GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 553
CENA Lllt 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 17. SEPTEMBRA 1965
SPEL). IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
OD JADRANA CEZ ALPE
V gospodarskih nujnostih najboljše jamstvo
Niže poročamo, da je na povabilo predsednika deželnega od bora dr. Berzantija obiskalo Trst kot sedež dežele Furlanija - Julijska krajina poslanstvo Koroške pod vodstvom deželnega glavarja dr. Sime. Trst je obiskov iz tujine že vajen, saj je že nje-gova lega — kot trgovinskega pomorskega mesta na robu države z razvitimi prometnimi zvezami s tujino — za stike s sosednimi deželami na moč vriprav-na. Pri vsem tem zasluži obisk koroških odposlancev vsaj krajši komentar.
Ne gre morda samo za vljudnostni obisk — dr. Sima je namreč šele pred kratkim nasledil deželnega glavarja Wedeniga — pač pa za pobudo, ki naj ustvari nove možnosti za plodno medsebojno gospodarsko sodelovanje predvsem pri izpopolnjevanju prometnega (cestnega) sistema in pospeševanju turizma med obema deželama; pravzaprav ne samo med Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško, temveč med vsemi tremi obmejnimi deželami, ki ustvarjajo zemljepisni obmejni trikot. Sc pred tem obiskom so bili namreč izmenjani obiski med predstavniki dežele Furlanija - Julijska krajina in republike Slovenije ter ob teh priložnostih načeti razni problemi, ki se postavljajo na poti do gospodarskega sodelovanja Slovenije s Furlanijo - Julijsko krajino.
Dr. Berzanti je v deželnem svetu v svojem odgovoru na zadevno vprašanje nekega svetovalca, ki se še ne more otresti starih predsodkov proti zbliževanju narodov ob meji in je u-govarjal obisku deželnih predstavnikov iz Slovenije, lepo pojasnil, da bodo predstavniki naše dežele obiskali tudi Celovec. Ugotovil je tudi, da so na te pobude pristale tudi osrednje o-blasti in da so bili obiski pripravljeni po diplomatski poti.
Kdo ne bi teh pobud pozdravil, ako so mu res pri srcu gospodarske koristi našega mesta in vse dežele? Posebno naše mesto, ki je stisnjeno ob tesne meje in je bilo stoletja povezano s sosednimi področji, lahko nadiha samo na razširjenem ozemlju, na ozemeljskem trikotu vseh treh obmejnih dežel, ki naj bi se ustvaril « gospodarskim sodelovanjem preko političnih in carinskih meja.
-T° trikot, ki so mu zaorali prvo brazdo že pobudniki obmejnega sejma «Alpe-Adria», na katerem sodelujejo podjetja iz vseh treh dežel.
Dr. Sima je v svojem nagovoru ob sprejemu v Trstu nakazal tudi širši pomen tega zbliževanja na meji, ko je dejal, da so dobri odnosi med Koroško in Furlanijo - Julijsko krajino pomirjevalno vplivali tudi v časih hude politične napetosti med Avstrijo in Italijo. V resnici za-dobi sodelovanje ob meji lahko širši — državni značaj, saj se potreba po prijateljskem sodelovanju med državami nikjer tako močno ne občuti, kakor prav ob meji in to zaradi medsebojne gospodarske odvisnosti in povezave obmejnih krajev.
Prav iz te širše perspektive gotovo izvira tudi tavance«, na katero smo te dni naleteli v biltenu krščansko demokratske a-gencije «Italia-», da bi namreč lahko (nekako v zameno za določene koncesije) z italijanske strani dali dobro besedo in podprli prizadevanje Avstrije in Jugoslavije za pridružitev Evropski gospodarski skupnosti. Ni dvoma, da morajo imeti odgovorni politiki in gospodarstveniki občutek, da bi Trst ne mogel uspevati v gospodarski skupno-*.u- te katere bi bili povsem iz-‘Ocenj Avstrija in Jugoslavija, ki ustvarjata pretežni del njegove-Da zaledja.
robude, porojene iz resničnih Potreb Trsta in obmejnih de-zei< so prav gotovo čvrsto ute-”ieZ;'ene in v teh njihovih real-uth gospodarskih potrebah je tudi dano najboljše jamstvo za Uspeh.
Odposlanstvo Koroške v Trstu
Trst je te dni v imenu vse debele Furlanija - Julijska krajina toei v svoji sredi kot goste naj-\lšje predstavnike Koroške, ki Jih je vodil deželni glavar dr. Hans Sima. Ta obisk je bil v •namenju medsebojnega spoznavanja pa tudi sodelovanja na gospodarskem področju, zlasti Pa v turizmu.
Koroške goste, med katerimi ®o bili tudi novinarji, je pova-bl1 predsednik deželnega odboja dr. Berzanti. Prvi sprejem je bil v Grljanu, prisostvoval mu J« tudi predsednik deželnega •veta dr. Doro de Rinaldini.
Koroški deželni glavar je v •vojem nagovoru med sprejemom pripomnil, da sodi obisk predstavnikov Koroške med pr' zadevanja, da bi prišlo do še tesnejšega sodelovanja med Koroško in deželo Furlanijo - Julijsko krajino kot sosednima deželama. Naglasil je tudi, da so bobri odnosi med Koroško in oezelo Furlanijo - Julijsko krajino ugodno vplivali tudi na odnose med obema državama, in tosr di V ^'fcnutkih večje nape-
, ^ tržaški trgovinski zbornic* Je 611 v ponedeljek sestanek, ka-
teremu so poleg gostov in predstavnikov zbornice prisostvovali tudi italijanski generalni konzul v Celovcu Ridomi, načelnik urada za zvezo med vladnim komisariatom in zunanjim ministrstvom dr. Guido Gerin. Na tem sestanku so obravnaval* razna vprašanja, ki zadevajo o-be deželi, predvsem pa turistične zadeve in problem cestne povezave. Prišli so do zaključka, naj bi pričeli poslovati odbor* za turistične stike, da bi se čimbolj pospešil turizem. Z obeh strani so naglasili, da je treba posvetiti posebno pozornost cestam. Korošci so spregovorili o načrtu za graditev ceste skozi Ture, po mnenju predstavnikov naše dežele bi se na to ceste dala navezati tudi avtomobilska cesta čez Trbiž. Koroški gostje so izrazili željo, da bi se hitreje odvijalo carinsko nadzorstvo na obmejnih prelazih. Sodelovanje, ki že obstaja med Koroško in Furlanijo, hočejo Korošci raz tegniti tudi na Trst. Pogovor je nanesel tudi na letališče v Rovkah. Poleg tega so nredstavniki naše dežele opozorili na sestanek o cestah in prehodih evropskega značaja v naši deželi; tega se bodo udeležili poleg predstavnikov naše dežele tudi predstavniki Slovenije in Koroške Avstrijci so ob tej priložnosti izrazili mnenje, da so za podob na vprašanja pristojne državne oblasti Avstrije, Italije in Jugoslavije.
V	torek so si gostje ogledali razne zanimivosti v Ogleju, Vidmu in Tricesimu.
Prvi sestanek mešanega odbora
Na pobudo gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske je bil ustanovljen mešani odbor, v katerem so predstavniki Zveze tr-govir.sgih zbornic dežele Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Hrvatske. Kakor znano, sestavljajo Zvezo trgovinskih zbornic zbornice iz Trsta, Gorice in Vidma. Zveza je imenovala v odbor pet svojih predstavnikov. Novi odbor bo usmerjal in pospeševal pobude med ustanovami obmejnih dežel za vzajemno sodelovanje na industrijskem, tehničnem in gospodarskem področju. Kakor je bilo napovedano, še odbor prvič sestane v Zagrebu, v času mednarodnega velesejma.
Zadovoljstvo v slovenskih gospodarskih krogih
Vest o ustanovitvi mešanega odbora so še s posebnim zadovoljstvom pozdravili slovenski poslovni ljudje v Trstu, ki se zbirajo v Slovenskem gospodarskem združenju; saj si je prav Slovensko gospodarsko združenje vztrajno prizadevalo, da bi prišlo do tesnejšega gospodarskega sodelovanja v obmejnih deželah ter je tudi sestavilo več stvarnih predlogov za takšno sodelovanje in odstranitev ovir, ki so mu bile na poti. Znane so tudi njegove pobude, da bi se v obmejnih deželah pospešil razvoj turizma.
Obisk novega predsednika Gospodarske zbornice Slovenije
V	četrtek, 9. tm. je opravil pri Trgovinski zbornici v Trstu vljudnosten obisk r.-ovi predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Drago Dolinšek, ki ga je spremljal dosedanji predsednik Riko Jerman, zdaj glavni ravnatelj Gospodarske banke v Ljubljani. Slovenska gospodarstvenika sta iz Trsta krenila še v Gorico in Videm.
MALO PŠENICE
NA KITAJSKEM
Letošnji pridelek pšenice bo na Kitajskem slabši od lanske-ga leta in to zaradi suše. Kitajski tisk zahteva, naj vlada ukrene potrebno, da zavaruje pridelovalce žita pred sušo. Suša je pokvarila jesensko in zimsko setev. Kitajski voditelji nagla-šajo, da bo treba urediti sistem namakanja, da bodo lahko črpali vodo iz številnih naravnih vrelcev.
Francija vodi neodvisno politiko
Gotovo si de Gaulle ne zamišlja takšne Evrope, kakor si jo npr. Zahodna Nemčija. Zato se Evropa — po zamisli nemškega karikaturista — skriva pred de Gaullom. Francija se nikakor noče odpovedati vodilni vlogi v združeni Evropi pa tudi ne v Evropski gospodar ski skupnosti, to nekako je povedal de Gaulle na svoji zadnji tiskovni konferenci.
Predsednik francoske republike de Gaulle je zopet vzvalovil svetovno javnost s svojo tiskovno konferenco. Svet se je najbolj zanimal, kaj misli o krizi v Evropski gospodarski skupnosti, nadalje o Atlantski zvezi pa tudi o Kitajski.
