UDK — UDC 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K PZ GIPOSS (GP Obnova, GP Tehnika, SGP Pionir): Gradnja soseske SŠ-8/1 v Ljubljani po sistemu težke montaže V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Posvetovanje o razvojno-raziskovalni dejavnosti v gradbeništvu Articles, studies, proceedings ( u v o d n i k ) ...............................................................................................................117 VIKTOR TURNŠEK: Nivoji in m esta p rogram iran ja razvojno-raziskovalnega dela . . . 118 Levels and points of program m ing of research and developm ent works MILOS MARINČEK: S tanje in možnosti raziskovalnega dela na F A G G .............................. 121 Situation and possibilities of research w ork on the Faculty of A rchi­ tecture, Building and Geodesy VLADIMIR MUSIC: Inform acija o p rip ravah za izdelavo posebnega program a razvoj no- raziskovalnega dela na področju stanovanjske gradnje in kom unalne d e j a v n o s t i ................................................................................................................... 124 Program m e of research and developm ent w orks MARJAN KRAJNC: Razvojno-raziskovalno delo v g radn ji c e s t ..................................................123 Research and developm ent w ork of road building LADO GORIŠEK: Raziskave na področju vodnega g o sp o d a rs tv a ........................................... 128 Research in the field of w ater economy SERGEJ BUBNOV: Skupne razvoj no-razisko valne naloge na področju gradbeništva in I G M ..............................................................................................................................131 Common research and developm ent tasks in the field of building and building m aterials industry DUŠAN SODNIK: Problem i razvojno-raziskovalne dejavnosti v gradbenih podjetjih 138 Problem s of research and developm ent activities in building en ter­ prises DISKUSIJA (Franc Rupret, Tine K urent, E dvard Mali, F ranc Cačovič, Danilo Fürst, D ušan Vendram in, Savo Vesel, V ladim ir Mušič, Sergej Bub­ nov, Bogdan M elihar, V ladim ir Čadež) SKLEPI Mnenje in kritika B. M .: Opinions Problem laboratorijev na F A G G ......................................................................... 148 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Kaj pišejo v V e g r a d u ........................................................................................... 148 25-letnica »IMKO« L j u b l j a n a ........................................................................... 149 V Zakopanih se je z a č e lo ..................................................................................... 149 Celjsko vodno v o z l iš č e .......................................................................................... 149 Celjski solidarnostni sklad že letos 20 m ilijo n o v ................................... 149 SGP »Zasavje« T r b o v l j e ..................................................................................... 150 Novo glasilo tud i SGP » G ro s u p lje « .................................................................150 Kako so izkoristili z i m o ..................................................................................... 150 Poškodbe pri d e l u .................................................................................................... 151 Iz strokovnih revij in časopisov ING. A. S.: From technical reviews A notacije iz jugoslovanskih r e v i j .........................................................................151 Informacije Zavoda za raziskavo JOŽE BOŠTJANČIČ: materiala in konstrukcij v Ljubljani Eksperim entalna analiza l u p i n e ...................................................................... 153 Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana O dgovorni u red n ik : Sergej B u b n ov , d ip l. inž. T eh n ičn i u red n ik : prof. B ogo F atur U red n išk i od b or: J a n k o B le iw e is , d ip l. inž., V la d im ir Čadež, dip l. inž., M arjan G aspari, d ip l. inž., dr. M iloš M arinček , M aks M egu šar , d ip l. inž., A nton P o d g o ršek , S aša Š k u lj, d ip l. in ž ., V ik tor T u rn šek , d ip l. inž. R evijo izd a ja Z v eza g ra d b en ih in žen ir jev in te h n ik o v za S lo v en ijo , L ju b ljan a , E rja v čev a 15, te le fo n 23 158. T ek . račun pri N arod n i b a n k i 501-8-114/1. T isk a tisk arn a «-Toneta T o m šiča « v L ju b ljan i. R ev ija izh a ja m esečn o . L etn a n aročn in a sk u ­ paj s č la n a r in o znaša 50 din , za š tu d en te 20 d in , za p od je tja , za v o d e in u stan ove 300 d in VESTNIH ST. 5 -6 — LETNIK 22 - 1973 Posvetovanje o razvojno-raziskovalni dejavnosti v gradbeništvu V organizaciji Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in v okvi­ ru njene komisije za raziskovalno delo, ki jo vodi dipl. inž. Sergej Bubnov, je bilo dne 22. marca t. I. v Ljubljani p o s v e t o v a n j e o problematiki razvojno- raziskovalne dejavnosti na področju gradbeništva pri nas. Pripravljeni in po­ dani so bili naslednji referati: — Nivoji in mesta programiranja razvojno-raziskovalne g a dela (dipl. inž. Viktor T u r n š e k ) — Stanje in možnosti raziskovalnega dela na FAGG (prof dr. Miloš M a ­ r i n č e k ) — Informacija o pripravah za izdelavo posebnega programa razvojno- raziskovalnega dela na področju stanovanjske gradnje in komunalne dejavnosti (mgr. inž. arh. Vladimir Mu š i č ) — Razvojno-raziskovalno delo v gradnji cest (dipl. inž. Marjan K r a j n c ) — Raziskovanje na področju vodnega gospodarstva (dipl. inž. Lado G o ­ r i š e k ) — Skupne razvojno-raziskovalne naloge na področju gradbeništva in IGM (dipl. inž. Sergej B u b n o v ) — Problemi razvojno-raziskovalne dejavnosti v gradbenih podjetjih (dipl. inž. Dušan S o d n i k ) Po podanih referatih se je razvila obširna in bogata diskusija, v katero je posegla vrsta razpravljalcev. Sklenjeno je tudi bilo, da se celotno gradivo referatov in razprave objavi v Gradbenem vestniku v skupni številki. Uvodno besedo v posvetovanje je spregovoril podpredsednik Zveze grad­ benih inženirjev in tehnikov Slovenije dipl. inž. Vladimir Č a d e ž in jo poda­ jamo v naslednjem: Dovolite mi, da v imenu ZGIT Slovenije pozdravim današnje posvetovanje o razvojno-raziskovalni dejavnosti v gradbeništvu. Kot je iz programa posvetovanja razvidno, so njegovi organizatorji po razgovorih, ki smo jih imeli na zadnji seji IO naše Zveze, skušali zajeti nosilce tistih institucij gradbeništva, ki se že ali se še bodo ukvarjali z razvojno-raz­ iskovalno dejavnostjo v gradbeništvu. To posvetovanje bo najbrž pokazalo, da smo tudi v gradbeništvu prišli do spoznanja, da je za bodoči razvoj te pomembne gospodarske panoge potrebna razvojno-raziskovalna dejavnost in da je treba vse aktivnosti, ki delujejo v tej smeri, podpirati in povezovati. Ne smemo pozabiti, da gradbeništvo neposredno in posredno zaposluje ca. 20°/o vseh zaposlenih v gospodarstvu, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Izdajo te številke Gradbenega vestnika je s finančnimi sredstvi podprl in omogočil Sklad Borisa Kidriča pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Ured­ ništvo in uprava se mu za podporo iskreno zahvaljujeta. Kvalitetne raziskovalne naloge, ki naj bodo predvsem odraz zahtev nepo­ srednih koristnikov, ne pa posameznih raziskovalcev, bodo lahko učinkovito prispevale k hitrejšemu razvoju gradbeništva na tistih področjih, ki danes še niso bila dovolj obdelana. Verjetno bo razprava pokazala, če so raziskave na področju gradbeništva izključno aplikativnega značaja, oziroma če so na našem področju potrebne tudi raziskave, ki imajo širši fundamentalni značaj. Menim, da bi bilo treba zaradi aktualnosti referate in morebitne zaključke objaviti v Gradbenem vestniku. Ob koncu bi se želel zahvaliti vsem referentom, ki so kljub obilici dela pripravili referate ter tako prispevali svoj delež posvetovanju, posebno pa inž. Bubnovu, ki je prevzel tudi vodstvo tega posvetovanja. Z željo, da bi da­ našnji posvet prispeval k razreševanju problematike raziskovalnega dela v gradbeništvu, vas še enkrat prisrčno pozdravljam. Nivoji in mesta programiranja razvojno-raziskovalnega dela UDK 69.001.6 V i k t o r Tu r n š e k , d i p l . i n 2. Na razvoj gradbeništva vplivajo različne struk ­ tu re kot so: gradbena operativa, industrija grad­ benega m ateriala, investitorske organizacije, pro­ jektantske organizacije in končno še nosilec teh ­ nične zakonodaje. Dva faktorja, to so banke in na področju industrije gradbenega m ateriala še trgovina, stojita danes ob strani, kolikor ne od- tu ju je ta sredstva tud i iz tega področja. Vsaka od teh s tru k tu r je nosilec ali lahko po­ stane nosilec določenih problem ov v skladu s svojo družbeno zadolžitvijo. Razvojno in raziskovalno delo se vključuje preko reševanja postavljenih problemov v proces razvoja. Z ozirom n a raznolikost s truk tu r bomo imeli na področju gradbeništva razne vrste pro­ gramov razvojnega in raziskovalnega dela in s tem tud i različne vire financiranja. Če naj bo raziskovalno delo smotrno, to je vključeno v proces napredka, je potrebno: — da so raziskovalni programi, projekti in raziskovalne naloge koncipirane tako, da rešujejo konkretno postavljene aktualne in perspektivne probleme, — da obstajajo nosilci problemov v skladu z družbeno zadolžitvijo, ki uporabljajo rezultate raz­ iskovalnega dela in tako vrše prenos znanj a v p ra k ­ so. Na določenih področjih obstaja m orebitna po­ treba po identifikaciji nosilcev zadolžitve in pro­ blemov, — da so nosilci problem ov tisti, ki postavljajo cilje raziskovalnih nalog, naloge financiranja in jih tudi verificirajo. Obdelava in preciziranje raziskovalne naloge je šele delo raziskovalne organizacije, pa tud i to ob večjem ali m anjšem sodelovanju nosilcev pro­ blemov. V naslednjem bi poskusili nakazati sm eri in vrste razvojnega in raziskovalnega dela z ozirom na različne nivoje in strukture. I. Delovne organizacije gradbene operative se danes dosti dobro zavedajo, da so zadolžene za svoj lastni razvoj. Razvojne in raziskovalne naloge obsegajo (citirana uredba o uvajanju nove proiz­ vodnje iz leta 1960): 1. proučevanje sodobnih tehnoloških postop­ kov, ki jih gospodarska organizacija dotlej n i upo­ rabljala, te r celotno razvojno delo za uvedbo nove proizvodnje po takšnem postopku, vštevši tud i pol- industrijsko raziskovanje; 2. raziskovanje v dosedanjih tehnoloških po­ stopkih gospodarske organizacije z namenom, da se m odernizira proizvajalni postopek in uvedejo v njem sodobne m etode te r uporabijo znanstvene pridobitve, in sicer zato, da bi se izboljšale k a­ kovost proizvodnje te r delovne norm e in zmanjšal proizvajalni ciklus, da bi se dosegli p rihranki p ri proizvajalnih stroških, občutneje povečal obseg proizvodnje ali pa uvozni in deficitarni proizvodi ih surovine nadom estili z domačimi; 3. razvoj in izdelava prototipov izdelkov in naprav, ki so rezultat proučevanja po določbi pod 1) in raziskovanja po določbi pod 2) iz te točke, zaključno z izdelavo poskusnih serij. II. Drugi nivo problemov so splošni problemi razvoja gradbene operative kot celote in problemi, ki so skupni večjemu številu gradbenih podjetij. Nosilec teh problemov lahko postane asoci­ acija gradbenih podjetij in nekaterih industrij gradbenega m ateriala, ki pa je vsekakor na tak ali drugačen način povezana z banko. Taka samo­ upravna struk tu ra , zadolžena za razvoj, postane O brem eniln a p r e isk a v a porta ln ega žer ja v a usmerjevalec in tudi nosilec program iranja in raz­ iskav, ki obsegajo: — zasledovanje in analiziranje razvoja tehno­ logij, konstrukcij in m aterialov v svetu; — in še raziskave v zvezi z uporabo m ateri­ alov in mehanizacije domačega in inozemskega iz­ vora pri nas. Iz kontrolnih preiskav m aterialov, atestnih preiskav mehanizacije, predvsem pa v zvezi s sa­ nacijami in poškodbami se zbira fond podatkov. Kazalo bi te podatke sistematično obdelovati, jih z dodatnimi preiskavami in osnovnimi reološkimi raziskavami dopolnjevati in te rezu lta te objavljati v obliki informacij, priporočil in navodil. III. Izredno vpliven faktor v razvoju gradbe­ ništva so investitorske organizacije in to na pod­ ročju gradnje cest, stanovanjske gradnje, vodnega gospodarstva in železnic. Smeri raziskav in študij na tem področju so delno opredeljene s t. im. in ­ vesticijskim programom in obsegajo med drugim (citiram nekatere pasuse iz predloga osnutka Za­ kona o investicijski gradnji): glede na naravo investicijskega objekta ob­ sega dokum entacija v investicijskem program u na­ čeloma : 1. analizo splošnih potreb in tržišča za ugo­ tovitev tržiščnih možnosti proizvoda; 2. rezultate predhodnih študij tehnološkega postopka in funkcionalnosti te r rezu ltate dosežkov uporabljenih m odernih tehnologij doma in v ino­ zemstvu; 3. rezultate laboratorijskih raziskav in m eri­ tev, rezultate raziskav na pilotnih napravah in zgrajenih objektih; 4. podatke raziskav surovin in ležišč. Raziskave na tem področju rešujejo probleme družbenih potreb, gospodarjenja te r funkcionalno­ sti in trajnosti objektov kot celota. Interdisciplinarnost je karakteristika teh raz­ iskav. M eritve in raziskovanja na izvršenih objektih ali poskusnih odsekih te r vrednotenje teh rezul­ tatov je tudi nadaljnja značilnost za raziskave teh v rst drugod v svetu. Na rezultate teh raziskav se navezuje tud i pro- jektiva. IV. Eden izmed bistvenih činiteljev, ki vpliva na napredek, je tehnčina zakonodaja. S tehnično zakonodajo so postavljeni cilji in okviri, v katerih se lahko .giblje napredek. Teh­ nična zakonodaja je neučinkovita, če postavlja za­ hteve, ki niso dosegljive v tehničnem ali ekonom­ skem pogledu. Lahko pa postane tudi zavora na­ predka, če ne sledi znanstvenem u ali tehničnemu napredku v svetu. Zato m ora tehnična zakonodaja biti prilagodljiva in ažurna v pogledu znanstveno- tehničnega napredka te r m ora upoštevati realne ekonomske in tehnične pogoje teritorija. Nosilec tehnične zakonodaje v našem dosedanjem konceptu in praksi so analogno kot tud i na Zahodu družbeni upravni organi. Osnova tehnične zakonodaje, ki prihaja v po­ štev pri form uliranju standardov in predpisov, so reološke raziskave m aterialov te r eksperimentalne in teoretične raziskave konstrukcij na eni strani, na drugi pa opazovanja ponašanja m aterialov in konstrukcij v naši praksi. Nagel razvoj znanstvenega in tehničnega na­ predka, spremljan z razvojem raziskovalnih na­ prav, metod in računalništva, omogoča preciznejše obravnavanje konstrukcij in daje nove poglede. H krati s tem pa se pojavljajo novi m ateriali in M odel sp o m en ik a žrtvam v J a sen o v cu (m erjen je zra čn ih p r i­ t isk o v ) konstrukcije. P rav zato tud i novejši predpisi pri nas omogočajo konstrukcijske rešitve in preraču­ navanja izven okvira predpisa, če so teoretični in eksperim entalni dokazi. Smotrno koncipirane eksperimentalno-teore- tične raziskave, k i lahko splošno dostopni fond znanja le dopolnjujejo, so usm erjene na m oderni­ zacijo zakonodaje in na obravnavanje novejših ali tudi m oderniziranih klasičnih konstrukcij in m a­ terialov, ki prihajajo p ri nas v poštev in jih prav te vrste raziskav inavgurirajo. U D K 69.001.6 G R A D BE N I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST . 5-6, STR. 117—120 V iktor Turnšek: N IV O JI IN MESTA PROGRAM IRANJA RAZVOJNO- RAZISKOVALNEGA DELA Na razvoj gradbeništva vplivajo različne d e jav ­ nosti, kot so: — gradbena operativa — in d u strija gradbenega m ateria la — investitorske organizacije — pro jek tan tske organizacije, in končno še — tehnična regulativa. Č lanek podrobno obravnava vpliv vseh teh fak tor­ jev n a razne v rste program ov razvojnega in razisko­ valnega dela in s tem seveda tudi različne v ire financ iran ja tega dela. Prenos rezultatov teh raziskav v prakso gre preko projektive, bodisi da je ta samostojno orga­ nizirana, ali pa je v sklopu gradbene operative. Slovenska projektiva bi mogla biti tudi kreativni pobudnik za te vrste raziskav. Nosilci financiranja teh vrst raziskav so druž­ beni raziskovalni fondi — prej zvezni — sedaj pa republiški sklad Borisa Kidriča. Logika takega fi­ nanciranja je na eni strani družbena zadolžitev v zvezi z zakonodajo in še tudi skrb za osnovne raziskave, za katere je težje najti neposredne in­ teresente. Če pogledamo torej na razvojno-raziskovalno delo z aspekta program iranja in hkra ti financira­ nja, vidimo, da obstajajo naslednji krogi, defini­ ran i z zadolžitvami pri reševanju problemov in še z več ali manj opredeljenimi vrstam i razvoj no-raz- iskovalnega dela: I. Gradbena podjetja operative — razvoj pod­ je tja II. Asociacija podjetij, integrirana z bančnim ka­ pitalom — razvoj področja III. Investitorske grupacije — funkcionalnost in trajnost objektov IV. Družbeni raziskovalni sklad — modernizacija zakonodaje, inavguracija novih konstrukcij in m aterialov V. Projektiva — realizator rezultatov raziskav pod III. in IV. Kakorkoli so in bodo program i razvojno-raz- iskovalnega dela koncipirani v krogih, pa obstaja­ jo tudi še potrebne povezave vseh v rst programov, ki se medsebojno dopolnjujejo in delno tud i pre­ pletajo. Ta povezava je možna v novo koncipirani raziskovalni skupnosti. Vendar pa to ne pomeni celotne koncentracije in distribucije vseh sredstev na enem mestu. Perspektivno financiranje naj bi šlo preko družbenih dogovorov in sam oupravnih sporazumov. S trukture, zadolžene za reševanje svojih problemov, m orajo najti tud i sredstva za njihovo reševanje preko raziskovalnega dela. UDC 69.001.6 G RADBENI V E ST N IK , L JU BL JA N A , 1973 (22) NR. 5-6, PP . 117—120 Viktor T urnšek: LEVELS AND POINTS OF PROGRAMMING OF RESEARCH AND DEVELOPMENT WORKS The build ing developm ent is influenced by d ifferent activities, for instance: — building operative — industry ob building m aterials — organizations for investm ent — projecting organizations — technical prescriptions. The paper trea ts in detail the influence of all factors on d iffe ren t program m es of research and de­ velopm ent w orks and in connection w ith this also the d ifferent sources of th e ir financing. Stanje in možnosti raziskovalnega dela na FAGG UDK 378.4:69.001.5 m il o š m a r i n Ce k , p r o f . d r . i n 2 . Predvsem bi najprej rad poudaril1, da pred­ stavlja vsebina tega kratkega refera ta moje osebno mnenje in zaito prosim zlasti elane FAGG, da me dopolnijo oz. korigirajo, kolikor bodo imeli to za potrebno. Za razum evanje sedanjega stan ja slabo raz­ vite m aterialne osnove za raziskovalno delo na FAGG bo prav, če se nekoliko ozremo v pretek­ lost. Pred vojno je razvito m aterialno osnovo za raziskovalno delo imel le Laboratorij za preiskavo m ateriala, ki ga je osnoval in vodil prof. A. Kral, pred začetkom vojne pa je nastal še Hidravlični laboratorij pod vodstvom prof. M. Goljevščka. Ta se je po osvoboditvi razvil v Vodogradbeni labo­ ratorij, medtem ko je Laboratorij za preiskavo m ateriala razvojno praktično povsem zastal po usodni odločitvi, da se osnuje Gradbeni inštitut, te je današnji Zavod za raziskavo m ateriala in kon­ strukcij, lokacijsko in kompetenčno povsem izven univerze. K er pa prvotni iprogram Gradbenega in­ štitu ta ni predvideval preiskave kovin in kovinskih konstrukcij, se je katedra za jeklene konstrukcije z laboratorijem za varjenje razm erom a h itro raz­ vila v srednje velik, kar dobro oprem ljen Inštitu t za m etalne konstrukcije. Najpomembnejši silnici, ki sta odločilno vpli­ vali na sedanje stanje m aterialne osnove za raz­ iskovalno delo na FAGG, sta bili najprej splošna družbena usmeritev, da je univerza predvsem pe­ dagoška ustanova in_ da se raziskovalno delo razvij a predvsem v samostojnih inštitu tih izven univerze, nato pa še odločitev, naj bi b ili novi, predvsem pedagoški laboratoriji skoncentrirani za vse teh­ niške fakultete v posebni zgradbi. Zaradi teh sta­ lišč, pa še zaradi drugih vplivov, s ta danes Vodo­ gradbeni laboratorij in Inštitu t za m etalne kon­ strukcije samo formalno povezana s fakulteto, nova zgradba FAGG v Jamovi ulici pa v začetku ni imela predvidenih nobenih institutskih oziroma la- boratorijskih prostorov, razen ene etaže za Inštitu t za geodezijo in fotogrametrijo. Pozneje so se v novi zgradbi priredili prostori za Geotehnični labora­ torij, ki je prvotno deloval v okviru Inštitu ta za m atematiko, fiziko in mehaniko. Posebne enote za raziskovalno delo v novi zgradbi FAGG so še v zadnjih letih nastali In štitu t za industrijsko ob­ likovanje, Prom etno-tehnični inštitu t te r Inštitu t za komunalno gospodarstvo, m edtem ko je treba omeniti še manjšo, toda dobro opremljeno enoto v zgradbi Hidrotehničnega odseka, to je Inštitu t za zdravstveno hidrotehniko, ki obstaja ves čas po vojni. Pogoji znanstveno-raziskovalno delo na FAGG so se bistveno izboljšali s pričetkom financiranja raziskovalnih nalog s strani Sklada Borisa Kidriča. Vendar pa je bil interes FAGG na teh sredstvih v prim erjavi z drugimi tehničnim i fakultetami, kot tud i interes celotnega gradbeništva v odnosu na druge tehniške stroke, v glavnem razm erom a m aj­ hen. Isto velja tudi za dotacije oziroma za kredite za raziskovalno opremo. Zelo malo zanim anja je kazala FAGG v prim erjavi z drugimi fakultetam i tud i za sicer zelo skrom na sredstva, ki jih vsako leto daje Republiška izobraževalna skupnost za raziskovalno delo v zvezi s pedagoškim delom (tudi za m agistrska in doktorska dela). Vsekakor kaže, da ponovno priznanega načela, da je raziskovalno delo sestavni del dejavnosti vi­ sokega šolstva, da sta torej pedagoško in razisko­ valno delo na univerzi neločljiva, ni mogoče tako hitro ponovno vpeljati v življenje, potem ko so se m aterialne in kadrovske razm ere občutno spre­ m enile v škodo univerze. Zelo spodbudno pa de­ lti je v zadnjih letih nova sistemizacija delovnih mest, saj je tudi bila kadrovska zasedba na fakul­ te ti že prav porazna. Zlasti pa je treba omeniti kar revolucionarno spremembo, katere je deležna fakulteta s povezavo preko term inala na novi su­ per računalnik. Ta sprem em ba je že začela zelo Spreminjati življenje na fakulteti in nedvomno predstavlja najpomembnejšo m aterialno osnovo za h itrejši nadaljnji razvoj fakultete, tako pri peda­ goškem, kot tudi raziskovalnem delu. Zame osebno pa obstaja pri tem posebno vprašanje, če smo dobro organizirali in začrtali uporabo tega novega sredstva naravnost gigantske moči, ki seveda tudi mnogo stane in bi vsaka inflacija tega sredstva lahko bila zelo škodljiva. Seveda pa ni rečeno, da ni v posameznih pri­ m erih na FAGG zelo uspešnega raziskovalnega de­ la, ki ima visoko kvaliteto in vsestranski odziv. Obstaja tud i uspešno povezovanje posameznikov s samostojnimi inštituti. Ne velja pa to za splošno usm erjenost fakultete. Značilno je tudi to, da na fakulteti doslej še ni bilo obravnavanja raziskovalnih programov ka- D in a m ičn i p r e iz k u s k a b in e za ž ičn ico teder, še manj pa koordiniranih programov po od­ sekih, to je po usm eritvah na fakulteti. Najbrž pa raziskovalni program fakultete, kot tudi n jen učni program, nim ata prave vrednosti, če nista konfron- tirana s potrebam i prakse, seveda ne le prakse današnjega, ampak tud i jutrišnjega dne. S tem pa prehajam o na problem povezave fa­ kultete z njenim zaledjem in na vprašanje, ali im a­ mo pri nas dovolj jasne relacije med visokim šol­ stvom in raziskovalno sfero te r porabniki kadrov in rezultatov raziskovalnega dela. Kaže, da gre tukaj še vedno za osnovno dilemo, ali naj bo uni­ verza v načelu idejni vodja napredka v posameznih področjih znanja, a li naj ne bo. Če je univerza mesto za poglabljanje in šir­ jenje znanja na najvišjem nivoju, potem bi bilo zelo smotrno, da jo za takšno funkcijo tudi jasno in dokončno zadolžimo, tako da ne bi te dolžnosti še s kom nedefinirano delila. Nedvomno je, da bi takšna orientacija pome­ nila najbolj ekonomično rešitev v pogledu koncen­ tracije in tako bolj učinkovitega izkoriščanja kad­ rov, prostorov, opreme, dokum entacije itd., pred­ vsem pa bi bilo omogočeno, da bi znanja in u stvar­ jalnosti željni mladi ljud je imeli s tem mnogo bolj ustrezne pogoje za delo in razvoj, to pa je sploh največ vredno, saj nam ne vem kakšna boljša opremljenost in boljši m aterialni pogoji ne bodo dosti pomagali, če ne bomo imeli dovolj sposobnih intelektualnih ustvarjalcev v našem raziskovanju in v naši praksi. Če bi sledili svetovnim normam, bi morali ime­ ti na prim er na našem oddelku za gradbeništvo pri 50 diplomantih letno povprečno na vsako leto po enega novega doktorja znanosti in 8 do 10 magi­ strov znanosti oz. specialistov. Ali se zavedamo, kaj lahko pomenijo poleg vsakoletnih 50 diplom­ skih del še omenjena števila podiplomskih raz­ iskovalnih elaboratov, če je tem atika čimbolj p ri­ merno izbrana za napredek stroke? Nobena druga inštitucija nim a takšnega nenehnega mehanizma dotoka mladih ljudi, ki ob ustreznih pogojih lahko dajejo izjemne rezu ltate ob izjemnih duhovnih na­ porih za doseganje legitimacije za poznejšo, po­ navadi bolj usm erjeno življenjsko aktivnost. Kaže, da se v Sloveniji vse premalo zavedamo, da smo zaradi svoje majhnosti obsojeni na skrajno racionalno in ekonomsko ravnanje. Saj je npr. 1 % od narodnega dohodka za raziskovalno delo p ri nas skoraj povsem neučinkovita vsota glede na rezul­ tate v prim erjavi recimo z Nemčijo, če upoštevamo to, da bi m orale biti naše potrebe po rezultatih raziskovalnega dela kvalitativno enako zahtevne. P ri tem pa ne pozabimo tudi n a to, da smo v znatnem zaostanku z našim razvojem in da m ara­ mo imeti h itrejši tempo razvoja od bolj razvitih, če jih hočemo v doglednem času dohiteti. To, da