki-vjet-niki, vendar imajo na razpolago le malo zdravil in zdravniških pripomočkov. \'jeti zdravniki so pi'i srijski vladi pi'otestirali proti temu, da se jih drži vjete, sklicujoč se na geni'sko konvencijo in zahtevali, da se jim izplačajo plače, ali pa jili izi)uste. Vse je oslalo brez uspeha. Veliko vjetnikov so zadnje tedne lu'epeljali na bojišče, da delajo tam utrdbe.
Umikanje iz Srbije se je vršilo v redu. Ccnzui'.buditupošt. časopisje priobčnje naslednje [loi'očilo: C;istniki, kî so došli sem, ])ripovedujejo o našem umikanju, da se je izvršilo v najlepšem redu. Neki častnik je tako-le opisuje; Odkorakal sem s svojo
četo 5. decembra iz Mehane, ki leži 15 kilometrov južno od IMilanovca. V sedmih dneh sem došel v Mitrovico. Nismo delali takozvanih nasilnih niai-šev. 0. decembra smo bili v Valjevn, kjer so vojaki po kosilu počivali pet ur.
■\ledtem so iz Valjeva prevažali municijo, živila, material, bolnike in ranjence in sicer v najlepšem redu. Težke ranjence smo moi'ali jiustiti v Valjevn, ker bi bil transport za nje smrtno nevaren. Tam so ostali trije iiaŠi zdravniki s tistimi Srbskimi in niskimi zdravniki, ki smo jili že tam našli z 2000 srbskimi j-anjenci.
iz Valjeva smo korakali v Osejnico, odtam v Črnjevo, potem pa v àabac, ki Sdio ga zapustili 0. decembra. V Srbsko Mitrovico smo prišli 10, decembra, 11. pa v Hrvatsko Mitrovico. Ko smo en dan počivali, smo se podali v notranjo deželo. Umikali smo se počasi v popolnem redu.
Vzroki umikanja naših čet v Srbiji. Dunaj, 23. decembra. — Uradno se raz-ghtša: Po zmagovitem prodii-anju v Srbiji izvršeno umikanje naših čet jc povzročilo različne, deloma popolnoma neutemeljene vesti. Zato se s tem ta zadeva pojasnjuje na podlagi poizvedb, ki so se takoj izvršile na cesai'jevo povelje na licu mesta po visoki vojaški zaupni osebi.
Po izvojevanih uspeliih je vrhovno poveljstvo balkanskih vojnih sil hotelo doseči idealni cilj celc vojske, popolen poraz sovražnika, jiri tem ]ia ni zadostno računalo s težkočatni, ki bi jih bilo treba premagati. Vsicd neugodnega vremena so prišle maloštevilne dovozne črte, ki vode po gospodarsko zanemarjenem ozemlju v tako stanje, da je bilo nemogočo dovažati armadi potrebno oskrbo in municijo. Ker je istočasno sovi'ažuik zbral nove sile in prešel k napadu, se je moj'ala ofenziva prekiniti in previdnost je zahtevala, da se pod tako neugodnimi razmerami armada ne postavi v odločilni boj. Naše v Srbijo prodrle čete so se podvrgle neugodnim razmeram in šle nazaj, niso pa bile poražene, Z ne-upognjenim poguinom pričakujejo novih bojev. Kdor je naše vrle čete videl po težavnem nmikanjit, mora spoznati, kolika dmgocenost tiči v njih. Da smo pi-i tem umikanju vtrpeli občutne izgube na moštvu in materijalu, je bilo neizogibno. Ob tej priliki bodi konstatirano, da so vesti, ki jioroČajo o številu izgub, zelo pretirane. Celo vrsto dni bivajo z najboljšim duhom prcšinjeiie čete v dobrih bivališčili; preskrbljene so z vsem potrebnitii in Čakajo nadaljnili iiovelj, Dosedaj je prišlo na mejah le do neznatnih patrnljskib spopadov.
(^esar Jfc dosedanjega vrhovnega jio-veljnika na njegovo iz zdravstvenih ozirov podano prošnjo odvczal od poveljstva in na njegovo mesto iiiieno\'al generala ka-valerije nadvojvodo Evgena, Poročilo, da jc ta prevzel to tako važno jioveljstvo nad balkanskimi četami, bo v artnadi, v kateri uživa nadvojvoda največje zaupatije in navdušeno spoštovanje, sprejeto s livaležtio radostjo.
Splošni položaj na jugu, Dunaj, 27, deccmlira. (Kor, \ir.} l'radno se razglaša: 27. decembra oi)ol(lne. Na balkanskem vojnem prizorišču še vedno traja mir. Izvzetuši neziuune obmejne dele liosne in Hercegovine in južne Dalmacije je ozendje naše monarhije prosto sovi'ažnika. Ozki pas Spič-Budva so zasedli ('rnogorei že
ob pnííetku vojncï. Črnogorski napadi na lioko kotorsko so sc popolnoma izjalovili.
Njihove francoske topove, ki so jih bili spravili na obmejne višine, je naša trdnjavska in ladijska artilerîja že pred dalje iasoiii nadvladala iti prisilila, da so ustavili ogenj.
Ravnotako neiispešno je, kakor znano, poteklo ponovno obstreljevanje posaniezniih oljrdžnih zgradb, ki so je podvzeli oddelki francoskega brodovja. Vojna hika je torej trdno v naših rokah.
Vzhodno od Trebilija se nahajajo manjši črnogorski oddelki na hercegovin-skei)! objtiejnein ozemlju.
Končno stoje vzhodno od drinske Crte Foča-Visegrád srbske sile, ki se od ondi tudi zaěasa naše ofenzive niso bile umaknile.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hijïer, podinaršal.
Francoska križarka „Admiral Chaîner" potopljena?
Carigrad, 28. decembra. Nek arabski list piše: Nek italijanski painik, ki je vozil iz Port Saida, je videl 20 km' od .Tafe v viharju potapljajoČo se francosko kri-žarico. Križarioa je pozneje izginila in se skoro gotovo potopila, iia rešitev posadke se vsled silnega viharja ni moglo ničesar storiti. Isti list objavlja neko poročilo iz Kajfe, da se je tam nalovilo veliko čepic francoskih mornarjev, ki so imele napis „Admiral Cliarner".
