Trnovskemu razpletu ob rob
Cene stanovanj v trnovskem bloku E so končno znane in dokončne. Maralonsko pregovarjanje in dogovarjanje je pravzaprav končal mestni izvršni svel v torek, 26. novembra, ko je sprejel odredbo o oblikovanju cen stanuvanj v Ljubljani, ki so jih gradbinci začeli zidati pred 1. januarjem letos. Soinvestitorji bloka E v Trnovem so s svojo vztrajnostjo ter široko zastavljeno akcijo uspeli pritegniti pozornost družbeno političnih organiza-cij in skupnosti mesta in republike. Dosegli pa niso le-to, da vedo, koliko jih bodo stanovanja stala in da se bodo lahko vselili, ampak ludi to, da se njihovo pregovarjanje ne bo ponovilo tudi pri drugih blokih v Ljubljani, ki so v gradnji že od lani ali še prej. Odredba je zajela namreč okoli 1.600 Ijubljanskih slanovanj.
V bloku E je obveljala cena, ki so jo soinvesti-torji ponudili Zilu in SCT-ju potem, ko so prejeli odgovor republiškega komiteja za tržišče in sploš-ne gospodarske zadeve. Le-ta je namreč sporočil, da izhodiščne cene ni mogoče spreminjati za na-zaj. Ta odgovor je za soinvestitorje pomenil celo nižje cene od sedaj veljavnih, vendar so priznali, da je bila inflacija tako visoka, da kljub rednemu plačevanju soinvestitorskih obrokov tako nizka cena res ne bi mogla pokriti poviševanja cen vhodnih materialov.
Prav je, da se je dogovarjanje izteklo, vendar pa vseeno ostane dejstvo, da v soinvestitorstvu stvari še niso rešene in dogovorjene. S takim načinotn oblikovanja cen stanovanjske gradnje in poti do stanovanja ne morejo biti zadovoljni niti pričako-valci stanovanj niti gradbinci, ki zdaj pravijo, da jim je odredba mestnega IS prinesla ogromne izgube. Manj dohodka, kot so ga načrtovali, bodo seveda dobili, v nekaterih Ijubljanskih soseskah bodo res opeharieni.
Za marsikateri zaplet pn stanovanjih in njihovi zidavi pa niso krivi niti gradbinci niti Zil, ampak ostale nedogovorjene in neurejene stvari tako v gradbeništvu kot drugod.
Ljubljanske družbenopolitične organizacije so se pri bloku E res potrudile in pripeljale do konca, vendar bi se dalo to urediti tudi že prej, saj se je prvi zaplet, ki ga je prineslo soinvestitorstvo, za-čel že pred dobrimi tremi leti z blokom D v Trnovem.
Stanovanje ni bilo pocenL, res pa je, da v zad-njih letih postaja vse dražje, predvsem zato, ker se višajo ostali življenjski stroški ter sevcda zato, ker se dražijo posojila. Seveda pa ima tudi cena stano-vanj svoje meje. ki bi jih morali vsi, ki sodelujejo pri stanovanjski zidavi, upoštevati.
Ne moremo namreč mimo dejstva, da Zil ni opravil svoje naloge, ki mu je bila dana ob ustano-vitvi. Med drugim ni naredil niti tega, da bi zasto-pal soinvestitorske interese, za kar je bil (in je še) zadolžen in plačan. Marsikakšen dinar pri višji ceni stanovanj je zakrivil Zil. Tako slabo delo ni moglo ostati neopazno, ker so soinvestitorji pre-več temeljito pregledali vse, kar je zadevalo ceno stanovanj v bloku E.
V Zilu so morali po trnovski »aferi« temeljiteje pregledati delo svojih Ijudi in na pobudo družbe-nopolitičnih organizacij in komunistov v svoji or-ganizaciji so že začeli z nekaterimi spremembami in premestitvami v svojih vrstah.
Vsi, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi. bo-do morali sedaj pripraviti nova »pravila« pri dolo-čanju cen stanovanj, da ne bi bila odredba mest-nega IS le začasen mir na tem področju. Verjetno obstaja način, da bi stvari uredili tako. da bi tako gradbinci kot pričakovalci stanovanj vedeli, kaj materialno pomeni nov stanovanjski blok in sta-novanie v niem.