jih je treba čimprej doseči, pa je najbrž imperativ, če želimo, da bomo z izvozom naših uslug konku­ renčni in s tem uspešni, te r če se hočemo čimbolj enakopravno vključiti v bodočo, najbrž neizogibno skupnost evropskih držav. Potreben bi bil torej jasen koncept učinkovitega in trajnejšega mehanizma program iranja, izvaja­ nja, uporabe in preverjanja uporabnosti razvojno- raziskovalnega dela pri nas. P ri tem ko vse kaže, da nismo bili v stanju v Jugoslaviji v kolikor to­ liko splošno zadovoljstvo rešiti tega vprašanja in ko smo v zadnjem času prešli v nekakšno več ali manj avtarkično republiško razvojno-raziskovalno dejavnost, ki pa očitno tudi ne zadovoljuje, obstaja seveda nevarnost, da bi se še naprej preveč ubadali s teoretičnim i vprašanji glede sistemskih rešitev organizacije razvojno-raziskovalnega dela p ri nas. Zato bi bilo v dani situaciji morda bolj pomembno vprašati se, kateri so najbolj aktualni konkretni problemi v našem gradbeništvu in kaj bi bilo po­ trebno ukren iti za n jih učinkovito rešitev. P ri tem bi nam reč lažje prišli do praktičnih rešitev o vpra­ šanju kako program irati, izvajati, uporabljati in preverjati uporabnost razvojno-raziskovalnega dela pri nas. Bržkone pa se ne bi bilo treba truditi, če bi uporabili že znane in preskušane mehanizme iz razvitega sveta, ki jih pa p ri nas vse premalo ali pa prav nič ne uporabljamo. Ti mehanizmi so zlasti vodilna vloga univerze v poglabljanju in šir­ jenju znanja ob intenzivnem sodelovanju vseh d ru ­ gih odločilnih faktorjev, angažirano sodelovanje uporabnikov aplikativnega raziskovalnega dela, fi­ nanciranega iz družbenih skladov ne samo v fazi program iranja, am pak tudi v vseh drugih fazah, predvsem pa v prenosu težišča obravnavanja apli­ kativnega raziskovalnega dela v zainteresirane aso­ ciacije z osnovanjem osnovnih celic za razvojno in raziskovalno delo po specializiranih področjih, kjer bi za isto mizo lahko sodelovali vsi zainteresirani, vendar pa kvalificirani strokovnjaki, od teoretičnih do praktičnih raziskovalcev pa vse do interesentov za končni tehnični oz. ekonomski efekt inovacije. Seveda pa bo pri vsem tem še vedno obstajala možnosti zapiranja v okvire ozkih interesov ali pa­ sivnosti, če ne bomo vpeljali še m ehanizm a javno­ sti, to je javne strokovne polemike in kritike. V ta namen bo treba dosledno objavljati programe, kot tudi rezu ltate razvojnega in raziskovalnega de­ la v našem strokovnem glasilu te r jih s tem izpo­ staviti javni kritiki. Poleg tega bi bilo treba v okviru Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov uve­ sti stalno prakso prirejanja strokovnih konferenc po sekcijah za ožje specialnosti, kot tud i prakso periodičnih kongresov celotnega slovenskega grad­ beništva, ki naj bi predstavljali obliko najširšega angažiranja vseh slovenskih gradbenih inženirjev in tehnikov. Ne pozabimo, da bi s strokovnim i kon­ ferencami in kongresi omogočili zlasti mladim, še ne vpeljanim strokovnjakom priložnost za širše udejstvovanje, ustvarjali pa bi tud i atmosfero splo­ šnega zaupanja v učinkovitost vseh v rs t naporov za razvoj stroke. Pa tudi družabnostni vidik tak­ šnih prireditev bi bil v današnjem času vse večjega odtujevanja zelo pomemben. Kaj bi bilo bolj učinkovito ko t to, če bi na najbolj razširjeni osnovi, tako kot jih omogočajo strokovne konference ali kongresi, z referati in diskusijo razpravljali o tem, kje so danes posamez­ ne veje slovenskega gradbeništva v prim erjavi z stanjem v razvitih deželah (tudi s prim erjavo fi­ nančnih in tehničnih kazalcev za razne vrste grad­ benih objektov), katere naše standarde in tehnične predpise bi bilo treba čim prej posodobiti, kakšne nove postopke je treba uvesti za čimbolj uspešno projektiranje in izvajanje gradenj p ri nas. P ri tem bi lahko razpravljali o tem, katero je tisto znanje, ki ga moramo enostavno uvoziti, do katerega pa se maramo sami dokopati, kaj bomo koordinirano U D K 378.4:69.001.5 G R A D BEN I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 5-6, STR. 121—123 Miloš M arinček; STANJE IN MOŽNOSTI RAZISKOVALNEGA DELA NA FAGG Članek obravnava pogoje za znanstveno-razisko- valno delo na F akulteti za arh itek turo , gradbeništvo in geodezijo v L jubljani. P odaja m ateria lne osnove za raziskovalno delo na tej ustanovi v pretek losti in sedaj. S kritičnim i pripom bam i se dotika problem ov relacije med visokim šolstvom in raziskovalno sfero. raziskovali z ostalimi našimi republikam i in kaj bomo lahko povzemali neposredno od raznih med­ narodno zastavljenih razvojnih in raziskovalnih akcij, ki se zlasti v Evropi v zadnjem času vedno bolj porajajo. Avtocesta, gradnja stanovanj, zaščita okolja, to so vendar tako pomemibne daljnosežne akcije, da je prav škoda, če ne ibi izkoristili možnosti an­ gažiranja vseh zainteresiranih strokovnjakov z di­ skusijo in kritiko na široki dem okratični osnovi. Mislim, da bi se z mehanizmom široke javne razprave in kritike p ri nas m arsikaj 1'ahko razči­ stilo in premaknilo. Naj navedem prim er uvedbe rebrastega jekla za arm irani beton pri nas. Že pred 15 leti sem dobil podatek, da so na Švedskem uporabljali le še 10 % gladkega jekla, v Sovjetski zvezi pa so menda že tak ra t adm inistrativno pre­ povedali uporabo gladkega jekla za arm irani be­ ton. Poleg vrste prednosti ima rebrasto jeklo tudi zelo ugodno obnašanje pri potresni obremenitvi armiranobetonskih zgradb. Mislim, da bi javna raz­ prava in kritika o vprašanju rebrastega jekla na širokem strokovnem forum u lahko dala učinkovit pospešek k rešitvi zadeve, če n a drugačen na­ čin ni bilo možno doslej rešiti tega problema pri nas. Ali pa prim er uporabe elektronskih računal­ nikov v gradbeništvu. Tako pomembna, tako od­ ločilna novost za nadaljn ji razvoj gradbeništva pri nas se očividno zapira v ozke okvire, nam esto da bi načrtovanje smotrne uvedbe tega naravnost re ­ volucionarnega sredstva v dnevno prakso našega gradbeništva obravnavali n a široki osnovi, ob za­ vzetem angažiranju p rav vseh zainteresiranih in kompetentnih, prepuščamo stvar, kot kaže, slučaj­ nem u razvoju. Za zaključek bi ponovno poudaril ustreznost Zve­ ze gradbenih inženirjev in tehnikov kot foruma za javne strokovne razprave, seveda pa bi bilo po­ trebno dati strokovnim društvom večjo družbeno ve­ ljavo in tudi m aterialno podporo, Fakulteta, ospo­ sobljena za bolj odprto in bolj zavzeto sodelovanje p ri reševanju posebnih današnjih in ju trišn jih pro­ blemov našega gradbeništva, zlasti še z uvedbo vseh oblik diplomskega študija (tudi razni krajši tečaji), pa bi lahko bila pomemben pobudnik za takšne razprave. UDC 378.4:69.001.5 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 5-6, P P . 121—123 Miloš M arinček: SITUATION AND POSSIBILITIES OF RESEARCH WORK ON THE FACULTY OF ARCHITECTURE, BUILDING AND GEODESY The paper trea ts the conditions for scientific and research w ork on the Faculty of architecture, building and geodesy in L jub ljana. I t gives us the m ateria l bases for research w ork in th is institu tion in the past as w ell a s now. W ith critica l observations it deals w ith the problems of rela tion betw een high educational m atters and research sphere. Informacija o pripravah za izdelavo posebnega programa razvojno-raziskovalnega dela na področju stanovanjske gradnje in komunalne dejavnosti UDK 728:333.322 m g r . V l a d i m i r m u S i C, d i p l . i n ž . a r h . Posebno pomembna je okoliščina, da vaša po­ buda in pobuda republiškega sekretariata za u rba­ nizem za pripravo konkretnega programa razisko­ valne dejavnosti na področju stanovanjske in ko­ m unalne graditve sovpadata in to v trenutku, ko se naša družba z vso resnostjo in prizadevnostjo loteva formulacije novih, socialno pravičnejših in v modernem smislu učinkovitejših in prim ernejših družbenih ciljev na področju stanovanjskega pla­ niranja, program iranja, projektiranja in graditve. P ri tem gre seveda tud i za upravljanje s tem de­ lom nacionalnega bogastva, to je s tako potrebnim družbenim produktom, kakršno je stanovanje. Po­ sebej m oram izraziti svoje lastno zadovoljstvo, da mi je dana možnost, da vam to informacijo posre­ dujem in da tej inform aciji dodam še nekaj besed o konceptih, ki se mi zdijo posebno pomembni, da bi p ri vseh naših razm išljanjh vzeli te še posebej v pretres. Gre predvsem za informacijo, za katero mi je bilo pravzaprav šele včeraj naročeno, da jo podam, zato bi si tud i dovolil prositi predsedstvo in vse vas, da bi eventualno kasneje dopustili us ­ trezna dopolnila tovarišem , ki so vključeni v to pobudo za oblikovanje raziskovalnega program a in so tu prisotni. Mnoge nove pobude za raziskovanje na pod­ ročju stanovanja in stanovanjske te r m estne gra­ ditve so bile dejansko sprožene s form iranjem stal­ nih sredstev iz t. i. solidarnostnih stanovanjskih skladov. Ta sredstva bodo kanalizirana v repub­ liško raziskovalno skupnost in seveda pod stalno verifikacijo Izvršnega sveta Skupščine SRS, ki bo potrjeval program raziskovanja na tem področju, s tem pa tudi pod stalnim nadzorom neposrednih P re isk a v a m o d ela o p ečn e zgrad b e n a v ib ra c ijsk i m iz i (p o tres­ n a o b rem en itev ) interesentov za to raziskovanje, pač zaradi izrazito in dosledno specifičnega pomena, ki ga ta sredstva imajo in ga s tem seveda dobiva tudi to razisko­ vanje v novih pogojih. Verjetno bi bilo pomembno in potrebno, da bi zaradi dolgoročnejše orientacije in zaradi po­ trebe, da bi na tem področju sprožili tud i procese bolj tem eljnih raziskovanj, ki zdaj niso prisotni, del tega raziskovanja pa naj bi v večji m eri upo­ števali tudi obstoječi mehanizmi raziskovalne skup­ nosti in sklada Borisa Kidriča in bi sredstva, ki jih bodo solidarnostni skladi z določenim namenom dajali, obogatili s sredstvi še iz drugih virov. Ver­ jetno je jasno in razumljivo, da bodo raziskovanja na tem področju, kakor tudi raziskovanja na šir­ ših sorodnih področjih, ki jih je omenil že prejšnji govornik prof. Marinček, predvsem kar zadeva raz­ voj in varstvo našega okolja in podobna področja, uživala večjo nacionalno in družbeno prioriteto, kot jo uživajo ta trenutek. Temu prim em o se bo­ mo morali seveda vsi skupaj organizirati in svoje delovanje in sodelovanje v prihodnosti usm erjati in usklajevati v večji meri, kot je bil to prim er doslej. Zato bi bilo ob tej priliki potrebno pogledati nazaj, n a celotno področje stanovanjskega razisko­ vanja, na podoben način kot so to storili govorniki pred menoj, posebno zaradi tega, ker smo ugoto­ vili in m aram o ugotavljati, da na tem področju dejansko že več le t nazadujemo. Močni impulz, ki gaje dalo področju stanovanjskega, komunalnega in urbanističnega raziskovanja form iranje določe­ nih institucij v naši republiki in form iranje kad­ rov v začetku šestdesetih let, je v poslednjih letih upadal' zaradi raznih razlogov, za katere p a nisem pripravljen, da bi jih ta hip posebno podrobno obdeloval. Mislim, da bi morali imeti pred očmi to upa­ danje, posebej zaradi tega, ker bo potrebno po­ svetiti veliko pozornost, da se določeni sposobni kadri ponovno preusmerijo, predvsem pa, da se form ira trdna baza mlajših raziskovalnih kadrov na tem področju, ki bo v kasnejših letih omogoči­ la realizacijo raziskovanja na tem, brez dvoma, prioritetnem področju. Neposredni pobudnik za izdelavo programa, o katerem naj bi vas jaz kot rečeno vsaj na kratko informiral', je bil Republiški sekretariat za urba­ nizem, ki je seveda po svoji upravni dolžnosti or­ ganiziral prve sestanke skupine znanstveno raz­ iskovalnih institucij in vzporedno pritegnil dolo­ čene družbene dejavnike, Gospodarsko zbornico, sindikate, predstavnike neposrednih družbenih in- P re isk a v a m o d e la a rm iran ob eton sk ih o k v ir o v n a d in am ičn o o b rem en itev teresentov, skupnost slovenskih občin in podobne dejavnike, ki naj bi tesno sodelovali v pripravah programa. Ožja skupina, ki ji je bilo s strani te širše sku­ pine Republiškega sekretariata dana naloga, da pripravi prve elemente raziskovalnega programa, prav v teh dneh končuje izhodiščni referat, ki od­ pira in usklajuje prve predstave raziskovalnih ori­ entacij in nalog, projektov, dolgoročnejših orienta­ cij in potreb, tako da seveda sedaj še ni najbolj pravi trenutek, da bi govoril o vseh podrobnostih, je pa gotovo trenutek, da smo vsi opozorjeni n a iskanje skupnih oblik in osnov. Tisti del vaših prizadevanj, ki je tesneje povezan s kompleksom stanovanja, stanovanjske graditve in mestne gra­ ditve (to pa je brez dvoma velik del vaših priza­ devanj), naj bi se na najprim ernejši način tud i povezal z omenjeno iniciativo. V splošnih izhodiščih, ki jih je naša skupina sestavila, je najprej opredelitev vsega kompleksa, zaradi preprostega dejstva, da stanovanje te r z njim stanovanjsko in mestno okolje predstavljata zelo kompleksen družbeni gospodarski produkt. To je proizvod, ki ima izrazite socialne probleme, ekonomske probleme, tehnološke probleme, pro­ jektantske probleme in seveda upravne in samo­ upravne problem e in zaradi tega tudi tovrstne efekte. Če bi hoteli samo naštevati konkretne od­ prte probleme, ki v naših specifičnih družbenih pogojih niso n iti rešeni, niti raziskovani, n iti po­ drobneje v osrednjih izhodiščih formulirani, bi to seveda bil zelo, zelo dolg seznam. Mislim pa, da kljub tem u na področju stanovanjske in mestne graditve lahko opredelimo nekaj splošnih druž­ benih ciljev, ki so vsebovani v celi v rsti pomemb­ nih družbeno-političnih dokumentov zadnjega časa in kateri so za naš raziskovalni program posebej pomembni. Kljub temu, da vem, da ste dobro se­ znanjeni z njimi, mi vendar dovolite, da nekaj teh ciljev tu ponovim: — učinkovitejše reševanje stanovanjskih pro­ blemov delavcev oziroma delovnih ljudi; — solidarnost in socialna enakost v graditvi stanovanj; — zadovoljevanje potreb človeka-potrošnika kot osnovne in izhodiščne enote v stanovanjsko urbani sferi; — dviganje gradbenega standarda substan- dardnih stanovanj iz starega stanovanjskega fon­ da; — pospeševanje graditve in večje uporabne vrednosti stanovanjskih zgradb; — zniževanje gradbenih stroškov; — vprašanje večjih koncentriranih gradbišč z dolgoročnejšo orientadijo kom unalne graditve in tukaj priključen aspekt dem onstracijskih gradbišč; — vprašanje participacije občanov in to na vseh ravneh, v vseh aspektih: v program iranju, v odločanju, v financiranju, varčevanju in pri gra­ ditvi s samopomočjo. Sledi še vprašanje povračila eksperimentalne­ ga dela, razvijanje kadrov strokovnega in znan­ stvenega dela v vseh aspektih stanovanja, social­ nem, ekonomskem in tehnološkem, dalje prenova in revitalizacija s tarih mesltnih delov, asanacilja ru ralh ih naselij s kmečkimi stanovanji itd. itd. Jasno je, da moramo med nalogami in pro­ jekti, k i izvirajo iz takih globalnih družbenih ciljev, ki vsak seveda sproži dolg seznam specializiranih konkretnih družbenih in strokovnih celjev, razliko­ vati tiste naloge od vseh, ki im ajo kratkoročnejši značaj, tiste, ki im ajo dolgoročnejši značaj in pa tiste, ki se neposredno vežejo na neko posebno na­ logo, v katero bomo vsi skupaj morali usm eriti velik del naših prizadevanj, tj. v nek širši nacio­ nalni, republiški program stanovanjske in komu­ nalne graditve, k i bo m oral pomeniti nadaljnjo specifikacijo koncepta našega dolgoročnega razvoja in nadaljnjo bogatitev našega sistema družbenega planiranja. P ri tem moramo seveda imeti pred očmi dej­ stvo, da so in bodo kratkoročne naloge čisto p ra ­ vilno pod močnim vplivom tistih dejavnikov, ki m orajo ravno v tej situaciji izvršiti določene zelo pomembne kvalitativne prem ike v svojem načinu poslovanja, po svojem načinu dela in da bo treba celo vrsto takih nalog začeti izvrševati neposredno takoj pod velikim, če smem reči časovnim in se­ veda tud i program sko usm erjevalnim pritiskom. Tudi p ri projektih dolgoročnejšega značaja bo tre ­ ba znati ločiti in pravilno organizirati tiste naloge, ki so fundam entalnega značaja, in pa tiste naloge in projekte, ki so bolj aplikativnega značaja. Enih brez drugih seveda ni, tudi ne bi bilo prav, da bi zaradi aktualnosti določenih problemov pozabljali tiste dolgoročnejše eksperim entalne aspekte, ki smo jih v preteklosti zaradi enega ali drugega razloga zanemarjali. Naša skupina pravkar revidira izhodiščni ela­ borat, osnovni koncept raziskovalnega dela, ki upo­ števa vse aspekte, kot sem jih povedal — nacio­ nalni program graditve in ekonomski, tehnološki, upravni aspekt iitd. in tudi poskuša specifizirati naloge po glavnih prostorskih nivojih, od m edna­ rodnih in jugoslovanskih osnov tja dol republiških, mestnih in krajevnih po treb in nalog, ker le na tak način, s takim struk turiran jem celotnega kon­ cepta pričakujemo, da bomo lahko tudi maksimal­ no angažirali vse dodatne in potrebne vire finan­ ciranja, interese porabnikov, ki v tej sferi nasto­ pajo itd. V tem elaboratu so tudi že zbrani program i cele vrste naših inštitutov in zavodov s področja gradbeništva, urbanizma, ekonomike, sociologije itd. Zavedamo se, da še niso kompletni, če smem reči, v ra ta so še vedno odprta, še vedno si p ri­ zadevamo naš krog razširiti, ker šele tako lahko smatramo, da bo možna selekcija programov, mož­ no se bo izogniti p rekrivanju , dupllranju itd. Želimo, da bi s tem zajeli vse karakteristike raziskovalnega dela v današnjem in v polpreteklem času na celi v rsti področij in za vso Slovenijo, tja do problematike nerazvitih področij. Mislim, da ni potrebno v tem krogu govoriti o pomenu nekega integralnega pristopa, zlasti zato, U D K 728:333.322 G R A D BEN I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) S T . 5-6, STR. 124—126 V ladim ir Mušič: PROGRAM RAZVOJNO-RAZISKOVALNEGA DELA Članek podaja podrobno inform acijo o izdelavi posebnega program a razvoj no-raziskovalnega dela na področju stanovanjske g radn je in kom unalne d e jav ­ nosti. V zaključni fazi so izhodiščni elem enti tega iz­ redno širokega in tem eljitega program a. ker je aspekt gradbenih in gradbeniških raziskav v konceptu stanovanjske in kom unalne graditve brez dvoma eden najpomembnejših aspektov, ki ima tudi svoje izredno pomembne vplive na ostale aspekte, tako socialnega, kakor tudi ekonomskega, zato bi m orali v nadaljnjem delu velik del naših pozornosti usm eriti v maksimalne napore, da bi pravilno razvijali kompleks vseh raziskovalnih as­ pektov na področju stanovanj sko-komunalneg a go­ spodarstva. Naj na koncu na svojo lastno pobudo dodam in sicer z ozirom na svojo poklicno usmerjenost, da bi bilo prav, če bi vaš krog izvršil še en korak oziroma razširil vpliv na področje raziskovanja in razvojnega dela v arhitektonskem projektira­ nju, za katerega šemi zdi, da ni potrebno še po­ sebej poudarjati, da je področje, ki smo mu v preteklih desetletjih posvečali vse premalo siste­ matičnih naporov. Na tem področju vlada vse pre­ več zasebnih interesov in je vse preveč družbene stihije, ki bistveno zavira napore v vseh drugih vezanih področjih. Menim, da je ravno ta vaš okvir zelo primeren, da se to področje tu d i vključi. UDC 728:333.322 G R A D BEN I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 5-6, P P . 124—126 V ladim ir Mušič: PROGRAMME OF RESEARCH AND DEVELOPMENT WORKS The paper trea ts in detail the inform ation about elaboration of special program m e of th e research and developm ent w orks in the field of dw ellings building and m unicipal activity. The starting — point elements of this very la rg e and exhaustive program m e are in the final phase. Razvojno-raziskovalno delo v gradnji cest UDK 6 2 5 .7 1 1 M A R JA N K R A JN C , D IP L . IN 2 . U v o d Načrtovanje, gradnja, kakor tudi eksploatacija cest so dobili po drugi svetovni vojni povsem nove perspektive. Razvoj industrije, motorizacije, dvig življenjskega standarda, veliki premiki tu ristov z enega konca kontinenta na drugi, so zahtevali od načrtovalcev cest, da takoj ustvarijo cestno mrežo, ki bo kos tem zahtevam. Avtomobilska industrija je bila vedno v tehnični prednosti pred vozišči in trasam i, po katerih naj bi vozili njeni proizvodi. Še danes lahko, ne samo za evropske, temveč tudi za ameriške razm ere trdim o, »da po včerajšnjih ce­ stah vozijo ju trišn ji avtomobili«. Razumljivo je, da je avtomobilska industrija vložila in še vlaga v razvojno dejavnost ogromna sredstva, katera so ji nedvomno pomagala doseči te zavidne uspehe. Na raziskovalno delo v gradnji cest gledamo kot na kompleksno zasnovano dejavnost, v kateri mora sodelovati v rsta strokovnjakov. Raziskoval­ no dejavnost tega območja lahko v glavnem raz­ delimo na tr i glavne skupine, in sicer: 1. prometno-ekonomske raziskave, 2. terensko-tehnološke raziskave, 3. raziskave objektov. 1. Prometno-ekonomske raziskave Studij prom eta in ekonomski vpliv ceste na regijo in obratno je dokaj nova znanost. Delikat­ nost teh raziskav je v tem, da imamo s tega pod­ ročja najm anj izkušenj. Faktorjev, ki vplivajo na porast in razvoj prometa, je ogromno, hk ra ti pa so ti faktorji spremenljivke, ki svojo veličino me­ njajo v okoliščinah, ki jih prom etni strokovnjak zelo težko pravilno predvidi. Navedel bi nekaj takih prim erov in dilem: — Izgradnja neke prometnice lahko neko pod­ ročje gospodarsko dvigne in ob tem zapostavi neko drugo. Izgradnja južne železnice pred nekaj več kot 100 leti je zagotovila gospodarski razvoj kra­ jem ob svoji trasi, saj ustvarjam o danes ob njej ca. 70 % celotnega narodnega dohodka v naši re­ publiki. — Del celotnega prometa odpade na železni­ ški promet, če zanemarimo dokaj slab zračni pro­ met. Žal pa ne vemo točno, kakšna je delitev da­ nes, še manj pa, kakšna bo ju tri. S krajni čas bi bil, da bi se končno dogovorili tud i o tem, da bi vedeli, koliko bomo prevažali po cestah in koliko po železnici. — Ceste gradim o za prom et na njih, prom et pa posega, kolikor vemo, v vse panoge gospodar­ stva in družbenega udejstvovanja. To pomeni, da je prom et zelo odvisen od nihanj v gospodarstvu, ki velikokrat izstopajo iz okvirja že dognanih za­ konitosti. P ri k re iran ju naše cestne mreže je vloga raz­ iskovalcev v prom etu in ekonomiki cest ogromne­ ga pomena. Smatram, da bo v bodočnosti nujno potrebno povezati in uskladiti sodelovanje vseh tistih, ki delajo na tem področju. 2 2. Terensko-tehnološke raziskave V morfološkem, kakor tudi v geološkem smi­ slu je naša dežela zelo različna. Trase naših cest potekajo po terenih, ki so za geologe in geomeha­ nike precej trd oreh. S trokovnjaki M ednarodne banke za obnovo in razvoj so označili trase naših h itrih cest za ene najzahtevnejših na svetu. Glo­ boki ukopi, visoki nasipi in prehodi preko nenosil- nih tal zahtevajo izdatne raziskave in zanesljive podatke. Zato ni slučaj, da smo n a območju teh raziskav najobčutljivejši, saj nam prepočasne raz­ iskave in nedognani rezultati ustavljajo dela pri projektiranju in celo ustvarjajo zastoje p ri grad­ nji. Predvsem je potrebno, da dobi pro jek tan t ce­ ste pravočasno rezultate naslednjih raziskav: — podatki o nosilnosti terena in zemljinah v različnih globinah, — podatki o vgradljivosti pridobljenih m ate­ rialov, — način zboljšanja slabih m aterialov — sta­ bilizacija, O b rem en iln a p re izk u šn ja v ia d u k ta U n ec n a a v to cest i V rh n ik a—P o sto jn a — možnost pridobivanja v stranskih odvze­ mih, — način grajenja na nenosilnih tleh in ob­ našanje cestne konstrukcije po izgraditvi, — saniranje plazovitih področij, — podatki o kamnolomih, — podatki o pradobivanju in kvaliteti gramoz­ nega materiala, — podatki o naklonih pobočij nasipov in uko- pov, — podatki o višini podtalnice. Specializirane ekipe p ri naših zavodih, ki se bavijo s to dejavnostjo, so prem alo in ponekod tudi preslabo opremljene. Verjetno je po sredi tud i krivda investitorja, ki n i ob času zastavil delovnih nalog in s tem odprl perspektivo za povečanje la­ boratorijev in popolnitev potrebnih kadrov. Mi­ slim, da je ta raziskovalna dejavnost v sosednji republiki Hrvatski, kakor tu d i v Srbiji, obširnejša in bolje organizirana. Menim, da je zadnji čas, da se razm ere p ri nas popravijo, sicer bomo prišli v slepo ulico in postavili na kocko celoten razvoj našega cestnega mrežja. Raziskovalno delo n a naših inštitutih s pod­ ročja dim enzioniranja zgornjih ustrojev je dalo zelo dobre rezultate. M nenja sem, da bi bilo treba te rezultate še urediti in poleg podanih metodolo­ gij dim enzioniranja izdelati recepte za razne vrste prometa. Takšen prikaz bi bil s hvaležnostjo spre­ je t p ri projektantih, katerim dimenzioniranje zgor­ njega ustroja ni ožja stroka. 