III. iikai daril.
Darovali so naslednji p. n. dobi'otniki; Horvat Urban, igi'aliie karte, Ooriany Gabrijela ČeSplje, kompot, malinovec, Vodnik Ana, kipe za v čevlje, tobak za cigarete; dr. Strašek Marija, 3 škatlje cigaret; Bela KalČiČeva, 2 Škatlji cigaret; šolske sestre D. N. I), v Šmihelu kolače, sladéîce; šolsko vodstvo StopiČe ceŠplje, orehe; gf, Marglieri, Stai'igrad, zelje, surovo maslo; g. Ogrinc v imenu družbe Heiningltaus 100 stekl, piva; 11. ]-azred meščanske šole v Šmihelu žemlje, cigarete, vino, sir; Josip Andres, poročnik, 3 škatlje cigaret ; Bojane, Št. Peter, sodček vina, več zeljnatiU glav; Rome Neža, Seviio, 521 vina; Narodna Čitalnica tu 25 K in več knjig; Mestno županstvo tu 135 pore. pečenke in I35V2I vina; podružnica Rdečega Križa tu t)4 porcij pečenke; Kmetijska šola na Grmu več zabojev Češpelj in več loncev povidla; c. kr. glavna trafika in traiika g. Rosmanna svalčice, tobak; e. g. Župnik Jakob Porenta, Stopičc G2l vina.
Uojska z Rusi.
Nemci zopet vzeli Mlawo. — Odbiti ruski napadi. Berolin, 24. dcc, (Kor. ur.) Veliki glavni stan poroča: Naše čete so na črti 8oldau-Neu(.lenhurg iznova pričele ofenzivo in vrgle po večdnevnih bojih Ruse nazaj. Mlawa in ruske pozicije pri Mlawi so zopet v naših rokah. V teh bojih smo ujeli 1000 mož. Na ozemlju reke Bzure in Rawke so se razvili v tiieglenem vremenu, v katerem je artilerija le malo prišla do veljave, na mnogih točkah srditi bajonetni boji. Ruske izgutie so velike.
Na desnem bregu Pilice, v okolici jugovzhodno od Tomaszowa, so Rusi večkrat napadli pa so jih avstrijsko-nemške čete s težkimi izgubami odbile.
Dalje proti jugu je položaj nespremenjen.
Najvišje armadno vodstvo. Rusi polisnjeni proti Lisku. — Hudi boji na sveti večer in sveto noč. V
Galiciji smo potisnili sovražnika na]irej proti Lisku. Med Wislokom in Bialo pa je sovi'ažnik nadaljeval boj ves dan, s posebno silo pa na sveti večer in sveto noč. Ob Dunajcu in ob naši neizpreme-njeni fronti na Rusko Poljskem so se deloma vršili artilerijski boji, deloma pa je vladal mir.
Uzsoški prelaz naš, — Rusi zopet
v Jaslu in Krasnem. Dunaj, 26. decembra. (Kor ur.^ Llradno se poroča: Včeraj so naše čete po štiridnevnili junaških bojih osvojile uszoški prtilaz,
V	Galiciji so Rusi svojo pred nekaj dnevi začeto ofenzivo z iiiočnimi silami nadaljevali in se zopet polastili kotline Jaslo in Krasno.
Položaj ob spodnjem Dunajcu in Nidi je nuizpremeiijeii.
Južno od Tomaszowa je naš napad proti vzhodu pridobil tla.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hiifer, fml.
Odbiti ruski napadi. Berolin, 20. decembra. Ruski najiadi na naše postojanke pri Loetzenu so bili odbiti, 1000 Rusov je ostalo v naših rokah.
Na poti proti Varšavi. — Nemška ofenziva okrog Lowicza. „Gazeta Krakovska" piše, da je „Secolo" poročal iz Rétrograda : Na fronti pri Lowiezu so Nemci pričeli s silovitimi navali, da bi se posu-nili naprej na poti proti Varšavi. Na tej črti okrog Noworadomska traja bitka dalje. Pri Lowiczii so Nemci zbrali ogromne sile, verjetno z namenom, da napadejo od jugozapada Modlin in Varšavo, kar pa vsled ruskega odpora ne bo.
Izpred Przemysla. Vojni poročevalec „Berliner Tageblatta" piše: Rusi pomnijo velikanske poraze za Časa prvega obleganja Przeinysla, ne gonijo tako brez potrebe svoje vojske nad trdnjavo in ne napadajo s takim veseljem kot poprej. V poslednjih dneh so poizkušali v navalu vzeti utrdbo poleg kraja Medyczki Male, bili pa so krvavo odbiti.
Vest o porazu se je kot blisk raznesla po ruski armadi in ko so drugi dan Iioteli ponoviti naval, armada ni poslušala povelja. Upornike je obkolil gost obroč kozakov, bili so razoroženi in odgnani v Jvrnkiewice in odtod v Moscisk,
Vsi ruski najiadi so bili doslej odbiti in utrdbe niso nič trpele.
V	Varšavi je bilo ubitih 150 oseb, 200 pa ranjenih. Vojni dojjisnik londonskega lista „Times" poroča, <ia avstrijski napadi na nove ruske postojanke uspešno napredujejo. Iz Varšave poroča isti Ust, da je bilo pri obstreljevanju dne 9. dec. ubitiíi 1 15 oseb, 200 jia ranjenih. V Lodzu so tovarne za stikno jiod nemškim varstvom zopet začele z delom.
Anj^leži izgubili tri križarke.
Haag, 23. decembra. „Renter" objavlja poročilo lista „Times" iz Buenos Airesa' da je nemška križarka „Dresden" ušla angleškim ladjam. Bivališče „Dres-dena" ni znano. V Argentiniji se jiotrjuje, da so Angleži izgubili tri križarke.
Italijani zasedli Valono.
Dne 25. dec. zjutraj po solnčnem vzhodu so na več krajih počili sti'eli, kar je prebivalstvo zelo razburilo. Italijanska naselbina se je zatekla v italijanski konzulat, nakar je italijanski konzul naprosit admirala Patrisa, da izkrca mornarje vojne ladje „Sardegna". Izkrcanje mornarjev se je izvršilo v redu in brez vsakega ju'i-petljaja. Mornarji so mesto mirno zasedli.
„Messagero" trdi, da so vse velesile pritrdile, da Italija zasede Valono, Avstro-Ogrska pa s pridi'žkom, da se določijo podi'obnosti jio vojski. „Corriere d'Itaiija poroča, da se je mesto zasedlo zaradi za-vratnega napada lut nekega odvetnika italijanskega konzulal a. Odvetnika so albanski nacionalisti že dolgo zaradi njegovih političnih simpatij nasjiroti Italiji sovražili in so se hoteli nad njim maščevati.
Listi poročajo iz Rima; A^ Albaniji je izbruhnila i'evolueija. Nekemu turškemu častniku se je posrečilo, da je lu'išel v Drač in nahujskal več fanatičnih moha-medancev na sveto vojsko proti Essad paši.
Vstaši so Drač popolnoma odrezali od zunanjega sveta. V Draču vlada popolna anarhija.
Hvalo „SvBaiinu"!