Njegove izjave o Evropski gospodarski skupnosti so hudo prizadele komisijo v Bruslju in še predvsem njenega predsednika prof. Hallsteina. De Gaulle je namreč zahteval revizijo rimske pogodbe, na kateri sloni Evropska gospodarska skupnost. Odrekel je komisiji pooblastilo, da bi lahko sklepala suvereno v imenu Evropske gospodarske skupnosti. Francija se svoji suverenosti noče odpovedati in sklepi ministrov, to je predstavnikov posameznih vlad, ki so včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti, so odločilni. Vlade naj odločajo, ne pa komisija. Predsednik ne izključuje možnosti novih pogajanj za ohranitev EGS, toda pogajajo naj se predstavniki posameznih vlad. EGS naj bo nekakšna konfederacija med predstavniki posameznih držav
De Gaulle je zahteval revizijo Atlantske zveze (Nato), do katere naj pride še pred letom 1969, ko bo treba obnoviti pogodbo. Po njegovem mnenju je treba v mednarodni politiki bolj upoštevati «tretji svet«, in to še posebno Afriko, Južno Ameriko in Vzhod od Carigrada do Adis A-bebe, od Kaira do Kabula. Veliki Kitajski je treba odmeriti vlogo, ki ji pripada. Francija ne bo posredovala v vietnamskem sporu. Drugi del svojega govora je de Gaulle posvetil notranji ureditvi Francije.
Premalo denarja za poživitev gradbene dejavnosti
V Trstu prevladuje med gradbeniki nrepričanje, da predvideva zadnji odlok o graditvi in nakupu ljudskih stanovanj preskromne državne dotacije, da bi se res poživila gradbena dejavnost. Poleg tega še ni znano, koliko denarja bo vlada določila za posamezne dežele oziroma pokrajine v ta namen. Treba upoštevati, da je v Italiji dograjenih in neoddanih stanovanj za 2.300 milijard lir. Nekateri cenijo, da je samo v Trstu okoli 3.000 dograjenih in neprodanih stanovanj. V Turinu cenijo število neprodanih stanovanj prav tako na 3.000.
vladalo je mnenje oddelka za rude in trda goriva, da bo ((General Services Administration« dovolila mesečno prodajo 1500 steklenic jeklenk na mesec. Drugi so bili zopet mnenja, da bi bilo dovolj, ko bi razpečali po 1000 jeklenk na mesec; končno je prevladalo mnenje, naj razpečuj o po 1500 jeklenk vsak mesec. Vsekakor vlada pomanjkanje živega srebra. Američani lahko računajo samo na dobave iz nekomunističnih držav. Prevladuje mnenje, da bo primanjkovalo živega srebra še to in prihodnjo leto.
MESO IZ KUBE ZA ITALIJO
Te dni je francoska tovorna ladja »Mungo« pripeljala v Genovo nad 1.000 ton zmrznjenega mesa iz Kube. To je prva pošiljka kubanskega mesa za Italijo.
Nova trgovinska pogodba med Italijo in Romunijo
Med bivanjem ministra za zunanjo trgovino Mattarelle v Bukarešti je bila te dni podpisana trgovinska pogodba med Italijo in Romunijo, ki bo urejevala trgovinsko izmenjavo med obema državama pet let. Po tej pogodbi se bo obseg izmenjave povečal, že doslej je bila trgovina med Italijo in Romi j o v stalnem razvoju: leta 1956 je njena vrednost znašala 12,3 milijarde lir, leta 1962 se je povzpela do 45,5 milijarde lir ter je lansko leto dosegla že 64 milijard lir. Po novi pogodbi se bodo povečale dobave italijanskih tekstilnih strojev pa tudi dobave kemičnih, metalurških in mehanskih strojev ter strojev za obdelovanje živil; v ta namen predvideva pogodba izdatek okoli 19 milijard lir. Italija naj bi izvažala, tudi več limon (za 1 milijardo lir na leto, pomaranč in mandarin (za 500 milijonov lir); to pomeni, da se bo zdaj ta izvoz štirikrat povečal. Italija bo izvozila na leto za 1,8 milijarde lir kemikalij ; po vsej verjetnosti bo Romunija uvažala iz Italije tudi sintetični kavčuk, in to za 1,5 milijarde lir na leto. Vrednost uvoza naravnih in sin te tičnih vlaken in tkanin iz Italije naj bi dosegla 5 milijard, železarskih proizvodov 5,5 milijard, orodnih strojev 4 mrd in orodja 150 milijonov. Italija bo uvozila za 12 milijard lir lesa ter za 1,2 milijarde lir živine, mesa, tobaka, žita, nafte, kemičnih izdelkov in celuloze.
Italija je v zunanji trgovini Romunije na tretjem mestu, in sicer za Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Po podpisu pogodbe je ministra Mattarello sprejel podpredsednik vlade Bodna-ras. Med razgovorom so se dotaknili italijanskega sodelovanja za uresničenje romunskeaa gospodarskega načrta, ki daje poseben poudarek petrokemični. mehanski, tekstilni in lesni industriji, kakor tudi razvoju živinoreje.
V prvih petih mesecih tega leta je italijanski uvoz iz Romunijo nazadoval od 17,2 (lani) na 14,6 milijarde lir, medtem ko je izvoz napredoval od 10,2 na 14 milijard lir. Tako se je italijanski primanjkljaj v trgovinski bilanci skrčil od 7 milijard na 600 milijonov lir.
GLOBLJE OZADJE GOSPODARSKEGA SODELOVANJA VZH0D-1AH0D
Gospodarsko - socialni razvoj sili države k sodelovanju
Ob zaključku mednarodnega velesejma v Leipzigu je hamburški dnevnik »Die Welt» priobčil zanimiv komentar o vzrokih, ki govorijo za nadaljnje utrjevanje in širjenje trgovinske izmenjave med vzhodnimi in zahodnimi državami. Za takšen razvoj so dani objektivni pogoji na obeh straneh; v »komunističnih« državah obstaja resnična volja, da se gospodarsko sodelovanje z Zapadom u-trdi in še razširi. V to sili vzhodne države že sam notranji gospodarski razvoj. Te države so se naglo industrializirale, mnogo prebivalcev je opustilo obdelovanje zemlje in prešlo v industrijo. Industrijski delavec pa potrebuje drugačno hrano, kakor jo uživajo kmetje, in sicer bolj krepko, ter mora u-živati meso in maslo namesto krompirja, pese in kruha, poleg tega pa tudi mnogo vitaminov in poživil. Kmetijstvo v Sovjetski zvezi ne daje vseh teh živil v zadostni meri, zato jih mora Sovjetska zveza uvažati.
Za uvoz teh živil mora več izvažati. Kot izvozno blago ne prihajajo zdaj v poštev samo surovine kakor nafta, železne rude in druge rudnine, temveč morajo vzhodne države izvažati čedalje več industrijskih polizdelkov in končnih izdelkov. Le tako lahko pridobijo potrebna sredstva za nabavo proizvodov v tujini. Od tod velika pripravljenost vzhodnih držav na sodelovanje z bolj razvitimi zahodnimi državami. Ako hočejo vzhodne države svojo industrijo izpopolniti, potrebujejo tehnično sodelovanje z bolj razvito zahodno industrijo.
Zahod je na takšno sodelovanje pripravljen, saj je prepričan, da bi se dali doseči veliki gospodarski uspehi in velik napredek, ako bi industrijska podjetja v vzhodnih državah lahko izkoristila pridobitve v sami organizaciji in tehničnih postopkih, s katerimi razpolaga kapitalistični svet. Ni dvoma, da bi to sodelovanje prineslo koristi tudi industrijsko razvitim državam. Vzhodni svet je vabljiv sploh za zapadnega človeka; ta pričakuje od Vzhoda
Živega srebra še vedno premalo
Po poročilih iz VVashingtona se te dni sestane poseben vladni odbor, ki bo izdelal načrt za razpečanje 24.800 jeklenk živega srebra, ki je na razpolago. Pre-
Tretje razvrednotenje v Argentini
Argentinsko blago predrago - Prevelika zadolžitev v tujini - Zadolžnice namesto deviz
Argentinci so doživeli novo razvrednotenje svoje valute, čeprav v manjšem obsegu. Vlada je namreč določila nov tečaj peza nasproti dolarju, in sicer 178 pezov za dolar (prej 172 pezo v). To .je drugo razvrednotenje peza od začetka tega leta; zadnje se je izvršilo 20. aprila, ko se je tečaj dolarja v pezih zvišal od 152 na 172.
Kakor poroča »Financial Times« iz Argentine, je prišlo do najnovejšega razvrednotenja zato, ker ne morejo argentinski izvozniki najti primernih trgov v tujini za izvoz predvsem mesa in volne po dosedanjih cenah. Izvoz argentinskega mesa je pretrpel letos hud udarec, ker niso utegnila argentinska podjetja, ki pripravljajo meso za izvoz, nabaviti zadostnih količin mesa na domačem trgu po cenah, ki so na njih prevladovale; te so namreč bile previsoke. Ker so morala plačevati meso po previsokih cenah, so ga težko razpečavala na zunanjih trgih, saj je bil tečaj argentinske valute previsok.
Pred enakim problemom so bili proizvajala volne. V začetku nove sezone so se nakopičile dvakrat večje zaloge volne, ki ni bila razprodana v prejšnji sezoni. Mednarodna trgovina volne nove striže se prične prihodnji mesec. Vlada je očitno hotela z razvrednotenjem valute pospešiti izvoz nove volne.
V argentinskih gospodarskih krogih postavljajo vprašanje, ali je bilo sedanje razvrednote-
nje dovolj obsežno, da bo lahko pospešilo izvoz mesa in volne. Ker se v tem pogledu širi dvom, pričakujejo, da bodo v kratkem proizvajalci mesa in volne zahtevali ponovno razvrednotenje. Ako bi se ta njihova zahteva zdela predrzna, bodo zahtevali znižanje pristojbine na izvoz mesa (9,5 odsto), ki jo je vlada uvedla v trenutku razvrednotenja peza v mesecu aprilu.