3. C estni ob jekti Zaradi razm erom a visoke cene bi morali biti objekti v cestni trasi posebej pazljivo obravnava­ n i in raziskovani. Ni nobena skrivnost, da so naši objekti med najdražjim i v Evropi. Naši sosedje Ita ­ lijani gradijo cestne objekte enkrat ceneje kakor mi, pred devalvacijo d inarja pa je bila ta razlika še večja. V gradnji objektov smo individualisti in težko se discipliniramo in gradimo tipske objekte. Govor o tipizaciji objektov in izboru najekonomič- nejše konstrukcije je bil pri nas v bližnji in dalj­ nji preteklosti že večkrat. Nikoli pa nas še noben rezultat takih prizadevanj ni prepričal o tem , da je res najboljši. Taka omahovanja nas ogromno stanejo in bi bil že skrajni čas, da bi tipizirali vsaj podvozne in nadvozne konstrukcije, propuste in manjše mostove. Posamezna podjetja v svojem območju to že sicer delajo, mislim pa, da še op­ timalne rešitve niso dosežene. Tu mislim predvsem na študij uvajanja prednapetih montažnih nosilcev, izdelanih v centralnih delavnicah. P ri kontinu- irnem delu takih delavnic bi lahko dosegli, da bi del objektov, in to mostove, podvoze in propuste, izdelali že pred pričetkom zemeljskih del, k ar bi nam zopet omogočilo enostavnejše in cenejše vzdolž­ ne transporte mas pri graditvi ceste. V svojem podajanju sem prikazal najosnov­ nejše smeri raziskovanj v gradnji cest. Podal sem U D K 625.711 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 5-6, STR. 126—128 M arjan K rajnc: RAZVOJNO-RAZISKOVALNO DELO V GRADNJI CEST N ačrtovanje, g radn ja in tud i eksploatacija cest so dobili po drugi svetovni vojni popolnoma nove d im en­ zije. Industrijsk i razvoj, m otorizacija, dvig živ ljen j­ skega standarda in ogrom ne množice turistov so fak ­ torji, ki nareku jejo vse bolj načrtno izdelavo cestne m reže na kontinentu. Č lanek obravnava: — prom etno-ekonom ske raziskave — terensko-tehnoiloške raziskave —> raziskave cestnih objektov. v glavnem tiste probleme, ki predstavljajo v tej fazi načrtovanja in gradnje naših m agistralnih cest in avtomobilskih cest problematiko, ki nam je naj- bližja in predstavlja pri nas, kakor tud i v svetu, večji del' raziskovalne dejavnosti. Mislim, da bodo v bodočnosti vedno bolj po­ trebne in nujne raziskave, ki ščitijo človekovo oko­ lje. Ekološke raziskave marajo posegati seveda tudi v ostala področja, tu mislim predvsem na indu­ strijo in rudarstvo. Nadalje bomo morali vključiti v naše raziskave v zvezi s cestami še kmetij ce, predvsem pedologe, nadalje geografe, hidrologe, meteorologe, ki nam bodo pomagali pravilno oce­ niti izbiro varian t z njihovega stališča. Realizacija ekonomične gradnje zahteva dobro organizirano razvojno dejavnost, zato so potrebna dokaj velika sredstva. V odnosu na škodo, ki lahko nastane brez zahtevnih predhodnih raziskav in fi­ nanciranja razvojne dejavnosti, si take lahkomi­ selnosti ne moremo privoščiti. UDC 625.711 G R A D BEN I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 5-6, P P . 126—128 M arjan K rajnc: RESEARCH AND DEVELOPMENT WORK OF ROAD BUILDING The planning, building and also the use of roads have grown up in new dim enshions a fe r the second w orld war. The industria l developm ent, motorization, raising of life standard and a g reat num ber of tourists are factors w hich requ ire m ore p lanning building of road net on the Continent. The paper treats: — traffic-econom ical researches — ground-technological researches — researches of road objects. Raziskave na področju vodnega gospodarstva UDK 627.1 LADO G O RIŠEK, DIPL. INZ. V prizadevanju, da bo gospodarjenje z vodo čim bližje zahtevam, predvsem pa potrebam go­ spodarstva in njegovemu razvoju, zaščiti doseda­ njih pridobitev in varstvu okolja, predstavljamo okvirni dolgoročni program vodnega gospodarstva SR Slovenije, ki tem elji na obstoječem stanju, da­ nih prirodnih možnostih in dolgoročnih napovedih. Osnovni proizvod vodnega gospodarstva je uporabljiva voda in je danost, vezana na klim at­ ske pogoje, ki je n a razpolago le, kadar jo priroda daje. Za razvito družbo je sprejemljivo le, da ima vodo vedno in ob vsakem času, saj je: — življenjska potreba, — del delovnega orodja, — surovina za proizvodnjo in tudi element stihije. Višina povprečnih letnih padavin (1300 mm letno) uvršča SR Slovenijo med »z vodo« bogato pokrajino, čeprav je notran ja in časovna razdeli­ tev neugodna. Temu prim erna je tudi razvejanost vodotokov, saj znaša gostota vodne mreže 0,50 km na km 2. Celotna dolžina vodotokov pa 9910 km. Na tla celotne Slovenije pade 26,3 m ilijarde m3 vode, medtem ko je odteče ca. 8,0 m ilijard m3 ali 249m3/sek. V času nizkih vodostajev pa je odtok le ca. 160 m3/sek, kar pa predstavlja naravni mi­ nimum. Iz razm erij med srednjim i in visokimi vo­ dami vidimo, da so vsi vodotoki v SR Sloveniji več ali m anj hudourniškega značaja. Letno škodo zaradi neurejenega vodnega re­ žima lahko računam o za Slovenijo na 144 milijo­ nov din, zaradi onesnaženih voda pa znaša 30 do 40 milijonov letno. V vodnogospodarske objekte (brez energetskih) je bilo vloženo: — za varstvo pred vodo — za oskrbo z vodo — za varstvo kvalitete in kanalizacijo — za morsko obalo skupaj 1.783.000. 000 1.799.000. 000 1.074.000. 000 318.000.000 4.974.000. 000 Po analizi, ki je bila narejena leta 1971, bi bilo potrebno za racionalno ureditev vseh vodno­ gospodarskih problemov v naslednjih 30 letih vlo­ žiti ca. 14,3 milijarde, k a r pa pomeni 470 milijonov letno. Dosedanja vlaganja na tem področju znašajo ca. 200—250 milijonov letno, torej bo možna u re­ ditev kvečjemu v 50 letih. Vlaganja pa so naslednja: — za varstvo pred vodo (regulacija, M ilijarde din melioracija, zadrževalniki) — za varstvo vode (kanalizacija, 3,2 čistilne naprave) — za oskrbo z vodo, bogatenje 5,0 podtalnice ipd. 4,4 — za ureditev m orske obale 0,5 skupaj 13,1 V teh sredstvih vlaganj so vračunana tudi sredstva za vodnogospodarsko oskrbo, študije in projekte v višini 12,0 % ali 1,64, kar znaša ca. 27 milijonov dinarjev letno za dobo 60 let. Večja potrošnja vode in večja proizvodnja pa zahtevata stalnost dobave vode, tako po kvaliteti, kot po kvantiteti. S porabo narašča onesnaženje, ki pa že danes obsega nesorazm erno z narodnim dohodkom prevelike dimenzije. V Sloveniji računa­ mo v povprečju s ca. 350 E/km p ri približno 750 $ dohodka na prebivalca, kar je v prim erjavi z Za­ hodno Nemčijo p ri narodnem dohodku 2.300 $ in povprečni onesnaženosti 480 E/km2 preveliko. K alu p za izd e la v o m od eln e lu p in e (š tu d ij o b lik e in n a p eto st­ n e g a sta n ja zarad i la s tn e teže) Glede na stanje in potrebe in pa, ker je bilo delo v m eri študij in raziskav ocenjeno kot ne­ zadovoljivo, moramo sistematično pristopiti zahte­ vam vodnega gospodarstva. Da bo delo v bodoče smotrnejše, je potrebno program študij in raziskav izdelati za daljši rok, do leta 2000. Temu program u dodati tud i program sprem ljajočih del za podlago in pripraviti metodologijo in dinamiko dela. Bodoči program študij, ki je že v pripravi, bo vseboval predvsem naslednja dela: 1. Geodetska podloga, izdelava in publikacija kart 1:25.000 in 1:5000 ali 1:10.000. 2. Obdelava hidroloških podlog na osnovi ka­ tastrov voda. 3. Obdelava geoloških podlog s poudarkom na proučevanju hidroloških param etrov za Kras in območja rezervatov podtalne vode. 4. Laboratorijske modelne raziskave hidravli­ ke in hidrom ehanike za razne vodnogospodarske objekte in za proučevanje materialov. 5. Proučevanje tehničnih in ekonomskih re­ šitev za čim širše vrste vodnogospodarske proble­ m atike za območja varstva voda, varstva vodnih zalog. Ena izmed važnih problem atik je proučevanje in tehtanje pomena akum ulacij z vidika zasedbe prostora, varstva in rabe vodnih zalog, z vidika stopnje zainteresiranosti raznih koristnikov. Teh akumulacij je večje število, najvažnejše v prv i fazi so na porečju Save in v Prekm urju. Enako kot za akumulacije, je izdelati ocenitev prostorni­ ne in rabe za naravne retenzije podtalnice in kraš­ kih talnih voda. Iz tako podanega pregleda med zalogami in n jih lokacije te r vrednosti v prostoru pa je mož­ no priprav iti optimalni p lan porazdelitve vode. 6. Studije zakonitosti vode v naravnem okolju za obvladanje procesov v onesnaženih vodah in problemov samočistillnih sposobnosti vodotokov. V ta namen so potrebne predvsem limnološke in oce­ anografske raziskave vseh naših voda, študije vpli­ vov odpadnih voda na človeka in za njegovo okolje in možnost sprememb v odvodnikih in sprejem ni­ kih. Obsega tudi laboratorijske poskuse čiščenja in poskuse na pilotnih in čistilnih napravah. Za­ gotavlja najustreznejšo tehnologijo čiščenja, po­ sebno za tiste zvrsti odpadnih voda industrije, k je r ni podanih šablon ali receptov. 7. Dopolnitev obstoječih vodnogospodarskih osnov za Dravo, Savo, Sočo in Prim orsko in iz­ delava osnov za m anjše hidrografsko območje (Mu­ ra, Savinja, Ljubljanica, Sotla, Krka, Kamniška Bistrica itd.). 8. Dopolnitev študije o možnosti povezave Do­ nave z Jadranskim m orjem preko Slovenije, pred­ vsem z vidika ekonomske upravičenosti in tehnič­ ne možnosti (geopolitična — prom etna študija). 9. P ripraviti in izdelati idejne in glavne pro­ jekte: — za ureditev važnejših erozijskih žarišč v SR Sloveniji (80); — za ureditev akum uliranja naplavin in p la­ zov; — za ureditev vodotokov za ohranitev in iz­ boljšanje vodnega režim a za dolžino ca. 3.000 km; — za ureditev osnovne odvodne osuševalne mreže za površino 260.000 ha (do leta 1985 le 82000 hektarov); — za ureditev regionalne vodne oskrbe (saj je do danes prik ljučenih le ca. 52 % vseh prebi­ valcev SR Slovenije); — za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. V SR Sloveniji je po podatkih iz leta 1968 p rik lju ­ čenih 1‘e 375.000 prebivalcev ali ca. 22 %. Stroški za izgradnjo kanalizacijskega omrežja pa so pred­ videni v višini 4,3 m ilijarde dinarjev; — za gradnjo čistilnih naprav. Po projektu raziskav za izdelavo program a sa­ nacije odpadnih voda v SR Sloveniji so predvideni stroški za izgradnjo čistilnih naprav za industrijo D in am ičn i p re izk u s starega že lez ­ n išk e g a m o stu in za prebivalstvo. Po tej študiji je potrebno za čiščenje odpadnih vod industrij (predčiščenje in biološko čiščenje) 466 milijonov dinarjev, za pre­ bivalstvo pa 193 milijonov din ali skupno 659 mi­ lijonov din; — ureditev 40,3 km dolge slovenske obale ter eventualno podaljšanje obalne linije; — izgradnja hidroenergetskih objektov (saj je možno v SR Sloveniji instalirati 3788 MW, dosedaj 530 MW. Iz vsega naštetega je razvidno, da je na pod­ ročju vodnega gospodarstva še dovolj dela, če bo­ mo sistematično pristopili k reševanju tako široke­ ga spektra problematike, ki ga le-ta nakazuje. Na­ daljnje delo na tem področju bo zahtevalo vedno več povezave raznih profilov strokovnjakov, ker le tako bo možno pravilno in racionalno reševati vso problematiko, ki nas v vsakdanjem življenju sprem­ lja in jo narekuje težnja po zdravem okolju in dobrih pogojih dela. U D K 627.1 G R A D BEN I V ESTNIK , L JU BL JA N A , 1973 (22) ST. 5-6, STR. 128—131 Lado Gorišek: RAZISKAVE NA PODROČJU VODNEGA GOSPODARSTVA Članek obravnava raziskovalno problem atiko na področju vodnega gospodarstva. P rogram študij je v p rip rav i in bo obsegal: — geodetske podloge — hidrološke podloge — specialne štud ije kraških voda — vodnogospodarske objekte, in — varstvo naravn ih voda in varstvo vodnih zalog. UDC 627.1 G R A D BE N I VESTNIK, L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 5-6, P P . 128—131 Lado Gorišek: RESEARCHES IN THE FIELD OF WATER ECONOMY The paper trea ts the research problem s in the field of w ater economy. The program m e of studies will be done and it w ill include: — geodetical datas — hydrological linings — special studies of carst w aters — water-econom ical objects, and — protection of n a tu ra l w aters and w ater’s richniss. Skupne razvojno-raziskovalne naloge na področju gradbeništva in IGM UDK 69.001.5 S e r g e j b u b n o v , d ip l . i n ž . Razvojno-raziskovalna dejavnost v okviru do­ ločene panoge je namenjena dvigu produktivnosti in izboljšanju poslovanja celotne te panoge. V pogo­ jih tržnega gospodarstva moramo upoštevati, da ob­ stajajo glede razvojno-raziskovalnega dela razlike med interesi posameznih podjetij, ki sestavljajo do­ ločeno gospodarsko panogo. Vsako podjetje v trž ­ nem gospodarstvu stremi, da skozi lastni razvoj in boljšo organizacijo dela postane bolj konkurenč­ no n a tržišču, ker si s tem zagotavlja obstoj in na­ daljnji napredek. V boju za konkurenčnost in uspeh na tržišču skuša vsako podjetje b iti boljše in učin­ kovitejše od drugih podjetij in to predvsem s po­ močjo lastnih dosežkov na področju razvojno- raz­ iskovalnega dela, n a področju tehnologije in orga­ nizacije dela. Te lastne dosežke skuša sleherno pod­ je tje čim bolj pridržati za lastne potrebe, ker bi sicer izgubili svojo vrednost kot sredstvo, s katerim se podjetja lahko uveljavljajo na tržišču. Zato je treba im eti razum evanje za stališča posameznih podjetij znotraj določene panoge p ri varovanju re ­ zultatov svojega lastnega razvojno-raziskovalnega dela. Gradbeništvo kot panoga im a tud i veliko skupnih problemov, ki jih je treba reševati s po­ močjo razvojno-raziskovalnega dela, če hočemo, da vsem podjetjem znotraj panoge zagotovimo višji startn i nivo poslovanja, s katerim bi dvignili pro­ duktivnost in izboljšali organizacijo dela. V grad­ beništvu so pri realizaciji gradbene proizvodnje številna podjetja in delovne organizacije medseboj­ no povezane, kar zahteva nekatere enotne osnove in elemente poslovanja. Če upoštevamo znotraj gradbeništva že usta­ ljeno razdelitev na projektiranje, operativo, mon- tažerstvo in industrijo gradbenega m ateriala, potem je že med tem i področji v eh ko skupnih vezi in pro­ blemov, katerih reševanje zahteva skupno razvoj- no-raziskovalno dejavnost. Če ta krog razširimo še na zunanje organizacije, k i so vključene v široki krog realizacije gradbenih nalog od proizvajalcev raznih materialov lesne, tekstilne, kemijske indu­ strije, črne in barvne m etalurgije te r do raznih in­ vestitorjev, potem lahko ugotovimo, da je gradbe­ ništvo povezano z zelo širokim področjem gospo­ darske dejavnosti v državi. Reševanje skupnih pro­ blemov na tako širokem področju je zaenkrat mož­ no le parcialno, kot so to pokazale dosedanje iz­ kušnje. Znotraj samega gradbeništva pa obstoji ve­ liko skupnih problemov, ki jih je možno uspešno rešiti v korist vseh podjetij gradbeništva. V zad­ njih letih se v vse večji m eri uveljavljata dva fak­ torja, ki bistveno vplivata na razvoj sleherne pa­ noge, to je elektronska obdelava podatkov in infor- m acijsko-dokumentacijska dejavnost. Elektronski T eh n o lo g ija grad n je v litem b eton u računalniki vse globlje prodirajo v vsa področja naše dejavnosti in zahtevajo od vseh nas spremem­ bo naših navad in načinov dela v vseh oblikah na­ šega življenja in udejstvovanja. Bistvo tega pojava ni v tem, da se na tržišču pojavljajo vedno novi tipi računalnikov, ki jih lahko kupimo tako kot te­ levizor ali avto, temveč v tem, da ti računalniki zahtevajo drugačen pristop k reševanju naših na­ log. Vsi moramo postati neke vrste »šoferji« za uporabo teh novih strojev, toda »šoferji« z znatno večjo stopnjo izobrazbe in sposobnosti, kot jo sicer potrebujemo za upravljanje avtomobila. Naš pro­ blem je v tem, da imamo dosti strojev, toda premalo upravljavcev in uporabnikov teh strojev. Tudi po­ gojev za uporabo teh strojev nimamo dovolj. Lahko bi rekli, da še nismo zgradili cest, po katerih bi lahko ti stroji nemoteno tekli. V gradbeništvu smp se tega problema zavedali že pred leti, ko je najprej GIPOSS leta 1967 pova­ bil dva znana strokovnjaka za elektronsko obdelavo podatkov v gradbeništvu iz ZR Nemčije in A vstri­ je na interno posvetovanje. Potem je sledil semi­ nar o uporabi elektronskih računalnikov v gradbe­ ništvu v dneh 5. in 6. dec. 1968, ki smo ga organi­ zirali v okviru ZGIT. To je bil eden prvih tovrst­ nih seminarjev v Sloveniji, prirejenih za potrebe celotne panoge, in prv i sem inar za področje gradbe­ ništva v Jugoslaviji. Ta naša prizadevanja v smeri uvajanja elektronske obdelave na celotnem pod­ ročju gradbeništva so p ri nekaterih podjetjih nale­ tela na plodna tla. Ta podjetja so začela reorgani­ zirati svoje poslovanje tako, da bi bilo prim em o za elektronsko obdelavo in so sama kupila ustrez­ ne elektronske računalnike. P ri tem je treba zla­ sti omeniti podjetja Gorica, Slovenija ceste in IBT Trbovlje. P ri svetu za gradbeništvo je bila osnova­ na komisija za razvojno-raziskovalno delo, katere administracijo je prevzel Biro gradbeništva. V ok­ v iru te komisije in B iroja je bila formirana poseb­ na komisija za elektronsko obdelavo podatkov v gradbeništvu, sestavljena iz zastopnikov podjetij, ki so že začela vpeljevati elektronsko obdelavo v svojem delokrogu, ali pa so bila zainteresirana za takšno obdelavo. Čeprav je bila akcija za elektronsko obdelavo podatkov v gradbeništvu, ki je bila sprožena v Sloveniji, pionirska v jugoslovanskem merilu, je bila glede na stanje v tehnološko razvitih državah že dokaj pozna. Tudi razvoj, ki je tem u sledil, nam še ni dovolil dohiteti na tem področju razvite d r­ žave. Če hočemo omogočiti elektronsko obdelavo po­ datkov na raznih nivojih v okviru gradbeništva, je treba najprej unificirati nekatere elemente poslova­ nja, s katerim i operirajo podjetja industrije grad­ benega m ateriala, p ro jek tan ti in operativci-izva- jalci in jih prilagoditi elektronskim računalnikom. Če začnemo z m ateriah, potem je treba najprej iz­ delati unificirano nom enklaturo vseh m aterialov, ki jih uporabljam o v gradbeništvu, tako da vsak m aterial lahko karakteriziram o z enotno številko ali oznako, ki bi jo uporabljali vsi koristniki. Ta naloga je rešljiva Te delno, kajti, kot je bilo že prej omenjeno, gradbeništvo zlasti s svojimi obsežnimi zaključnimi in instalacijskim i deli sega daleč izven lastnega področja v področja drugih industrijskih panog. Nom enklatura, ki bi jo gradbeništvo spre­ jelo tudi za to področje, bi gotovo prišla v kolizijo s zadevno nom enklaturo druge panoge, ki ima pri reševanju tega problema svoja lastna izhodišča, ki se ne ujem ajo z našimi. To se je konkretno poka­ zalo p ri poskusu, da bi uskladili nom enklaturo proizvodov črne m etalurgije, katere gradbeniki ve­ liko uporabljajo pri svoji osnovni proizvodnji, to je pri grobih gradbenih delih. To so proizvodi kot betonsko železo, profilno železo, žeblji in drugo. Črna m etalurgija je imela pri tem drugačen pri­ stop in unifikacija nomeklaiture m aterialov ni bila možna. Zato je bilo gradbeništvo prisiljeno izdelati svojo nom eklaturo gradbenih m aterialov, ki bi jo lahko koristili vsi dejavniki znotraj gradbeništva, od proizvajalcev materialov do projektantov in iz­ vajalcev. Ta nom eklatura zajema predvsem m ateri­ ale, ki jih uporabljam o pri grobih gradbenih delih. Nadaljnja faza priprave celotne panoge za elektronsko obdelavo podatkov je izdelava standar­ diziranih opisov del za vsa dela, ki jih izvajamo v gradbeništvu. Z eno oznako in k ra tk im opisom je treba defnirati več tisoč raznih storitev, ki jih iz­ vršujemo v gradbeništvu. P ri tem je treba na pod­ lagi predhodno izdelanih enotnih normativov do­ ločiti količine m aterialov in število delovnih ur raznih kvalifikacij, potrebnih za enoto storitve standardiziranega opisa. Če upoštevamo različne načine dela posameznih podjetij in različno izkuše­ nost posameznih delavcev, je razumljivo, da je tak­ šna naloga zelo obsežna in zahtevna. Vendar smo tudi n a tem področju že opravili večji del naloge. S tandardizirani opisi del za visoke zgradbe so že izdani, potrebne bodo še nekatere dopolnitve in ko­ rekture. Za ostala dela so opisi v izdelavi, deloma pa tud i že gotovi. S tem so postavljeni solidni te ­ melji za vpeljavo elektronske obdelave podatkov v celotno panogo gradbeništva. Ta naloga je bila opravljena povsem samostojno v slovenskem m eri­ lu, ker se nam žal ni posrečilo razširiti to akcijo na celotni jugoslovanski prostor. Podobne iniciative v nekaterih drugih republikah, ki so sledile naši akciji, so tam šele v začetni fazi. Drugo področje, ki ima v sodobnem proizvod­ nem procesu izreden pomen, je informacijsko-do- kum entacijska dejavnost. Po podatkih m ednarod­ nih organizacij sodobni strokovnjak v industrijsko razvitih državah porabi 51 % svojega delovnega časa za informacije, 33% za pospeševanje proiz­ vodnje, 8 % za načrtovanje in le nekaj odstotkov za personalne in druge zadeve. P ri nas je razdeli­ tev delovnega časa naših strokovnih kadrov v pro­ izvodnji precej drugačna, kar gotovo ne vpliva pozitivno n a napredek našega gospodarstva. Raz­ log je deloma tud i v slabi organiziranosti informa- tivno-dokum entacijske službe, kar velja tudi za gradbeništvo. Zato smo reševanju tega vprašanja posvetili posebno pozornost, čeprav p ri tem še ni- T ežk a m on taža smo dosegli omembe vrednih rezultatov, vendar se osnovni obrisi rešitve že oblikujejo. Za reševanje vseh skupnih problem ov celotne panoge gradbeništva je Svet za gradbeništvo Go­ spodarske zbornice Slovenije imenoval komisijo za razvojno-raziskovalno delo. Obsežno adm inistrativ­ no in finančno delo te komisije opravlja Biro grad­ beništva Slovenije. V komisijo, ki šteje 12 članov, so bili imenovani predstavniki gradbeništva (grad­ benih podjetij, projektantskih organizacij, industri­ je gradbenega materiala) kot naročniki in korist­ niki razvojno-raziskovalnih nalog in predstavniki raziskovalnih organizacij v gradbeništvu kot izvr­ ševalci razvojno-raziskovalnih nalog. Predstavniki koristnikov imajo v tej komisiji večino. Ko smo pričeli z delom v okviru razvojno- raz­ iskovalne komisije, smo se skušali v največji mož­ ni meri približati koristnikom raziskovanj, našim projektivnim , gradbenim in instalacijskim podjet­ jem te r industriji gradbenega m ateriala. Tako smo najprej široko anketirali vsa podjetja gradbeništva in na ta način spoznali potrebe, ki jih te organiza­ cije imajo na področju raziskovanja. Zavedali smo se, da je osnovni namen raziskovanja v gospodar­ stvu v tem, da odgovori n a vprašanje, ki ima dva kriterija: kaj je dobro in poceni. Naše raziskoval­ ne organizacije so nam doslej največkrat odgo­ varjale samo na prvo polovico tega vprašanja: kaj je dobro (ali slabo) in so le poredkoma svoje rezul­ ta te opremljale z m aterialno-finančnim i kazalci, brez katerih tudi prvi del odgovora izgubi velik del svoje vrednosti. Za ugotavljanje realne cene posameznih raz­ iskovalnih rešitev je treba imeti izkušene strokov­ n jake kalkulante in ekonomiste, ki jih celo v na­ ših gradbenih podjetjih prim anjkuje, v naših raz­ iskovalnih organizacijah takšnih strokovnjakov pa praktično ni. Zato velikokrat naše raziskave, če­ p rav zelo voluminozne, nim ajo praktične vredno­ sti, ker niso opremljene z ustreznim i ekonomskimi kazalci ali pa so ti kazalci problem atične vrednosti in nezanesljivi. Komisija za razvojno-raziskovalno delo Sveta za gradbeništvo je zato kot svojo osnovno nalogo postavila izpolnitev vrzeli, k i je obstajala in še ved­ no obstaja prav v tem osnovnem elementu razis­ kovalne dejavnosti. V svoj program je vključila predvsem tiste raziskovalne naloge, ki so pomem­ bne za ekonomsko učinkovitost poslovanja organi­ zacij gradbeništva. Strokovne kadre za izvrševanje teh nalog smo morali poiskati predvsem v naših podjetjih, čeprav so ti kadri tudi tam zelo obremenjeni. Vendar nam je uspelo program raziskovalnih nalog, ki smo si ga zastavili, v glavnem tudi realizirati. Oglejmo si, kaj je bilo v preteklem letu izvršeno p ri desetih nalogah program a komisije razvojno-raziskovalne- ga dela. 1. Poprečni normativi za gradbeništvo Nalogo izdeluje razvojno-raziskovalni center GIPOSS ob sodelovanju zunanjih sodelavcev kal- kulantov nekaterih naših večjih podjetij. Nalogo sofinancira Gospodarska zbornica SRS. Delo je iz­ vršeno. Treba je še priprav iti ustrezni program za elektronsko obdelavo. Kom isija je na zadnji seji sprejela ponudbo skupine sodelavcev na FAGG za izdelavo tega programa. 2. Metode za obračun razlike v cenah gradbe­ nih storitev (t. im. drsna lestvica) Nalogo je obdelovala delovna skupina v orga­ nizaciji Biroja. Naloga je končana, recenzirana in prevzeta. Tako so sedaj ustvarjeni pogoji za reše­ vanje tega pomembnega vprašanja v okviru našega gospodarstva in družbe. 3. Metoda variabilnih stroškov v gradbeništvu (direct costing) Na strokovnem posvetovanju, ki ga je organi­ ziral Biro gradbeništva ob sodelovanju Zavoda za organizacijo poslovanja, je bilo podrobno obrav­ navano vprašanje uporabnosti poslovanja po siste­ mu direct costing za gradbeništvo. Ugotovljene so bile pom anjkljivosti tega sistema glede na speci­ fičnost gradbene panoge in predlagane ustrezne korekture. Gospodarske organizacije gradbeništva, ki so podpisale pogodbo o sofinanciranju razvojno raziskovalnega dela, so prejele ustrezne materiale. G radnja s tunelskim i opaži 4. Cenik standardiziranih gradbenih del Na podlagi standardiziranih opisov gradbenih del, ki jih je izdal GIPOSS, je bil izdelan cenik teh del na osnovi stanja cen ob koncu tretjega tro ­ mesečja 1972. Cenik je bil publiciran meseca oiktob- ra in predstavlja koristen pripomoček predvsem kalkulantom v projektivnih organizacijah in inve­ stitorjem. Glede na nejasnosti p ri oblikovanju cen posameznih m aterialov in cen pri nas je bila izde­ lava tega prvega cenika, ki ga je pripravil Biro gradbeništva, dokaj težka naloga, ki pa bo ob na­ daljnjih periodičnih izdajah olajšana, ker so števil­ ni začetni problemi sedaj rešeni. 5. Nomenklatura materialov za gradbene kal­ kulacije Izdelava te naloge je bila potrebna, da bi se omogočila elektronska obdelava podatkov za kal­ kulacije in pokalkulacije. Naloga, ki jo je izdelala delovna skupina v organizaciji Biroja, je že izvrše­ na in posredovana podjetjem . 6. Standardizirani opisi del Posebna delovna skupina je pripravila pro­ gramske osnove s sm ernicam i za izdelavo standar­ diziranih opisov gradbenih del za visoke in nizke gradnje, prim ernih za elektronsko obdelavo. Glede na že obstoječe standardizirane opise za visoke gradnje je bilo prvotno predvideno, da se na isti način pripravijo tud i opisi za nizke gradnje, vendar se je v teku preučevanja tega problema pokazalo, da je treba opise za obe vrsti del združiti v enotne opise, k a r bi zahtevalo še veliko dela in precej sredstev. Odločitev glede tega vprašanja bo spreje­ la komisija v teku svojega prihodnjega dela. 7. Študija zavarovanja projektov Študija je izdelana s stran i delovne skupine pod vodstvom univ. prof. dr. Bonclja, v kateri so sodelovali zastopniki univerze in projektivnih orga­ nizacij. Zvezni odbor projektivnih organizacij je sprejel to študijo kot splošno jugoslovansko nalogo in predlagal, da se ta naloga naprej obdeluje v Sloveniji za potrebe vseh projektantskih organizacij Jugoslavije. 