Nisem hotel jioprej verjeti, da je Svealin zares tako dobro sredstvo za zboljšanje luČi in za štedenje itak dražega petroleja. Toda sedaj sem se sam prepričal o tem ter priporočujem Sveaiin slehernemu, ki rabi petrolejke. Pa tudi drugi hvalijo Svealin kot izvrstno pomoč v dosego lepe luči za malo novcev. Seveda se mora za svetilko številka 5 porabiti vsaj G do 7 krogljic Svealtna in za večjo številko razmeriio več, če se hoče doseči pravi uspeh. — Svealin se dobiva pri Urban-u Horvat-ujinjigai'ju v Novem mestu. Ena krogljica Svealina velja 4 vinarje, ena škatljica s tremi tucati pa samo krono 1-20.
Turška vojska.
Turki osvojili angleški rudokop Bakra.
Berlin, 23. dec. „Tel. Union" poroča iz Londona: Na Angleškem in v Rusiji so zelo razburjeni, ker so Turki osvojili v Kavkazu blizu liatuma angleški rudokop bakra. Vojaškim oldastem je ukazano, naj vse store, da zopet osvoje rudoko]), v katerem izkopljejo nad 24,000 ton bakra.
Vstaja v Maroku. Rim, 28. dec. V Maroku so vstaši zasedli UdŠo in Roclio.
Špansko brodovje v Maroku. Madrid, 28. dec. (Kor. ur.) Špansko brodovje je odposlano v Maroko, ker nemiri ogrožajo tudi špansko ozemlje.
Uspešen turški napad. — (Carigrad, 28. dec. Glavni stan je objavil naslednji komunike: Naše čete so napadle sovražnika v dolini Murad in ga poiiolnoma pobile. Zaplenile so dva topova z vsem, kar zraven spada, 1 strojno puško, 2 muni-cijska vozova, 3G mnl, n5 konj in vjele
so bili odbiti z velikimi izgubami Francozov. Najvišje armadno vodstvo.
Armentieres in Arras se zopet obstreljujeta. Kristijanija, 24. dec. Neinei zopet nei)restano obstreljujejo mesti Armentieres in Arras.
Obstreljevanje Diinkirchna. Berlin, 28. dec. [Kor. nr.) Londonski list „Daily Mail" iioroča 2:-í. t. m. iz Diinkirchna: Letalci zaveznikov so vrgli na lopo za Zuppelinove zi'akoplove 12 bomb, ki so zažgale loi)o. Res je, da so letalci metali bombe, a topa ni bila ])oSkodovana.
Upor indijskiii čet. Rotterdam, 28. dec, Indijske Čete se niso hotele bojevati proti sovernikom, nakar so 30 indijskih vojakov obesili.
Lille še vedno v nemških rokah.
Boulogne, 28. deeembra. Angleški listi so razširili vest, da so Lille osvojili zavezniki in da se prebivalstvo trtuiioma vrača. Tetini nasproti pa i'azglaša francosko vojno vodstvo jio Reuterjevem uradu, da je Lille še vedno v nemških rokali in da se tam položaj ni nič izpremenil. „Times" poročajo, da so Nemci zopet pričeli obstreljevati Armentieres,
DomaČe in tuje novice.
Vsem tistim p. n. gg. oeryenim naročnikom, kateri se sedaj ob novem letu po dopisnici naročajo na naš list, vljudno naznanjamo, da v obČe naročil brez poslane naročnine ne vpoštevamo. Za sedaj smo jim poslali današnjo številko s položnico, po kateri nam naj blagovolijo do-poslati naročnino, na kar jih bomo še-le smatrali za naročnike. — Vsem cenjenim p. n. naročnikom „Dol Novic: Veselo in srečno novo leto! U p r a v n i š t v o.
Duhovniške vesti. (J. g. Josip Rome, župnik v Podzemlju, se je podal v pokoj in se je nastanil v Šmihelu jul Novem mestu. G. župnik, ki jn pvp.j pa^tiroval v
2 višja in 7 nižjih častnikov i.. 9(> y-l^ov.y,	„.tanovnikov našega
Rusko poročdo z dne 28. decembra prav,,	30.	-,	• J^^
da ao Rusi pričeli z ofenzivo v Sardíaiiysu,	^
ki je na Kavkazu. Rusi torej jiripozna-vajo, da je otomanska artnada na ruskem ozemlju.
Napad na maloazljskoobal, „A'ossische Zeitung" poroča iz Aten : Francoski tor-pedni rušilci so oddali 7 strelov proti maloazijski obali pri Kuml)urne in Kantepe v bližini južne dardanelske obali, Skoda še ni znana. Zavezniško brodovje je razvilo živahno delavnost, iz česar se sklepa na predstoječo splošno akcijo.
Provinca Aserbeidžan zasedena. ~ Frankobrod, 23. dee. „Ruskoje Slovo" poroča iz Teherana, da so ruski Kurdl v zvezi s turškimi četami zasedli vso lU'o-vinco Aserbeidžan in da je Tšulfa ogrožena.
Nemško-francosko-belgijsko bojišče.
Francoska ofenziva izjalovljena. Dne
18. deeembra so Francozi in Angleži pričeli z ofenzivo mi celi Črti. Ta velika ofenziva se je končala že po desetih dneli, in sicer za zaveznike neugodno. Nemci so povsod odbili napade, na mnogih točkah pa celo napredovali.
Odbiti francoski napadi. — Nemški uspehi proti Angležem. Berlin, 23. dec. Veliki glavni stan poroča: Napadi na pešČcninah pri Lomljardzyde in južno od Bixsehotte so naše čete z lahkoto odbile.
Pri Riehebourghn iti L'Avoue so bili Angleži včeraj zopet vrženi iz svojili postojank. Kljub obupni protiobrambi smo obdržali in utrdili vse postojaidce, katere smo med Richebourghom in kanalom Aire a la Basseé vzuli Angležem, Dd 20. dec. smo ujeli 720 črncev in Angležev, zaplenili .'i strojnih pušk in 4 metalce min,
V okolici tah(n'a pri ('balonu je I'az-vil sovražnik živahno delovanje.
Napadi severno od Sillery jugozahodno od Reimsa pri Souainu in Pertbesu
30. leti in mtt je dozdaj zvest. — Nemški vitežki red mu je imenoval naslednika v osebi novomeškega rojaka č. g. p, Valerijana UČak, ker je Podzemelj Župnija nemškega vit. reda.
Vojaške vesti. Gg, profesorja tukajšnje gimnazije dr. Šerko in Anton Lovše sta imenovana nadporočnikoma v rezervi. Oba se zdaj nahajata v bolnici v Sarajevu kot maroderja vsled naporov na si'bskem bojišču.
Žup,lija PbllandI (Poljanica) v novomeškem dekanatu je razpisana do Tj. jan. vsled resignacije č. g. župnika Mauserja.