Južnoameriški dopisnik londonskega »Timesa« je še pred razvrednotenjem poročal svojemu listu o nerealnem tečaju argentinske valute nasproti dolarju in o težavah gospodarske narave, ki pritiskajo na vlado argentinske radikalne stranke. Inflacije v Argentini ni konca, širi se od meseca do meseca. Na črni borzi so plačevali dolar tudi po 280 pezov, čeprav je bil uradni tečaj dolarja 170 pezov. Uvozniki se pulijo za tuje valute. Samo uvoz petroleja zahteva okoli 100 milijonov dolarjev na leto; v tem pogledu se je položaj poslabšal, ko je argentinska vlada odpovedala pogodbe s tujimi petrolejskimi družbami.
Najhujše pri vsem tem je to, da vlada pravzaprav ne vlada. Na gospodarskem področju skuša doseči določene uspehe, toda pri tem vodi oportunistično in nejasno začrtano politiko. Na političnem področju ni Argentincem znala pokazati solidne politične pobude in danes upa. da si bo svoje življenje lahko še podaljšala, ker se je ljudstvo
naveličalo vojaških prevratov. Peron je v veliki meri ustregel željam delavstva, ker je trošil velike rezerve tujih valut, ki si jih je Argentina nabrala med vojno. Pospeševal je industrializacijo, ki je bila Argentini sicer potrebna. Vsekakor se je med širšimi množicami razširilo prepričanje, da so ljudje v Peronovih časih živeli bolje in lažje. Njegov naslednik predsednik Frondizi je prav tako v začetku nadaljeval delo velikih investicij, pozneje je skušal kredite zavirati, vendar je tudi to politiko prekinil ter se pričel zadolževati v tujini. Potrošil je
(Nadaljevanje na 2. strani)
nekaj novega, nekaj plodnega, medtem ko ima sam občutek, da je Zahod že otrpel in da mu grozi razpad. Zahodna podjetja bi rada bolj razvila trgovino z Vzhodom, želijo pa da bi jim domače države dale zadostno jamstvo za vsak morebitni rizik.
OD TEŽKE
INDUSTRIJE
DO LAŽJE
Zahodni komentatorji gospodarskega in socialnega razvoja v Sovjetski zvezi naglašajo v zadnjem času, da so sedanji sovjetski voditelji kljub raznim kritikam na račun gospodarskih smernic prejšnjega ministrskega predsednika Hruščova sprejeli njegovo misel, da mora Sovjetska zveza posvetiti večjo pozornost lažji industriji, ki naj bi proizvajala več potresnega blaga, medtem ko je doslej to industrijo zanemarjala ter pospeševala težko industrijo. Lažja industrija naj bi postregla sovjetskemu potrošniku z najrazličnejšimi izdelki, in to seveda po čimbolj nižjih cenah, kakor so radijski aparati, televizorji, hladilniki, pralni stroji, fotografski aparati, ure itd.
Sama moskovska »Pravda« je objavila načrt, ki za prihodnje leto predvideva izdelavo naslednjih izdelkov: 6 milijonov novih radijskih aparatov, 4,5 milijona televizijskih aparatov, 3,7 milijona pralnih strojev in 2,5 milijona hladilnikov. Kako velik napredek pomeni ta načrt, ugotovimo, ako ga primerjamo s proizvodnjo v letu 1960, ko so v Sovjetski zvezi izdelali: 1,7 milijona televizorjev, 900.000 pralnih strojev in 500 tisoč hladilnikov.
Načrt za proizvodnjo potroš-nega blaga v Sovjetski zvezi za leto 1966 je približno podoben angleškemu načrtu za proizvodnjo omenjenih potroš-nih izdelkov.
Mednarodna razstava kemičnih izdelkov v Moskvi
V soboto so v Moskvi v prisotnosti ministrskega predsednika Kosigir.a ter ministrov Kostan-dova (za kemijo) in predsednika sovjetske trgovinske zbornice Nesterova odprli veliko razstavo kemije v industriji, gradnji in kmetijstvu. Gre za veliko mednarodno prireditev; ka tere se udeležuje okoli 1800 razstavljalcev iz 21 dežel. Kakor je ugotovil predsednik sovjetske trgovinske zbornice Ne-sterov, razstavljajo na njej največji proizvajalci kemijskih naprav ir.- opreme na svetu zadnje dosežke kemijske industrije. Minister Kostandov je naglasil, da je Sovjetska zveza po obsegu kemične proizvodnje že na drugem mestu na svetu ter da bo to industrijo v nrihodnje še bolj razvila. Sovjetska zveza trguje s približno 90 deželami in obseg njene trgovinske izmenjave se nenehoma širi. Kemijska tuja industrija je našla v Sovjetski zvezi dobrega poslovnega part
nerja in ugoden trg za prodajo svojih proizvodov.
Med velikimi državami, katerih kemična industrija razstavlja v Moskvi svoje proizvode, naj omenimo Veliko Britanijo, Italijo, Združene ameriške drža-
(Nadaljevanje na 2. strani)
MINISTER BOCK OB DUNAJSKEM VELESEJMU
Avsliiia med EGS in EFTA-Italijanska udeležba
Predsednik avstrijske republike Jonas je odprl v nedeljo jesenski dunajski sejem, ki bo trajal do 19. t. m. Kakor smo že poročali, razstavlja na njem 2.711 domačih avstrijskih podjetij, med temi samo z Dunaja 2.182, tujih podjetij pa je 2.254, in sicer iz 31 držav, ki jih za stopa 1.326 razstavljalcev. Kakor smo že poročali, razstavlja na Dunaju tudi 40 jugoslovanskih podjetij.
Italijanski paviljon, ki zajema 650 kv. metrov površine, je uredil Zavod za zunanjo tr-
Povprečni Američan je desetkrat bolj zadolžen kot povprečni Evropejec. Ali naj »stari svet« posnema ta zgled? O tem je napisal daljši članek znani a-meriški profesor Katona, ki pravi da so dolgovi znak blaginje in hkrati pogoj za njo. Pogosto kritizirana velika ameriška reklama po mnenju tega znanstvenika zato ni nevarna, ker je izraz optimizma.
Če bi to merilo uporabili v Evropi, bi morali dejati, da ,ie optimizem Američanov pač desetkrat večji kot optimizem povprečnega evropskega potrošnika. Evropejcem se je sicer v zadnjih letih posrečilo povečati dohodek na osebo in zmanjšati razliko proti ameriški življenjski ravr.i, vendar je stari svet v tej tekmi daleč zaostal, kolikor sloni ameriška blaginja na obročnih odplačilih.
Te ameriške prednosti pa tudi v Združenih državah ne razlagajo vsi tako optimistično kot prof. Katona Predsednik Federai Reserve Boarda dr. Martin je v svojem nedavnem govoru opozoril na razne vzporednice med današnjim razvo-
Uživaj sedaj, plačaj pozneje!
jem in dogodki, ki so povzročili krizo leta 1929, in je pri tem zlasti podčrtal zasebno zadolžitev. V preteklih štirih letih so se skupna potrošna posojila dvignila za več kot 40 odsto na 78 milijard dolarjev. Pri posojilih za obročna plačila so zaznamovali celo povečanje od 50 odsto. Celotna zasebna zadolžitev, v kateri so upoštevana tudi posojila podjetnikov in hipoteke, je znašala leta 1946 154 milijard dolarjev, kar je bilo 73 odsto takratne družbene bruto proizvodnje. Do konca leta 1964 je obseg zadolžitve mnogo hitreje rastel kot družbena proizvodnja: z 811 milijardami dolarjev je ustrezal 130 odstotkom ameriškega družbenega bruto proizvoda. V letu 1929 v dobi velike krize, je bilo razmerje takratnega družbenega proizvoda s 154 odsto preeei podobno ...
Vendar iz teh številk ne smemo napravljati napačnih skle-
pov in v njih videti znakov krize. Tudi kritični ameriški opazovalci poudarjajo, da visoka zasebna zadolžitev ni bila glavni vzrok takratne krize. Dr. Martin je vsekakor zaskrbljen v prvi vrsti zaradi naglega naraščanja zadolžitve, ki jo je opaziti v zadnjih letih in to zlasti pri potrošniških posojilih in obročnih plačilih.
Profesor Katona je v svojem znanstvenem raziskovanju tudi našel razlago za to težnjo: na j več ji dohodek v življenju doseže povprečni Američan danes s 47 leti, to je mnogo pozneje kot pred 30 leti. Upi na ta kasnejši višek pospešujejo pričakovanja za bodočnost in pripravljenost za nakupe s posoiili. če bi to držalo, bi v Evropi seveda že davno bili izpolnjeni pogoji za krepko zadolžitev potrošnikov, sai je nri nas velialo že vedno prepričanje, da doseže človek svoj gospodarski višek z živ-
ljenjskimi izkustvi blizu pokojninske dobe. Izjeme, kot so umetniki ali poklicni boksarji, potrjujejo tudi tu pravilo. Toda zadolžitev potrošnikov v Evropi ostaja kljub temu v skromnem okviru.
V Evropi je opaziti nasproti Ameriki precejšnjo razliko v ponašanju potrošnikov. Zdi se, da tu potrošnik vidi v nakunu proti takojšnjem plačilu večje prednosti kot pri nakupu proti obročnim plačilom. Poleg psihološke strani mikajo predvsem popusti pri takojšnjem plačilu, medtem ko je posojilo z obroč-uimi plačili običajno dražje in bolj nepregledno. V Združenih državah so na opazili, da mr.o-Ro potrošnikov raje plača do 18 odsto stroškov na posojila za obročne nakupe, kot da bi segli po svojih prihrankih, ki jim prinašajo kvečjemu 5 odsto obresti!