8. Priročnik za uporabo opečnih izdelkov Priročnik je izdelal Gradbeni center Slovenije na predlog združenja opekarn. Namenjen je upo­ rabi v praksi, zlasti projektantom in operativcem. Recenzenti so že opravili svoje delo, vendar je do končne redakcije potrebno še uskladiti stališča re­ cenzentov. Nerešeno je še tudi vprašanje tiskanja tega priročnika. Izdelavo te naloge je sofinancirala Gospodarska zbornica SRS. 9. Informativno-dokument.acijska služba Glede na pomembnost vprašanja organizacije informativno-dokum entacijske službe v gradbeni­ štvu je komisija naročila izdelavo dveh raziskoval­ nih nalog in sicer pri Centralni tehnični knjižnici in Gradbenem centru Slovenije. Recenzenti so za obe študiji izvršili recenzije in podali zelo tehtne in utemeljene pripombe. Problem je sedaj že v za­ ključni fazi obravnave. Obe študiji je sofinancirala Zvezna gospodar­ ska zbornica. 10. Študija o komponibilnih standardnih merah Študijo je izdelala skupina oddelka za arhitek­ turo FAGG pod vodstvom prof. dr. ing. Kurenta. Glede na pomembnost vprašanja komponibilnosti standardnih m er je bila ta študija posredovana ko­ misiji za razvoj in raziskovanje Zvezne gospodar­ ske zbornice, ki jo je publicirala v Dokumentaciji za gradbeništvo in arhitekturo. N adaljnjo obravna­ vo tega problema, ki je splošnega jugoslovanskega značaja, je prevzela Zvezna gospodarska zbornica. B eto n ira n je z b e ton sk o črp a lk o Kot je razvidno iz navedenega prikaza nalog, je komisija reševala vprašanja, ki so pomemlbna za razvoj celotne panoge gradbeništva in za uspešnej­ še in ekonomičnoj še poslovanje celotne panoge. Iz­ sledki študij so enako uporabni za vsa gradbena ali projektna podjetja oz. podjetja industrije grad­ benega m ateriala. Financiranje razvojno-raziskovalnega dela v okviru komisije je urejeno na povsem prostovolj­ ni osnovi. Ko je bil sprejet program raziskovanj, je bila ocenjena vrednost teh raziskav in predlagano organizacijam gradbeništva, da financirajo razis- kovalno-razvojno delo s svojimi prispevki na pod­ lagi enotne stopnje (0,3 %) od bruto realizacije. Na ta način naj bi bila zbrana vsota ca. 1,4 milijone din za leti 1971 in 1972. Večina gradbenih organi­ zacij, med njim i tudi najpomembnejše, so podpisa­ le pogodbo za sofinanciranje, vendar nekaj manj kot 1/3 organizacij (po vrednosti) pogodb še ni pod­ pisala, čeprav nobena ni odklonila podpisa. Ker so rezultati raziskav namenjeni vsemu gradbeništvu, kot je razvidno iz prej navedenih nalog, ni mogoče prepovedati uporabe rezultatov raziskav nekaterim našim podjetjem, ki niso podpisala pogodbe. Za ugotovitev nadaljnjih nalog je sedaj za­ ključena tudi druga anketa, ki je pokazala potrebo raziskovanja v naslednjih smereh: Predpisi, navodila, praviln ik i: — to le ra n c e d im enzij b e to n sk ih p re fa b r ik a to v , — zvočna izo lac ija in s ta la c ij v s ta v b a h , — p r iro č n ik za se stav o p ro g ra m sk ih z a h te v za s ta n o v a n jsk e in in d u s tr ijsk e s tav b e , — p r iro č n ik o zvočn ih in to p lo tn ih izo lac ijah , —■ n av o d ila za izvedbo ra v n ih s tre h . T ehnologija: — p re d n a p e ti e lem e n ti s is tem a H oyer, — p o sp e šev a n je s tr je v a n ja c e m e n tn ih m a lt in betonov , — te h n o lo g ija izd e lav e in o b d e la v e betonov , — p a r a m e tr i te h n ič n ih in ek o n o m sk ih dosež­ kov p r i iz g ra d n ji po v e lik o p an e ln e m in m a lo p an e l- n em m o n ta ž n e m s is tem u te r tu n e lsk e m s is tem u g rad n je , — z a m e n ja v a z id an ih in k la s ič n ih fasad , e n a ­ k o v re d n ih n o v im teh n o lo šk im re š itv a m p r i s ta n o ­ v a n jsk i g ra d n ji , — ra c io n a liza c ija s ta n o v a n jsk e g rad itv e . Gradbeni materiali: — nahajališča m ineralnih agregatov v Sloveni­ ji za običajni in lahki beton, — uporaba ekspandirane gline, — drobljeni agregat za kom paktne betone, —■ uporaba plastikov pri vodnogospodarskih delih, — analiza izkušenj uporabe gradbenih m ate­ rialov, — uporaba plastičnih mas za izdelke v gradbe­ ništvu. Organizacija poslovanja: — normativi za obrate strojnega parka, m eha­ ničnih delavnic, avtoparka, — kompleksna analiza ekonomskega poslova­ n ja podjetja in izdelave idejnih diagramov posa­ meznih faz prehoda na EOP, — kriteriji za ovrednotenje dela skupnih služb, — priprava list gradbene, strojne in druge opreme glede na medsebojno koriščenje in posoja­ n je strojev, — priprava standardiziranih opisov del za niz­ ke gradnje, vključno z zunanjo ureditvijo okolice objektov, — standardizirani opisi del za hidrogiradnje. Zaključna dela: — problem vgrajevanja gotovih kovinskih ele­ mentov: okna, vrata, predelne stene. Gradbeno tržišče: — ureditev trga svežega betona — obdelava stanovanjske graditve, predvsem z vidika prodajnih cen, za gradbena dela, komu­ nalno opremljenost zemljišč, itd. Te naloge, kakor tudi dokončanje nalog iz pre­ teklega leta zahtevajo angažiranje pomembnih raz­ voj no-raziskovalnih kapacitet in ne m ajhnih fi­ nančnih sredstev. Vendar so naša podjetja vedno pokazala pripravljenost prispevati svoja lastna sredstva za razvojno-raziskovalno dejavnost grad­ beništva, v prim eru, če so imela zagotovila, da bo­ do raziskovalne naloge izvršili izkušeni in kvalifi­ cirani strokovnjaki in da bodo temeljile na trezni ekonomski presoji. U D K 69.001.5 G R A D BEN I VESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 5-6, STR. 131—136 Sergej Bubnov: SKUPNE RAZVOJNO-RAZISKOVALNE NALOGE NA PODROČJU GRADBENIŠTVA IN IGM Članek podrobno obravnava razvojno-raziskoval- ne naloge na področju gradbeništva in industrije g rad­ benega m ateriala. Razvojno-raziskovalna dejavnost m ora biti nam enjena dvigu produktivnosti in izboljša­ n ju poslovanja celotne panoge. Velikega pomena je akc ija za elektronsko obdelavo podatkov v gradbeni­ štvu. Drugo področje, ki im a v sodobnem proizvodnem procesu izreden pomen, je inform acij sko-dokum enta­ ci jska dejavnost. Končno članek daje pregled o tem, kaj je bilo v preteklem le tu izvršeno na področju de­ setih nalog v okviru program a kom isije za razvojno- raziskovalno delo pri svetu za gradbeništvo G ospodar­ ske zbornice Slovenije. Problemi razvojno-raziskovalne UDK 69:061.5 Problemi razvojno-raziskovalne dejavnosti v gradbenih podjetjih obsegajo: — prikaz možnosti organizacije, — prikaz program ov in smernic v prihodnjem obdobju, — ugotovitev potreb po konkretnih razisko­ valnih panogah s strani koristnikov, — prispevek h koordinaciji. I. Prikaz m ožnosti organ izacije raziskovalnega dela na nivoju gradbenega podjetja. V posameznih podjetjih imenujejo to dejavnost RO razvojno-organizacijsko dejavnost ali službo za­ to, ker se na nivoju podjetja le v posameznih pri­ m erih odvijajo prave raziskovalne naloge; prave raziskovalne naloge podjetja bolj sofinancirajo p re­ ko skupnih raziskav na višjih nivojih združenj: re ­ publiških, zveznih. V podjetjih je večji poudarek na aplikativnih nalogah, izjemno tedaj, ko podjet­ je želi doseči p rim at in konkurenčnost izdelkov. N am en — cilj razvojno-raziskovalne dejavnosti naj bo razvoj podjetja ozirom a uspešnost p oslova­ nja, kar pa zavisi od pravilnosti angažiranja vseh faktorjev, ki n a to lahko vplivajo, kot so: — sprem ljanje razvoja znanosti in tehnike, — proučevanje tržišča, — proizvajanje tega, kar tržišče potrebuje, — optimalno izkoriščanje obstoječih kapacitet, — čim racionalnejša organizacija poslovanja, upoštevaje spremembe, ki jih zahteva ustava. UDC 69.091.5 G R A D BEN I V ESTNIK , L JU BL JA N A , 1973 (22) NR. 5-6, P P . 131—136 Sergej Bubnov: COMMON RESEARCH AND DEVELOPMENT TASKS IN THE FIELD OF BUILDING AND BUILDING MATERIALS INDUSTRY The paper trea ts in detail the research and deve­ lopm ent tasks in th e field of building and building ma­ terials industry. The research and developm ent acti­ v ity m ust be in tended for the increase of productive­ ness and for th e im provem ent of m anagem ent of the w hole building branch. The action for electronic tre a t­ ing of datas in building is most im portant. A nother field w hich has g reat signification in th e contem pora­ ry producing process is the inform ational-docum entary activity. A t last the paper gives us th e repo rt about the w ork done in the last year in the field of ten tasks from the program m e of the Commission fo r research and developm ent w orks of the Building Council in the Economical C ham ber of Slovenia. dejavnosti vgradbenih podjetjih D U ŠA N SO D N IK , DIPL. INŽ. Da bi dosegli to pravilnost angažiranja, potre­ bujemo v razvojno-organizacijski službi naslednje dejavnosti oziroma profile raziskovalcev (svetoval­ cev): a) za organizacijo in poslovanje, b) za tehnologijo gradnje, c) za tehnologijo opremljenosti s stroji, d) za ekonomsko-finančne raziskave, e) za dokumentacijo. Kakšna naj bo organizacijska forma razvojno- organizacijskega dela v podjetju? Zakaj je število odkritij — izumov razmeroma m ajhno v Jugoslaviji? Zakaj smo tako zaostali na tem področju? Po­ litične deklaracije in program i dajejo vso podpo­ ro razvoju. Ali im a sistem našega šolstva vpliv na to: ali so naše šole premalo specializirane? Ali sa- m oupravljalski sistem usm erja naše povojne kadre v vseznalce in premalo v specialiste? — Pravilno oziroma uspešno organizirana raz- vojno-organizacijska služba naj v gradbenem pod­ jetju omogoča delavcem materialno in psihološko pripravo za ustvarjan je in odkrivanje ali prenaša­ n je novih idej in tehničnih rešitev. — Centralizacija dela je škodljiva; adm inistra­ tivno izvedbeni postopek (preverjanja) je lahko centraliziran, iniciativa pa mora b iti 100% decen­ tralizirana — predlogi novih postopkov in izboljšav m orajo biti zbir predlogov — pobud in dela vseh posameznikov v kolektivu. — Posamezni raziskovalci oz. delavci v tej službi nastopajo večjidel kot organizatorji izvršit­ ve razvojnih nalog z notranjim i sodelavci, člani kolektiva (strokovnjaki) in zunanjim i sodelavci- strokovnjaki in s prenosom akum uliranega znanja dokumentacije. II. Zaželeni principi razvojno-organizacijske- ga dela v podjetju 1. Razvojno-organizacijska služba ne sme biti sestavni del katerekoli službe podjetja, ne sme biti pomožna, temveč mora biti samostojna, brez ozira na velikost in opremljenost podjetja. 2. Važnost te dejavnosti za podjetje je tolik­ šna, da zahteva samostojne in izkušene vodstvene kadre v tej službi. 3. Samostojnost v vodstveni in operativni funkciji v razvojno-raziskovalni dejavnosti, kar naj omogoča iniciativne j še in samostojno delo. 4. Samostojnost in strokovnost vodij razvojno- organizaeijske službe naj tem omogoča vplivati na poslovno politiko podjetja z aktivnim delom in s sodelovanjem v strokovnem svetu in odborih de­ lavskega sveta. 5. Razvojno-organizacijskemu sektorju je tre ­ ba omogočiti, da lahko razporeja in angažira vse potrebne službe in posameznike v podjetju za so­ delovanje in lahko dobi sredstva za realizacijo odo­ brenih predlogov. III. Dejansko stanje To je vedno odraz trenutne politike podjetja, oziroma hotenj in sporazumnih dogovorov tem elj­ ne organizacije združenega dela, osebnih kvalitet raziskovalcev te r njihove volje oziroma uspešnosti prilagajanja tej politiki. Faktorji, k i otežujejo uspešnost poslovanja in utrditev, afirm acijo teh služb v gradbenih podjet­ jih: — nimamo tradicije za to dejavnost, — rezultati se kažejo šele v daljši dobi, uspeš­ nejša odkritja se ne publicirajo, G radnja v ia d u k ta s p o m o čjo d rsn eg a odra — gradbena operativna m iselnost ima več ne- stičnih točk kot pa možnih povezav z dolgoročno usm erjenim raziskovalnim delom, operativni vod­ stveni kadri bolj cenijo kratkoročno usm erjene re ­ zultate. Celo za ameriške razm ere in oceno teh pravi prof. Weber: »Paradoks vodstvenih kadrov v ZDA je takle, da m arajo nekoliko počiti, z namenom, da bodo delali bolj učinkovito — sprostiti m orajo in­ tenzivnost obravnavanja trenu tn ih problemov in usm eriti svoje delo na štud iran je bodočih možnosti. Manj m orajo ceniti sedanjost in bolj bodočnost.« . . . »Ne da je sedanjost nevažna, n iti da bi bil svet iluzija, toda vodstveni kadri, usm erjeni v bodoč­ nost, povezani s sedanjostjo, bi morali imeti nekaj smisla za predanost — vrsto predanosti, ki jo naj­ demo pri ljudeh, ki so izvršili ravno zato velike stvari, ker niso dovolili, da bi jih požirali sedanji čas in tekoči dogodki. . .« IV. D elovna področja A) Organizacija poslovanja: — študijsko obdelovanje organizacije dela in poslovanja, — spremljanje uspešnosti poslovanja s funk­ cionalnega in ekonomskega vidika, — sestavljanje konkretnih predlogov dopolni­ tev, sprememb, — študijsko obdelovanje angažiranosti in so­ delovanja v panogi, — proučevanje možnosti nadaljnjega prehoda na AOP. B) Razvoj gradbene teh nologije: — zasledovanje razvoja v podjetju in izven (patenti, licence, novatorstva), — seznanjanje delavcev z razvojem tehnologi­ je, — samostojna obdelava razvojnih nalog, ko­ ordiniranje in nadzor obdelave z zunanjimi in no­ tran jim i sodelavci: zaradi konkurenčnosti, podjetje večkrat financira raziskave, ki bi bile ekonomičnej- še na višjem nivoju. C) M ehanska oprem ljenost ter strojne (in je ­ k lene) konstrukcije: — proučevanje potreb po mehanski opremlje­ nosti operative — enot v podjetju, — razvijanje osnutkov novih strojev in na­ prav, — usm erjanje investicij za mehansko oprem­ ljenost v podjetju. D) E konom sko-finančni razvoj: — sodelovanje pri sestavljanju razvojnega program a podjetja, — ekonomsko utem eljevanje novih tehnoloških postopkov, organizacijskih sprememb, investicijskih vlaganj, — izdelava im proučevanje konkretnih predlo­ gov o smotrnem vlaganju sredstev za razvoj pod­ jetja. E) D okum entacijski center: — zasledovanje strokovne literature in zbira­ n je vseh zadevnih informacij, — obveščanje strokovnega kadra v podjetju, — arhiviranje tehnične dokumentacije. Princip dirigiranja vsega razvoja obstoječih enot podjetja iz enega centra (direkcij a-razvo j na služba) je v bistvu tehnokratski ali 'birokratski princip vodenja, ki otežuje delo razvojno-organiza- cijske službe in otežuje osamosvojitev tem eljnih organizacij združenega dela. Po mojem m išljenju je zaključek investicijske­ ga programa, revizija im izdelava projektne naloge tista faza dokum entacije posamezne razvoj no-orga- nizacijske naloge, ki je v kompetenci razvojne služ­ be, vse nadaljn je sodelovanje je pa lahko le sveto­ valno. Faza im plementacije projektov in uvajanje no­ ve proizvodnje pri obstoječih, že form iranih te ­ m eljnih organizacijah združenega dela je absolut­ na kompetenca tistega, ki investicijo financira, ra ­ zen v prim erih, če lastn ik (temeljna organizacija združenega dela) takšno vodstvo izrecno želi. Naj novejše raziskave uspešnosti poslovanja ve­ likih podjetij v svetu kažejo ravno v obdobju 1950 do 1970 povsem nove poglede in ugotovitve uspeš­ nih organizacijskih s tru k tu r večjih podjetij Evro­ pe in Amerike. Na osnovi teh raziskav in ugotovi­ tev in potrebnih aplikacij na naše razmere lahko naznačimo smernice organizacijskih sprememb uspešnih podjetij, ki so večji del identične z divizij­ sko struk turo organizacije povečanja samostojnosti U D K 69:061.5 G R A D BE N I VESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST . 5-6, STR. 136—138 D ušan Sodnik: PROBLEMI RAZVOJNO-RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V GRADBENIH POD JETJIH Članek obravnava osnovne problem e pri o rgani­ zaciji razvojno-raziskovalne dejavnosti v naših grad­ benih podjetjih . Ti p rob lem i so: — možnosti no tran je organizacije — program i in sm ernice za prihodnje obdobje — ugotovitev po treb po konkretn ih raziskavah — koordinacija razvojno-raziskovalnega dela. P o la g a n je k a b lo v za p red n ap en jan je poslovanja posameznih emot združenega podjetja (s podobnim ali povsem različnim proizvodnim pro­ gramom) : j, »V kratkem , najsplošnejša strategija v Evropi in Ameriki je doseganje rasti s povečevanjem pa­ nog dejavnosti (diverzifikacija); povečevanje raz­ ličnosti proizvodov in konkurenčni pritiski silijo evropska podjetja, da osvajajo' divizijsko strukturo (struktura poslovnih enot — vsaka z različnimi de- javnostmi) kot jo že imajo velika potjetja Zdru­ ženih držav« (Poročilo 1973 — Glasilo vodstvenih kadrov H arw ardske univerze). Skušal sem nanizati nekaj problemov, morda smernic delovanja raziskovalne dejavnosti v grad­ benih podjetjih in ugotovitev, značilnih za trenutno stanje, miselnost in tehnično razvitost gradbene operative. Razvojno-organizacijska dejavnost naj omogo­ či uspešen in perspektiven razvoj ustvarjan ja mož­ nosti za prodor gradbeništva v moderno proizvod­ njo in moderno poslovanje. UDC 69:061.5 G R A D BEN I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 5-6, PP . 136—138 Dušan Sodnik: PROBLEMS OF RESEARCH AND DEVELOPMENT ACTIVITIES IN BUILDING ENTERPRISES The paper trea ts the elem entary problem s of re ­ search and developm ent w ork’s organisation in our building enterprises. These problem s are : — possibilities of in te rnal organisation — program m es and directives fo r fu tu re period — determ ination of the necessities by concrete researches — coordination of developm ent and research works. diskusija F r a n c R u p r e t : Rad bi pojasnil še nekaj stvari v zvezi s p rogra­ mom raziskovalnega dela, ki ga je obrazložil tov. inž. Mušič. Sprem em be stanovanjske politike, do> katerih sedaj p rih a ja oz. ki jih sedaj uveljavljam o, je te rja la izredno zaostrena situacija na tem področju. Ne bi po­ nav lja l zelo neugodnih pokazateljev, ki jih vsi dobro poznamo. D ružbena akcija za gradnjo stanovanj za de­ lavce je ravno izraz tega stanja, nasta la je iz nu jnih potreb. Strokovnjaki si m oram o to akcijo točneje opredeli­ ti, tj.: — pretežno rab ijo stanovanja sedaj fizični delavci, ker smo si jih drugi že preskrbeli, — zaradi tega gre p ri tem za m nožične potrebe, in pomeni ta naloga prak tično likvidacijo stanovanjskega p rim an jk lja ja p ri nas. To pa te rja v S loveniji le tni obseg gradnje okrog 15.000 stanovanj, tj. več kot 50^/0 nad tem, k a r smo gradili. Že om enjene sprem em be stanovanjske politike bo­ do vplivale močno tudi na samo organizacijo stano­ vanjske graditve. Po grobih analizah bo 75—85°/o ce­ lotne gradnje sedaj usm erjena gradnja. S tanovanjsko tržišče bo v bodoče torej usm erjeno, to pa v bistvu m enja sam e odnose med dejavniki in predvsem seveda tud i položaj proizvajalcev stanovanj. U sm erjena gradnja je, glede n a posebne cilje, za­ htevnejša, vnaša številne nove elem ente, zaostru je eko­ nomiko, obenem pa daje velike možnosti za progres. Kot vemo, se je v evropskih državah razvila industria­ lizacija stanovanjske graditve p rav v usm erjen i in soci­ alni gradnji. Ce upoštevam o te izkušnje, je gotovo, da nastopa s tem tud i p ri nas največ j a m ožnost za razvoj industrializacije. Te možnosti sedaj ne bi smeli zam u­ diti. Z aradi tega se mi zdi pomembno, da inform iram ta forum, da je GCS pred dvem a letom a koordiniral delo na izdelavi raziskovalnega p ro jek ta »Splošna in ­ dustrializacija graditve stanovanjskih in ostalih objek­ tov visokogradnje v SFRJ.« Studijsko delo po tem pro jek tu je sedaj že v polnem teku. R aziskuje se predvsem tako im enovani 1. ciklus, ki obsega številne raziskave za izpopolnitev obstoječih tehnologij. P roučujejo pa se že tud i osnove za prehod na visokoproduktivne tehnologije, kar je predvideno kot 3. ciklus. Cas ne dopušča, da bi opisoval vse naloge v tem projektu, zato bom omenil le najvažnejše. Izdelane so osnove za katalog racionaln ih gradbenih procesov te r v rsta osnov za usm erjeno stanovanjsko gradnjo. V delu je priročnik za fiziko zgradbe, razis­ kujejo se nove metode pro jek tiran ja , racionalizacija fi­ naln ih del, instalacij itd. Delo na tem projektu je sprožilo v rsto in iciativ iz same gradbene operative, predvsem za izdelavo k a ta ­ loga racionalizacij te r kataloga konkretn ih konstruk­ tivnih rešitev. Za ta raziskovalni p ro jek t se veže akcija dem on­ stracijsk ih gradbišč, o čem er naj bi razprav lja li na po­ svetovanju v Splitu. L e-to bo od 28.—30. m arca te r je p rijav ljen ih že nad 400 strokovnjakov. Na tem posvetu želimo verific ira ti p rav om enjeni raziskovalni p ro jek t te r in ic irati osnovanje večjega števila dem onstracijskih gradbišč, predvsem v repub­ liških in ostalih večjih centrih. Če govorimo o raziskovalnem program u v naši r e ­ publiki, menim, da m oram o upoštevati seveda tudi delo n a tem projektu. Program , ki smo ga izdelali skupaj kot predlog za Slovenijo, obsega naslednje projekte: — osnove za nacionalni p rogram stanovanjske g ra­ ditve, — intenzifikacija gradbeništva visokih gradenj, — intenzifikacija stanovanjsko-kom unalnega go­ spodarstva, in — osnove za izgradnjo in razvoj m est v SR Slo­ veniji. Že ti nazivi sam i kažejo n a kom pleksnost p rogra­ ma, ki je gotovo v in te resu vseh dejavnikov in ki d e ­ jansko omogoča sistem atičen in dolgoročen pristop. V bistvu predstav lja ta p rogram skupno ponudbo raziskovalnih institucij v SR Sloveniji. Značilnost tega program a je, d a je zasnovan tako, da bi bil čimbolj ekonom sko učinkovit. Menim, da pri nas ni bilo dosedaj denarja za raziskovalno delo, ravno zaradi tega, ker smo to vp rašan je zanem arjali. R o tter­ dam ski gradbeni center, k i je izdelal že vrsto m edna­ rodnih razvojnih program ov, upo rab lja p ri stanovan j­ ski grad itv i zelo enostavno form ulo, da m ora b iti cena stanovanja — pa ne glede na to, če je to v Gani, F ran ­ ciji a li v H olandiji — enako približno 5-kratnem u n a ­ cionalnem u dohodku na prebivalca. Če želimo pri nas likv id irati stanovanjski p rim an jk lja j, to gotovo n e bo možno p ri dosedanjih odnosih osebnih dohodkov, am ­ pak šele takrat, ko bodo ti odnosi norm alni. To je se­ veda lahko zaenkrat le raziskovalni ekonom ski cilj, m edtem ko konkretno seveda danes teh razm erij gotovo ni možno doseči. Raziskovalni p rogram pa m ora vzeti p rav to kot izhodišče, če hočemo, d a bo družbeno u p ra ­ vičen. S tem v zvezi zelo podpiram m nenje, ki ga je izrazil ing. Bubnov, da p ri nas še ni p rav ih ekonom ­ skih raziskav. To je res » rakasta rana«; treba je dodati le to, da takšnih raziskav ni bilo predvsem zato, ker nismo vzgojili ustreznih raziskovalnih kadrov; to pa zato, k e r ni nihče van je investiral. č e govorim o ciljih raziskovanja, se m oram o v p ra ­ šati, k je je ozadje gospodarskih uspehov v nekaterih državah npr. v A m eriki ali na Japonskem . Strokov­ n jak i ne verjam em o v nobene, pa tud i ne v gospodarske čudeže, in dobro vemo, da so presenetljiv i rezu lta ti lahko doseženi le ob m aksim alni uporabi znanja. To, d a so npr. v A m eriki najv išji osebni dohodki, največja produktivnost, največja akum ulativnost in obenem n a j­ bolj konkurenčne cene, je rezu lta t dolgotrajnega siste­ m atičnega razvojnega dela, ob uporabi najbolj učin­ kovitih t. im. trodim enzionalnih metod racionalizacije kot npr. vrednostna analiza ipd. Naše raziskovalne program e je treb a koncipirati torej na p rav takšnih osnovah, saj bomo le tako lahko zadovoljili vse in teresen te Le tako je možno tud i ze­ d in iti sicer zelo različne in terese na skupni imenovalec. V zvezi s tako široko opredelitvijo projektov v predlogu tega program a je treb a poudariti, da je s ta ­ novanje dobrina najširšega družbenega pomena, d a je stanovanjsko naselje dom inanta v razvoju naših m est in da nam tukaj raziskovanje v ozkih asociacijah ne pomaga. Asociacije, o katerih je bilo govora, ne m ore­ jo b iti le proizvajalne, tem več sestavljene iz dejav ­ nikov iz vseh področij. V program , o katerem diskutiram , smo vključili tu d i osnovanje skupnega inform ativnega INDOK-cen- tra . Tu ne gre za referaln i center, tem več za center, ki bo razpolagal neposredno z vsemi inform acijam i, ki jih potrebujejo projektanti, gradbena operativa, proiz­ vajalc i m aterialov in prefabrikantov, stanovanjska in kom unalna podjetja, banke ta r tud i stanovanjski po­ trošniki. P ri tem naj bi bila vključena tudi stalna ra z ­ stava novitet. Če ob razpravi o tem program u ne bomo odločno rešili tudi tega vprašan ja , bomo spet ostali n a pol poti in se bodo težave, ki jih sedaj poznamo, n ad a ­ ljevale. Tak center bi bil lahko tud i začetek postopne in tegracije našega raziskovalnega dela, ki je sedaj go­ tovo preveč razdrobljeno. Glede samega program a m oram opozoriti še na to, da v Sloveniji in v zveznem m erilu številna razisko­ valna področja sploh niso zasedena. To so predvsem področja za: — mikroekonomiko graditve, — stanovanjsko gospodarstvo, — maikroekonomiko graditve, — graditev mest, — organizacijo gradbenih procesov, — tehnologijo zaključnih in instalacijskih del, itd. Če ne bomo sistem atično razvili specializiranih k a ­ pacite t za te nam ene, po tem tud i naše raziskovalno de­ lo n e bo moglo b iti dovolj učinkovito. Ni d ruge poti, kot da bo treba v m lade nove raziskovalne kad re n a ­ črtno investirati. Gotovo je, da moram o sedaj še v v e ­ liki m eri koristiti volontersko delo zunanjih sodelav­ cev, prav i progres pa bo lahko zagotovilo le delo, za­ stav ljeno na daljši rok. Tega se m oram o zavedati vsi! Novost predloga raziskovalnega program a je v tem, da, je neposredno vezan za konkretne operativne na­ loge tj. delo je pretežno (razen tem eljn ih raziskav) usm erjeno v aplikacijo, neposredno prakso. To je n a j­ bo ljša pot, da se zavarujem o proti vsakem u delu, ki nim a praktične vrednosti. Drugo: posamezni p ro jek ti tega program a bodo povezani v časovno in vsebinsko