• V cesarice Elizabete bolnici je bila lepa božićnica za vojake-okrevalce na Sv. večer ob 4, uri. Božično drevesce je bilo bogato razsvetljeno in z darovi obdano. Ljuiiki angeljčki so pred jaslicami srčkano deklamovali în zajidi. Vredne so pohvale hčerke: Konči Ahačičeva, Anica Arselinova, blavka Severjeva, Leiu^ka Oblakova, Jlešani zbor je mično pel božične pesmi. l>va vojaka-rekonvaleseenta sta vodila oziroma pomagala jiri petju z njunima izbornima „solo", gg. Pirnat in Štrobidj. Mili g. prošt je pojasnil pomen božičnega drevesca ter zahvalil damski komite, ki se je potrudil, da je napravil veselje vojakom. Med navzočimi smo opazili g. predsednikovo pl, Garzarolli, dr. Síančevo, ()i)itz-cvo in druge. Med gg. smo videli stac. komandanta, g. nadporoČ-nika llastreiter, nadporočnika Schmidt, i)0-roČnika Andres, kanonika Žlogar, oba prî-marija in več železnično-sekeijskih uradnikov. — Pohvalno moramo tudi omenjati, da so se vojaki lejm pripravili za sv. líožič, ker jih je — polna kapelic-a — izmed 7 narodnosti — pobožno prejelo božičnici so tudi
Pri
krame.nte seno pidi.
Dolenjski
17. pp, ranjen
sv. ř!íl-
navdii-
ranjenci. Martin Geršič, v (lalieiji, doma iz Gor. Suhora. — J. Plut, Črnovojnik 27. doni. pp. posestnik iz Drašič, I'atijen v Galiciji, zdravil se v llallu na Tirolskem. Dasi
iina kj'oglo v iiljiičili, je tijliko olíroviil, cla st! jf. vniil v Ijjuliljano. — .ložuť IVčarii'-, iloni, pji., iiosestiiik v DrašiCali, jtí po /ailiijili porořilili ujetnik na Huskfiin.
—	Pisiiioiiuía Ailolť T'lapju!!', 7. top. polk, ranjen v (^aliciji, so jn doc. porofil v kapiteljski {■erk\'i z gdí. Piskai', tď se vrtiil v Ljnhljan». Njegov brat Rndolť Happer, narednik 27. doitiobr. pp. jo marod vsled naporov v Karpatih, a sc je nopet vrnil v Ijjnbljano.
« V cesarice Elizabete bolnici so konccm (leccinbra narito])ni slovenski vojaki ■—■ okrevalei : Ivan Kastelic, poddesetnik. Ludvik ňtrobl, poddesetnik. Janez Moliav, poddesetnik. Anton želko, inft. Anton riantaii, iiift. Janez Fahjan, inft. Janez Majcen, inft. Črnovojniiki jjp. št. 27. — Frane Gorisek, desetnik. Jožef KocjančiC, inft. Anton Franko, inťt. T'eSpoIk ët. 17. — Alojz GabriclčiĆ, Anton Kaťerle, .latiez Zarabec, Janez Miklič, Ijudvik Papež, Matija Vipavec. Doniohranski pp. št. 27. — Franc řiore, Franc lirnlc. Lovski bat. št. 8. — Simon BcrtetiC, pešpolk št. I)?. Jožef Banič. Poljska artl. Št. 7.
• Rekonvalescentov-vojakov se je pri-})eljalo dne dec. minulega leta popoldan po en oddelek v obe tnkajšnji bolnici.
C. kr. pošta v Kandiji se sistira dne 1. januvarja, ker so baje prostori nezadostni, Gosjjod poštar Hladnik je prestavljen na Rakek.
- Bolnica v Kandiji. Za jn iboljŠek vojakom o božičnih iiraznikih so darovali: Župljani iz Stopič 2 sodčka vina, gospod ňproc Anton, tobak, g. Jîayer, založ. piv. Mengeš, 125 stekl, piva, gospa Vodnik, cigarete, gosp. grajščak Ulni, jabolka, neimenovan 20 K, Velikolaščani po di-. Ger-šaku, cigareto, novomeška kmetijska po-di'užnica, 1 sodček vina, gosi)o(.l Matko, cigarete, neimenovana 10 K, sestre v ňmihelu cigarete, sladčiee in G nogavic, brata Kobe 1 zaiioj pomaranč. Šolsko vodstvo v Ajdovcu je nabralo in poslalo 3 vreíe krompirja, nekaj snhih hrušk, češjielj, češenj in orehov. G. Uakoše iz Straže, rum.
—	Bog plati!
» Transport vojakov v bolnico v Kandiji. Dne t. m. došel je iz Ljubljane malt transport, 49 ranjenih in bolnih vojakov v kandijsko bolnico. Po narodnosti so različni. Med njimi so tudi sledeči Slovenci: Nad. rez. Prijatelj Fi'anc, dom. pp. št. 27, 2. stot. Pešec Veseljak Matija, Čnio-vojiL bat. št. 14, 3. stot. Pešec Kastelic Jože in pešec Sjnrekar Anton, Črnov. ])o]k št. 27, prvi K)., drugi 8. sto t. Pešec Vidmar Gašper, pešpolk št. 17, 4. stot.
V	bolnici se oskrbuje sedaj 123 vojakov in 26 civilnih bolnikov, skupaj 149,
Žalostna vest se potrjuje, da je padel dne 21. okt. t. 1, na severnem bojišču pri Jaroslavu v 29. letu svoje starosti junaške smrti g. Bogutiiil Kodcrman c. in kr. iiad-poročnik pri 85. pp. Pokojni je sin pisarniškega ravnatelja novomeškega okrožnega sodišča Frančišlia Kodermaii. Padlenni junaku bodi zemljica lahka!
„Narodna ćitalnica v Novem mestu" ima svoj redni občni zbor v soboto, dne i), januvarja 1915 y svojih prostorih z običajnim dneviiim redom.
V	ruskem vjetništvu je Karol Jakše, posestnik, Jirod pri Novem mestu; pisal je iz Moskve ob transportu v Azijo,
Smrtno ponesrečil je, kakor poroča C. in ki', avstro-ogrski konzulat v St. Paulu ]\Iinesota, Jožef Ovniček v državi Michigan, Ponesrečenec je doma nekje iz novomeškega oki'aja. Ker njegovi sorodniki, ki imajo pj'avico zahtevati odškodnino, sodišču niso znani, se s ttíiii poživljajo, da se zglasijo pri okrajnem sodišču v Uuiiolfovem.
Naknadno prebiranje črnovojnikov, ki so zamudili prebiranje in so rojeni v letih 1878. do 1890,, se vrši dne 20. in 21. januarja v Ljubljani, in sicer dne 20. januarja za politične okraje: Ljubljana (m est o), Ljubljana (okolic a), Litija, Kamnik, Kranj; dne 21. januarja za politične okraje: Radovljica, Ko-
čevje, Črnomelj, Rudolfovo, Krško, Za politične okraje Logatec in Postojna se vi-ši jireglcdovanje dne 15. in 30, januarja na Opčinah, Ornovojnikotii, ki so zamudili prebiranje, se je takoj zglasiti pri svojih županstvih, v Ljubljani bivajočim črnovojiiikom v mestnem vojaškem uradu v „Mestnem domu" z izkazili o doniovinstvu.