Slika, ki se pokaže po izva-
janjih ameriškega znanstvenika I tovanja.
in iz statističnih podatkov potrošnika v Združenih državah, se bistveno razlikuje od razmer v Evropi. Vendar se zdi, da se bo bodoči razvoj v Evropi ravnal v mnogih pogledih po ameriškem zgledu, če je to pozdraviti, je drugo vprašanje. Katona vidi v visoki zadolžitvi potrošnikov izraz optimizma. vendar morda ta ugotovitev ne obsega vse resnice; zakaj naj bi pa bili potrošniki v Evropi manj optimistični? Saj so se dohodki tu po končani vojni še hitreje povečali kot v Združenih državah. Kljub temu pa v raznih evropskih deželah bolj rastejo prihranki kot zadolžitev. Oči vidno obstajajo pač temeljne razlike v miselnosti potrošnika. K zadolžitvi v Ameriki prispeva verjetno tudi silna reklama, ki deluje zlasti z geslom »uživaj sedaj, plačaj pozneje« in ki pripravlja potrošnika do tega, da ne kupuje s posojilom samo gospodinjskih naprav in avtomobilov, ampak tudi luksuzno blago in hodi na obročna odplačila tudi na svetovna po-
govino ICE. Italijanski razstav ljalci, katerih je 184, prikazuje jo izključno kolesa, motorna kolesa, skuterje, lažje, motor je, težke motocikle in trikoles ne motocikle. Italija zaseda po številu svojih razstavljalcev tretje mesto za Z. Nemčijo, ki jih ima 1.099, Vel. Britanijo — 209, Švico — 162, Francijo — 141, Združenimi ameriškimi dr žavami — 139 itd.
Avstrijski minister za trgovino in obnovo Bock ie v svojem otvoritvenem govoru poudaril potrebo po sklenitvi sporazuma med Avstrijo in Evropsko go spodarsko skupnostjo. Avstrijska trgovinska bilanca je v primanjkljaju (katerega je mogoče nadoknaditi le s presežkom deviz od turizma); ta primanjk ljaj se odraža zlasti v trgovinski izmenjavi z deželami Evropskega skupnega trga. Da se odpravi primanjkljaj v trgovin ski, kakor tudi v plačilni bilanci, mora Avstrija nujno povečati izvoz v dežele EST. Avstrijske nade za zboljšanje tega položaja s carinskimi olajšavami Evropskega združenja za prosto izmenjavo (EFTA) so se močno zmanjšale spričo čeda Ije manjše možnosti za izvoz v Vel. Britanijo. Sploh pa znaša avstrijski izvoz v dežele Ev repskega združenja za prosto izmenjavo le tretjino izvoza v območje Evropskega skupnega trga
Na drugi strani pa Je minister Bock pozitivno ocenil zadovoljivo gospodarsko stanje v Avstriji, za katerega je značil no pomanjkanje delovne sile, dalje ugoden razvoju plačilne bilance, ker gre pripisati izključno devizam od turizma, in večjo štednjo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Umrl je človek
O genialnem misionarju — zdravniku, bogoslovcu — filozofu in glasbeniku Albertu Schweitzerju, ki še pri 91. letu ni hotel zapustiti svoje nenavadne bolnišnice za 400 gobavcev v nekdanji francoski koloniji Gabonu daleč nekje v A-friki, ste že toliko lepega brali in slišali po radiu in televiziji, da pač ne bo lahko zapisati še kaj novega o njem.
Naš človek je ob branju njegovega življenjepisa in popisa njegovega človekoljubnega dela za tako nesrečne ljudi, kakor so prav gobavci in črnci še posebno, obstal ob poudarku njegovega spoštovanja do življenja, človeškega in živalskega, do takšnega življenja, kakor ga je ustvarila narava, kakor se je razvilo v okolju, v katerem je pognalo. Tega življenja, ki poganja iz naravnih kali, ne sme nihče kratiti ali pod kakršno koli pretvezo nasilno oblikovati, kršeč zakone, ki so mu bili postavljeni že s samim rojstvom človeka.
Svet občuduje Schioeitzerja kot človekoljuba — zdravnika, filozofa in organista, mi pa vidimo v njem predvsem oznanjevalca spoštovanja življenjskih pravic vsakega bitja, še posebno človeka — črne ali bele polti; v njem vidimo pravega velikana, ki je čez noč postal vzor vsemu človeštvu. Njegova osebnost se toliko višje vzpenja -pred našimi očmi, kolikor tesnejše so razmere, v katerih smo prisiljeni živeti.. Pred to osebnostjo in njenimi nazori postane toliko večja moralna beda ljudi, ki po uradih in podjetjih pobirajo podpise proti človeku samo zato, ker polje po njegovih žilah drugačna kri, kakor je njihova.
Drugi zdravniki so Schmeit-zerju zamerili, ker ni dal svoje bolnišnice modernizirati in opremiti z bolj higienskimi napravami. Zakaj ni tega storil? Ker je hotel, da bi se revni gobavci s svojimi okuženimi družinami počutili v takšni preprosti bolnišnici res doma. Bolnišnica naj bi bila njihov dom, urejen po njihovem o-kusu. Sile ni hotel delati njihovim običajem. Vsak narod naj si uredi svoj dom in gradi svojo kulturo po svojih lastnih prirojenih nagnjenjih.
Albert Schmeitzer se je rodil kot Nemec v Alzaciji, ko je bila ta dežela še pod Nemčijo, a študiral je prav tako v nemškem Strassburgu (filozofijo in bogoslovje), kakor v francoskem Parizu (orgle in glasbo sploh) ter deloval največ časa v francoski koloniji Gabonu (v mestu Lambare-neu). To so bili časi, ko so se Francozi in Nemci mrzili zaradi ponižanja, ki so ga Francozi doživeli po porazu pri Se-danu, a jim je Bismack vzel Alzacijo.
Nemci so ga imeli in ga še imajo za svojega, medtem ko bi si ga radi prisvojili tudi Francozi vsaj zaradi njegovega dela v francoski koloniji. Schiveitzerjava človekoljubnost in duhovna širina se očitno nista dali stisniti v politične meje, a sam je svojemu rodu ostal zvest do smrti. V bolnišnici zaposleno osebje je ob njegovi krsti zapelo psalm po nemško.
Svojega nenavadnega misi-jonstva ni hotel podrediti ne protestantskim ne katoliškim organizacijam, čeprav je bil sam protestantski pastor. Rodil se je v kraju, kjer so imeli v domači cerkvi izmenoma božjo službo protestanti in katoličani; tako se je Schvoeit-zer že v svoji zgodnji mladosti naučil verske in narodnostne strpnosti.
Okoli 60.000 gobavcev je sprejela njegova bolnišnica v času njegovega delovanja. Ver-jetno so bili vsi črnci — tudi nekaj požrtvovalnih Evropejcev se je okužilo na delu v bolnišnici — ki jih je «beli doktor« zdravil s prav takšno vnemo, kakor da bi bili belci. Zanj so bili vsi ljudje.
— Ib —
Alah hoče tako
*To vojno zahteva Koran. A-li ni morda zapisano, da bo A-lah uničil tiste, ki so proti muslimanom ...» »Naši bratje so v planinah na bojišču in koljejo in sekajo na kose vse Indijce kakor sočivje.« (To je zapisal neki pakistanski list— kakor navaja pariški «Express> — o «sveti vojni« Pakistancev, ki so po veliki večini mohamedanci, proti Indijcem).
• PREDSEDNIK SARAGAT NA POTOVANJU PO JUŽNI AMERIKI. Saragat namerava po dosedanjem načrtu obiskati šest južnoameriških držav. Njegovo potovanje ni pomembno samo za italijansko zunanjo politiko zaradi njegovih sestankov z državniki, temveč tudi zaradi predsednikovih stikov z italijanskimi izseljenci, ki jih je zlasti mnogo v Južni Ameriki. Tako so izseljenci priredili predsedniku prisrčen sprejem v Braziliji. Na sprejemu je Saragat imel vzhičen nagovor, pač pod vtisom velike množice Italijanov. V njem je poveličeval zasluge italijanskih delavcev in drugih izseljencev za gospodarsko obnovo tujih dežel.
Iz Brazilije se je predsednik odpeljal na ladji «Andrea Do-ria» v Montevideo — v Urugvaj, kjer je ostal samo krajši čas. Od tod je nadaljeval pot v Argentino, kjer se je ustavil v Buenos Airesu. Obiskal je predsednika republike Ulic. Med sprejemom, ki mu ga je priredil predsednik Ulia, je Saragat izjavil, da v Italiji gotovo ni človeka, ki ne bi imel znancev ali sorodnikov v Argentini ali drugod v južnoameriških državah.
5	NOV ATENTAT NA JUŽNEM TIROLSKEM. Po nedavnem atentatu na karabinjersko vojašnico pod prelazom Resic (na italijansko avstrijski meji) dne 12. septembra, so tirolski atentatorji vrgli bombo v poslopje podjetja ENEL v neki vasi severozahodno od Brune-cka. Lahko je bil ranjen samo en delavec. To je tretji atentat, do katerega je prišlo v zadnjem času. Kakor znano sta pri atentatu na karabinjersko vojašnico v Sextenu v Pu-striški dolini (26. avgusta) izgubila življenje dva mlada karabinjerja.