m edsebojno u sk la je ­ ne razvojne cikluse. Delo m ora b iti organizirano tako, da dajo raziskovalne organizacije naročnikom oz. fi­ nancerjem rešitve določenih zaključenih skupin pro­ blemov, ki omogočajo dejanski korak naprej v orga­ nizaciji oz. razvoju celega področja. Delo v razvojn ih ciklusih se je pokazalo v svetu kot najbolj učinkovito; strokovnjaki sm o zato dolžni, da realiziram o tu d i p ri nas takšno višjo stopnjo organizacije raziskovalno-raz- vojnega dela. N adaljn ja novost, k i jo predlagam o, je rigoroznej- ši postopek za verifikacijo program ov posam eznih ra z ­ iskav in tudi za sp rejem gotovih študij, analiz ipd. Postopek m ora biti točneje opredeljen, da se dejansko zagotovi ustrezna kvalite ta in uporabnost dela. K ot je obrazložil že tov. inž. Mušič, je pom en tega program a za našo republiko izreden. Zaradi tega p red ­ videvam o seveda tud i širok krog sofinancerjev tega program a tj. od Raziskovalne skupnosti in novega sklada, iz sredstev solidarnosti, gradbeništva (v ce­ loti), stanovanjsko-kom unalnega gospodarstva, m estnih skupščin, bank, izvršnega sveta, gospodarske zbornice, do sam ih dem onstracijsk ih gradbišč. V tako širokem krogu je predlog, naj b i se vlagalo v ta program ca. 1 »/o od vrednosti celotne usm erjene (organizirane) gradnje, k ar je možno realizirati. To je sicer res — glede na današnje stanje — precej, v odnosu na na­ loge, na efekte, ki jih moramo doseči, pa dejansko minimum. Celo področje ustvarja že sedaj letno vrednost gotovo nad 300 milijard S din; družbi in vsem dejavnikom ne more biti vseeno, kako je to področje organizirano, ali intenzivno, ali ekstenzivno in kakšna je cena produktov. Ko nas morda v finančnem po­ gledu ta program preseneča, moramo upoštevati prav ta »-red velikosti-« in diapazon nalog. Če strokovnjaki, ki smo danes tu zbrani, ne bomo odločno podprli programa v celoti, je iluzorno pri­ čakovanje, da bomo stvari bistveno menjali in tudi, da bomo naloge, ki so pred nami, lahko uspešno re­ ševali. T i n e K u r e n t : M oram opozoriti na nek problem , k i je precej pereč. G re za to, da za Slovenijo tip iz iran je zgradb n i prim em o. Bolje bi bilo tipizirati prefabrikate. Pred le ti se je Evropa in sta se tudi Jugoslav ija in Slo­ venija odločili za tako im enovani odprti sistem grad­ nje, z drugim i besedam i za tipizacijo gradbenih pre- fabrikatov, ki bi b ili uporabni za različne v rste zgradb. Ta sistem je bil v naspro tju z zaprtim i prefabrikacij- skim i sistemi, ki tip izirajo zgradbe same. K ljub tem u precej podjetij p ri nas že proizvaja n a pol obrtno, v m ajhnih serijah tip izirane hiše, predvsem stanovanj­ ske. Sedaj se p rip rav lja jo proizvajati še vrtce, k er so tudi ti postali konjunk tu rn i. Na žalost so naše sedanje tip izirane zgradbe likovno in funkcionalno neprila­ gojene raznoliki slovenski veduti in klim i in zato u r­ banistično težko sprejem ljive. Poleg tega so drage, ker so izdelane v prem ajhn ih serijah, in končno so neprim erne, k e r so sestavljene v osnovi iz enega sa­ mega m ateria la (na prim er iz lesa, če gre za lesno industrijsko podjetje), nam esto, da b i bile kompozi­ cija najp rim ernejših gradiv. Poleg tega se v zadnjem času vedno več podjetij odloča za p refabric iran je tip ­ skih zgradb, p ri skladu Borisa K idriča p a se kopi­ čijo predlogi, ki želijo štud ira ti določeno tipsko zgrad­ bo z nam enom , da bi jo polindustrijsko proizvajali za trg. S tem p raksa k rši sprejeti evropski dogovor, da bomo tip izirali prefabrikate, ne p a zgradb. K ratkovidna po litika proizvodnje tip iziran ih zgradb s stran i enega sam ega podjetja je v siedanji kon junk tu ­ ri spričo pom anjkan ja hiš, šol, vrtcev itd. za podjetje trenu tno koristna, s stališča celote pa škodljiva. Skoda je v naslednjem . K ršim o evropski dogovor o odprtem sistem u gradnje. Škodimo še posebej slovenski podobi, ki ne prenese enak ih zgradb zaradi svoje regionalne raznolikosti. P ri nas se na nekaj km A lpe sprem e­ nijo v M editeran oz. v P anonijo ali v dolenjsko pred­ gorje. K er ne m orem o istega tipa zgradb brez likovne in funkcionalne škode p restav iti oz. postaviti p ri nas kjerkoli, je razum ljiv odpor proti tip iziran i gradnji, razen če gre za funkcijsko nezahtevne konstrukcije npr. za kakšne lope, kioske in podobno. Nekaj drugega je Pariz, ki im a p e tk ra t več ljud i kot vsa Slovenija in zato na m ajhn i razdalji prenese ekonomsko up ra­ vičeno veliko serijo tip iziranih zgradb, ali pa U kra­ jina, a li Texas, k je r se 100 km severno, južno, vzhodno ali zahodno ne sprem enita ne klim a ne značaj vedute. Ne vem, zakaj bi neka zgradba m orala b iti vsa lesena, ali samo iz alum in ija, ali zgolj iz plastike. G radivo naj bo optim alno uporabljeno, serije izdelkov čim večje. N ikar naj vsak ne proizvaja vsega. A vtarkijo v okviru držav smo že spoznali za škod. Ijivo in reakcionarno. P rav tako vemo, da danes km et ne m ore več vsega pridelati doma. V naši industriji pa hočejo neka te ra podjetja nared iti sam a vse dele za hišo, čeprav n iti tak i industrijsk i giganti, kot je na prim er F iat, ne m orejo nared iti vsega sam i pri avtomobilu, am pak se m orajo opreti n a kooperante. Zakaj naj ne bi tud i naša pod je tja in d u strije g rad­ benega m ateria la pro izvajala le tiste elem ente, ki jih najbolj obvladajo, toda z velikim i se rijam i in uskla­ jenim i m eram i tako, da bodo elem enti splošno upo­ rabn i v različnih kompozicijah, kot to delajo koope­ ran ti v drugih industrijah . Če neko pod je tje zna de­ lati v rata , so tis ta v ra ta lahko uporabna za različne hiše, v rtce itd. Isto velja za vse gradbene elemente, če so le p rav dim enzionirani. V endar je treb a razu­ m eti tendenco podjetij, da bi izkoristila kon junk tu ro in ustregla povpraševanju . P rav tako razum em tudi investitorja, ki želi zgradbo postaviti čimpnej, brez pregan jan ja z množico proizvajalcev, ki se tako rad i izgovarjajo drug n a drugega, za fiksno ceno, za do­ ločen rok »ključ v roke«. Toda obrtno p refabriciran je tipskih zgradb z ome­ jenim repertoarjem gradiva n i rešitev, ki bi bila spre­ jem ljiva za Slovenijo. Rešitev je v kooperaciji pod­ je tij industrije gradbenega m ateriala, k je r bi vsako podjetje proizvajalo v velikih serijah le določene se­ stavne elem ente zgradb. Zdi se, da se po d je tja industri­ je gradbenega m ateria la ne znajo sam a združiti v ko­ operacijo proizvodnje standardnih kom ponibilnih grad­ benih elementov, zato kaže, d a je po trebna politična organizacijska in strokovna pomoč. Jaz bom prav v e­ sel, če bo lahko ta zbor spreje l tak sklep. E d v a r d M a l i : V diskusiji želim predvsem n a splošno omeniti nekatera vp rašan ja z ozirom n a podane glavne refe­ rate , ki so nam brez dvom a p rikazali zelo širok kom ­ pleks problem atike glede n a stan je razvoj ncnrazisko- valne dejavnosti n a področju gradbeništva p ri nas v Sloveniji in v Jugoslaviji. Kot uvod naj citiram ozirom a ponovim navedbo prof. dr. M. M arinčka: nam reč, da m oram o p ri iskanju naših rešitev razvojno-raziskovalne dejavnosti n a pod­ ročju gradbeništva izhaja ti predvsem z vidikov sk ra j­ ne racionalnosti. Izhajajoč iz te navedbe sm atram , da se m oram o povsem trezno zavedati tud i dejstva, da smo m ajhen in v prim erjav i z evropskim prostorom v tehnološkem in tehničnem ozirom a v tehnično eko­ nom skem sm islu tud i rela tivno slabo razv it narod. Zato sm atram , da nam m ora b iti kot vodilo osnov­ no načelo, da m i lahko ozirom a objektivno moram o sprejem ati tu je tehnologije in sploh dosežke tu je raz ­ iskovalne dejavnosti. V pogledu organizacije pa m ed­ tem ne smemo in ne m orem o a p rio ri iskati naše izhodišče sam o v prim erjav i z organizacijskim i obli­ kami, k i so se afirm irale in usta lile p r i večjih in raz­ vitejših narodih v evropskem prostoru ali v drugih regijah. Po drugi stran i pa seveda n ikakor ne bi bilo smiselno, da b i takšne prim erjave povsem izključevali iz ocenjevanja in zgolj iz principov iskali izrecno le lastne oblike rešitev. N adalje m oram o im eti stalno v v idu našo osnovno' izhodiščno pozicijo, nam reč, da sm o Slovenci oziroma da je S lovenija del enotne države SFR J in da m orajo biti tudi organizacijske oblike te r vsebinska delitev in združevanje dela razvoj no-raziskovalne dejavnosti tem u adekvatno obravnavani. K ot značilno lahko sm atram o to, da so b ila danes že podana nekatera m išljen ja o funkciji fakultete ozi­ rom a univerze, o funkciji drugih institucij in organi­ zacij te r o funkciji širših asociacij i t d . . . M nenja sem, da so to osnovni nosilci naše ra z ­ voj no-raziskovalne dejavnosti, k i jih ne m orem o ob­ rav n av ati ločeno enega od drugega, niti ne moremo pripisovati le enem u ali d rugem u prim at nad razvoj- no-raziskovalno dejavnostjo . P ri nas v Sloveniji m oram o res isikaiti objektivneje utem eljeno rešitev v efektivnem usk la jevan ju in zdru­ ževanju funkcionalnosti univerze, določene vsestran ­ sko močne in razvite »centralne gradbeniške hiše« in ustreznih, širše zasnovanih gospodarskih asociacij. Poleg tega se m oram o brezkom prom isno posta­ viti na stališče, da je naš tehnološko in tehnično eko­ nomsko raziskovalni razvoj b istven elem ent našega splošnega nacionalnega in državnega razvoja. Torej m oram o danes obravnavana v p rašan ja tre tira ti kot b istven del splošne družbene ozirom a družbeno po li­ tične in državno-upravne problem atike. K onkretno p rav to vprašan je želim n a k ratko še enk ra t om eniti v nadaljevan ju svoje diskusije. V navedenem okviru in po podanih v idikih naj bi bila dosežena naša sposobnost za nošenje in raz ­ v ijan je res celotnega kom pleksa razvojno-raziskovalne dejavnosti na področju gradben ištva v Sloveniji. Ta celotni kom pleks je seveda brezpogojno treba obravnavati tako z vid ika tem eljn ih raziskav, kot z vidika aplikativnega tehnološkega in tehničnega ozi­ rom a tehnično ekonom skega raziskovanja in z v idika reševanja drugih problem ov, 'ki jih je posebno inž. S. Bubnov navedel v svojem glavnem re fe ra tu celo vrsto in ki se nanašajo n a pro jek tiran je , organizacijo dela, na sistem e in m etode ka lku liran ja , n a računal­ ništvo, vzgojo kadrov itd. V osnovi sm atram , d a glede n a danes obravnava­ no tem atiko po trebuje S lovenija in advekatno celotna Jugoslavija, poleg naše un iverze in poleg določene or­ ganizacijsko in strokovno m očne te r v večji m eri cen tralizirane »gradbeniške hiše« še nove elemente. T i novi elem enti naj bi b ile predvsem že om enje­ ne in res na širši bazi zasnovane in v določenem sm i­ slu to ta lne in teresne asociacije gradbene operative, industrije gradbenega m a te ria la in gradbene m ehani­ zacije, projektive in drugo, sk ratka interesna združenja ali strokovne zveze posam eznih gospodarskih oziroma proizvajaln ih dejavnosti n a področju gradbeništva. P rim em o in po trebno se m i zdi, da n a tem posve­ tovan ju poudarim o, da naša razvojno-raziskovalna de­ javnost, kot sta lna oblika družbeno potrebnega dela, praktično še vedno v prevelikem deležu pravzaprav bazira bodisi na osebnem, bodisi n a ožjem skupinskem am aterstvu in idealizmu. Za današn je stan je naše razvojno-raziskovalne de­ javnosti je brez dvom a značilna prevelika organiza­ cijska razdrobljenost ozirom a preslaba usklajenost, k van tita tivna kadrovska šibkost te r neustrezno u re ­ jeno financiranje. Na dolgoročnost usm erjeno progra­ m iran je in financiran je iz skupn ih družbenih skladov je preskrom no in preveč birokratsko. P retežni del de­ javnosti pa se sploh razv ija pod napetim i pogoji tržne­ ga gospodarstva, k i se skozi t. im. kvazi gospodarnost pogosto še um etno slabšajo. Vse to nam prak tično onemogoča uspešno reše­ v an je večjih ak tualn ih in dolgoročnejših nalog te r norm alno uskladitev tem eljne in aplikativne razisko­ valne dejavnosti. Dejstvo je, d a pod takim i pogoji ne m orem o uspešno slediti in sprejem ati dosežkov sve­ tovnega razvoja, še manj p a lahko uspešno razvijam o lastno dejavnost in, k a r se tiče težkih pogojev, vsaj v evropskem prostoru predstavljam o svojstven prim er. Zato moramo v tem pogledu iskati nove elem ente tud i s tem, da bomo vsekakor ostreje in določneje začrta li in defin irali funkcijo ta r obveznosti in pravice na eni stran i raziskovalcev in raziskovalnih organiza­ cij in na drugi stran i družbe kot celote skozi upravno zgradbo in zakonodajo naše d ržave in kot že omenjeno, družbenega gospodarstva skozi nakazane interesne aso­ ciacije. Izhajajoč s stališča, d a je tehnološka in tehnično ekonomska razvojno-raziskiovalna dejavnost bistven elem ent splošne naše nacionalne te r družbene ozirom a državne rasti in moči, si dovoljujem pripombo, da tud i ta dejavnost po trebuje p rav isto skrbnost in ob ­ ravnavo s širšega družbenega vid ika kot npr. določene druge družbeno-politične vede, institucije in organiza­ cije, ki v naši državi obsta ja jo in so stalno deležne intenzivne družbene skrbi in nege. K er sem v predhodni d iskusiji omenil organiza­ cijsko in strokovno močno te r v večji m eri cen tra li­ zirano »gradbeniško hišo«, navajam kot pojasnilo, da si pod tem nazivom p redstav ljam določeno univerzal- nejšo raziskovalno, usklajevalno te r posvetovalno in svetovalno organizacijo, ozirom a stalno, širše zasno­ vano družbeno institucijo z gospodarskim i elementi, k i naj bi bila funkcionalno ustrezno vgrajena v naš sam oupravni in dogovorni družbeni sistem. Ta instituc ija naj bi v tesnem sodelovanju z un i­ verzo in drugim i fak to rji n a eni stran i po obravna­ vanem nam enu ustrezno povezovala vse gospodarske dejavnosti s področja gradbeništva in vse druge ele­ m ente razvoj no-raziskovalne dejavnosti, vključno z individualnim i in ožjimi skupinskim i iniciativam i, k a ­ te rim je potrebno dati še p rav poseben poudarek. Po drug i stran i pa naj bi tak šn a institucija brez nev a r­ nosti dušenja ožjih a li širših iniciativ uspešno nado­ m estila večje število sedaj obstoječih organizacij in institucij, k i zaradi razdrobljenosti te r finančne in kadrovske šibkosti družbeno ozirom a nam ensko p rav gotovo niso več funkcionalne. Z ozirom n a 3. glavni refera t, ki obravnava stano­ vanjsko izgradnjo, želim, ne glede na opredelitev tega kom pleksa v širši družbeni problem atik i in v o b ra v ­ nav i našega urbanizm a, om eniti čisto iz arhitektonsko gradbeniških in ekonom skih vidikov dvoje vprašan j, o katerih je bilo danes sicer že govorjeno. Mislim nam reč, da bi v okviru iskanja našim raz­ m eram najustreznejših gradbenih sistemov v visoki g radnji in to posebej v stanovanjski izgradnji, m oral b iti dan poudarek v iskan ju t. im. adaptabilnih kon­ strukcijsk ih in finalizacijsk ih sistemov. Mislim tak ih sistemov, ki bi jih lahko s časovnim razvojem nak ­ nadno adap tira li v pogledu delitve prostora in fin a l­ ne obdelave. Danes izhajam o iz nek ih določenih ožjih potreb in možnosti. R ačunati pa m oram o z rastjo splošnega in tako tud i stanovanjskega standarda. S takšnega vi­ d ika je verje tno pravilno, da iščemo predvsem rešitve v t. im. odprtih konstrukcijsk ih sistem ih stanovan j­ skih objektov, ki so v tem sm islu adaptabilni, da so možni naknadni posegi v funkcionalno delitev prostora in finalne obdelave. Danes je za visoko gradbeništvo značilno to, da se zelo intenzivno in do izrednih fines ukvarjam o s problem atiko konstrukcije in konstrukcijskih siste­ mov. To velja tako za strokovno šolstvo vseh nivojev, kot za raziskovalne institucije, razvojne službe v pod­ jetjih , za projektivo te r za samo gradbeno operativo in industrijo g radbene m ehanizacije. Ta razvo jna de­ javnost je brez dvom a potrebna in pozitivna, vendar pa po drugi s tran i h k ra ti izredno zanem arjam o razvoj finalizacije tj. funkcionalne in racionalne gradbeno fi­ nalne izgradnje objektov visoke gradnje. V tem pogledu smo pravzaprav izredno nerazviti in iz tega razloga v veliki m eri gradim o tehnično h i­ giensko neustrezno ali pa se poslužujem o raznih uvo­ ženih m aterialov, ka tere bi zelo lahko razvijali in pro­ izvajali doma. S kratka, ob ugotavljanju relativno zelo visoke stopnje sposobnosti našega visokega gradbeni­ štva hk ra ti ugotavljam o močno zaostalost v domači proizvodnji sodobnih gradbenih m aterialov. Kot poseben gospodarski in splošno družbeni pro­ blem sm atram n ad a lje izredno zanem arjeno vzdrže­ vanje gradbenih objektov, posebno stanovanjskih. Če danes hodimo z gradbeniškim i očmi po naši deželi, vidimo, d a nam p ravzaprav zelo velik del drago iz­ grajenih objektov, torej ogromno družbeno in indi­ vidualno bogastvo, zaradi slabega gospodarjenja te r zaradi slabega in nestrokovnega vzdrževanja nepre­ stano in h itro propada. Čeprav je sam naziv »vzdrževanje« nižjerazreden, mislim, da brez dvom a spada v okvir, k i ga je tudi treba vključiti v našo raziskovalno dejavnost po eni stran i te r v strožji režim družbene zakonodaje in kon­ tro le po drugi stran i. Glede problem atike naše gradnje cest, ki je ob­ ravnavana v 4. glavnem referata , želim podati p red­ vsem določene pripom be v zvezi z ožjo problem atiko neposrednega g ra jen ja in vzdrževanja cest. Namreč glede n a podano tem atiko je cestna m reža, kot p red ­ m et širšega urbanističnega u rejevan ja našega prostora, le eno od bistvenih vprašanj. Drugi, zelo b istven predm et, pa so m ed tem teh ­ nologija g radnje in m aterialno tehnološke rešitve, skrat­ ka racionalnost in kvalite ta g radnje v ožjem smislu. Če ocenim o stan je naših cest, ki je izredno slabo in nesodobno, te r vsakoletno investiran je v njihovo izgradnjo in vzdrževanje, mislim, da pridem o najprej do ugotovitve, da problem ov ne bomo mogli dobro in ustrezno rešiti samo s sicer neizogibno potrebnim širokim regionalnim načrtovanjem cestnega omrežja. Vsekakor se bomo m orali v daleč večji m eri lotiti reševanja na jde ta jlne jših tehnoloških problem ov ne­ posredne izvedbe. V končni konsekvenci in najbolj neposredno si m oram o vendar povsem glasno in jasno postaviti vprašan je, ali bo živ ljenjska doba oziroma tra jnost uporabnosti določene ceste znašala 15, 50 ali 60, ali celo več let. Odgovor pa je n a jp re j vezan ne­ posredno na m ateria lne in izvedbeno tehnološke re ­ šitve. Dejstvo je, d a je v teh pogledih po eni stran i naša raziskovalna dejavnost zelo skrom na in da je po drugi stran i neposredna tehnologija p rip rav ljan ja in vgra­ jev an ja m ateria lov te r sploh neposredna izvedba zelo pogosto prepuščena strokovno nezadostno usposoblje­ nim kadrom in tud i ozkim interesom podjetništva. Če ta dejstva vzam em o realno v obzir, vidimo, da tukaj ne pogrešam o le ustreznega vk ljučevan ja in a fir­ m iran ja razvojno-raziskovalne dejavnosti, temveč tudi bistveno izpopolnjenost organizacije in organov uprav- lja n ja te r zakonodaje in strokovnih organov družbene ozirom a državne uprave. K at zaključek diskusije o tej tem atik i si dovolju­ jem še pripombo, da si dejansko še nism o opredelili in defin irali odgovora na vprašanje, kdaj in k je naj gradim o cste z asfaltnim i, in kdaj in k je z betonski­ mi vozišči. Za oba prim era pa se m oram o poleg tega še danes uk v arja ti z uvozom eruptivn ih m ineraln ih agregatov, čeprav razpolagam o z dom ačim i surovin­ skim i ležišči. V nadaljevan ju diskusije dajem nekaj pripom b n a zadnja dva, tj. na 6. in 7. glavni re fera t, k i obrav­ navata problem atiko skupnih raziskav gradbeništva in industrije gradbenih m aterialov te r problem e raz­ iskovalne dejavnosti v gradbenih podjetjih . V 6. refera tu , katerega tem atiko sem om enil tudi že v začetku svoje diskusije, je močno poudarjena s i­ tuacija današn jega tržnega gospodarstva, tj. situacija m očnih razlik v konkurenčnih in teresih (posameznih podjetij. Mislim, da m aram o v tem pogledu, kot zelo b i­ stveno, poudariti smiselno že v sam em re fe ra tu po­ dano m nenje, da se m orajo ožji tržn i in teresi vendar v določeni m eri generalno istočasno podreja ti tud i določenim širšim aspektom družbenega razvojno-raz- iskovalnega dela. Le v tem prim eru bom o k ljub svoji m ajhnosti sposobni v večji m eri slediti in sprejem ati dognanja svetovne raziskovalne dejavnosti in si po generalnih vp rašan jih fo rm ira ti tu d i lastno tem eljno in seveda tud i širšo aplikativno razvoj no-raziskovalno dejavnost. V zadnjem , tj. 7. glavnem refera tu , je ko t značilno podano stališče, k i poudarja potrebo po sam ostojnosti razvojne dejavnosti v podjetjih in poseben pomen te sam ostojnosti. Lahko trdimo, da se je v zadn jih petih letih v tem pogledu izvršil v gradbeni operativi in tudi v industriji gradbenega m ateria la zelo pozitiven prem ik. Braiv gotovo se m oram o n a današn jem po­ svetovanju zelo odločno opredeliti za takšna stališča in tendence razvoja. V predm etnem referartu je (poudarjena tu d i potreba po akceptiran ju široke individualnosti v iniciativi. Brez n ad a ljn jeg a je smiselno in potrebno, da ak ­ ceptiram o in ohranjam o princip individualnosti in i­ ciative. Izhajajoč z vidikov racionalnosti in z vidikov u stv a rjan ja objektivnih pogojev, k i bi sploh omogočali realizacijo iniciativ, m oram o vendar h k ra ti uveljav ­ lja ti tudi principe možnosti centralizirano usk la jeva­ nega dela te r centraliziranih svetovalnih in posveto­ valnih služb. Za zaključek svoje diskusije bi še en k ra t poudaril osebno m nenje, d a smo v Sloveniji na področju raz- vojno-raziskovalne dejavnosti daleč preveč razdrob­ ljen i in da bi m orala b iti naša osnovna tendenca v tem, da bi v večji m eri pristopili fc združevanju n a ­ ših, sicer skrom nih po kvantiteti, vendar po kvaliteti zelo močnih in sposobnih raziskovalnih moči. F r a n c C a č o v i č : Povedal bi samo nekaj m isli v zvezi z razisko­ valnim delom. Ko govorimo o raziskovalnem delu, m oram o vsekakor paralelno govoriti tu d i o inform a­ cij sko-dokumen taci jski službi. Ge nam reč gradbeni strokovnjak p r i svojem delu nale ti n a nek problem, bo njegovo rešitev najp re j iskal p ri inform acij ško­ do kum entacijsk i službi in šele, če ta m n e dobi za­ dovoljivega odgovora, bo pristopil k zasnovi potrebnih raziskav. Ako inform acijsko-dokum entacijska služba ni organizirana in ne funkcionira, kot bi bilo po treb­ no, se nam lahko dogodi, da bomo po nepotrebnem trošili čas in denar za reševan je problemov, za ka tere že obsta ja zadovoljiva rešitev. S tega vid ika je po­ hvalno, da je kom isija za raziskovalno delo v okviru B iroja gradbeništva S lovenije že pristopila k prouče­ van ju inform acij sko-dokum entacijiske službe v g rad ­ beništvu Slovenije. P rv i korak, to je ustanovitev re- feralnega centra p r i CTK, je že storjen. Potrebno p a bo še precej naporov in sredstev, d a bo inform acijsko- dokum entacijska služba zaživela v vsej širin i in až u r­ no nudila gradbenikom vse tis te inform acije, ka tere p ri svojem delu potrebujejo. Na področju razvojno-raziskovatnega dela bi bila zaželena tesnejša povezava raziskovalnih institucij s prakso in doslednejša delitev dela. Potrebno tako im e­ novano razvojno-raziskovalno delo bi m oralo b iti v večji m eri koordinirano, da ne bi posam eznih proble­ mov, kateri se jav lja jo v vseh podjetjih , reševalo v sa­ ko podjetje za sebe. Tako za vzpostavitev in funkcion iran je in form acij- sko-dokum entacijske službe, kot tu d i za razvojno-raz- isbovalno delo so po trebna finančna sredstva. V pra­ šan je je, odkod dobiti denar. Mislim, d a m ora denar oskrbeti tisti, ki im a od tega korist, to je investitor. Nek določen objekt nam reč ni zgrajen sam o na osnovi rezultatov neposrednih raziskav, am pak so v njegovo izgradnjo vložene tud i izkušn je in rezu lta ti m inulega raziskovalnega dela. Zaradi tega se od investito rja op­ ravičeno pričakuje v lagan je v n ad a ljn je raziskovalno delo, kot kom penzacija za to, k a r je prejel. P raktično to pomeni, da bi se m oral določen odstotek investicije izločiti za nadaljn je izpopolnjevanje inform acijske službe in nadaljn je raziskovalno delo. Še nekaj o stanovanjski izgradnji p ri nas. Tov. R upret je omenil, d a je možno stanovanjsko vprašan je zadovoljivo reševati le tak ra t, če cena stanovanja ne preseže petkratnega b ru to narodnega dohodka n a p re ­ bivalca. Z ozirom n a to, d a smo p r i nas še daleč od take situacije, se postav lja vprašan je, a li racionali­ zirana gradnja stanovanj, kak ršna je predvidena oz. se delno že izvaja, sploh rešu je stanovanjski problem ? A li p ri taki g radn ji ne bom o še naprej imeli »film ­ sko« naselje za Bežigradom, »Sibirijo« in podobno po­ leg standardnih stanovanj v m estih. V lada v P eru ju skuša reševati pereč stanovanjsk i problem s tako im e­ novanim i »prehodnim i« stanovanji, v katerih preživi d ružina le določeno število let, zavisno od možnosti v laganj d ružbe v izgradnjo standardnih stanovanj. M orda bi o tak ih stanovan jih kazalo razm isliti tudi p ri nas. D a n i l o F ü r s t : O dbor za projektivo SR Slovenije je form iral svoj predlog za raziskovalno delo n a področju s tanovan j­ skega gospodarstva-gradbeništva tako le : — Potrebna je in teg racija raziskovalnih dejavnosti z vseh področij, k i m orejo prispevati k reševan ju sta­ novanjskega gospodarstva. — O blikovana naj bo profesionalna delovna enota- team, ki konkretno rea liz ira (aplicira) izsledke svojih institucij ob kom pleksni m edsebojni koordinaciji. — Dognani rezu lta ti tega dela m orajo dobiti po­ pularizacijo preko cen tralnega inform acijskega cen tra in postopoma k arak ter uzanc. — Vse rezu ltate team skega dela je potrebno p re­ v erja ti z realiziranjem , paralelno z nastankom. —• Za projektantsko dejavnost v tem team u je naveden konkretni program raziskav v zaključkih stro ­ kovnega posvetovanja o «-Novih m etodah in organiza­ cijskih oblikah v p ro jek tiran ju visokih gradenj« v O pa­ tiji 5 .