Maksimalna cena za Jajca in krompir v detajlni prodaji. G. kr. deželim vlada je določila maksimalno ceno za detajlno lirodajo jajc Jia 12 vinarjev od kosa ter maksimalno ceno za jedilni kromjjir s 13 vinarji od 1 kg za celo deželo lúanjsko.
Maksimalno ceno za petrolej ua celem Kranjskem je c. kr. deželna vlada dne 26. decembra razveljavila vsletl stalnega valovanja cen v trgovini na debelo.
Gosp. dr. Jure Adlešič, odvetniški kandidat v J^jubljani, je napravil odvetniški izpit pri ikulsodišču v Gradcu.
Križarka „Dresden*' rešena. Dunaj, 25. decembra. Nemška križarka „Dresden" je končiioveljavno ušla angleškim ladjam,
Žrtvujte 5 vinarjev za dopisnico in sporočite po njej svoj naslov „Srečkovneimi zastopstvu 13", Ljubljana, glasom današnjega oglasa.
Potiorek v Celovcu. Dunaj, 28, decembra. Bivši poveljnik balkanskih čet, vpokojeni feldcajgmojster Potiorek je odpotoval v Gelovec.
Mednarodna mirovna konferenca v Kodanju. Kodanj, 27, decembra. (Kor. ur.) Socialni demokratje raznih dežela sklicujejo 17. in 18. jaiiuarja v Kodanj mirovno konferenco. Časopisje in občinstvo je izključeno od konference. Konferenci sledi velik, javen demonstracijski shod za mir.
Pred revolucijo na Ruskem ! Neka veiika trgovska tvj'dka v Jiukareštu jc prejela od svojega peterburškega zastopnika pismo, ki trdi, da je izbruh revohi-cije na Ruskem le Še vprašanje nckateriii dni. 'rajna policija je v zailnjih tednih zaprla 10.000 oseb.
Japonske vojne ladje Čuvajo prevoz angleških čet. Milan, 24. decembra. Tu-rinski „Stampi" se poroča iz Kajire, da sta zadnji veliki prevoz angleških čet iz Avstralije do Sueškega jirekopa poleg angleških spremljevali tudi dve japonski vojni ladji.
Papež za izmenjanje za boj nesposobnih vojakov, Iz Vatikana poročajo, da se papež Benedikt XV. trudi, pripraviti vojskujoče se države do tega, da bi izpustili iz vojaškega vjetništva vse v boju hudo )-anjene in za jiadalnje vojskovanje nesposobne vojake, — ilisel je i)lemenita in upanje je, da se izvrši, lier je nekaj držav že temu baje i)ritrdilo.
Avstrijski Rdeči Križ podelil Rdečemu Polmescu 25.000 Kron. Dunaj, 22. decembra. (Kor. urad.) Zvezno vodstvo avstrijskega Rdečega Križa je dovolilo predsedniku avstrijskega odbora za turški Rdeči polmesec 25.00U kron.
Božični dar nemškim vojakom-Nemški prestolonaslednik je poslal vsakemu njegovih sobojevnikov pipo z njegovo sliko kot skromen dar v spomin na skupni Božič v največji dobi Nemčije.
Naâ poslanik iz Rima došel na Dunaj. Rim, 2(). deceiidira. Avstro-ogrski poslanik baron Macchio je došel na Dunaj,
Vesel dogodek v italijanski kraljevi družini. Italjanska kraljica je srečno povila hčerko. jCraljičino in princezinjino stanje je izvrstno.
Povodom rojstva princezinje Marije se pomiloste politični zločinci in nekaj navadnih zločincev z manj težkimi zločini.
Palača Essad paše zažgana. !*rač, 2 L dec. (Kor, urad. — Zakasnelo došlo.) Včeraj je bila zažgana palača Fssad paše v I>raču, Kssad paša je odposlal na(o 50 Dibriotov, da stražijo njegova posestva v tiranski okolici.
Japonski parlament razpuščen. Tokio, 25. decembra, (Kor. urail.) Zbornica poslancev je z 213 glasovi pioti 148 odklonila zakonski načrt o ustanovitvi dveh novih divizij. X'ailament je razpuščen.
Omsk in Tomsk. Ta sibirska mesta so dostikrat imenovana v jiismih I'uskih vjetnikov, ker sem odpcljujejo avsti'ijske vjetnike. Omsk leži ob reki Irliš pri izlivu reke Omy in na odbočnici sibirske železnice, Dm-sk ima nad 7O.UO0 i)rebi\'alcev, tííhniko, šest gimnazij in druge šole. V mestu je lep unizej, mnogo cei'kev in čez 40 tuvaj'en. Trgovina je cvetoča. V nekdanji trdnjavi je bil svoječasno zaprt tudi slavni ruski romanopisec Dostojevski. V okolici bivajo nomadiii Kirgizi. — Tomsk je največje in najbogatejše sibirsko mesto. J^eži ob reki Tomja in ima dajies skoraj 100,000 prebivalcev, med katerimi je 500 izgnancev. V mestu je vseučilišče, tehnika, srednje šole, dekliška gimnazija, javne knjižnice, znanstvena in umetniška in umetniška društva. Továren je okoli 250. IMesto ima električno razsvetljavo, cestno železnico, telefon in gledališča. Glavna ulica ima čisto vclikoniestni značaj. Čeprav ne leži Tomsk ob sibirski Železnici, teniveČ je ž njo le spojen s 85 kilometrov dolgo mestno železnico, je vendar Tomsk sedež ravnateljstva sibirske železnice, kar pomeni artiiado 4000 Železničnih uradnikov. Okolica Tomska je zelo gozdnata in v mesto samo segajo gozdovi, ki tvorijo v mestu lepe parke. Sedaj je mesto polno vojnih vjetnikov.
Loterijske átevilke. Gradec, 23, decembra 50 5() GH 49 43
Za novo leto !
Kmalu bo trideseto leto, kar obstoji jjaš list, pri koncu. Ako i)a pregledamo zapisnik naših nai-očnikov, vidimo žalibog, da se Dolenjska našoiini vabilu na naročbo žalibog dosedaj še ni odzvala v tej meri, kakor smo iiričakovali. Zdi se nam, da še marsikdo vedno noče umeti, kako velikega pomena za splošno, osobito iia gospodarsko jiovzdigo dolenjskega ljudstva, je ravno naš list.
Dragi ])rijatelji, Jiaročniki, dopisniki in podjiiratelji sploh, na Vas se obračamo sedaj, ko gre trideseto leto našega lista h koncu, da zastavite ravno sedaj ob novem letu vse moči, da se naš list vsestransko jiovzdigne. Saj se ravno ob novem letu obračajo i'azni drugi listi tudi na svoje prijatelje z vabilom na naročbo. JI i želimo vsem dobrim katoliškim listom odkrito iz srca najlepši usiieli; vendar naše Dolenjce ravno ob tej priliki pi'osimo, ne ])ozabite pa predvsem Vašega jedinega dolenjskega časopisa „Dolenjskih Novic!"