•	PONOVNO ZASEDANJE KONCILA — SINOD ŠKOFOV. V svojem otvoritvenem govoru ob priliki ponovnega zasedanja vatikanskega koncila je papež Pavel VI napovedal u-stanovitev «sinoda škofov« kot posvetovalnega organa Cerkve. Rimska kurija ostane, vendar utegnejo biti izpremenjene nekatere njene pristojnosti. Večino članov ustanove bodo predlagali na škofijskih konferencah, člane bo potrdil papež, ki bo tudi skliceval sinod po potrebi. Sinod se bo lahko sestal tudi izven Rima. Kakor rečeno bo sinod predvsem posvetovalen organ, vendar bo v določenih primerih lahko tudi sklepal ter odločal pod pogojem, da bo papež odobril njegove zaključke.
e DE GAULLE PRIZNAVA MEJO NA ODRI IN NISI. Zahodnonemške politike je razburila izjava poljskega ministrskega predsednika Cyran-kiewicza po obisku pri predsedniku de Gaullu. Poljski predsednik je dejal, da bo de Gaul-le vselej dobrodošel na Poljskem. Znano je stališče predsednika de Gaulla o zahodni poljski meji, je dodal Cyran-kiewicz; zato se je med svojim obiskom de Gaullu zahvalil za takšno stališče Francije. Poljaki so de Gaullu hvaležni, da je njegovo stališče povsem jasno. Cyrankiewicz je bil trikrat sprejet pri generalu de Gaullu. Ta je priznal poljsko-nemško mejo na Odri in Nisi na tiskovni konferenci že marca 1959. Tedaj je dejal, da je razumljiva težnja Nemcev za združitvijo Vzhodne in Zahodne Nemčije, vendar pod pogojem, da Nemci priznajo sedanje meje na severu, jugu, vzhodu in zahodu.
» ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER OBIŠČE POLJSKO. Michael Stewart, angleški zunanji minister, prispe v Prago v petek, 17. t.m. Na Poljskem ostane pet dni. Najprej se sestane s poljskim zunanjim ministrom, nato s predsednikom vlade. Na svojem potovanju po Poljski bo obiskal tudi Krakov.
•	ORKAN «BETSY» NAPRAVIL STRAHOVITO ŠKODO. V ameriških državah Luiziani, Mis-sissippi in Floridi je orkan «Bet-sy», ki je divjal prejšnji teden, povzročil velikansko škodo. Ubitih je bilo tudi 23 ljudi. Predsednik Johnson je obiskal Novi Orleans, to je mesto, ki je bilo najbolj prizadeto. Okoli 200 tisoč ljudi so morali nastaniti v zasilnih stanovanjih. Predsednik Johnson je izjavil, da je škoda ((katastrofalna« ter je obljubil, da bo zvezna vlada priskočila na pomoč oškodovancem.
•	PORAZ SOCIALNIH DEMOKRATOV NA NORVEŠKEM. Izid parlamentarnih volitev na Norveškem je presenetil domačo in tujo javnost. Socialni demokrati, ki so vladali s kratkim presledkom (enega meseca v jeseni 1963) ves povojni čas, ne bodo imeli v parlamentu (stortingu) več večine. Doslej so bili zastopani s 74 mandati, ter so računali, da bodo število svojih mandatov zvišali na 79 ali 80. V resnici so zgubili 5 do
6	mandatov (podatki še niso dokončni) in s tem zašli v manjšino pred meščanskimi strankami; te bodo imele 78 mandatov. Komunistom je škodovala ustanovitev socialistične ljudske stranke, ki je zbrala 6 odsto glasov (poprej 2,3); tako je število komunističnih glasov nazadovalo od 2,9 na 1,4 odsto. Večino imajo zdaj štiri meščanske stranke, čeprav je krščansko ljudska stranka nazadovala od 9,4 na 7,9 odsto. Napredovala je posebno stranka sredine (nekdanja kmečka zveza), in si-
MEDNARODNA TRGOVINA Jugoslavija na sejmu v Bariju
TRAMAG 65
(notranji prevozi) v Padovi
Na padovanskem sejmišču bo od 3. do 10. oktobra 3. razstava notranjih prevozov in skladiščenja TRAMAG 65. Na površini 25.000 kv. metrov bodo razstavljeni najrazličnejši stroji, aparati in oprema za notranje prevoze v industrijskih obratih kakor tudi za skladiščenje blaga. Gre za edino v tem sektorju specializirano razstavo v Italiji.
Prireditelji so si zastavili cilj prepričati podjetnike, da pomeni neprimerna oprema za notranje prevoze veliko zgubo časa in zlasti denarja. To se pozna v prvi vrsti pri cenah končnih izdelkov, ki so toliko dražji prav zaradi visokega deleža, katerega imajo stroški za prevoz blaga (od 15 do 80 odsto) pri oblikovanju prodajnih cen Na padovanskem sejmu pa naj bi se industrijo! seznanili z najsodobnejšimi pridobitvami na tem področju.
Med razstavo bodo praktični prikazi delovanja razstavljenih strojev in aparatov. Razen tega bo tudi več študijskih zasedanj na visoki ravni, na katerih bodo vidni strokovnjaki proučili, katera so najbolj primerna sredstva za notranje prevoze v tekstilni, kemični, oblačilni, gradbeni, mehanski in kovinski industriji, nadalje v pristaniščih, na letališčih, v železarnah in drugod.
PRIHODNJE LETO V MOSKVI
MEDNARODNA RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV
Prihodnje leto bo v Moskvi mednarodna razstava kmetijskih strojev in opreme, katere se bo gotovo udeležilo okrog 2000 tvrdk in gospodarskih organizacij iz vsaj 30 držav. Med temi bodo Vel. Britanija, ZDA, obe Nemčiji in Poljska, ki bodo razstavile kosilnice, traktorje in podobno. Za Italijo bo skoraj gotovo pripravil kolektivno razstavo zavod za zunanjo trgovino ICE ki pripravlja tudi kolektivno razstavo Italije na letošnji mednarodni razstavi kmetijskih izdelkov, ki bo prav tako v Moskvi septembra. Na razstave kmetijskih strojev in opreme bo menda prišlo tudi več odposlanstev iz dežel, ki same še ne izdelujejo teh strojev, tako iz A-zije in Afrike. Sovjetsko zvezo bo zastopalo okrog 200 tvrdk in tovarn.
AVTOMOBILSKI IZVOZ RASTE
Italija je -v .prvi.poio.yici Jtega leta izvozila 171.509 avtomobilov v vrednosti 118,921 milijarde lir, proti 160J067 avtomobilom v vrednosti 109,845 mrde lir, izvoženim v prvih 6 mesecih lanskega leta. Nadalje je izvozila 436.447 stotov ločenih delov za avtomobile v vrednosti 35,150 mrde lir proti 396.873 stotom v vrednosti 31,392 mrde lir lani.
Uvozila je 60.329 avtomobilov v vrednosti 40,559 mrde lir proti 87.049 avtomobilom v vred-osti 57,677 mrde lir v istem azdobju lanskega leta.
JAPONSKA OFENZIVA TUDI Z ZDRAVILI?
Japonci nameravajo prodreti a zahodnih trgih tudi s svoji; n kemijskimi in zdravilskimi ro izvodi. Lansko leto je zna-ala vrednost izvoženih kemika-j in zdravil okrog 55 mili j o-ov dolarjev, letos pa naj bi e po napovedih domačih stro-ovnjakov znatno povečala. Ja-ionoi bi radi v prvi vrsti pro-rli na trg v Združenih ameri-kih državah in v zahodnoev-opskih deželah. Podjetje Ta-eda iz Osake izvaža zlasti zdra-ila na osnovi vitamin in je že stvarilo podružnico v Hambur-u. Podjetje Sankyo pa name-ava raztegniti svoje podruž-lice v Švico in ZDA. Najmoč-lejša japonska izvoznica zdra-11 je družba Seiyaku, saj pro-la v tujini vsako leto približno ,5 milijona dolarjev blaga; odstvo te družbe napoveduje, la bo letos izvozilo že za nad milijonov dolarjev zdravil.
ŠPANSKI RIZ ZA
JUGOSLAVIJO
Iz Madrida poročajo, da je panska Kmečka zveza odobri-i dogovor, po katerem bodo 5 Španije izvozili v Jugoslavijo
1.000	ton riža. Kot poročajo daje iz poučenih virov, je največji :upec španskega riža od pridel-a 1964/65 bila Japonska, kamor o izvozili 60.000 ton.
(n)
VELIK PROMET
S ŠVEDSKIM PAPIRJEM
Cene papirja na švedskem e v zadnjem času niso v bi-,tvu spremenile, a proizvodnja ,e prav ugodno razvoja. Izvoz vedskega papirja v tujino je losegel konec letošnjega aprila
110.000	ton proti 615.000 tonam j istem času lani. Na drugi itrani se je prodaja na notra-
njem trgu medtem povečala od lanskih 346.000 na letošnjih 376 tisoč ton. Vsega skupaj so Švedi prodali na zunanjem in notranjem trgu v razdobju januar-april 1985 za 3 odsto več papirja kakor lani ob istem času. Izvoz v Anglijo se je skrčil za 16 odsto, ker so Angleži zvišali uvozni davek, dočim se je precej povečal izvoz v dežele Evropskega skupnega trga.
OLAJŠAN UVOZ ŽIVIL
V	EGIPT
Devizni položaj v Egiptu se je precej poboljšal, zato so za nadzorovanje uvoza važnih živil postavljeno posebno komisijo razpustili. Sedaj je racionirano sama še meso, s katerim lahko v gostiščih postrežejo samo štiri dni v tednu odnosno ga le ob teh dnevih lahko prodajajo v mesnicah in trgovinah. Ker je pa v egiptovskih vodah izredno veliko rib, to ne igra velike vloge. Bolj kritična je preskrba s tujim potrošnim blagom, ki ga kar javno prodajajo na črni borzi, seveda po visokih cenah. Tako stane na primer mala tuba zobne paste šest angleških šilingov, to je okoli 480 lir. Obla-stva pa molče trpijo to črno borzo, ker mlada domača industrija še daleč ne more kriti povpraševanja.
(n)
V	ITALIJI RUSKI
FOTOAPARATI
Sovjetska zveza je te dni prodala Italiji 6.000 fotografskih aparatov znamke Kozmik.
Zakaj se industrijska vozila težko prodajo
Italijanski avtomobilski klub je javil, da se je število novih industrijskih vozil, ki so jih vpisali v javni avtomobilski register v prvih 8 mesecih tega la skrčilo za 12.340 ali 23,46 odsto v primeri z razdobjem januar — avgust lanskega leta. Strokovnjaki pripisujejo to skoraj izključno krizi v gradbeni stroki, ki se še vedno nadaljuje. Kriza namreč zajema tudi ona stranska področja, kakor na primer prevoz cementa, marmorja, opeke, lesa in drugega gradiva, kjer uporabljajo industrijska vozila. Zaradi pomanjkanja gradbenih del so se tako nakupi teh vozil močno zmanjšali. Na drugi strani so tovarne industrijskih vozil povsem razumljivo znižale proizvodnjo.