-7 . XII. 72. Ti so: a) koordinacija in u sm erjan je dela naših znan­ stvenih institucij na in terdiscip linarni osnovi. b) uvajan je novih m etod p ro jek tiran ja v okviru poedinih razvojnih ciklusov. c) U vajanje vrednostnih analiz kot sistem p ri iz­ delavi programov, pri sp rejem an ju program ov in pri rezultatih raziskav. č) Realizacija m ednarodnega sodelovanja pri raz­ iskavah in pri posredovanju izkustev. P riorite tne naloge so: — proučevanje stanovanjskih navad in stanovanj­ skih potreb, — proučevanje koncepta stanovanjskega objekta, — pridobivanje op tim aln ih ekonomskih kazalcev v prostorskem p lan iran ju , — metodologija p rog ram iran ja in vrednotenja pro« jek tn ih programov, — novi sistem i p ro jek tiran ja vključujoč com pu- terskio tehniko s posebnim poudarkom za tehnologijo industria liz irane proizvodnje, — izpopolnjevanje in uporaba metodologije in te ­ gralnega pro jek tiran ja , — postavitev (vzornih) p rak tičn ih prim erov novih sistem ov in m etod p ro jek tiran ja . K predlogu za «odprti« sistem gradnje hiš — dovo­ lite sam o p a r besed: — N ajvečje «zlo« v naši pokrajin i je brez dvom a neorganizirana in gradbeno nekoordinirana postavitev individualnih hiš, ki že s sam im obstajanjem povzro­ čajo več težav kot n jihova oblika. — Zanimiva, a obenem nevarna pa je p ričujoča individualizacija gabarita in fasad objektov, ki je toliko drastična, da v naših s trn jen ih novih naseljih sploh ni mogoče doseči harm onije. — Zato je tendenca za elem enti, k i naj bodo zelo različni-pestri (v «odprtem sistemu« gradnje) zelo h i­ tro lahko enako negativna^ razen tega pa je daleč m anj ekonom ična kot realizacije v «zaprtem sistemu« — v obliki (celovitih) stanovanjskih enot, ki jih je mogoče vkom ponirati v večje enote po širini in višini. — Ekonomičnost je mogoče doseči le v industria li­ zaciji vseh faz graditve — n a tekočem traku, p rak tično brez večjega dela na sam em gradbišču. — P ri tem pa ni dopustno, da estetiziram o po an a­ logiji zoperstav ljan ja postav itv i h idrocentrale n a So­ či: naš zahtevek m ora b iti takšen, da koncipiram o ob ­ jek te tako, da pozitivno dopolnjujejo naš am bien t (za­ kaj tudi ne v dolini Soče?). — Zanim ivo je, d a si dežele z večkrat višjim nacionalnim dohodkom, kot je naš — omislijo indu­ strijsko izdelavo stanovanjskih enot — v «zaprtem« si­ stem u — a ob nem an j ši bojazni za harm onično u red i­ tev okolja. — Če m orajo npr. v ZDA (nehvaležna prim erjava) zgraditi do le ta 1978 26 m ilijonov stanovanj — to ne bo mogoče le v «odprtem « sistemu, ki ga realizirajo že sedaj (pa im ajo k ljub tem u pom anjkanje stanovanj — k er so na ta način predraga) — temveč v prav i in d u ­ strializaciji — po »zaprtem « sistemu, po principu con- tainenskih enot, poljubno sestavljivih. N erazum ljivo je, da nas desettisoči enakih av to­ mobilov na naših cestah ne motijo, da je v vsakem sta­ novanju praktično enak hladilnik, enak p raln i stroj in druge enake aparatu re , p ri zunanjem oblikovanju naših objektov (predvsem individualnih hiš) pa zahte­ vam o tako zelo p retirano heterogenost, disharm onijo. —• Zahteve takšne v rste je potrebno ovrednotiti in uskladiti z našim i realn im i možnostmi, ob prisotni za­ htevi za kvalite to koncepta in izdelave, ob dopušča­ n ju širine m ožnosti tud i onim načinom, k i do sedaj znane p reraščajo in izpopolnjujejo. D u š a n V e n d r a m i n : Čeprav so se p ravzaprav vsi predhodni refera ti n e ­ k je dotaknili vp rašan j, s katerim i se jaz ukvarjam , to je akustika, ozirom a zaščita pred hrupom , se m i zdi potrebno ta forum inform irati o akustičnih vprašan jih in pogledih, ki so se m ed tem časom pokazali. M orda najp re j naslednje: govor je bil o delavskih stanovanjih. V tej zvezi bi ra d opozoril, da delavci po trebujejo m ir­ na stanovanja, k er delajo večinoma v h rupn ih prosto­ rih in d a tu ne sm e b iti popuščanja po vsem, k a r smo si m i glede kvalite te stanovanj zastavili. Če hočemo, da bo stanovanje racionalno in cenejše, je to vprašanje rajonizacije in organizacije. Če postavim o stavbo na najbolj prom etno cesto, so zahteve o zvočni zaščiti precej večje, kot pa če jih postavljam o tam , k je r je nekoliko zaščitena, se pravi, d a je treba raziskovati, kako u rban iz ira ti prostor, da bi bil za stanovanjsko iz­ gradnjo zvočno nekoliko bolj ekonomičen. T reba je to ­ rej pregledati in ugotoviti, k je smo. M orali bi p ravza­ p rav raziskovati, ne samo ponavljati to, k ar slišimo drugje. S tem v tesn i zvezi so naši p raviln ik i o zvočni za­ ščiti stavb. Ti p redp isi so bili napisani z nam enom , da bi nekako začeli to borbo oz. zaščito p red hrupom . Z n jim i sm o hoteli sprožiti, da se ta proces začne, da se p ri g radnji pazi tud i n a to, kako je človek zaščiten pred hrupom . P ri tem pa je seveda prav iln ik u trpel precej pom anjkljivosti, ki zahtevajo obnovitev in nova stališča. Ta stališča oz. novi pogledi se p ri nas počasi izkristalizirajo, kolikor pač sploh pridem o do raziskav obstoječih zgradb. Zato bi rad tukaj spom nil na obvezo, ki je sicer s prav iln ikom zahtevana, da je treba zgrad­ be, ki so končane, obvezno zvočno atestira ti, da se po­ kaže, kaj je narobe oz., kaj smo p ri izvedbi zvočne zaščite dosegli. T reba p a je rezultate potem tud i anali­ zirati. Danes pa m erim o premalo, ker se ponekod sploh ne m enijo za ta predpis, potem pa ni nikogar, ki bi to analiz iral in iz tega potegnil kake zaključke. Mislim, da je nu jno potrebno, da ugotovimo, če so nekatere kon­ strukcije, ki so bile vezane bodisi na dobro tehniko gradnje, bodisi n a lego ali n a m ateriale, tud i ekonomič­ no v redu in če so pokazale tud i pozitivne rezultate. Mislim, da bi bilo treb a v tej zvezi posvetiti tem raz­ iskavam in analizam več pozornosti. Nerešeno vp rašan je je vp rašan je zvočne izolacije hišnih instalacij. To je naš no tran ji hrup, m edsebojne m otnje. Tu smo popolnom a »par terre«, če lahko tako rečem. Teh raz iskav sploh ni in se vse skupaj vedno konča z ugo tav ljan jem sanitarnih inšpektorjev, da je nek ropot prevelik. To vprašan je so p r i nas že kon­ kretno začeli reševati nekateri raziskovalni oddelki podjetij, vendar je tu velika vrzel, Idi jo bo težko za­ mašiti. K er j.e tržišče popolnoma dezinteresirano, bo treba postaviti vp rašan je kvalitete, katero p a bo treba nujno tudi kontrolirati. T ržna inšpekcija šele v zad­ n jem času zahteva raziskavo nekaterih gradbenih e le­ m entov v zvezi s prodajo. To so v ra ta in okna, vse d ru ­ ge stvari pa so ostale še »odprte«. P redlagam , da bi se ta zbor zavzel za to, da se sistem atično raziskuje, k ar je bilo že narejenega in da se potem rezu ltati tudi sistem atično analizirajo. Tako bi prišli do novih to l­ m ačenj in do novih pogledov. V zvezi s predpisi o zvočni zaščiti mislim, da bi se dalo nekaj zahtev tud i omiliti. Predpis je pač izšel s tendenco, d a nekje prič­ nem o in da bo v teku nekaj le t p rišlo do obnovitve, kar se tudi d rug je po svetu vedno dogaja. S a v o V e s e l : Če mi dovolite, bi om enil nekaj v zvezi s toplotno zaščito zgradb in varstvom okolja. B istvo zadeve je v tem, da m i sicer im am o predpise o m inim alni toplotni zaščiti, vendar pa moramo strem eti za tem, da bomo dosegli boljšo. Mi sicer lahko zgradim o b ivaln i p ro­ stor — če to povem v ekstrem ih — od šotora do h la ­ dilnice, toda b ivalni prostor, v katerem naj se človek dobro počuti, je vezan na celo v rsto fizikalnih po ja­ vov. Poleg sam ega počutja človeka p a je še važno tudi naše okolje. Če im am o dovolj toplotno izolirane bivalne prostore, potem potegne to za seboj celo vrsto dejav­ nikov: od kurjave, onesnaženja z raka pa do transpor­ ta, skladišč, za trpanosti ulic itd. P ri naših bodočih raz­ iskavah je potrebno posvetiti več pozornosti tem vidi­ kom. S tem bi seveda strem eli za boljšo toplotno izo­ lacijo zgradb ob zm anjšan ju drugih elem entov, k i jih do sedaj nism o dovolj pritegnili v ekonomsko ra z ­ pravo. V l a d i m i r M u š i č : O pravičujem se, d a se ponovno oglašam. Rad bi poudaril, da mislim, da je smisel in nam en diskusije ta, da določena vprašan j a, k i jih posamezni diskutanti izražajo, doživijo svoj refleks, neko odmev­ nost in d a se n a ta način skupaj dokopljem o do n ek a­ te rih skupnih stališč, ali pa da bolj poudarim o tiste stvari, za k a te re bi mogoče lahko rekli, da so vsaj za­ četek nekega skupnega stališča. Ja z b i se najprej na­ vezal na dve točki, ki so jih tovariši v d iskusiji om e­ nili in sicer n a vprašan je tipizacije zgradb in pa na vprašan je oz. idejo, ki jo je tov. Čačovič izrekel v zve­ zi s prehodnim i stanovanji. Mislim, d a v vprašan ju tipizacije zgradb ne bi sm eli postav lja ti s tvari črno- belo in sicer v tem smislu, kot a rh itek ti dostik ra t po­ stavljam o določena vprašan ja čm o-belo (tudi kolega F ürst je v tem sm islu zavzel neko stališče, s katerim , m oram reči, da se precej strin jam ). Hotel bi biti tole­ ran ten in bi rekel, da ne bi smeli izključevati možno­ sti, da stanovanjsko hišo in stanovanje principialno lahko tud i tre tiram o kot kom pleksni industrijsk i p ro­ dukt, ne glede na to, v kakšnih stopnjah se k reira kot kompleksni produkt, vendar m islim — če si dovoljuje­ mo paralele za avtom obilsko industrijo — da bi m orali seveda povedati tudi to, da se npr. kooperacija F iata le zaključi v precej tipiziranem produktu , ki im a seveda določene drugačne zakonitosti, ko t jih im a kom pleksna dosedanja predstava stanovanjskega objekta oz. p ro­ dukta, ki se im enuje stanovanjski objekt. Ne bi izklju­ čeval možnosti, da se ju tr i pojavi n a trgu kom pletno izdelana h iša ali stanovanje (poudarjam vedno h iša ali stanovanje), ki bi b ila dejansko industrijsko m išljena. Vem, da tukaj presegam o naš krog, arhitektonsko gradbeniški, ki je v vsem dosedanjem razvoju le p re ­ težno usm erjen v un ika tn i p ristop n e glede n a to, do kakšne m ere v nekem prehodnem obdobju obvladuje standardizacijo in tipizacijo posam eznih elem entov svojih kom pleksnih produktov. Drugo je pa seveda vprašan je, koliko slovenska pok rajina prenese tak ih tip iz iran ih produktov. To vprašan je si postavljam o tud i tak ra t, kad a r se sprašu­ jemo, koliko slovenska pokrajina prenese npr. avtom o­ bilov. Tudi to vprašan je si m oram o postaviti, koliko slovenska pokrajina prenese neka te rih drugih takih, če sm em reči »mehaničnih« produktov industrijskega ob­ dobja. V endar mislim, da ne bi hoteli sedaj filozofira­ ti a li pa futurološko razprav lja ti, d a bi bilo treb a to vprašan je vendar princip ialno postaviti z določeno to ­ leranco do specifičnih zakonitosti, k i jih industrijska serijska proizvodnja prinaša, in do možnosti, in d a gre predvsem za miselnost, k i jo ta k a proizvodnja prinaša. Velika razlika je v v livanju un ikatnega ob jek ta in tud i v vkom poniranju takega ob jek ta v okolje, od tega, če hišo tretiram o kot praln i stroj ali avtomobil. Dopuščal bi možnost, da bo tudi slovenska pokrajina prenesla in m orala prenesti določen odstotek, določeno količino ta ­ kih m ehaničnih produktov. Mislim, da tukaj dostik ra t m ešam o nek sentim entalizem z nekim bolj rea listič­ nim pristopom in da vsakega rad i potiskam o v s k ra j­ nost. Eni z načinom, ki se im enu je inženirska m isel­ nost, in drugi z neko specifično obliko d iv jinske ro m an ­ tike. Tukaj bi torej predlagal, da izhodišča vendar po­ stavim o tolerantno z ozirom n a razvoj in napredek. Seveda pa je treba pri tem paziti, da nas ne prem aga nekaj, k a r bi jaz im enoval»idiotizem trga« (sposodim si izraz, ki ga je včasih M arx uporab il za km ečki idio- tizem). Res je, da si m i v vsem našem sistem u p riza­ devam o za razv ijan je tržn ih m ehanizm ov, vendar pa nas na tem področju lahko zapelje »idiotizem trga«, ki ga je tako slikovito opisal sovjetski pisatelj Iljin v prvem porevolucijskem obdobju v svoji poljudno znanstveni k ritik i zapadnega tržnega drobnolastniškega interesa. Tukaj je seveda treb a b iti previden in mislim , d a se je večina diskutantov le zavzem ala za pam etno, racional­ no doziranje tega ali onega poudarka v tak i ali d ru ­ gačni decentralizirani tržn i ali d irig iran i orientaciji. D ruga zadeva, ki bi jo rad navezal, je to, da bi ide­ jo prehodnih stanovanj, ki je p ravzaprav tudi vsebo­ vana v vseh dokum entih Združenih narodov s področ­ ja gradbeništva, u rban izm a in stanovanjske izgradnje, zelo podprl. Mislim, d a je nedopustno, da v naši druž­ bi določene tem e s tega področja enostavno tretiram o kot neke tabuje, da se o nekaterih stvareh enostavno ne govori, da z nekim nihanjem , ogromnim n ihan jem grem o iz ene sk rajnosti v drugo. E n k ra t upoštevam o sam o t. im. najp roduk tivnejše sloje in najakum ulativ - nejše sloje (»kadrovska stanovanja«) in drugič gremo v sk rajnost v t. im. socialni stanovanjski politiki. Mi­ slim, da je treba priznati, da so v tem prehodnem ob­ dob ju izgradnje socializma določene različne kupne moči, določene različne družbene produktivnosti, da so različne stabilnosti tega prebivalstva, da so različne potrebe m obilnosti preb ivalstva itn. in d a bi bilo treba tud i take koncepte, ko t je koncept prehodnega stano­ v an ja vzeti resno v p retres v vsakem našem ob ravna­ van ju . T a vleče za seboj koncept, ki se tudi zelo u v e ­ lja v lja v razpravah v okviru raznih specializiranih or­ ganizacij Združenih narodov in drugih m ednarodnih konzultan tsk ih organizacij, nam reč koncept oprem lje­ nega zem ljišča oz. določenih prefabrikatov, ki omogo­ čajo potem sk rajno m obiliziranje samopomoči lastne delovne sile in s tem tudi kreativno socialno usm erja­ n je aktivnosti določenih družbenih slojev. Mislim, da bi tem u tud i v naši družbi v tej fazi ekonom skega in družbenega razvoja m orali posvetiti m aksim alno po­ zornost, ne pa si zaradi nekih nekontroliranih bojazni in tabujev, zapirati oči pred takim i koncepti in mož­ nostm i. Končno bi povedal še eno stvar, ki bi m orda sodi­ la v moj prvi nastop. M islim pa, da so vsi re fera ti in vsa diskusija končno izluščili problem koordinacije in u sm erjan ja razvo ja raziskovalnega dela in bi ta misel tuka j le bila nia mestu. Nmreč, v skupini, ki sem jo z ju tra j n a začetku omenil, smo prišli do predloga, da bi v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije in s tem tu d i v okviru oz. v re lac ijah do Kidričevega sklada bilo potrebno n a nek način nastopati skupaj in se ne sk rivati v treh različnih kategorijah, v katerih naši aspekti sedaj nastopajo, k a jti del gradbeniškega raz­ iskovanja nastopal v t. im. tehnični sekciji, velik del vp rašan j pa, ki se n a to absolutno vežejo, nastopa v sekciji d ružbenih ved, en del p a tudi vsaj do neke m e­ re nastopa v sekciji prirodoslovnih znanosti. Mislim, da je to nedopustno z v id ika našega osnovnega foku­ sa, ki pa je le okolje, izgrajeno okolje, stanovanje, zgradba itn. N ajbrž je to področje tako problem sko področje v m odem i družbi, ki bi zahtevalo in oprav i­ čevalo posebno sekcijo, oz. posebno koordinacijsko in program sko telo. P led ira l bi zato, da se mogoče zavze­ m am o skupaj za to, da v sa ta sfera pridobi svoje av ­ tentično in do neke m ere avtonom no mesto v o rgani­ zaciji slovenskih raziskovalcev in raziskovalnega dela. T aka prizadevanje oz. ta k cilj n i lahko doseči p ri se­ dan jih razm erjih in finančnem stanju , m islim pa tudi, da ga n i nemogoče doseči. P repričan sem, da pa bi bilo sk ra jno koristno ta cilj doseči. To seveda ne bi sm elo pom eniti izključevanja raziskovalnih institucij, k i im a­ jo svoj p rim aren poudarek recim o v tehniki, ali v p r i­ rodoslovnih vedah a li v družbenih vedah, če je že tak a diferenciacija vpeljana danes, am pak bi m orala b iti predvsem usm erjena v koordinacijo na tistih pro jek tih in nalogah, k i so in m orajo biti kompleksno p rije ti. To je osnoven nam en tega predloga. S e r g e j B u b n o v : Jaz se s tem predlogom strin jam . UNESCO je se­ daj tud i ustanovila svoj oddelek za znanosti okolja (environm ental sciences) in to je področje razn ih zna­ nosti, k i obravnavajo problem okolja, ne sam o v tam smislu, da je to samo zaščita, am pak tudi vse, k ar je n a tem področju zajeto, naravo in vse človekove posege v naravo, seveda tud i gradbeništvo, arh itekturo , obli­ kovanje okolja itd. Mislim^ da je to razvoj, ki ga lahko zasledim o v svetu. Po m ojem bi bilo treba tem u prob­ lem u posvetiti pozornost. B o g d a n M e l i h a r : V današn ji razprav i je nedvom no treba opozoriti tu d i n a zelo odločujočo povezanost in soodvisnost r a z ­ voj no-raziskovalnega dela od sistem a p lan iran ja oz. od spreje tih d ružbenih planov razvoja sploh. Tisti, ki očitajo sedanjim razvojno-raziskovalnim program om iz­ razito vsebinsko kratkoročnost, im ajo sicer prav, ven­ d ar je to le posledica pom anjkanja solidnih dolgoroč­ n ih in srednjeročnih družbenih planov. V potrd itev naj navedem , da je Gospodarska zbornica SR Slovenije v letih 1969—1970 b ila nosilec izdelave razvojnih p rogra­ mov posam eznih panog gospodarstva, d a pa to delo ni bilo končano, ker bi m orala slediti še uskladitev pro­ gram ov panog in izdelava dolgoročnega program a za celotno gospodarstvo Slovenije. Poleg tega je bil šele letos v U radnem listu SRS, št. 4 ob jav ljen družbeni p lan razvoja SR Slovenije v letih 1971—1975, torej v času, ko je skoraj pol planskega obdobja že za mami. Žal smo m orali p ri tem ugotoviti še dejstvo, da je tudi ta srednjeročni družbeni p lan Slovenije, vsaj kolikor zadeva gradbeništvo, prilično deklarativen. M anjkajo kom pletne navedbe, kaj se bo gradilo in v kakšnih po­ gojih. Niso konkretizirana finančna sredstva, m anjka m ateria lna bilanca, vsaj za deficitarne m ateriale, ipd. P redviden je le trend rasti proizvodnje in pa število 55.000 stanovanj, ka tere naj bi zgradili do leta 1975. Za industrijo gradbenega m ateriala, ki je v tako pere­ čem stanju , p iše le to, »da bodo nove zm ogljivosti ce­ m en tarn in d rug i obrati v tem razdobju k rili potrebo po osnovnih m ateria lih in omogočili in tenzivnejše uva­ ja n je sodobnih tehnoloških procesov v gradnji«. Zato, ker nim am o dobrega družbenega p lana Slo­ venije za srednjeročno obdobje, tud i ni bilo mogoče izdelati dobrih, bolj srednjeročnih oz. dolgoročnih raz- vojno-raziskovalnih programov. Če je tako, potem predlagam zaključek, da se pospeši izdelava solidnega srednjeročnega program a razvoja celotnega gospodar­ stva in v tem tud i razvoja posam eznih panog, ki pa m orajo biti z lasti za področje gradbeništva še posebej usklajeni. O bstajajo že prim eri solidnejših razvojnih program ov nipr. »Program razvoja cestnega om režja SRS«, vendar so to žal le redki prim eri. Še nekaj o financiran ju razvoj no-raziskovalnega dela. N a podlagi neposrednih ugotovitev iz razgovorov s p redstavnik i podjetij in iz ob ravnav n a področnih ali drugih sestankih izhaja, da so pod je tja p rip rav lje­ n a sam a d irek tno financirati le tis te razvojno-razisko- valne panoge, za ka tere vedo, da so jim nujno po treb­ ne in ekonom sko koristne. Žal pa so tu d i te naloge večji del le kratkoročne. Za naloge širšega in dolgo­ ročnejšega značaja pa menijo, da naj bi se financirale iz sredstev, k a te ra v ta nam en združujejo posredno v republiški in zvezni gospodarski zbornici, Kidričevem skladu, republiški raziskovalni skupnosti, ipd. S talne so kritike, da p laču je jo razvojno-raziskovalno delo na rajrazličnejše načine in oblike, vendar p a je končni rezu lta t dosti preskrom en. Tudi financiran je razvojno- raziskovalnega dela je odraz današn je celotne organi­ zacije, p ri kateri šepamo. Zato se m oram o tem eljito dogovoriti, kako povezati vse napore v zvezi z razvoj­ no-raziskovalnim programom, da bo dal najboljše re ­ zultate. T i n e K u r e n t : Če že govorimo o dolgoročnem program u ali pa vsaj o srednjeročnem program u za gradnjo, potem m o­ ram o vsaj to povedati, ali še osta ja naš sklep za od­ p rti gradbeni sistem, ali gremo na zaprte gradbene si­ steme. To je sedaj dilema. Če grem o n a odprte grad­ bene sisteme, potem je treba uskladiti prefabrikate. Možno p a je sp reje ti tudi d rug sklep. Nemogoče pa se je držati nekega sklepa in ga kršiti. Mislim, d a bi bilo še vedno pam etno koordinirati delo industrije gradbe­ nega m ateria la in uskladiti te p refab rikate in omogo­ čati vso raznolikost teh kompozicij. S e r g e j B u b n o v : Na podlagi refera tov in diskusije bi bilo treb a iz­ oblikovati zaključke tega posvetovanja. V erje tno bo to sedaj težko nared iti in predlagam , d a pooblastite av­ torje teh prispevkov, da iz m aterialov, k i jih bomo do­ bili iz diskusije, form uliram o te zak ljučke in jih po­ tem skupno objavim o v Gr. vestniku in sicer v eni iz­ med prvih prihodnjih številk. Sklepi Komisija, sestavljena iz av torjev osnovnih re fe ra ­ tov, je ob upoštevanju prispevkov v diskusiji form u­ lira la naslednje sklepe tega posvetovanja: — povezovati je treba program e razvojno-razis- kovalne dejavnosti v podjetjih , g rupacijah in investi- torskih organizacijah, ki so nosilci p rogram a razvoja v gradbeništvu, — koristn ik i rezultatov razvojno-raziskovalnega de­ la m orajo za razvojno-raziskovalno dejavnost im eti svoja sredstva, k i se oblikujejo z zakonskim i določba­ m i in sam oupravnim sporazum evanjem , — opredeliti je treba vlogo in naloge FAAG z n a ­ menom večje vk ljučitve FAAG v razvojno-raziskoval- no dejavnost v gradbeništvu Slovenije, — v raziskovalnih program ih n a področju stano­ vanjske graditve m ora p riti do izraza kom pleksno so­ delovanje z ozirom na različne aspekte stanovanja: socialni, ekonomski, tehnološki, urbanistični, p ro jek­ tan tsk i in u p rav n i aspekt. Posvetovanje je sprejelo predlog, da se za ta kom pleks raziskovanja ustanovi poseben strokovno-družbeni organ (sekcija) p ri Raz­ iskovalni skupnosti Slovenije, — raziskovalno-razvojno delo na področju grad­ beništva m ora v največji m eri upoštevati varstvo in razvoj človekovega okolja. Z aradi tega naj im ajo vse raziskave tud i adekvatno ekološko komponento, kar posebej velja za raziskovanje na področju izrabe p ri­ rodnih bogastev za potrebe gradbeništva, p ri tehno­ logiji gradbenega m ateriala, vp livu gradbene in fra ­ s truk tu re na naravno okolje in človeka in podobno, V l a d i m i r Č a d e ž : Tovariši, mislim, da lahko v im enu vseh prisotnih ugotovim, d a je današn je posvetovanje doseglo svoj nam en in sicer, da smo v bogati d iskusiji dobili kom ­ pleksni pregled nad raziskovalnim delom v našem grad­ beništvu v naši republiki, in drugič, da smo slišali v rsto konkretnih pobud in predlogov, ki bi jih kazalo v bodoče upoštevati. Zato pred lagam te r se strin jam s predlogoma in m nenjem tov. Bubnova, da se kom isija referentov zbere in oblikuje zaključke, ki bi jih potem s celotnim gradivom posvetovanja objavili v našem glasilu G radbeni vestnik,. Se en k ra t se zahvalju jem za udeležbo in sodelovanje vsem, ki ste tako bogato p r i­ spevali k današnji razpravi. H vala lepa. — aktualna problem atika stanovanjske politike in graditve, ki v večji m eri upošteva potrebe delavcev in delovnih ljudi z nizkim i dohodki, bo vzpodbudila raz­ iskovanje cenene in m nožične industria liz irane grad­ bene tehnologije, razvojno-raziskovalno delo pa m ora p ri tem upoštevati tudi vse ostale aspekte stanovanjske graditve. Posebno pozornost je treb a posvetiti tud i no ­ vim sodobnim možnostim začasnih in prehodnih stano­ vanjskih zgradb, ki so posebno po trebna sezonskim d e­ lavcem v gradbeništvu in kom unaln ih dejavnostih, —. razvojno-raziskovalno delo m ora posvetiti večjo pozornost m odernim m etodam gradbenega p ro jek tira­ n ja in in terdisciplinarnega dela na področju kom pleks­ n ih gradbenih projektov, — dopolniti je treb a raziskave o prom etu, k a r je pogoj za izdelavo rea ln ih prom etnih prognoz in p ro ­ gramov, — izdelati je treb a p rim erja ln e študije g radnje ob­ jektov pri gradnji cest po raznih sistem ih upoštevajoč predvsem : tehnologijo gradnje, ekonom iko gradnje in dinam iko gradnje, — ekonom ika graditve in ekonom ika podjetij je področje raziskav, ki p ri nas n i dovolj razvito in ga bo treb a v večji m eri pospeševati, — pospeševati je treb a uporabo kibernetike v vseh fazah izdelave investicijsko-tehnične dokum entacije in gradbenega procesa, — organizirati je treb a inform acijsko-dokum enta- cijsko službo za po trebe celotnega gradbeništva z ustreznim inform acij sko-dokum en taci j skim centrom. OBVESTILO Obveščamo tehnično javnost, da je pravkar izšel »PRIROČNIK ZA DIMENZIONIRANJE ARMI­ RANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ I. del« (avtorja: Rajko Rogač in Franc Saje). Priročnik dobite pri Zvezi gradb. inž. in tehn. Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. Cena je 100,00 din. mnenje in kritika PROBLEM LABORATORIJEV NA FAGG V prizadevanjih za m odernizacijo in intenziviranje štud ija Fakulteto za arhitekturo , gradbeništvo in geo­ dezijo že dolgo ovira dejstvo, da nim a ustreznih labo­ ra to rijev za preizkušanje m ateriala, eksperim entiranje in prikaz različnih pojavov. Do sedaj se je m orala ome­ jit i več a li m anj na razlage s pomočjo table in krede. Da bi vsaj začasno in delno rešila te problem e, je ustanovila p ri G radbenem oddelku FAGG poseben a k ­ cijski odbor. Začetni načrti nam reč, da se zgradijo la ­ boratoriji za preiskavo m ateria la in konstrukcij in za ostala področja m ehanike na enem m estu v okviru In ­ štitu ta za m atem atiko, fiziko in m ehaniko, še sedaj n i­ so izvedeni in tudi ni mogoče predvideti, kdaj bodo. Med tem je FAGG sicer dobila novo zgradbo za odde­ lek za gradbeništvo in oddelek za geodezijo, vendar je zaradi om enjenih načrtov ostala brez prostorov za la ­ boratorije. K asneje je bil v prostoru, nam enjenem p re ­ davalnici, u rejen laboratorij za m ehaniko tal. N adalj­ iz našik kolektivov KAJ PIŠEJO V VEGRADU Tokrat začenjam o našo rubriko z novicami iz gla­ sila delovne skupnosti SGP VEGRAD, Velenje, in sicer: Kako smo poslovali lansko leto Uspešno, sa j smo se že uvrstili, m ed večja g rad­ bena pod je tja v Sloveniji, p a tud i v Jugoslaviji. U stva­ r ili smo si ugled predvsem s kvaliteto in sp rejem lji­ vim i cenami. — Plan smo presegli za 24%. — Skupaj z in terno realizacijo je znašala proiz­ vodnja 157 m ilj. d inarjev , vštevši dela v tu jin i pa skoraj 201 milj. din. Celotni dohodek je dosegel 127,7 milijonov. — Na gradbeno proizvodnjo odpade 74 %, n a obra­ te pa 26 %. — V V elenju je bilo izvršeno 74 % proizvodnje, izven pa 26 % (Beograd, Karlovac, L jubljana). P ro iz­ vodnja izven Velenja narašča. — Lani je bilo 895 povprečno zaposlenih doma, v tu jin i pa 350, skupaj torej 1245 povprečno zaposlenih. — Sedanja vrednost osnovnih sredstev znaša do­ brih 13 m ilijonov d inarjev . — Povprečni m esečni osebni dohodki 1.702 din. — Skladi so višji za 38 %. — Kazalci poslovnega uspeha se iz leta v leto izboljšujejo. N aša tehnologija Razvijam o dva sistem a, in sicer: a) industrializirani sistem b) sistem litega betona. Zaradi usm eritve n a liti beton smo po vsej Ev­ ropi iskali sistem opaževanja in se končno odločili za tunelne opaže francoskega tipa »OUTINORD«. Raz­ logi: maks. teža osnovnih elem entov le 700 kg, eno­ stavno in h itro u p rav ljan je s priučeno delovno slio n je p reu re jan je predavalnic v laboratorije pa n i več mogoče. Zato o s ta ja na fakulteti v rs ta področij brez možnosti za laboratorijsko delo. Očitno je, da je tako stan je na fakulteti, kot je na FAGG, nevzdržno. To se posebno slabo odraža p ri znanju študentov s področja raznih gradiv, tehnologije in ponašanja konstrukcij pod raznim i, n e sam o m ehaničnim i, vplivi. O m enjeni akcijsk i odbor je dobil nalogo, da poleg sedanje faku ltetne zgradbe na Jam ovi 2 postavi m on­ tažni provizorij in v n jem nam esti šolski laboratorij, k i bo služil predvsem pouku toliko časa, dokler ne bodo zgrajene še ostale faku ltetne zgradbe. Ta naloga zaje­ m a pripravo program a dela laboratorija, določitev opre­ me in m inim alne velikosti objekta, zb iran je podatkov in proizvajalcev m ontažnih zgradb. Posebno težak del naloge p a je zb iran je potrebnih sredstev. F akulte ta sa­ ma im a določena sredstva in bo poiskala tud i čimveč no tran jih rezerv. V erjetno pa to ne bo dovolj in se bo m orala dogovoriti za pomoč še z vsem i ostalim i de­ lovnim i organizacijam i, za katere FAGG vzgaja kadre. B. M. in ugodna poraba časa. S tem i opaži bomoi gradili predvsem v L jub ljan i in Beogradu, v V elenju pa še po slasičnem industria liz iranem sistemu. Novo na naših gradbiščih — V V elenju im am o trenutno zaposlenih 363 pro­ izvodnih delavcev. Delamo n a več gradbiščih v Vele­ nju, na Muti, v Vuzenici in Celju,. V V elenju gredo delaj h koncu n,a 183. stanovanj­ skem bloku. T u gradim o tudi tehnično srednjo šolo, ki je ob koncu m arca dobila streho, pričela pa so se že tudi dela na telovadnici. Na šoli srno z deli slab mesec v zaostanku, za k a r p a je k riv predvsem in ­ vestitor, ker z deli nism o mogli pričeti, ko t to p red­ videva pogodba, saj p ro jek t n i bil pravočasno gotov. Poleg tega se nenehno srečujem o s .spremembami pro­ jek ta samega, k a r pa norm alni tok dela razum ljivo otežuje. P repričan i pa smo, da bo ob jek t k ljub tem u vsaj približno v roku dokončan. G radnja zdravstvenega dom a je vse lansko leto bila za dober mesec za planom. Preko zime pa smo rok dohiteli. Tudi tu se pojavljajo problem i v zvezi z investito rjem (ni sklenjen aneks k pogodbi, s ka­ terim bi lahko rešili vse prestavitve cen tra lne kurjave, vodovoda in zunan jih priključkov te r zunanje u re ­ ditve itd.). V »G orenju« gradim o halo za centralno skladišče, carinsko skladišče, dodatek k upravnim prostorom te r avtobusno postajo. Vsa dela dobro napredujejo. Na otroškem v rtcu smo z gradnjo pravočasno p ri­ čeli. V endar bo ob jek t do pričetka novega šolskega le ta končan. V V elenju gradim o tudi prvo fazo 153-stanovanj- skega bloka ob P rešernovi cesti. Zal se spet srečujem o s sprem in jan jem projekta. Tako se je sam a kletna etaža tr ik ra t sprem in jala . Ob koncu m arca je b ila za­ betonirana k le tna plošča in upamo, da bo šlo sedaj delo brez večjih zastojev naprej. Da bi lahko nadalje­ vali z izgradnjo II. faze tega objekta, bo potrebno rušiti hišo. ki je v neposredni bližini gradbišča in zgraditi drugo. Pričela so se tud i dela na 3 stanovanjsk ih hišah v Selu. Zanimivo pri tem je, d a bo to šolsko grad­ bišče, saj bodo tu delali predvsem naši učenci. Na tovarniški hali v M uti gredo dela h itro h kon­ cu. Tudi v Vuzenici je objekt že skoraj končan. Iz­ v a ja jo le še obrtn iška dela. V Celju smo dela n a adaptacijah objektov končali. K er se je predvideni pričetek g radn je stolpnice za­ vlekel, bomo m orali kader zaposliti v Velenju. Obisk iz Mainza Ob koncu m arca so Vegrad obiskali predstavniki filiale firm e H olzm ann iz M ainza v ZRN, s katero naše podjetje že dalj časa sodeluje in je eno največ­ jih gradbenih podjetij v zahodni Nemčiji, saj zaposluje okrog 25000 delavcev. V Velenju so si gostje na jp re j ogledali nekaj n a­ ših gradbišč, nato pa je bil n a uprav i pod je tja poslov­ n i razgovor. Gostje so m ed drugim povedali, d a je n jihova fir­ m a z dosedanjim sodelovanjem zadovoljna. O bstajajo možnosti za še tesnejše sodelovanje tako po obsegu kot v vrsti del. P redstavniki firm e želijo, da b i obstoječi kader, ki ga imamo v Nemčiji, čim m anj m enjaval. Z naše stran i je b ila izražena tud i misel, da ekipe v Nemčiji ne bom o več bistveno povečevali, k a jti nas cilj je v doseganju večjega efek ta del z obstoječim kadrom. Ob koncu so predstavniki V egrada goste seznanili še z našim delom na sektorjih B eograd in Karlovac. 25-LETNICA »IMKO* LJUBLJANA Med jub ilan ti, ki so že praznovali sreb rn i jubilej obstoja in uspešnega dela za potrebe gradbeništva, se je uvrstilo te dni tudi K ovinska p o d je tje IMKO, L jub­ ljana. S proizvodnjo in m ontažo oken, v ra t, predelnih sten, obešenih fasad, pomožnih kovinskih konstrukcij i. dr. iz profilov, izdelanih iz pocinkane ali nerjaveče pločevine, kakor tudi z izdelavo celotne k ljučavničar­ ske oprem e zgradb, si je podjetje zaradi kakovosti in solidnega poslovanja pridobilo sloves ne le med slovenskimi gradbeniki te r investito rji, tem več tudi drugod. V ZAKOPANIH SE JE ZAČELO (Iz glasila BILTEN, kolektiva SGP PIONIR, Novo m esto): 16. ap rila je v Zakopane n a Poljskem prispela p rv a skupina naših delavcev in vodstvo gradnje. S tem smo dejansko že začeli z deli n a velikem turistič­ nem objektu — hotelu s 590 ležišči. PO uvodnih pogajanjih in nato, ko si je Poljska delegacija ogledala več IMOS-ovih tu rističn ih objek­ tov na G orenjskem in tiste, ki sm o jih zgradili mi ob jad ransk i obali, te r ugotovila, d a smo sposobni p re­ vzeti takšno gradnjo, je bila podpisana tako im enovana prelim inarna pogodba. Po tej pogodbi smo m orali iz­ delati projekt, ki bi odgovarljal poljsk im norm am in predpisom v gradbeništvu. K er smo tem u zadostili, so nato naši p redstavniki 29. m arca letos v Zakopanih podpisali pogodbo o prevzem u del. Dela v Zakopanih smo že od vsega začetka, torej od p rve ponudbe dalje, snovali kot inženiring: naročniku m oram o predati ho­ tel, ki bo ob prim opredaji sposoben za sprejem gostov. Načrt, na osnovi katerega je b ila 29. m arca pod­ pisana pogodba, je nekakšen vstopni, vložni načrt. G lavni in deta jln i p ro jek t za hotel se p rip rav lja zdaj, na osnovi om enjenega, s poljske s tran i po trjenega vlož­ nega načrta. Na osnovi tega vložnega načrta p a je bilo že izdano gradbeno dovoljenje. Vložni načrt smo m orali zagovarjati, preden je bila podpisana pogodba, pred 3 komisijami. Nosilec dela, ki smo ga prevzeli n a Poljskem , je poslovno združenje IMOS, izvajalec del pa je SGP PIONIR s svojim i kooperanti. S trokovnjaki iz naših služb, ki so sodelovali v pogajan jih in v prip ravah na sklenitev pogodbe, pravijo , d a je to p rav gotovo najbolj tem eljito p rip rav ljena investicija, ki se je lo­ tevamo, odkar obstaja PIONIR. Seveda je bilo, preden smo prodrli, treba prem agati celo kopico težav. Raizen tega smo se spooadli z m očnim i konkurenti, ki so se potegovali za gradnjo: s Švedi, ki n a Poljskem že g ra­ dijo in torej že im ajo izkušnje, s Francozi in z Za­ hodnim i Nemci. Cena 9,134.000 am eriških do larjev je b ila za nas sprejem ljiva. Hotel bo štel v A kategorijo s 4 zvezdicami (v A kategoriji je največ 10 zvezdic). Izveden bo v litem betonu, kot toplotni izolator bo uporab ljen siporeks, p ri g radnji stanovanjskega hotela bomo uporab ljali u tinord opaže. Vse p ro jek te je izdelalo podjetje SLO­ VENIJA PROJEKT. V gradnji v Zakopanih bo v konicah delalo največ 210 proizvodnih delavcev, povprečno pa po 150. V tritedenskih pripravah po podpisu pogodbe je bilo treba opraviti veliko stvari: p rip rav iti transport stro ­ jev in opreme, opraviti izbiro, oganizirati nak ladanje, zbrati dokum ente za transpo rt in carin jen je in izbrati ljudi. H otelska stavba bo dolga 110 m, visoka 40 m, pov­ prečno široka 30 m, v n je j bo 26.000 m? bru to površin v 10 etažah s kletm i vred. V stavb i bo poljska re s ta v ­ rac ija z 220 sedeži, res tav rac ija z 270 sedeži, kavarna s 136 sedeži, snack bar s 70 sedeži, nočni k lub s 120 sedeži, dvorana s 400 sedeži, čitalnica, TV salon, bridž soba, pokriti bazen z ogrevano vodo in sauna, garaže za 30 avtomobilov, splošna in zobna am bulanta, zu­ nan ji športni objekti (minigolf, tenis), pokrito keglji­ šče, sm učarska vlečnica te r vsi o sta li potrebni prostori (kuhinje, recepcije itd.). P revzeli smo tudi celotno zu­ nanjo ureditev skupno s p ark irn im i prostori. CELJSKO VODNO VOZLIŠČE Čeprav se na prv i pogled zdi, da so regulacijska dela na celjskem vodnem vozlišču, zlasti pa z regu la­ cijo celjskega ovinka Savinje, končana, govorijo d e j­ stva drugače. Po srednjeročnem program u nadaljn jih regulacij bi m orali v naslednjem obdobju še podaljšati regulacijo H udinje p rek m ostu v Škofji vasi in zava­ rovati k ra tek odsek ob izlivu, u red iti vse potoke, ki jih bo križala nova h itra cesta (teh pa je deset), n ad a ­ ljev a ti z regulacijo Sušnice in Voglajne in zlasti še n adaljevati z regulacijo S av in je do Levca v dolžini 2,8 km. S tem bi pridobili nove površine za s tanovan j­ sko grad itev te r zaščitili v ire za pitno vodo. Da bi uresničili ta načrt, se je občinska skupščina odločila za uveljav itev družbenega dogovora za do­ končanje del na celjskem vodnem vozlišču. CELJSKI SOLIDARNOSTNI SKLAD 2E LETOS 20 MILIJONOV V skladu z občinskim odlokom je bila ustanovna skupščina občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. Skupščina tega sam oupravnega organa v Celju im a 54 članov. Ze ustanovna skupščina je pokazala, da gre za res, saj bo sklad že letos razpolagal z okoli dvem a m ilijardam a sta rih d inarjev . P ra v zato so že na u s ta ­ novni skupščini spreje li sklep o takojšnjem razpisu nakupa oziroma grad itve 150 delavskih stanovanj. SGP »ZASAVJE« TRBOVLJE — INFORMACIJE Tudi ta naš revirski gradbeni kolektiv je začel iz­ d a ja ti svoje in terno glasilo INFORMACIJE. V 1. šte­ v ilk i objavljajo podatke o poslovanju v lanskem letu, kaj p lanirajo za letos, da lje o delu sam oupravnih or­ ganov, inform acije z gradbišč in obratov, o uresniče­ van ju delavskih am andm ajev i. dr. V le tu 1972 je bila p lan irana proizvodnja p re­ sežena za 17 % in je dosegla 47 m ilijonov dinarjev. Skupaj je bilo zaposlenih povprečno 450 delavcev. Za leto 1973 naj bi bila p lan irana realizacija 48 m ilijonov dinarjev. Dokončati je treb a izgradnjo: stolpiča S—43 in S—44, objekt RUDIS-a, L jub ljanske banke in za­ varovalnice »Sava«, stanovanjsko poslovni objekt (vse v Trbovljah), dalje 2 stanovan jska stolpiča in sk lad i­ šče tovarne v Brežicah, stanovanjsko poslovni ob jek t v Sevnici, novo pokopališče v Gaberskem, regulacijo Trboveljščice, idr. Začeli smo tud i z novogradnjo bol­ nice v Trbovljah, sledi pa še izgradnja poslovnega objekta ELEKTROTEHNA v Brežicah te r več stano­ vanjskih objektov. NOVO GLASILO TUDI SGP GROSUPLJE Letos je za 1. m aj izšla tud i 1. številka glasila delovne skupnosti SGP GROSUPLJE. Na začetku o b jav lja zgoščeno inform acijo o do­ sedanjem razvoju podjetja tega 2.000 članskega kolek­ tiva, ki je lani op rav il vseh del v vrednosti 330 m ili­ jonov d inarjev . Inženirjev, arhitektov, gradbenih in stro jn ih tehnikov zaposlju je 72. O angažiranosti v letošnjem le tu pišejo: P odjetje gradi za trg stanovanjske in poslovne objekte, za investito rje p a vse objekte visokih gradenj, predvsem industrijske, trgovske in šolske te r vzgojno varstvene objekte. P revzetih del imamo skupno za 290 m ilijonov din, od tega 25,5 %, to je 74 milijonov din za razne investitorje te r 73 %, to je 213 m ilijonov din za trg. P rocent g radnje objektov za trg je nekoliko previsok te r ga bomo skušali v letu 1973 nekoliko zni­ žati s prevzem om gradn je za investito rje tako, d a bi se približali idealnem u razm erju 50:50 %. Podjetje se že od m a ja 1972 udeležuje vseh raz­ pisanih licitacij. V rednost vseh lic itiran ih objektov je znašala 117 m ilijonov d inarjev . N am je uspelo dobiti gradnjo pristaniškega poslopja za letališče L ju b ljan a— P u la n a B rniku, vzgojno-varstveni zavod v Soseski B—7 v L jub ljan i in zunan jo kanalizacijo po Pražakovi ulici v L jub ljan i. S kupna vrednost teh del znaša 21,500.108 din a li za 18,3 % od vrednosti lic itiran ih ob­ jektov. Na lic itacijah so poleg našega podjetja sodelovala vsa večja ljub ljanska g radbena podjetja. L icitacije so bile zelo ostre in konkurenca velika. Ponudbene cene našega pod je tja so bile nizke, saj smo v večini p rim e­ rov n a drugem ali tre tjem m estu z m inim alno razliko m ed našo ponudbo in na jn iž jim ponudnikom. Tudi razpisni pogoji investito riev so zelo ostri. Roki izgradnje so kratk i, penali za prekoračenje roka dograditve znašajo od 2.000 do 5.000 din za vsaki za­ m ujen i dan. Poleg tega p a razpisujejo investito rji tudi k red itiran je izvajalca za dobo od enega do š tirih let v višini 30 % od investicijske vsote. V nekaj p rim erih smo investito rju ponudili tud i delno k red itiran je iz­ gradnje objektov, ven d ar k ljub tem u nismo uspeli. V bodoče m oram o tem problem om posvetiti po­ sebno pozornost vseh člano-v kolektiva našega podjetja, Vsi si m oram o prizadevati, da bo naše podjetje gra­ dilo hitro, solidno in kvalitetno. Naše podjetje gradi ca. 73 % objektov za trg. Tudi tu nastopajo težave p ri sam i prodaji stanovanj, ve­ čan ju stroškov za p rip ravo in oprem o zem ljišča s kom unalnim i napravam i, gradnjo zaklonišč, itd. P ri p rodaji stanovanj se že opažajo stabilizacijski ukrepi. Kupci vedno težje pride j odo bančnih kreditov, lastn ih sredstev pa nim ajo, ali pa jim ne zadostujejo. Opaža se, da povpraševanje o večjih stanovanjih pada in da kupci kupujejo predvsem garsonjere, enosobna in dvosobna stanovan ja m alih neto stanovanjskih po­ vršin. Z gradnjo m alih stanovanjskih enot v objektu pa raste jo izdelavni stroški, n a katere vplivajo tudi arh itektonske oblike objektov, ki jih določajo u rb a­ nisti, potresni predpisi, velike višine objektov, g radnja zaklonišč, visoki stroški za pripravo in oprem o zem­ ljišč itd. Z aradi velike konkurence med gradbenim i pod­ je tji bomo m orali tud i tu zniževati p rodajno ceno s ta ­ novanj, k a r bomo dosegli z enakim i ukrep i kot pri gradnji objektov za investitorje. P redvsem pa bomo m orali posvetiti vso pozornost kvaliteti izdelkov in od­ pravi event, n apak v dogovorjenih rokih, ki jih p ri prevzem u stanovanj ugotovimo skupno s kupci. Zato naj bo v bodoče naše osnovno m erilo pri g radn ji objektov, grad iti hitro', kvalitetno in konku­ renčno. KAKO SO IZKORISTILI ZIMO GRADITELJI NA DELU CESTE HOČE-DRAMLJE Del ceste H oče-D ram lje, ki jo gradi SGP »Sloveni­ ja ceste«, je razdeljen na tr i odseke, to rej na tr i lo­ čena gradbišča. Odsek Hoče-Slovenska Bistrica, ki je najdaljši — dolg je 17 km — ima naselje v Fram u. Odsek Slov. B istrica-Ž iče im a naselje v Gruševju, Odsek Ž iče-D ram lje pa bo imel naselje v S latin i in še ni postavljeno. V lanskem le tu so b ila dela n a tra s i p rek injena že sredi novem bra. Dela so v začetni fazi in so tako močno odvisna od vrem enskih prilik, da smo v decem­ b ru 1972 dejansko prekinili vsa dela n a terasi. Na sam i tra s i avtoceste je treba izkopati precej nenosilnih tal. S lab in deloma organski m ateria l je treba izkopati do globine 2,5 m, ga odpeljati v depo­ nijo te r zam enjati z zdravim m aterialom . Predvidevali smo, da bomo pozimi, ko tla globoko zm rznejo, izkopali nenosilna tla, te r bo ta k ra t transpo rt lažji. Zima je bila m ila in tla niso zm rznila toliko, da bi bil možen tran s­ port, ne da bi nasipavali dovozne poti. Tako v mesecih decem ber in ja n u a r nismo na terasi nared ili ničesar. Za potrebe vse avtoceste imamo gramoznico v Račah, iz ka te re bomo dobili m ateria l za nasipe, koli­ kor ga prim an jku je , tam pone, m ateria l za cementno stabilizacijo in agregate za betonske asfalte. Zaradi tega bo v gram oznici obratovala velika separacija, ki bo separirala 100 m 3 m ateria la na uro. S eparacija je bila postav ljena v zim skih mesecih. V gram oznici Rače postavljam o betonarno in že prip rav ljam o tem elje za postavitev asfa ltne ,baze. Področje, iz k aterega bomo pridobivali gramoz, obsega površino 8 hek tarov . To je nap rav ljen gramoz na D ravskem polju in je pokrit z debelo p lastjo hum usa, včasih tud i do 1 m. K er so površine za odkrivanje h u ­ m usa velike in bomo spom ladi potrebovali stro je d ru ­ god, odkrivam o hum us že vso zimo. O perativni p lan za vse tr i odseke je nare jen in, če potegnem o črto, dobimo nekaj številk, ki so včasih neprijetne, v endar precej povedo. Na skoraj 35 km dolgem cestnem odseku od Hoč do D ram elj, bo v le tu 1973 vozilo 150 težkih kamionov, oralo 30 buldožerjev, kopalo 18 bagrov različnih vrst, nakladalo 18 nakladačev itd. P ri vseh teh delih bo zaposlenih 700 ljudi, seveda računam o v to število tud i šoferje, ki so večinom a tu ji, in strojnike. Sam ih delav­ cev je sorazm erno malo, ker so dela močno m ehanizi­ rana. V ju n iju mesecu 1973 nam eravam o položiti prve m etre asfalta. Število vozil, stro jev in ljud i je en podatek, ki nekoliko p redstav i obsežnost naloge ozir. del, finančni p lan pa je d rug ta k podatek. V le tu 1973 m oram o n a ­ red iti za 100.000.000 din. To pomeni, če računam o 8 delovnih mesecev in vzamemo povprečje, da je treba mesečno realizira ti 15,000.000 d in in bo zato treb a te ­ m eljito izkoristiti vse lepo vrem e, treb a bo delati v podaljšanem času in včasih tud i ponoči. Naloga je izredno zahtevna. Nujno je, da p resk rb i­ mo toliko delovnih sredstev in delavcev, kolikor zah te­ va operativni plan. K er so v le tu 1973 predvidena predvsem zem eljska dela oziroma spodnji ustroj, je popolnom a jasno, da bomo odvisni od vrem enskih prilik. Problem ov je dovolj, če p a nam še vrem e ne bo naklonjeno, jih bo še precej več, rešiti pa bo treba vse. (Povzeto iz časopisa KOLEKTIV — m arec 1973) POŠKODBE PRI DELU Iz istega v ira povzemamo tud i zarad i p rim erjave zanim ive podatke o poškodbah p ri delu. — P ri 2266 zaposlenih je bilo v 1972. le tu 231 po­ škodb, tj. vsak deseti delavec (v le tu 1971 p a vsak osmi delavec). — Po stopn jah resnosti so bile poškodbe: lahke 222, hude 8 in sm rtne 1. — Po vzrokih: osebni fak to r 117, organizacija dela 41, delovne okolje 12 in elem entarne poškodbe 1. — Po dnevih tedna dokaj enakom erno in sicer od 16,1 %> — 19,4 %>, razen sobote (10,4 %>). — Glede na delovno uro v dnevu: od 1. do 3. poškodbe 76 ali 33°/o od 3. do 5. poškodbe 64 ali 27,7 °/o od 5. do 7. poškodbe 52 ali 22,5 %> po 7 del. u r poškodbe 39 ali 16,9 °/o iz strokovnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. St. 2. Ing. 2. K a p e t a n o v i č : P rikaz Jugoslovenskog sim pozijum a o problem im a zaštite veda. S tr. 25 do 30. Ing. Dj. V i k r e s o v , Ing. B. C i v i d i n i : Laki be­ toni viših čvrstoća. S tr. 30—34, 1 sl., 13 tab. Ing. M. R a t a j a c : Neka iskustva u vezi sa izpitiva- njem m osta »Gazela« u Beogradu. S tr. 35—39, 4 sl., 1 tab. Ing. M. V e l i k o n j a : Z avarivan je i zavarljivost r e ­ brastog betonskog Čelika ČBR 40. S tr. 40—47, 7 sl., 5 tab. II. sednica Izvršnog odbora SGIT Jugoslav ije (11. XI. 72. u Sarajevu). S tr. 48. U istom bro ju Tehnike: M. I b i š e v i ć , prof. psiholo­ gije: R adni moral, njegovo m jeren je i savrem ene m otivacione teorije. Tehnika 2/1973, str. 25—31 Dr. V. P r l i ć , prof. univ.: Značaj razvoja m etoda istraživan ja u ergonomiji. Tehnika 2/1973, str. 37 do 41. IZGRADNJA — BEOGRAD, 1973. St. 2 Mgr. Ing. S. S t e v a n o v i č : P ro račun tem elja na elastičnoj podlozi za ravno s tan je deform acija metodom konačnih razlika. S tr. 1—12, 15 sl., 6 tab. Ing. M. J a r o l i n e k : Osebine i način izrade keram - zit — betona. Str. 13—21, 3 sl., 13 tab. Ing. M C a n a k : Fleksibilnost stam benih stru k tu ra kao činilac upotrebe vrednosti stana. Str. 31—37, 5 sl. — Glede na starost: do 18 le t poškodbe 32 od 18—25 let poškodbe 68 od 25—35 let poškodbe 64 od 35 do 45 let poškodbe 47 nad 45 let poškodbe 20 — Glede na kvalifikacije: N ekvalificirani 17 poškodb Polkvalificiranf 61 poškodb K valificirani 46 poškodb V isokokvalificirani 29 poškodb Vajenci 22 poškodb O stali 56 poškodb - Glede na delovne izkušnje: do 6 mesecev 103 poškodb do 12 mesecev 16 poškodb 1 — 5 let 58 poškodb 5 — 10 let 31 poškodb nad 10 let 23 poškodb — Poškodbe delov telesa: p rs ti in roke 109, ram e 2, g lava 9, rebra, trebuh in h rb e t 14, stopala in noge 73 in oko 24. — Skupaj je bilo izgubljenih 30.294 u r v vredno­ sti 460.508,00 din. Bogdan Melihar Ing. B. F u r u n d ž i ć : S ta zah tevaju propisi za b e ­ ton od p ro jek tanata i izvodjača. Str. 38—47, 3 tab. Veštačko ostrvo o Severnom m oru. Str. 48—49, 4 sl. Vesti i saopštenja. Str. 50—52, 8 tab. Treći kongres M edjunarodnog d ruštva za m ehaniku stena (od 1. do 7. 9. 1974. u D enveru, Kolorado, USA). Str. 53. P regled periodike i knjiga. S tr. 54—55. IZGRADNJA — Beograd, 1973. St. 3. Mgr. Ing. S. S t e v a n o v i č : O dredjivanje nosivosti i sleganja tem elja n a šipovim a. S tr. 1—8, 10 sl., 1 tab. Prof. ing. arh. D. N a s t i ć : Novi hotel na D ivčibara- ma. S tr. 9—16, 13 sl. Ing. M. T e š i ć : R acionalizacija transpo rta m aterija la iz izkopa na izgradnji saobraćajnica (II.). S tr. 17 do 22, 12 tab. Ing. geolog. R. O b r a đ o v i ć , ing. rud. J. R a d o ­ j e v i č : R ezultati p rim ene letećeg pepela u cilju povečanja nosivnosti tla S tr. 23—29, 7 sl., 8 tab. Ing. M. M i l i v o j e v i č : G rad jen je aerodrom a »Ri­ jeka« na ostrvu K rku S tr. 30—40, 10 sl., 4 tab. Ing. B. F u r u n d ž i ć : K ontrola betona prim enom s ta ­ tističkih m etoda. S tr. 41—44, 4 tab. Iz inostran ih časopisa: Vel. B ritan ija : Je ftin i sistem izgradnje. S tr. 45, 2 sl. V esti i saopštenja. IX. Jugoslov. kongres o visokim branam a (7.—10. 5. 73. u P artizanskim vodam a na Zlatiboru). S tr. 46. Nove knjige i pregled periodike. Str. 46— 48. DOKUMENTACIA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1973. St. 238. ILG — 517. Proizvodnja u grad jevinarstvu do k ra ja sept. 1972. g. 4 str. ILG — 518. Proizvodnja u industriji gradjev. m a te ri­ ja la u 1972. god. 4 str. DGA — 1234. N orm iranje proizvodnih zaliha m ate- matsko — statičkim m etodam a. 44 str. DGA — 1235. Troškovi g rad n ja — m erenje i upo- redjenje. 14 str. DGA — 1236. D okum entacija inostranih grad jev insk ih tržišta (Prikaz). 2 str. K IG — 138. Sadržaj k lasifikovanih indikatora za g ra- djevinarstvo u 1972 godini. 1. P redm etni reg istar (Registar je sred j en po siste­ m u UDK i obuhvata prikaze stran ih stručnih ča­ sopisa, kn jiga kao i jugosl. stručnih časopisa, k n ji­ ga i propisa). 8 str. K IG — 139. Sadržaj k lasifikovanih indikatora za g ra- d jevinarstvo u 1972. godini. 2. A utorski reg istar (Kao gore). 14 str. KIG — 141. K lasifikovani ind ikatori za g rađ jev inar- stvo (od r. br. 117. do r. br. 207. — prikaze članaka iz jugosl. i s tran ih s tručn ih knjiga i časopisa). 20 str. TKD — 220. Prosečna p rodajna cena proizvadjača gradjev. m a terija la za te rito riju SFR J u ja n u a ru 1971., 1972. i 1973. godine. 10 str. TKD — 221. Cene g rad jev insk ih radova u trećem tro ­ m esečju 1972. godine. 