Zavedajte se, da pri našem listu pomeni par sto novih naročnikov življensko vprašanje, lul drtigih listih z več tisoči naročnikov pa par sto novih ne pride v poštev! Zastavite sedaj vse svoje moči za obstoj našega lista! Od Vašega dela sedaj ob uoveni letu, pa do ajirila, bo odvisno nadaljne izhajanje jedinega, najstarejšega dolenjskega lista „Dolenjskih Novic".
Vsem prijateljem našega lista voščimo torej tem potom iz srca srečno novo leto; naše voščilo paobenem spremlja tudi skromna želja, da bi po Vaši pomoči bilo novo leto srečno tudi za „Dolenjske Novice".
Najnovejša poročila.
p. Janez Žurga, ki je še pred kratkim pisal iz Belgrada, je pisal zopet iz Petrovaradina, kjer pridno skrbi za ranjence.
Se zdrav se naliaja na južnem bojišču novomeški trgovec gosp. .Jurij Picek.
Železniški promet z Galicijo. „Ozas" poroča: Ker sc je i)oložaj na bojišču izboljšal, vozi piičenši 27. t. m. med Krako-vom ill Dunajem pet vlakov za civilne potnike in en vojaški brzovlak. Na pi'ogi proti Lvovu vozijo vlaki do iiogutnilovice, zadnja postaja pred Tarnovom. — Most čez i)unajec |>opi'avljajo. Promet do Tar-nova se kmalu obnovi, Južnovzhoduo od
Krakova obstoja železniška zveza čez Novi Sandec na Ogrsko.
Črnogorci se gibljejo brez uspeha. Dunaj, 21.*. decembra. L'radno se poroča: Na balkanskem bojišču so razvili Črno-goici živahno, pa l>rezus|)cšno delavnost. 1'j i Trebinju je bil slaboten napad na iiaše predti'dnjavske jiosadke brez težave odbit in sovražna artilerija prisiljena, da je umolknila. Proti močnenni obmejnemu iortu Krivošije črnogorski topovi naravno ni.so imeli niti najmanjšega uspeha. Namestnik načelnika generalnega štaba pl, lliifei', fnil.
Naše čete se zopet umaknile na višine karpatskih prelazov. Dunaj, 2i». dec, 1'radno se poroča danes opoldne: Ruska 8. armada, ki je pričela pred kakim tednom ofenzivo proli našim čez Kai-pate prodilim četam, se je z nadomestnimi četami in svežimi divizijami tako ojačila, da se je zdelo prav, da se naše čete umaknejo na višine prelazov (v Kaj'patih) in na ozendje i>ri (lorlicah. Ostali položaj na severu se vsled tega ni prav nič izpremenil. Namestnik načelnika generalnega Štaba jil. Hiifej', fml. Francoski protektorat nadorientskimi katoličani se smati'a s sprejemom novega apostolskega delegata pri sultanu za koii-Čanega. Prihodnji teden bo začelo pri pa-l)ežu poslovati na novo ustanovljeno tursko (liplomatično zastopstvo.
Bolgarija in Rumunija sta baje sklenili zvezo, ki ni naklonjena našim sovražnikom.
Otvoritev panamskega prekopa se
bo vršila med 15, in 20. februarjetu leta 1915, Ta prekop deli Severno in južno Ameriko in oniogočuje, ila bodo ladje laiiko vozile skozi ta jirekop, ne da bi bilo treba delati dolgega ovinka.
Portugalci tepeni. J^isti poročajo, da so Nemci v južni Afriki poi'azili portugalski ekspedicijski zboi'. Portugalci so sc hoteli umakniti v utrjeno postojanko Nanlilo, a Nemci so tudi to zasedli in sovražnika ])re]»oilili.
Portugalska napove 15. januarja vojsko. Milan, 29. decembi-a. „Ralia" poroča iz Lizbone: Oiicielno se vojno stanje jiroglasi 15, januarja. Portugalske Čete že odliajajo v Egipt in na evropsko bojišče.
Batum obkoljen. Bukarešt. 29, dec. Batum obkoljajo redne kurdske čete in 3000 kurdskih jezdecev. V kratkem se pi-ičakuje nastojia glavniii turških čet s težkimi oblegovalnimi topovi. Batum, precej stara trdnjava, utegne zato kmalu pasti v turške roke.
Dopisi.
Iz Mirnepeči. Zadnji dopisnik v „Novicah" je omenil, da smo stavbo nove cerkvc srečno pod streho sjiravili. Res srečni siuo, da smo sedaj saj pod strelio pri sv. maši ; kajli ko je vojska izbi'uluiila in se je z zidanjem jirenelialo, smo vsi mislili, da bomo morali zunaj stare kapele pod milim nebom čez zitiio pri službi božji biti. Hvala Bogu, da smo vkljub tem žalostnim časom stavbo srečno poil streho spravili. Stavba je pokrita z etei'nilom prve vrste, in ker so sti'okovnjaška tunenja glede kritja z eter-jiitotn cerkvenih stavb tako različna, se mora stavbenemu odboj'u le čestitali, da je po iu\svetu gosp, stavbenega svetnika llanuša se odločil za tako obliko in barvo eternita, ki daje cerkveni strehi res nekak starinski značaj; barva eternita je naiureč bakrena. Stari, močni stolp jiri novi, [)recej visoki stavbi je nekako zgubil sv{)jo dosedanjo veljavo, treba bi ga bilo nekoliko vzdigniti; sedaj {»a stoji poleg nove ciirkve kakor kak pi'itlikavec. Naši potomci, če bodo nastopili boljši časi, bodo stolp lahko dvignili, ker so menda načrti za povišanje stol[ia pripravljeni m polijeni. Nekaj pa ]U'i fai'iii cerkvi že davno pogrešatiio, namreč mežimrije, brez katere menda ni nobena župnija na Kraiijskem. Dosedaj je imei
cerkvenik in organist stanovanje v privatni hiši, najemnino je plaCevala občina ; občinski očetje pa so v eni svojih sej uganili, da, ker ni orgclj v ccrkvi, tudi ni treba orgaiiista, torej tutli ne bodo veČ plačevali najemnine od stanovanja za organiata, prav za prav za cerkvenika, Tako iijia toi'cj ťarni inežnar v j\Iiniipcči res „prosto stanovanje" pod milini nebom, ee ga [)a zebe, naj gre jia v svojo klet, kamor spravlja svojo žitno biro iii^kjer sedaj gospodarijo miši in [lodganc. Če je občina svoj cas prodala hišo. kjer je imel farni mežnar svoje stanovanje, je samo ob sebi umevno, da mora skrbeti za stanovanje cerkvenikovo toliko časa, dokler se pri fari ne sezida primerna mežnarija, Sedaj po novem letu bomo brez organista in menda tudi brez cerkvenika. Take razmere pri cerkvi g. župniku, ki ima polno skrbi in težav radi zidanja cerkve, gotovo ne morejo biti v razvedrilo in tolažbo. Bog daj, da bi se ta zadeva kmalu vsestransko ugodno rešila. —■ Pred par tedni ao tatje vlomili v stari kapeli pri ccrkvi dva lesena nabiralnika in sicer tako, da so kar dno pri nabiralnikih odbili in odnesli za kakih 20 kron drobiža. Tatovi se pridno zasledujejo.