Pri vsem tem je prišlo še do drugega značilnega pojava. Kakor znano, spadajo med industrijska vozila tudi avtobusi in -sploh vsa-cestna vozila za prevoz potnikov in poštnih pošiljk Idr. Avtobusna in druga podobna podjetja v koncesiji so zdaj bolj previdna pri nakupu vozil in raje zboljšujejo in popravljajo stara vozila, kot da bi kupovala nova, ker se bojijo podraženja, to se pravi vključitve v državno železniško upravo. S tem so tovarne industrijskih vozil še na slabšem.
Levantski sejem v Bariju igra | ske prevoze se suče okoli 7,5 mi-
pomembno vlogo pri prizadeva nju južnih predelov Italije in Jugoslavije, da bi prišlo med njimi do tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Med temi področji so bile zboljšane tudi plovne zveze čez Jadran, v ta namen je bilo tudi nekaj sestankov med gospodarstveniki z o-beh strani Jadrana. Sodelovanje naj bi ne prišlo do izraza samo v trgovinski izmenjavi, temveč tudi v turizmu.
Mednarodni sejem v Bariju, ki je bil odprt 7. septembra, se zaključi 20. t. m. Jugoslovansko udeležbo je organiziral Zavod za gospodarsko propagando v tujini ob sodelovanju milanske tvrdke Centroproduct. Jugoslovanska podjetja razstavljajo na površini 120 kv. metrov. Razstavljeni so proizvodi elektroindustrije, kovinskih podjetij, gradbeni stroji, kakor tudi stroji za predelavo živil.
Hkrati daje jugoslovanska razstava poudarek tudi na turi zem; za turistično propagando je poskrbljeno z raznimi slikami in črteži.
Med raznimi podjetji naj o menimo tovarno RADE KONČAR iz Zagreba, ki razstavlja elektromotorje. Nedavno je ta tovarna prodala italijanski tvrdki OET licenco za izdelavo ladijskih dvigal z vdelanim elektromotorjem. Svoje izdelke razstavlja tudi podjetje «ISKRa» iz Kranja, nadalje tovarna «IPR» iz Zagreba, poleg tega tovarna elektronskih naprav RUDI ČAJAVEC iz Banjaluke-Tovarna motorjev IMT iz Rakovice pri Beogradu je v Bariju seznanila obiskovalce s svojim motorjem «Perkins Diesel« Nadalje razstavljajo:	Tovarna
krogličnih ležajev iz Kotora, JU-GODRVO iz Beograda (pohištvo), CENTROKOP iz Beograda (živilski stroji), KOPRO-DUKT iz Novega Sada in VOCE in Zagreba in pivovarna iz Ni šiča.
lijarde lir.
Spregovoril je tudi ameriški poslanik Reinhardt. Pohvalil je podjetnost italijanskih operaterjev. V ameriškem paviljonu so razstavljeni izdelki najboljših ameriških proizvajalcev, katerih letna proizvodnja zajema 65 odsto vse ameriške proizvodnje.
Sejem v Brnu odprt
V soboto so v Brnu na Češkoslovaškem odprli VII. mednarodni sejem mehanike, ki bo trajal do 26. septembra. Udeležuje se ga 872 podjetij iz 39 držav Dobrih 30 odsto razstavi j alcev je iz držav zahodnega bloka, 20 odsto iz socialističnih držav in 9 odsto iz držav z razvoju. Preostali razstavljale! so čehoslovaki. Med razstavljale! iz zahodnih držav jih je največ iz Z. Nemčije, in sicer 178, sledi Anglija s 151 razstavljale! in Italija z
59.
Socialni
e*" UTRINKI
Povprečne cene blaga v prodaji na debelo so se v juliju znižale za 0,5 odsto v primeri z junijem, a dvignile za 1,6 odsto v primeri z lanskim julijem. Pri kmetijskih pridelkih so se v primeri z junijem podražila jajca za 1,8 odsto in mleko ter mlečni izdelki za 0,5 odsto, dočim so se pocenili žito za 4,6 odsto, klavna živina za 3,1 odsto, povrtnine za 2,3 odsto in v mo za 0,9 odsto. Med ostalim blagom se je staro železo podražilo za 4 odsto. barvaste kovine so se pocenile za 1,1 odsto, pro izvodi živilske in kemične industrije za 0,6 odsto in opeka za 0,5 odsto.
V prodaji na drobno se je vrednost blaga povzpela za 0,5 odsto v primeri z junijem in za 4,4 odsto v primeri z lanskim julijem, življenjski stroški so se v primeri z junijem dvignili za 0,3 odsto, a v primeri z lanskim julijem za 4,1 odsto.
Specializirana razstava IPACK-IMA odprta
V	soboto je italijanski minister za javne udeležbe Bo odprl na milanskem sejmišču 4. mednarodno razstavo embalaže in konfekcije, notranjih industrijskih prevozov in strojev za živilsko industrijo pod geslom IPACK - IMA 1965. Razstavna površina zajema 62.200 kv. metrov, na njej razstavlja 500 tvrdk iz 13 držav.
V	svojem otvoritvenem govoru je minister Bo poudaril naklonjenost vlade do te važne prireditve, ki postavlja Italijo «tudi v tako visoko specializiranem sektorju« na prva mesta v mednarodnem po^lfedu. Razstavljeno blago ne zajema samo nekaterih specifičnih' področij domače proizvodnje; to izpričuje visoko število operaterjev, ki se zanimajo za nakup materiala, o-preme in končnih izdelkov — okrog 20.600. Razstava IPACK-IMA dokazuje, da se italijanska industrija in trgovina oslanjata danes na najsodobnejše tehnične izsledke, da specializacija zajema nova področja in da gospodarstveniki vse bolj učinkovito rešujejo vprašanje notranje potrošnje, ki se postavlja spričo spremenjenih socialnih razmer v drugačni luči kot še pred nekaj leti. Italijanska industrija se ne omejuje na samo-potrošnjo, ampak pošilja svoje proizvode daleč v svet. Embalažna in živilska industrija, kot tudi sredstva za industrijske prevoze v Italiji so med prvimi v Evropi, to priča že sama udeležba ameriških tvrdk, katerih proizvodi so vrhunskega značaja. IPACK-IMA predstavlja enega bistvenih pozitivnih členov v ponovnem vzponu italijanskega gospodarstva.
Predsednik sejma IPACK-IMA dr. Saggin je povedal, da se v Italiji ukvarja z embalažo in konfekcijo 4.000 proizvajalcev. Letna proizvodnja doseže vrednost okrog 500 milijard lir, ako ne upoštevamo ostalih milijard vrednosti strojev. Vrednost letne proizvodnje strojev za živilsko industrijo znaša skoro 40 milijard lir; vrednost izvoženih strojev pa doseže kar 12 milijard lir in prekaša za 6 milijard uvoz. Proizvodna vrednost na področju strojev, aparatov in opreme za notranje industrij-
človekovimi ne miruje
cer od 6,8 na 9,6 odsto zbranih glasov.
S PAKISTAN ZAVRNIL PREMIRJE. Obveščevalne agencije so že napovedovale sklenitev premirja med Indijo in Pakistanom, in to na posredovanje glavnega tajnika Organizacije združenih narodov U Tanta. Indijski predsednik šastri je v svoji izjavi pred parlamentom že govoril o takšni možnosti, v resnici pa je Pakistan zavrnil sklenitev premirja.
Iz morske vode sladka
s pomočjo jedrske energije
Današnji sistemi za izločevanje soli iz morske vode, torej za spreminjanje morske vode v sladko zahtevajo zelo velike stroške. Na zadnjem mednarodnem zasedanju o možnosti namakanja z morsko vodo in o spreminjanju slane vode v sladko so ugotovili, da bi lahko v bližnji bodočnosti jeli uporabljati pri tem jedrsko energijo. To bi znatno zmanjšalo stroške.
Inž. R. di Monza, ki je zaposlen pri italijanskem Zavodu za jedrsko energijo CNEN, je na zasedanju pokazal navzočim načrt za gradnjo reaktorja, ki bi deloval z organsko tekočino in bi proizvajal nizke temperature; to paro bi potem rabili za izločevanje soli iz morske vode.
Prof. G. Nebbia, ki poučuje na Zavodu za blagoznanstvo vseučilišča v Bariju, pa je nakazal možnosti za znižanje stroškov pri spreminjanju morske vode v sladko vodo, ki bi jo
uporabljali za namakanje. Izrazil je tudi mnenje, da bodo v bodočnosti proizvajali sladko vodo po nižjih cenah, ki se bodo sukale pod 50 lir za kubični meter, dočim stane danes proizvajalca kubični meter vode okrog 200 lir.
Df/VA#?
PARITETA LIRE V CURIHU
(13. septembra)
ITALIJANSKI HELIKOPTERJI ZA JUGOSLAVIJO
V zadnjem času nabavlja Jugoslavija v Italiji helikopterje. Tako je v začetku letošnjega julija jugoslovanski Zavod za jedrski material nabavil helikopter z nadomestnimi deli pri delniški družbi Costruzioni Ae-ronautiche Giovanni Agusta v kraju Cascina Costa (Gallara-te).
Mednarodna razstava kemičnih izdelkov
(Nadaljevanje s 1. strani)
ve in Japonsko. V Moskvi razstavlja tudi Jugoslavija, in sicer na površini 850 kv. metrov. Razstavlja 23 podjetij. Otvoritvi razstave je prisostvoval v i-menu Zvezne gospodahske zbornice Voj in Krtolica.