10 str. NAŠE GRADJEVINARSTVO, Beograd, 1973. St. 3. Dr. Ing. J. B e z l a j , D. ek. L. Z o b u n d ž i j a : T ran s­ portn i p u t Dunav, k an a l Sava—Dunav, Sava, K u­ pa, luka Rijeka,. S tr. 49—53, 4 tab. Ing. F. T u r c i ć, Ing. E. H e m e r i c h , Ing. V. M i l - č i ć : A naliza rezu lta ta kontrole izgradnje celičnih konstrukcija. S tr. 54—60, 11 sl. Ing. M. M e š t r i č , Ing. R. M a v a r : Prilog p ro raču ­ na stabilnosti p litk ih tem elja. Str. 60—63, 5 sl. Ing. O. D i c k o v , Ing. J. S i m i č : Iskustva iz rad a la ­ boratorije za beton n a HE »Džerdap«. Str. 64—69, 4 tab. Ing. S. T o d i č : S tan je kvalite te vode Dunava, Save i Tise u 1971. g. S tr. 69—71, 1 tab. D ruštvene vesti. S tr. 71—72 a U istom bro ju Tehnike: Prof. Dr Ing. V. D e š i č : K adrovska problem atika sa- vrem enog društva. T ehnika 31/1973, str. 49—53. Dr. Ing. S. P i v k o , prof. univ.: Neki savrem eni aero_ dinam ički problem i pogona vazduhoplovstva (I.). Tehnika 3/1973, str. 53—60, 12 sl. Ing. arh. V. L a z i č : O svrt n a grupu prostorija za do­ m aćinstvo kao fak to r optim alnih svojstava sav re- memog stana. T ehnika 3/1973, str. 65—72, 13 sl. Dipl. politikolog G. K e l l e r : Organizacioni d ruštven i aspekti odnosa industrijskog dizanja i ergonomije. O rganizacija rad a 3/1973, str. 53—69, 10 sl., 3 tab. GRADJEVINAR — Zagreb, 1973. Št. 1. Dr. Ing. J. G r č i č, prof. un iv .: D inam ički učinak v je t­ ra n a visoke i velike objekte. Str. 1—9, 19 sl. Ing. Z. S r e b r e n o v i ć : P rom jene i režim i visokih voda Drave. S tr. 10—13, 3 tab. Dr. Ing. P. M i l e t i č , docent univ. i saradnici: H idro- geološki k a ta s ta r sjeverne H rvatske. S tr. 14—15, 1 sl. G radjevinski m ateria li. Str. 16—18, 1 sl., 1 tab. Iz inozem nih časopisa. Str. 18—23. Kongresi i sastanci. Str. 23—24. Iz Saveza G radjev. inž. i tehn ičara H rvatske. Str. 24—33. M. J a n č i k o v i č : B ibliografija. Str. 33. Kongresi, sajm ovi i izložbe u 1973. godini. Str. 34. IZGRADNJA — Beograd, 1973. St. 4. Dr. Ing. V. B o ž i č k o v i č : M edjuzavisnost izmed ju tekućeg i m iru jučeg saobraćaja u gradskim pod­ ručjim a. S tr. 1—13, 20 sl. Ing. Č. V u j i č i č : P rikaz projekta fu n d iran ja stubova u m oru betonske mostovske veze kopno—otok Krk. Str. 14—24, 28 sl. Ing. arh. V. K a m e n a r o v i č : Z aptivan je spojnica m ontažnih zidova. Str. 25—40, 58 sl. Ing. B. D u k a n a c : M etalna sto larija — prozori i v ra ta »Secco«. Str. 41—45, 6 sl. Ing. B. S t o j m i r o v i č : Izgradnja hidrosistem a »Ibar—Lopenac«. Str. 46—51, 7 sl. S. V. Iz inostran ih časopisa. Str. 52—53, 3 sl. Vesti i saopšten ja S tr. 54—55, 3 sl. SG ITJ pokrovitelj G radjevinijade 73. Str. 56. Novi republički zakon o putevim a (SR Srbije). Str. 57—59. A. F. P regled periodike i knjiga. Str. 59—60. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1973. Št. 239.. ILG — 519. P roizvodnja u industriji gradjev. m ateri­ ja la u ja n u a ru 1973. g. 4 str. ILG —• 520 — Lični dohoci u grad jev inarstvu i osta­ lim oblastim a p riv rede u novem bru 1972. g. 2 str. DGA — 1237. S tanovi za studente u B anjaluci. 20 str. DGA — 1238. K arak teristike i uslovi prim ene te ra n j- skih dizalica. 34 str. KIG — 142. K lasifikovani indikatori za gradjevinarstvo (Od r.. br. 208. do r. br. 273. — prikazi članaka iz jugosl. i s tran ih knjiga i časopisa). 16 str. TKD —• 222. P rosečna prodajna cena proizvodjača grad- jevinskog m a terija la za te rito riju SFR J u 1972. go­ dini. 16 str. TKD — 223. P rosečna p rodajna cena proizvodjača g rad . jevinskgo m aterija la za te rito riju SFR J u februaru 1971., 1972. i 1973. godine. 10 str. TKD — 224. Cene gradjevinskog m aterija la u septem ­ b ru 1972. godine. 24 str. Ing. A . S. POPRAVEK: Pri recenziji o priročniku za ojačane zidane konstrukcije, ki je bila objavljena v GV štev. 3 na str. 84, je pomotoma izostal originalni naslov knjige, ki se glasi: James E. Amrhein, REINFORCED MASONRY ENGI­ NEERING HANDBOOK, Masonry Institute of America, 2550 Beverly Blvd, Los Angeles, California 90057, USA. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIV 5 - 6 Serija : PREISKAVE M A J-JU N IJ 1973 Eksperimentalna analiza lupine UVOD Osnovni in obenem najzah tevnejši problem pri p ro jek tiran ju lup inastega objekta je določitev njegove oblike. S tatik m ora nam reč arhitektonsko zasnovo lu ­ pine obdelati tako, da bo le-tej čim bolj verna, ter d l bo v praksi ekonom ična in da bo dovolj vam a. Uskla­ ditev je seveda laž ja takrat, kad a r a rh itek t oblikuj e lu­ pino s čutom za nosilnost konstrukcije, znatno težja p a takrat, kadar se estetika in funkcionalnost te r pogoji za nosilnost m ed seboj razhajajo. Večino že zgrajenih lupinastih objektov so projek­ tira li po m atem atični poti. Posledica tega so najraz­ ličnejše kom binacije enostavnejših geom etričnih ob­ lik, katere je mogoče računsko obvladati. Razum ljivo pa je, da se estetika in funkcionalnost ne g ib ljeta v ob­ močju enostavnejših geom etričnih oblik, temveč se u ravnavata po drugih kriterijih . O svojiti metodo, ki omogoča statično rešitev tud i za m atem atično kom pli­ cirane oblike torej pomeni razširiti m ožnost estetskega in funkcionalnega oblikovanja lup inastih objektov te r povečati ekonom ičnost njihove izgradnje, ne d a bi p ri tem trpela v arn o st objekta. Razvoj je pokazal, da im ajo k ljub dovršeni r a ­ čunski tehn ik i eksperim entalne m etode tud i n a tem področju določeno prednost. E ksperim entalnega določa­ n ja oblik lupin se poslužujejo razne institucije, ki se ukvarja jo z razvojem takih konstrukcij, vendar svojih preiskovalnih m etod zaradi konkurenčnih razlogov ne objavljajo. Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij je do­ bil konec 1971 le ta nalogo raziskati lupino specifične oblike. Zaradi pom anjkanja podatkov v lite ra tu ri je bil zato p risiljen razv iti sam ostojno metodo, k a te re cilj je bil brezm om entna oblika lupine pri izbran i obrem enit­ veni shemi. Nam en tega sestavka je op isati postopek, s katerim smo določili obliko lupine in p rikazati način izvedbe kontro lne m odelne preiskave. EXPERIMENTALNA ANALIZA ARMIRANO­ BETONSKE LUPINASTE NADSTREŠNICE ZA M EJNI PREHOD P R I NOVI GORICI Za prečkanje bodoče avtoceste Š en tilj—L jub ljana— Nova Gorica z d ržavno m ejo je p ri Novi Gorici p red ­ viden nov m ednarodni m ejni prehod. Idejno rešitev te­ ga prehoda je izdelal Invest b iro Koper, p ro jek tan t je bil dipl. ing. arh . R udi Kolenc. V sklopu tega prehoda je predvidena tud i arm irano-betonska nadstrešnica, ki je estetsko lep, tehnično p a dokaj zah teven objekt. N ad­ strešnica je nam reč lupina, o p rta n a š tiri členkaste opore, razporejene v ogljiščih pravokotn ika s stranica­ ma 53 in 40 m. R azpetine so torej izjem no velike in je bilo potrebno stabilnost ob jek ta podrobno preiskati. Nosilec pro jek tne naloge se je določil za dvojno pot: za m atem atično in eksperim entalno obdelavo problem a. P rv i del naloge je prevzel doc. ing. arh. Blaž Vogelnik, d rug i del p>a Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij. Sp»ecifikacija tega dela je b ila naslednja: 1. Določiti obliko lupine, p ri k a teri so m om enti zaradi lastne teže m inim alni. P ri tem je bilo px>trebno v čim večji m eri ohraniti arh itek tonsko zasnovo in zagotoviti zadostne svetle višine za prevoz vozil in iz­ gradnjo objektov. 2. N a osnovi izbrane oblike izdelati model v m eri­ lu 1 :25 in izvršiti modelno preiskavo v linearno ela­ stičnem področju. Cilj te preiskave je bil ugotoviti uklonsko varnost konstrukcije in napetostno stanje, ki se po jav lja na nekaterih in te resan tne j ših m estih zaradi vplivov lastne teže, ekscentričnih obrem enitev in delo­ van ja horizontalnih sil. M odelna preiskava nam je to­ rej tud i omogočila izvršiti kontrolo uporab ljene ekspe­ rim en talne metode za določitev oblike. Osnovni podatM, katere smo p re je li od pro jeb tan- ta -arh itek ta , so prikazani n a sl. št. 1. Čeprav prvotna zam isel ni predvidevala robne oja­ čitve lupine, smo k ljub tem u izdelali celotno preiskavo v dveh varian tah : varian to z in b rez robne ojačitve. Za dodatno varianto z robno o jačitv ijo sm o se odločili iz preventivnih razlogov, k a jti pr» program u ni b ila predvidena preiskava vpliva v e tra n a konstrukcijo. V nadaljevan ju bomo opisali postopek za lup ino z robno ojačitvijo. D ebelina lupine je b ila izbrana v tem sm islu, da se je zvezno povečevala od tem ena, k je r je znašala 10 cm, do podpor, k je r je dobila približno tr ik ra tn o vrednost. Za konstrukcijo so b ila predvidena členkasta le ­ žišča, ki omogočajo rotacijo, onem ogočajo p a vsakršne translato rne pomike. DOLOČITEV OBLIKE LUPINE Obliko lupine smo določili s pomočjo obešene brezm om entne m em brane, katero sm o izdelali iz tanke neoprenske folije. G eom etrija izravnane m em brane je bila enaka tlorisni geom etriji zasnovane lupine v me­ r ilu 1 :25. Na zgornjo stran m em brane smo narisa li koncen­ trične kroge kot označbo za p rav ilno nam eščanje obre­ m enitve. Spodnjo stran pa mo signalizirah za fotogram etič- no registracijo oblike. K rajišča m em brane smo oprem ili s ploščam i tako, da je le -ta dobila zadostno togost za prav ilno obešanje. Tako priprav ljeno m em brano smo nato izravnali na ravn i horizontalni plošči in n jen a k rajišča členkasto p ritrd ili na štiri obesišča, ki so se nahaja la v ravn in i m em brane in so b ila m edsebojno nepom ična. N a m em ­ brano smo nanesli obtežbo, ki se je radialno navzven od pasu do pasu postopom a p>ovečevala in na ta način ponazarja la predvideno sprem enljivo debelino lupine. K ot obtežbo smo uporabi j a h tanke neoprenske segm ente krožnih pasov, kateri so se m em brani dobro prilegali in niso povečevali n jene togosti. Z ahtevani razporeditv i obtežbe smo sledili s povečevanjem števila a se pojavile v vrv icah z utežmi, obešenimi preko škrip­ cev n a njihovih koncih. Dobljena oblika n i bila v skladu z arhitektonsko zasnovo. U kriv ljenost v prečni sm eri je b ila nam reč v razm erju z ukriv ljenostjo v vzdolžni sm eri mnogo p re­ m ajhna, k ar je tud i pripeljalo do neustreznih svetlih višin. Z dodatnim obrem enjevanjem vrvic smo im eli m ožnost ko rek tu re robnih pogojev, saj smo robove m em brane lahko poljubno dvigali ali spuščali. K orek tura ukriv ljenosti je p ripelja la do geom etrič­ ne podobnosti m ed m em brano in bodočo lupino (glej sl. št. 3). Zaradi »slučajno« izbrane obtežbe m em brane pa so bile višine p rem ajhne in jih je bilo zato potrebno še dodatno pom nožiti s konstanto, ki je zagotovila zadost­ n e svetle višine. Z aradi p rem ajhn ih višin n i bilo mogoče realizira ti osnovne zam isli, da bi m em brano »zamrznili«, jo upo­ rab ili za m ehansko m erjen je oblike, ozirom a jo v obr­ n jeni legi uporab ili kot kalup za neposredno izdelavo m odela lupine. Za prostorsko registracijo oblike lupine smo upo­ rabili fo togram etrično metodo, M im a pred drugim i ne­ katere b istvene p red n o sti Fotogram etrija je nam reč precizna in h itra metoda, ki omogoča izvrednotenje neskončnega štev ila m erilnih m est in ne kvari oblike objekta, k a jti postopek je optičen in ni potrebno doti­ kan je površine. V konkretnem prim eru smo izvršili snem anje s spodnje s tran i m em brane. Pod n jo smo na pom ične sanke nam estili fototeodolit IGF, p rire jen za snem anje s k ra jš ih razdalij. Fototeodolit je im el p ri snem anju vertikalno optično os in se je na sankah prem ikal v vertikaln i p ro jekciji vzdolžne osi m em brane. Iz k rajišč horizontalne baze smo izvršili snem anje m em brane in dodatnih oslonilnih točk n a plošče fo rm ata 13 X 18 cm, k i so tako p redstav lja le zapis o geom etriji m em brane. Plošče sm o vstav ili v stereoavtograf Zeiss Jena, v katerem smo dobili optični prostorski model m em bra­ ne, na katerem smo izvršili vse potrebne m eritve. Z segmentov. D ejansko upo rab ljena obtežba (skupna te ­ ža m em brane in dodatne obtežbe) je razv idna iz g ra­ fičnega prikaza n a sl. št. 2. Na m em brano je bilo po trebno nam estiti še obtež­ bo, ki bi ponazarjala težo robne ojačitve. Vse š tiri ro ­ bove smo v ta nam en oprem ili z drsnim i obročki, skozi ka te re smo napieljali gibko žično vrvico za korekcijo robnih pogojev. Na vrvico smo v enakom ernih in te rv a ­ lih obesili še uteži, ka te rih teža je b ila določena v raz ­ m erju s težo robne ojačitve. V naslednji fazi sm o podložno ravnino odm aknili. Obtežena m em brana se je obesila in zavzela n jen i geo­ m etriji in obtežbi ustrezno prostorsko obliko. R azum ­ ljivo je, da je bilo pxri tem potrebno prevzeti sile, k i so si. 2 Sl. 3 ozirom na to, da nam je uspelo reg istrira ti na ploščah tudi drobni d e ta jl m em brane (m ajhne luknjice, prah itd.) smo fotogram etrično signalizacijo opustili. Zaradi vidnega de ta jla m em brane je bilo nam reč mogoče do­ ločiti vsako točko m em brane. S koordinatnim i vodili stereoavtografa smo zato vodili m arko inštrum enta po kvadratnem ra s tru s stranico 8 cm in na teh m estih m erili višine. Z opisanim načinom smo se izognili ob­ širnem u interpolacijskem u postopku, k i bi bil sicer po­ treben v prim eru m erjen ja signalov, k a jti skupno z m em brano spačeni ra s te r bi bilo potrebno ponovno transform irati n a kvadratn i ras te r s stanico 8 cm. S korekturo višin, dobljenih v stereoavtografu smo dobili koordinate za izdelavo modela. P retvorba teh koordinat v m erilo konstrukcije p a je dala koordinate, na osnovi katerih bo izdelan objekt. Skupno število do­ ločenih točk je znašalo 450. N atančnost izm erjenih v i­ šin cenimo na ±0,5 mm (na modelu) oz. 1,5 cm (na konstrukciji). MODELNA PREISKAVA LUPINE Z ozirom n a kapaciteto laboratorijsk ih zmogljivo­ sti in potrebno natančnost smo se odločili za merilo m odeliranja 1 : 25. K er se je naloga om ejila n a področ­ je linearne elastičnosti, smo za izdelavo m odela upora­ bili linearno elastični plastik, katerem u smo z dodatki prim em o korigirali m ehanske lastnosti. M odul elastič­ nosti uporabljenega m ateria la je znašal E = 55 900 kp/cm 2, Poisson ovo število p a f* = 0,30. Pozitiven r e ­ zu ltat je bil dosežen predvsem p ri korekciji Poissono- vega števila. Uspelo nam je nam reč vrednost 0,4, ki je karak teristična za plastike, zm anjšati n a 0,3, kar je znatno bližje vrednostim za beton, ki se sučejo okoli 0 , 2. Med modelom in konstrukcijo lahko volimo nasled­ nje relacije: konstr. model iz plastike Voljeni pogoj S S je: P P - Z p l «3 • J'bet c«>N d) H m ora: P P h * Pogoj: dodam o : Sf- r v i ] 7 b e t J °K = pomik: 1 1 a Ebet Epi spec. def.: e £ Ebet Epi m ora: p P -Ep! ° 2 • ^bet P ogoj: f K = f M T ež a el em en ta dodam o : p _____^pi \ ° ? v Ebet ^bet J pomik: i 1 a spec. def.: 8 E K er nas je predvsem zanim al uklon in k e r smo b 'li za in teresirani za nanašan je čim m anjših obtežb, smo se odločili za preiskavo p ri izpolnjenem pogoju eK = £H. Čeprav je b ila v tem prim eru nanesena Ebetl/EDlm anjša obtežba, so bife specifične deform a­ cije dovolj velike za natančne m eritve. Da bi dobili napetosti v konstrukciji, je bilo zato potrebno v m o­ delu izm erjene napetosti pomnožiti s koeficientom E bet®Dl- Sl. 4 DEFORMACIJE ZARADI LASTNE TEŽE (m m ) NAPETOSTI Z A R A D I LASTNE TEŽE Za izdelavo m odela smo potrebovali najp re j p re ­ cizni kalup. Sestavili smo ga iz vzdolžnih in prečnih profilov, ki so bili oblikovani po podatkih za geo­ m etrijo lupine. Zgornjo površino »satovja« smo za­ prli, zgladili in p revlekli s posebnim ločilnim slojem. Problem , kako izdelati model zahtevanih debelin, smo rešili n a ta način, da smo v presečišča profilov kalupa v vertikaln i sm eri vgradili lesene distančnike. K er se debelina lup ine od točke do točke sprem inja, smo distančnike p rerezali v skladu s k rivu ljo debelin lu ­ pine in deform acijam i m em brane, ki so to k rivuljo nekoliko sprem enile. N a kalup z distančniki smo nanesli plastik, k a ­ terega smo p rip rav ili v tak i gostoti, d a ni »lezel« po kalupu navzdol. P lastik je prekrival distančnike in ni bil n a nobenem m estu tan jši od bodoče lupine. Po končani dobi s trjevan ja smo celotno površino strojno brusili toliko časa, dokler nism o prišli do le­ senih distančnikov, k a r je bil znak, da smo dosegli zahtevano debelino. Lesene distančnike smo izvrtali, model fiksirali n a cevni okvir s členkastim i ležišči in ga dvignili iz kalupa. Model je bil tako p riprav ljen za preiskavo. V nadaljevan ju ne bomo opisovali obširne pre­ iskave modela, ki je tekla po začrtanem programu. Om ejili se bom o le na opis postopka, s katerim smo model preiskali na vpliv lastne teže in prikazali re ­ zultate, ki bodo potrdili, da eksperim entalno izbrana oblika lupine ustreza obrem enitveni shemi. Model smo n a naj interesantne j ših m estih opre­ m ili s kom para terji za m erjen je deform acij norm alno na lupino in uporovnim i tenzom etri za m erjen je spe­ cifičnih deform acij. Celoten model smo obrem enili s 485 utežmi, k a te re smo obešali na izvrtine v modelu ozirom a neposredno na rob ojačitve. Teža posamezne uteži je bila usk la jena s težo elem enta lupine, katere­ ga je obrem enjevala. Težo uteži smo postopoma po­ večevali in preiskavo vršili v več fazah. A ranžm an opisane preiskave je prikazan na sl. št. 4. Preisikava je predvsem pokazala, da lastna teža ne p redstav lja nevarnosti za uklon objekta. Deform a­ cije in napetosti, ki bi se po jav lja le v konstrukciji zaradi delovanja lastne teže, so prikazane na sl. št. 5. Zaključki, katere lahko izdelam o n a osnovi m o­ delne preiskave vpliva lastne teže na konstrukcijo, so naslednji: — Pom iki konstrukcije so m ajhni, saj znaša m ak­ sim alna vrednost 2,6 mm. — V lupini dom inirajo tlačne napetosti. Izjema so natezne napetosti nad podporam i in robnim i o ja­ čitvami. — N apetosti so največje nad podporami, vendar ne presegajo + 4,8 kp/cm 2 in — 27,8 kp/!cm2. — M om enti so m ajhni; sile se nahaja jo v jedru prereza. Iz navedenega je torej razvidno, da eksperim ental­ no določena oblika lupine dobro ustreza izbrani obre­ m enitveni shemi. REZIME Osnovni problem p ri statični obdelavi lupine je določitev n jene oblike. Na Zavodu za raziskavo m a­ te ria la in konstrukcij v L jub ljan i smo določili obliko za lup inasto nadstrešnico z izbrano obrem enitveno shemo, p ri čem er smo m orali p>aziti na to, da se nismo oddaljili od arhitektonske zasnove. S tem v zvezi smo razvili eksperim entaln i postopek z obešeno brezmo- m entno m em brano. P ravilnost postopka smo kontro­ lira li na m odelu v m erilu 1:25. R ezultati pxreiskave so dokazali, d a eksperim en­ talno določena oblika lupine ustreza obrem enitveni shemi. Jože B o štja n č ič , d ip l. inž. cementoli dodatki betonu in malti n e p o g re š ljiv i sestavn i del sodobn e te h n o lo g ije betona in m alt C E M E N T O L H, sredstvo za povečanje sprijem- ljivosti zvežega betona z otrdelim betonom CEMENTROL H je tekočina, ki dozirana v ustrezni količini, izredno izboljša sprijemljivost svežega betona z otrdelim betonom ali sveže cementne malte z otrde­ lim betonom. CEMENTOL H ima to lastnost, da takoj po za- mešanju svežega betona ali malte močno poveča spri­ jemljivost z otrdelo podlogo. Otrdeli beton, izdelan z uporabo dodatka CEMENTROL H, ima naslednje last­ nosti: — odporen je proti abraziji, še posebno, če je kot agregat uporabljen kremenčev pesek, — je vodotesen in odporen proti atmosferskim vpli­ vom, kakor tudi proti delovanju oljei in bencina, — v sestavi samega CEMENTOL H, cementa in kremenčevega peska je odporen proti solem, kislinam in lugom, — površina betona se ne praši, — odporen je proti cvetenju ali luščenju betona in drugim škodljivim pojavom, ki kvalitetno in estetsko negativno vplivajo na beton, — izdelan je lahko v zelo tankih debelinah, ven­ dar ne razpoka ali odstopi od podlage. CEMENTOL H je specialno sredstvo za poveča­ nje sprijemljivosti svežega in otrdelega betona ter malt, ki se uporablja: — pri saniranju poškodovanih betonskih ali malt- nih površin, stikov, fug in podobno, — kjer je potrebno hitro izvesti sanacijo na ele­ mentih, ki so izpostavljeni večjim obremenitvam, — kjer se zahteva velika odpornost proti abraziji ter delovanju olj, bencina, kislin, lugov ali soli, — pri betoniranju podstavkov za stroje, tračnice ipd., ki so naknadno zabetonirani, — pri izdelavi vodotesnih malt za lepljenje kera­ mičnih ali kamnitih oblog. Beton, izdelan z dodatkom CEMENTROL H, se n-1 - naša na skrbno očiščeno in oprano podlago, ki je še vlažna. Kolikor je površina mastna, jo je potrebno predhodno kemično očistiti. Pri saniranju delovnih stikov, razpok ali fug, je le-te potrebno predhodno po­ globiti, dobro očistiti in navlažiti. Malta ali beton mora biti skrbno vgrajen, da je sprijemljivost na spoju in površinska obdelava čim kvalitetnejša. Pri izdelavi malte ali betona je potrebno paziti na to, da pripravimo naenkrat samo tolikšno količino, ki jo takoj uporabimo. CEMENTOL H mora biti pred uporabo v embalaži, v kateri je shranjen, tem eljito premešan. CEMENTOL H doziramo, v odvisnosti od zahtev­ nosti izvajanih del, glede na količino vode v svežem betonu ali malti. Orientacijska dozacija je naslednja: CEMENTOL H : voda = 1 : 1 za debelino plasti do 10 mm CEMENTOL H : voda = 1 : 2 do 3 za debelino plasti nad 10 mm CEMENTOL H dodajamo betonu ali malti v raz­ redčenem stanju in to šele tedaj, ko je cement in agre­ gat z delno količino vode že predhodno premešan. CEMENTOL H uporabljamo brez dodatka vode samo v primeru, ko je zahtevana odpornost malte ali betona proti kislinam, lugom ali solem. Vodo doziramo skupaj s CEMENTOLOM H v tak­ šni količini, ki omogoča pripravljanje m alte ali beto­ na uporabne konsistence. t k k — t o v a r n a k e m i č n i h i z d e l k o v in p r o i z v o d n j a k r e d e • S r p e n i c a — t k k t e l e f o n i : u p r a v a S r p e n i c a 065 83 050 - r a z v o j n i , t e h n o l o š k i in t e h n i č n o - k o m e r c i a l n i s e k t o r , l j u b l j a n a , h a j d r i h o v a 19, t e l e f o n 061 63 375 - b r z o j a v : » t e k a k a « S r p e n i c a - t e k o č i r a č u n p r i s d k t o l m i n št . 5203-1-578 - ž e l e z n i š k a p o s t a j a m o s t n a s o č i R U D A R S K O M E T A L U R Š K I K O M R I N A T Ž E N I CA-Zenica V tovarnah Rudarsko-metalurškega kombinata »RMK Zenica« se izdelujejo v okviru proizvodnega programa vijaki, matice in podložne ploščice Razen obstoječega sortimenta dobavljamo tudi vijačne izdelke po posebnih zahtevah in načrtih Proizvajalec: »RMK Zenica« — Zenica — Tvornica za preradu žice »Bihać« — Bihać Fabrika vijaka i žičane robe »Petar Drapšin« — Novi Sad Telefon: 072/21 2 4 4 , 0 7 7 /2 2 2 2 6 , 021/55 855 Te lex: YU RMKZE 43-129 Poštni p re d a h 141 I___U l_J ^ I___U r\I d K A C.134 proizvaja: PENOBETON D I P E S T E R Dim enzije: dolžina 49 cm višina 24 cm debelina 5 cm, 6 cm, 7,5 cm, 10 cm, 12 cm, 15 cm, 18 cm, 20 cm, 24 cm in 30 cm D ipester je praktično negorljiv Zidanje z dipester bloki omogoča lahek, hiter in ekonomičen način gradnje zaradi izredno ugodnih specifičnih fizikalnih lastnosti: specifična teža: 647 kg nv' toplotna izolacija: /. — 0,13 kcal/mh "C je praktično negorljiv. Tovarna penobetona Obdelava in dodelava izredno lahka: dipester lahko žagate, v rtate , brusite. Sodoben transport: nak ladan je in razk ladanje vam omogoča paletizacija. D ipester je izredno lahek gradbeni m aterial VSE INFORMACIJE DOBITE NEPOSREDNO V OBRATU PENOBETONA V VODICAH — Tel. 83 279, 51 618 NO VI G R A D B E N I M A T E R IA L I V JU G O SL A V IJI Z letom 1973 smo prevzeli zastopstvo za naslednje nove gradbene materiale: S P R A Y L A X Zaščitna prevleka s kasnejšo odstran itv ijo Uporaba teh prevlek je vsestranska in zaradi različnih sestav primerna za zaščito gladkih in la­ kiranih metalov, umetnih snovi vseh vrst, stekla, gume, umetnih smol, plexi-stekla, emajla, kerami­ ke in podobno. Uporaba je nepogrešljiva med sa­ mim proizvodnim procesom (priprava, obdelava, predelava), transportom, skladiščenjem in monta­ žo. Preprečuje vpliv površinskih poškodb, kot rja­ venje, korozijo, oksidacijo, kemične vplive, vre­ menske vplive, preprečuje praske, odrgnine, zare­ ze, raztrganine, odtise in podobno ter ščiti pred prahom in vodo. Ta tehnika je pomembna tudi v metalni industriji, kjer se z zaščitno prevleko za­ ščiti razne aparature med transportom in pri bar­ vanju ohišja. Uporaba Spraylata je enostavna. Dobavljamo ga v tekočini, katera se razpršuje na željeno povr­ šino s kompresijsko pištolo, pri čemer se po krat­ kem sušenju ustvari tanka prevleka, katera ustvari popolno zaščito pred zunanjimi vplivi in poškod­ bami ter se jo po uporabi z lahkoto odstrani. Te­ kočina ni strupena in je odporna proti ognju. Proizvajalec: SPRAYLAT LTD, 7 HIGH STREET, EWELL-SURREY, ENGLAND P A R A G O N H ladn i strešni prem azi Uporaba črne kritine za kritje ravnih streh predstavlja prehod z vročega kritja (kuhanje) na moderno — hladno tehnologijo (hladen premaz). Hladni strešni premazi: — tekoči, ojačani z neazbestnimi vlakni (črni) — tekoči, neojačani z azbestnimi vlakni (črni) Proizvajalec: PARAGON PAINT & VARNISH — Etermaflex, specialni dodatek za vlažne po­ vršine (zunanji osnovni premaz za vlažno povr­ šino) — aluminijasti, azbestno ojačan z dodatki (srebrn) — aluminijasti, azbestna vlakna (srebrn) CORP. Long Island City, New York 11101, USA Za vse informacije se obrnite m naslov: SGP KONSTRUKTOR, MARIBOR, Sernčeva ul. 8 , Telefon 25 930, interna 50 Svetovali vam bomo uporabo omenjenih grad- kovnjak.a s podrobnejšimi tehničnimi opisi upora- benih materialov ter po potrebi poslali našega stro- be in kvalitet posameznih vrst obeh proizvodov. N O V I G R A D B E N I M A T E R IA L I V JU G O SL A V IJI SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GORICA« NOVA GORICA GRADI VSE VRSTE STANOVANJ EKONOMIČNO, HITRO, PRECIZNO IN POCENI V NOVI GORICI, KOPRU, TOLMINU, LJUBLJANI, NA JESENICAH IN NA REKI PRODAJNE SLUŽBE: Stanovanjsko podjetje občine Nova Gorica, tel. 21-541 Stanovanjsko podjetje občine Koper, tel. 22-241 Stanovanjsko podjetje Tolmin, tel. 81-113 Stanovanjsko podjetje »Dom« Ljubljana, tel. 311-133 130 STANOVANJSKI BLOK »UTRINA« V ZAGREBU SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE r a O N I R NOVO MESTO 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, telefon: (068) 21826 telex: 33 710