Gospodarstvo«
Jesenska kop in režnja v vinogradih.
Letos je zlasti v bližnji Trški gori opažati, da so se gospodarji poprijeli tako zvane jesenske kopi in nekteri tudi celo jesenske režnje trt.
Gotovo je umestno, da navedem to, kaj da je k enenui in drugemu delu iz strokovnega stališča pripomniti, oziroma da ga h tega stališča presodim.
Jesenska kop v v i n o g r ad i h je delo, ki se ga lahko izvršuje v času od končane trgatve do zime, dokler prevelika mokrota, hud mraz ali stieg to delo lie ovira, ali ne prepreči.
Da je temeljito rahlanje zendje trti neobhodno potrebno, ve vsak. Le v rahli zemlji, ob dostopu zraka se zamore trtria korenina pravilno razvijati.
Tekom leta, zlasti v jeseni, v trgatvi, se vinograd močno prehodi, zemlja postane trda in neprepiista in dostop zraka v zemljo omejuje tudi še obilni plevel, rastoči na njeni površini. Će ne skrbimo za zadostno gioboko in temeljito preraliianjc globokejše zemeljske plasti, je slaba rašča in slaba rodovitnost, gniloba korenin in ž njo združena bledičnost in hiranje trt v prihodnjih letih prva posledica te naše nemarnosti.
Za tako globoko temeljito zrahlanje zemlje je pa gotovo najbolj pripraven jesenski čas.
Po trgatvi je v vinogradih razmeroma malo dela, na vsak način veliko manj kot spomladi. Kar moremo, postorimo tedaj najliolje že v jeseni. Po trgatvi porežimo najprvo šparone, potem pognojimo, kar je za pognojiti in nato izvi-šimo povsod tam, kjer nismo gnojili, koj jesensko kop, ozir. gnojimo tudi lahko ob enem ; kakor koristi polju, da ga v jesen za spoiiiladiio setev globoko in grobo preorjemo, tako bo tudi jesenska globoka in groba kop trti prav posebno koristila.
Te koristi naštejem lahko v naslednjem :
1.	Zemlja se s tako jesensko kopjo temeljito zrahla in zimska vlaga dobi pristop v globokejše zemeljske jilasti. Tak vinograd ne bo občutil suše tako labko kot di'ugi, pii kterem je spodnja plast (spodina, celina) trda, izsušena.
2.	Zimski mraz in ziinska vlaga zemljo temeljito razkroji. Itedilne snovi preidejo v razlopno obliko in trta ji!i lahko v prihodnjem poletju i)orabi. Z globokim jesenskim kopanjem tedaj tudi zemljo nekako pognojimo.
3.	Ker zimski mraz in vlaga zemljo temeljito ra/Ui'njila, postane zemlja do spomladi tuko rahla in prhka, da si lahko popolnoma prihranimo spomladtio kop, zlasti če spomladi ne kolimo in ne režeitio v mokrem vremenu.
Pa tudi kdor bo vkljub temu še tudi spoiidadno kop izvršil, temu bo šla, kakor tudi kolitev, ker je zemlja rahla, veliko bolj hitro od rok kot sicer. Spomladi kopamo potem prvič labko bolj j)ozno in če ni vinograd hudo pleveluat si laliko prihranimo na ta način eno kop v poletnem času.
4.	S pomočjo globoke jesenske kopi, če jo prav izvršimo, to Je Če globoko in grobo kopamo in grude dobi'o obračamo, zatercmo tudi močno plevel po vinogradih, s kojim so zlasti v vlažnem jesenskem času naši vinogradi itak hudo obraščeni.
Ker plevel Čez zimo segnije, se s tem ne samo uniči, ampak ob enem se ž njim zemljo tudi kolikor toliko pognoji, liki zeleno gnojenje trt.
5.	Mnogi so smatrali jesensko kop, vsled ktere Uiži zeitdja prerahlana čez zimo, nevarno za pozebo trt, zlasti trtnih korenin. Skušnje v severnih vinorodnih krajih naše države, zlasti na Nižjetii Avstrijskem, pa tega ne potrjujejo. Leta 1907 imeli so tam zimo brez snega pri tem pa do 27 stojiinj mraza po R, toraj tako hudo zimo, o kakšni se nam na Kranjskem niti ne sanja, kajti mi dosežemo k večjenni pri sneženi zimi, kjer je itak zeitdja jired mrazom varna, komaj polovico toliko mraza.
Pri tem se je pokazalo, da so ravno v rahli, jeseni okopani zemlji trte od mraza manj trpele kot v trdi neprekopani zemlji in sicer nc satno pri pozebi na koreninah, antpak tudi pri pozebi na očesih in na starem lesu.
Rahla zemlja tedaj, kakor je videti, nn-az ntanj prepnšČa kot trda, debele grude v okopaném vinogradu pa tudi bolj zadržujejo sneg kot v neokopanem in v sneženi zimi manj pozebe.
Iz vsega tega vidimo, da je jesenska kop jako koristna in Jako priporočljiva in bi bilo zelo patitetno, da bi se je naši vinogradniki povsodi poi)rijeli zlasti letos, ko še zdaj o Božiču snega nimatiio in ko naiti bo spomladi delavcev primanjkovalo kot morda Še nikoli poprej.
Že to, da si olajšajo sjioitiladno delo, zlasti prvo kop in kolitev je vredno, da se te novotarije vinogradniki z vso vnemo popri mejo.
Želeti bi bilo le, da se vinogi-adniki pri tem delu poslužujejo tudi pravega orodja, to je t e ž k i it motik, naj!)olje vipavskih kopalnic, ki gj-edo tudi v težki zemlji globoko v zemljo.
Kakor je jesenska kop prav priporočljiva, tako pri nas na Dolenjskem nikakor ne more m priporočati z g o d-n j e j e s e n s k e ali zimske režnje.
V gorkih krajih brez snega in brez spoitdadnih mrazov je zgoditja jesenska ali ziitiska režnja na mestu, nikakor pa ne pri nas, kjer imamo dostikrat veliko snega in žleda iia trtah in kjer nas ogrožajo tudi pozni spomladtii mraMvi.