VELIKO ZANIMANJE
ANGLEŠKIH INDUSTRIJCEV
Na mednarodno kemično razstavo v Moskvi je angleško združenje Imperial Chemical Industries poslalo kar 60 svojih predstavnikov. Angleški listi nagla-šajo, kako velikega pomena je za angleško kemično industrijo sovjetski trg. Imperial Chemical Industries je dobavilo lani Sovjetski zvezi za 6 milijonov funtov šterlingov (nad 10 milijard lir) kemičnih proizvodov. Poleg tega je Sovjetska zveza naročila na Angleškem opremo za 4 tovarne polythena, eno tovarno polystera in 2 drugi tovarni za kemične proizvode.
ITALIJANSKA UDELEŽBA
Italijansko kolektivno razstavo je pripravil zavod za zunanjo trgovino ICE na pooblastilo ministrstva za zunanjo trgovino. Italijanski paviljon zajema 6.000 kv. metrov površine. Med italijanskimi tvrdkami, ki sodelujejo na razstavi so tudi družbe Monteeatini, Edison, Sei-fa, Chatillon, Snia Viscosa, Bom-
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» zapusti te dni Lagos/Apapo, namenjena proti Matadiju in Temi. Ladja «Bočna» pristane te dni na Reki. «Bohinj» pripluje 24. septembra v Benetke, od koder bo nadaljevala plovbo proti Reki, Trstu in Anconi. «Pohorje» se zasidra danes v Kazablanki, nakar bo nadaljevala plovbo proti Dakarju, Takoradiju, Temi in Lagosu/Apapi. «Zelengora» odpluje 18. septembra z Jadrana proti zahodnoafriškim lukam. «Bovec» je zasidrana v Buenos Airesu. «LjubIjana» pluje proti Salvadorju, St. Vincentu, Genovi in jadranskim pristaniščem.
VELIK PROMET NA REKI. V trgovskem pristanišču na Reki je zelo živahno. Prejšnjo soboto je bilo zasidranih ob pomolih vsega 34 tovornih ladij. Od tega je bilo 21 * jugoslovanskih, a 13 tujih.
..-.dri: o \
NOVE LADJE JUGOLINIJE Reška plovna družba "Jugoli nija» je naročila 4 motorne la dje, ki naj bi plule na hitri progi Jadran—Severna Amerika in ki bodo popolnoma enake. Prvi dve, in sicer «Viševica» ter «Tuhobič» že plujeta, tretjo pa so dogradili pred kratkim in je v preteklih dneh zapustila Reko, namenjena proti Genovi, New Yorku, Filadelfiji in Baltimori. četrta ladja (Zvir) bo začela pluti konec tega leta.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Frano Su-pilo« 22. septembra, «Sloboda» konec septembra, «Pobjeda» 1./2. oktobra;
Proga Jadransko morje — Južna Amerika: «Krk» konec septembra;
Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: «Labin» 17. septembra, «Risnjak» 25./30. septembra;
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Trebča» 23. septembra;
Dobiček — 673.926.774 lir (663 mil. 978.845).
VPLAČANE PREMIJE PRI R.A.S. IN 34 ZAVODIH TE SKUPINE V ITALIJI IN TUJINI (v oklepaju podatki za leto 1963): Riunione Adriatica di Sicurtš. — 50.122.106.495 lir (45.467.774.143); Zavodi skupine R.A.S. v Italiji (8) — 55 mrd. 474.693.374 lir (45.283.488.301); Zavodi skupine R.A.S. v tujini (26) 55.786.745.463 Mr (49 mrd. 610.237.956); SKUPAJ: 161 mrd. 383.545.332 (140.361.500.400). Zavarovalni kapital pri življenjskem zavarovanju: 612 mrd. 151.000.000 lir (470 milijard 555 milijonov).
Od celotnega dobička 673. mil. 026.774 lir se izplača dividenda 340 lir za delnico (kakor v poslovnem letu 1963).
Fred izvolitvijo novega upravnega sveta je dosedanji predsednik in pooblaščeni upravitelj odv. E. Marchesano odstopil. Zamenjal' ga«- jte dr. Massimcr Spada, a za (podpredsednika sta bila izvoljena inž. Carlo Pesenti in Alberto Ravano.
brini Parodi Delfino in ENI. Ko-sigin se je del j časa ustavil v italijanskem paviljonu in si pozorno ogledoval zlasti izdelke družb ENI in Monteeatini.
Ameriška delegacija za Poljsko in Romunijo
Na željo predsednika Johnsona se te dni pripravljata na pot dve poslovni ameriški delegaciji, in sicer na Poljsko in v_Romunijo. To je uradno sporočila Bela hiša. V vsaki delegaciji bo po sedem strokovnjakov, ki odpotujejo v vzhodno Evropo v soboto in ostanejo tam mesec dni.
Odnosi med Ameriko in Sovjetsko zvezo so prehladni, da bi takšno odposlanstvo obiskalo tudi Moskvo, čeprav je Sovjetska zveza lani kupila v Združenih ameriških državah za 145 milijonov dolarjev blaga, Poljska pa samo za 138 milijonov dolarjev.
Delegaciji sta prejeli nalog, da preiščeta možnosti, v kakšni meri bi lahko prodajali več ameriških proizvodov poljski in romunski industriji. Kakor pravi sporočilo Bele hiše, predstavljata Poljska in Romunija še ne-dovolj izkoriščene trge za ameriške proizvode; delegaciji naj preiščeta, v katerih predelih teh držav bi se dali najti novi trgi za ameriško blago.
Avstrija med EGS in EFIA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tretje razvrednotenje v Argentini
(Nadaljevanje s 1. strani)
Glede števila razstavljajočih na dunajskem sejmu še zanimivost: 66 odsto razstavi j alcev pripada deželam Evropskega skupnega trga, 23,3 odsto deželam Evropskega združenja za prosto izmenjavo, 1,7 odsto deželam vzhodnega bloka, 7,6 od sto neevropskim deželam in 0,6 odsto evropskim deželam, ki ne pripadajo nobeni gospodarski skupnosti.
Tržaška delegacija na Dunaju
Tudi letos je dunajski sejem obiskala posebna tržaška delegacija pod vodstvom predsednika trgovinske zbornice dr. Cai-dassija. Na programu so bili sestanki s predstavniki oblastev, med njimi z ministri: za trgovino in obnovo Bockom, za fine'ce Schimtžom m ministrom za prevoze Probstom, pa tudi z glavnim ravnateljem železnic Schantlom in predsednikom Zvezne gospodarske zbornice Saliirigerjem:-"V* ff-MSki delegaciji je tudi dr. Maurel, načelnik zunanjetrgbvinskčga oddelka pfi tržaški trgovinski zbornici.
mnogo denarja za nova industrijska podjetja ter skušal o-hraniti ozračje lahkega zaslužka. Zaradi teh investicij v industrijo je pričelo primanjkovati denarja za javna dela in prav v tem je vzrok, da je lice današnjega Buenos Ayresa povsem zanemarjeno.
Sedanja vlada je izdelala mnogo splošnih načrtov za uredi te v in pospeševanje gospodarstva. Med temi načrti je marsikateri dober, toda vsak zbudi proteste s te ali druge strani. Argentina je že davno zdrknila z ravni desetih držav, v katerih vlada blaginja; značilno je, da vsak gospodarski načrt sedanje vlade zbudi pomisleke teoretične narave. Argentino so stali mnogo denarja tudi razni škandali pri gospodarskih podvigih v tujini, tako med temi tudi nedavni propast banke v Urugvaju.
BONI ZA TUJE UPNIKE
Istočasno s sporočilom o razvrednotenju peza je argentinska emisijska banka sporočila, da tuji upniki, katerim so ostali dolžna zasebna ameriška u-vozna podjetja lahko namesto denarja prejmejo vladne bone (zadolžnice) v dolarjih, ki bodo donašali 5-odstotne obresti. Finančno ministrstvo je bilo pooblaščeno, da izda za skupno 20 milijonov dolarjev takšnih zadolžnic. Te bodo izplačane v treh letih, in sicer v 12 obrokih. Odplačilo se bo pričelo 1. julija 1966. Te bodo izročene upnikom po predhodnem sporazumu z argentinskimi dolžniki.
STAVKA V ARGENTINSKI
MORNARICI
Že dober teden stavkajo inženirji nameščeni v argentinski trgovinski mornarici in na petrolejskih ladjah. V pristaniščih je tako ostalo že skoraj 100 ladij. Predsednik republike Ulia je pozval inženirje, naj se takoj vrnejo na delo.
TEČAJ O PREVOZIH ZAKLJUČEN. Na tržaški univerzi se je zaključil šesti mednarodni tečaj o organizaciji prevozništva v okviru Evropskega skupnega trga. Zadnje predavanje je imel prof. F. Santoro, ki je govoril o železniških prevozih.
PRVO DEŽELNO ZASEDANJE O PREHRANI v Trstu se je zaključilo. Pokazalo je potrebo, da se sestavi posebni ((deželni zakon o prehrani«, ki bi 'bil ~ v higiensko - zdravstvenem oziru sila pomemben, saj bi jkinčil zdravstveno zaščito potrošnikom;
Frank francoski Funt šterling Dolar ameriški Marka zahodna Frank belgijski Funt egipt. Goldinar nizoz. Krona švedska šiling avstr. Pezeta španska Eskudo portug. Pezo arg. Kruzeiro braz.
ZLATO
Marengo švic. Napoleon
127,42
1745,90
623.50
155.80 12,48
773.50 173,57
120.80 24,21 10,50 21,33
2,2988
0,3542
6253,—
5783,—
Riunione Adriatica di Sicurta v letu 1964
Na svojem zadnjem občnem zboru so delničarji zavarovalne družbe Riunione Adriatica di Sicurta (RA.S.) odobrili proračun za 126. poslovno leto (1964). Ta zavarovalni zavod posluje v skupini osmih italijanskih zavarovalnih družb (med temi prvači L’Assicuratri-ce Italiana) in 26 inozemskih družb (med temi so Internationale Unfall v Avstriji, Muenche-ner Leben v Z. Nemčiji, Pro-teotrice v Franciji, British Re-serve v Vel. Britaniji, Jefferson v Združenih ameriških državah, Canadian Home v Kanadi, Dominion v Južni Afriki, Consolidated v Avstraliji, Cuauhtemoc v Mehiki, Adriatica Venezola-na v Venezueli, El Sol v Peruju in — med novoustanovljenimi Bras lusitana v Braziliji, Au-rora v Kolumbiji ter Continen-tale v Švici).