Jesensko režnjo pri nas na Dolenjskem ne morem priporočati iz nashidnjih vzrokov.
Če trte pravilno obreženio (pri nas na reznik ali šČap in šparon) moramo biti tudi sigurni, da nam to, kar smo na titi pustili, tudi ostane. Te sigurnosti i)a pri nas ni, ako režemo prezgodaj.
Ako pride po zimi hud in moker sneg, ali celo žled, ki se obesi z vso silo na reziiike in šparone trt, natn lahko vse polotiti, kar smo pustili in nas jiripravi ob letino.
Pa tudi liud zimski mraz nam lahko račune prekriža. Navadno pozebejo mladike od zgoraj doli. Će bomo tedaj trte že pred zimo pravilno obrezali, nam pozebe pozimi lahko še to, kar smo pustili in smo ob letino.
Pa tudi če pozebejo le posamezna očesa, je vedno boljše, ce režemo še-lc
spomladi, kajti tu si še zmeraj lahko pomagamo. Če s preiskavanjem doženem, da je n. pr. povprek ena tretjina očes pozebla, pustim pač šparone za eno tretjino daljše kot sicer ali i)a pustim celo dva šparona mesto enega in škoda po mrazu se zopet izravna. Če pa obrežeiti trto že jeseni, potem ni nobene jiomoČi več, in kar je pozeblo, se ne da nadomestiti. Isto velja jiri poškodbi po zajcih.
Pa tudi zai'adi pri nas i)0g0ste spo-mládne pozebe jo slabše, ako obrežemo trte jeseni ali celo zgodaj pozimi. Zgodaj obrezana trta prej odganja kot pozno obrezana in zaradi tega, če nastane spomladni mraz, tudi prej pozebe.
Zato pa pri nas nikakor ne kaže prezgodaj že celo ne v jeseni ali v začetku zime rezati. V jeseni se priporoča, da po-režemo na trti lahko samo vse to, kar ne rabimo za režnjo, tedaj zlasti šparone in kjer je treba trto znižati, tudi star les.
Enoletne ndadike, to je rodeč les, obrežemo še-le takrat, ko vemo, da nam sneg ali mraz ne bode več tisti les poškodoval, ki ga pri režnji pustimo. Z ozirom na pozne mraze iiriporočamo jtri nas bolj pozno režnjo, najbolje še-lc v prvi polovici meseca marca. Če zaradi If'ga trta potem malo bolj otcka kot pri zgodnji režiiji, nima to nobenega pomena in trti ne škoduje. Dokler se očesa trt ne napenjajo, ne škoduje pozna režnja nič. &e-le od tega časa naprej ])a trto oslabi. JÎ, Skalický.
Važno naznanilo.
Zaradi prevelike /aloj^e
KLOIIIKOV
najnovejše oblike in v različnih barvah
sem znižal cene tako, da
oddajem klobuke, ki so veljali p«pi-ej Í2-— livoii seiiaj /!i 10'— liron
r >■> "
— w JÎ n ^
!> » »
i'- „ „ . 'J.	>).
"M ÎÎ r " ~
» w w
Namesto slamnikov za
moške prodajam tudi jn-av lalike klobuke po 1'20 kron do 1'60 kron.
Sklenil sem dekti z najiiianjšiin dobičkom zraven svojili (b'usrib obrti. Tudi .se ne hodom več vozaril .i klobuki [>o sejtnovib, ker se bla^o v.so pokvari ter boiiem lahko že Karaditofra postrefrel vsaceniu editio-ie z dobrim in nepokvarjenim blagom in tako po coni, da cenejše ne more nihče prodajati. O iem se lahko vsak |iroi>rtiia in boiic tudi vsak gotovo zadovoljen.	5-12-11 Odi, spoštovanjem se priporoeujem
LEOPOLD KOPAČ,
domača in že veliko let obstoječa prodajalna klobtikov v Novem mestu (Glavni trg).
»
M »
M
»
r »
M »
iHr Prijatelje in znance prosimo za poročila o padlih in ranjenih Dolenjcih.
Lepa ppodalalna
na ngodiiem jirostoru se odda v najem v Novem îiiestu s 1. aprilotii 19iri. — Prostor je tudi zelo pripraven za pisarno. Natančneje se izve Ljubljanska cesta št. 34 v I. nadstropju.	107-3-3
Drožbeni ohlic.
E 4.'il/U U
Vslcd Hklopa z dno 'Jë. dec. 1914, ojirnvilnft Stû-Tilka E4;(l;ll;ia, so iirodado dne 25. prosinca 1915 dopoldne ob 10. uri i>ri okrožrtiti nodiMu st, 31 na javni družbi:
VloK. řt. kat. oi)í. Belawrkov, obstojoíe íz hiše št, 'II, Bvinjakov in 2 njiv,
Cerilna vredtu)»! je 1380 K 80 v, najmanjši po-titidck itJO K, Tod najniiinjnini poniidkoni se ne jtrodaje.
C. kr. okrajno sodisce v Rudolfovem, odd. IV,,
dne 26, novembra IÍI14.	IIS
OQLflS.
lHj-3-S
Sporočite nam svoj naslov!
Takoj nato prejmete od nas brezplačno navodilo, kako utegnete dobiti
dne 2. januarja
60.000 Kron
in dne 15. januarja
100.000 frankov
vrltn tega pa tudi še 4000 frailkOV popolnoma zasfonj.
Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
J. Krajec nasi
» Novo mesto »
iifljtopleje priporoča svoje podjetje naklonjenosti prcĚastÍto duhovščine in slav-iie^^a občinstva, posebno na Dolenjskem,
l^îsli^ïl'n*!	točno in lično
XinUilL 11(1 vsa v tiskarsko stroko
spadajofii dfla, — V zalosri ima vedno cerkvene, šolsko, olièinsko in vsako-vrslne (Ii'iij|;o tiskovine.
ijigoveznicaivriè'-
in sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, molitvenike, zapisnike itd., ter rabi v to le najboljše l)lago. Šolske knjižnice, izotiraževulna društva iti sploh naročila v vefji množini dobijo primeren jioimst.
K11 non 1*11'I ima kióige in lastue ivnjl^dlllil^alogc^ kakor tudi
veliko izl)iro leposlovnih, poiičnilj in zabavnih knjijr ter inolitvonikov. Zaloga Milskili knji^^	3.0-lu
Prodajal na
pa])irjcm, pi.saniiškiini in solskiiiiî jiotreb-.ščinaini ter z najrazličnejšitni preibncti kot primerna darila ob vsaki priliki.
Knj
PopoInomQ varno naložen denar.
v
(fl
zîi Kiuulijo in okolico, rej^. zadr. z iieoiii. /avezo = V lastnem doitui v Kiiiidiji =
sprejema hratiilne vloge od vsacej^a, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po

1-0-39
na Jeto brez odbitka rentnesa davka, katerej^a sama iz svojega plačuje.