V Italiji se je vrednost vplačil pri zavarovalnici Riunione Adriatica - L’Assiouratrice Italiana, ki spada v skupino R.A.S. povečala v lanskem letu v primeri s poslovnim letom 1963 za 21,71 odsto na področju škode in odgovornosti in za 10,88 odsto pri zavarovanju na doživetje, skupno torej za 18,99 odst.
BILANCA SKUPINE R.A.S. za 1. 1964 (v oklepaju proračun za 1. 1963): V vseh sektorjih zavarovanja je bilo vplačanih premij za 50.122.106.495 lir (45. mrde. 467.774.143). Življenjsko zavarovanje: matematične rezerve
—	72.488.777.974 lir (64. mrde. 630.262.597). Delniška glavnica
—	4.320.000.000 lir (4.320.000.000),

Kdor hodi v šolo potrebuje primerno obleko: praktično, mladostno in obenem poceni. Za vse, od otrok otroškega vrtca do študentov višjih šol, imamo pripravljeno veliko izbiro oblačil za šolo, po dostopnih cenah.
s
coin
TRST - CORSO ITALIA
Na političnem obzorju
PREOZKA AVTONOMIJA. Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini je na seji sveta, ki je bila v sredo, sporočil, da je osrednja vlada vrnila kar pet zakonov, ki jih je sprejel deželni svet. Ti zakoni zadevajo: 1) deželni prispevek k plačevanju obresti na posojila za gradnjo ljudskih stanovanj; 2) osnovanje Ustanove za napredek obrtništva; 3) navodila za gradnjo, razširitev in moder, nizacijo vodovodov in kanalizacije; 4) olajšave za industrijski kredit; 5) deželni prispevek za pripravo zemljišč in infrastruktur za industrijski razvoj. O tem vprašanju bo deželni svet razpravljal na posebni seji, saj gre za važen problem, to je, v kakšni meri uživa dežela avtonomijo, ako ji vlada vrača toliko zakonov. Živahna je bila razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva razne deželne prispevke in podpore v korist ustanovam in društvom, pa tudi občinam in po-. krajinam. Predvideni so tudi prispevki za podporo zaradi elementarnih nesreč. Teh prispevkov bo v veliki meri deležna Furlanija, ki jo je prizadelo neurje. V ta namen bo šlo 800 milijonov lir; ostali prispevki bodo dosegli 125 milijonov lir. Med raznimi govorniki je nastopil tudi komunistični svetovalec dr. šiškovič, ki je naglasil, da bi morali zakonski osnutek razdeliti na več osnutkov, tako n apr. bi morali obravnavati vprašanje odškodnine poplavi jencem posebej. Zakonski osnutek je bil nato izglasovan z glasovi krščanskih demokratov, socialnih demokratov, socialistov in republikancev. Soglasno je svet sprejel zakonski osnutek, ki pooblašča deželni odbor, da nabavi, oziroma zgradi prostore, ki so potrebni deželi, da ne bo treba več deželni upravi plačevati visokih najemnin, ki dosežejo letno 50 milijonov • lir.
STRINJAMO se. «Kar zadeva vrednote, katerih zagovornica je krščanska demokracija, je osnovna vrednota, ki jo zagovarjamo, prav pluralizem«, je dejal glavni tajnik krščansko demokratske stranke Rumor med tednom italijanskih katoličanov v Vidmu. «Ni-kdar namreč nismo pojmovali osebe in svobode kot vrednoti, ki ju je treba ohraniti in zagovarjati abstraktno, temveč konkretno v okviru pravic posameznika, da se more združevati in organizirati po težnjah socialnosti.,.«. če prav razumemo, je govornik hotel reči, da ni do-, ,volj samo abstraktno govoriti o pravicah posameznika (ne glede na njegovo socialno in narodnostno pripadnost), temveč je treba ta načela tudi dejansko izvajati.
KLJUB RAHLEMU UPADANJU
Problem brezposelnosti še vedno v slepi ulici
Po podatkih pokrajinskega u-rada za delo je bilo v začetku tega tedna na področjih tržaške pokrajine še vedno 6.415 ljudi brez dela; od tega kar 4.190 moških in 2.225 ženskih delovnih moči v starosti od 20 do 40 lit. Brezposelnost se je sicer v primerjavi s stanjem na dan 30. junija letos rahlo zmanjšala in to za 548 delovnih moči, toda problem je še zmeraj ne-reč ter niti najodgovornejši funkcionarji, ki ga sicer budno spremljajo, ne vidijo nje gove rešitve iz te, da tako re čemo, slepe ulice, vsaj ne v bližnji prihodnosti.
če razčlenimo število brezposelnih po panogah, ugotovimo, da je največ brezposelnih moči uradniške stroke (1.060), nato trgovinske (776), gradbene (590). kovinske (568), prevozniške (548) itd. Zanimivo pa je, da v kmetijski, ladjedelni-ški in pomorskih strokah, brezposelnosti skoraj ni občutiti. Za kmetijsko stroko je to več ali manj razumljivo, saj je doseljevanje s podeželja v mesto v nenehnem naraščanju. Medtem ko nas stanje v ladjedelništvu in pomorskih strokah trenutno zadovoljuje, kljub stalni bojazni za usodo ladjedelnice Sv. Marka, ni s tem še rečeno, da so perspektive za rešitev problema brezposelnosti ugodne. Na uradu za delo menijo, da ni to odvisno le od krajevnih činiteljev, pač pa v večji meri od odločitev vladnih činiteljev, ki bi se morali vsekakor bolj zavzeti za probleme tržaškega gospodarstva.
Za zdaj torej, ni mogoče ugibati o kakršnih koli perspektivah, čeprav je jasno, da je v
Trstu iz dneva v dan večja stiska z delovnimi mesti. Morda so v izjemnem položaju, če smemo tako reči, pri zaposlitvah le vajenci, zlasti pri obrtnih strokah, majhnih industrijah in v trgovini, kar je moč sklepati tudi po ponudbah in povpraševanju preko oglasov v časopisih. Toda v ozadju tega, imenujmo, »ugodnejšega« položaja vajencev pri zaposlovanju, je nedvomno temnejša plat problema, ki se odraža zgolj v težnji za izkoriščanjem cenene delovne sile, kot pa v učenju poklica in pripravah na bodočnost mlaše generacije.
Vprašanje, kakšno vlogo in poslanstvo opravljajo pri reševanju vseh teh življenjskih vprašanj delovnih ljudi, za to plačani organi in odgovorni uslužbenci, pa sodi že v poglavje zase.	E. B.
Važno za uvoznike
Ravnateljstvo za zunanjo trgovino pri vladnem deželnem komisariatu opozarja uvoznike našega področja, da bodo v kratkem razdelili naslednje u-vozne kontingente za dobo oktober - december 1965 s področij Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice: Navadno vino — 54 milijonov lir, navadno vino za destilacijo — 8,5 mil. lir, ustekleničeno vino — 8,05 mil. lir, peneče se vino 1 milijon lir, cikajoče vino («spunto») — 110 mil. lir in goveje meso — 7,5 mil. lir. Uvozniki naj vložijo zadevne prošnje pri vladnem komisariatu od 1. do 7. oktobra. Kasneje vložene prošnje bodo veljale za morebitne ostanke kontingentov.
DVA BENEŠKA SLOVENCA NAŠLA SMRT POD ŠVICARSKIM LEDENIKOM. Pri grozni nesreči, ki se je pripetila v švicarskih gorah in o kateri smo že poročali, sta izgubila življenje tudi dva beneška Slovenca, in sicer 28-letni Aleksij Cecon ter 30-letr.i Lucijan Spe-cogna, oba iz Tavorjane. Oba sta bila zaposlena na gradbišču v Mattmarku, ki ga je zasul velikanski plaz, ki se je odtrgal od ledenika Allalina.
ZASEDANJE O ZAVAROVANJU. V dneh 11. 12. oktobra bo v našem mestu 7. vsedržavno zasedanje o zavarovanju. Udeležili se ga bodo najbolj znani italijanski sodniki in juristi. Zasedanje bo pod pokroviteljstvom Vsedržavnega združenja zavarovalninskih podjetij in Mednarodnega centra sodnikov «Luigi Severini«.
O LETALIŠČU V RONKAH. V zadnji tretjini oktobra bodo dali v nakup prva dela za zboljšanje in razširitev letališča v Ronkah. Dela zadevajo vzletno stezo (dolgo 1600 in široko 45 m), stransko stezo (450 oz. 25 m), ploščad za težka letala, postajališče (1600 kv. m.), nadzorstveni stolp, hangarje, električno kabino in stranska poslopja, Dela bodo stala približno 1 milijardo lir. Vzletno stezo bodo podaljšali do 2200 m, načrt je država že odobrila in ga bo financirala.
iZA SEJEMSKO PROPAGANDO V NAŠI DEŽELI. Deželni odbornik za trgovino in industrijo Marpillero je predsedoval sestanku med predsedniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Gorice ter predsedniki tržaškega, pordenonskega in videmskega velesejma. Na sestanku so proučili ukrepe, s katerimi lahko deželna uprava razpolaga za koordiniranje sejemskih prireditev. Ugotovili so, da
Tržaške knjigarne se ne pritožujejo
lahko vrši dežela z udeležbo na italijanskih in inozemskih sejmih učinkovito propagando tudi za lastne sejme, in skle nili, da bo dežela odslej zasto pana samo na enem Italijan skem sejmu, namreč na milan skem, kjer bo imela lasten in formacijski urad.
KMALU TUDI V PODGORI SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA. V okviru obnove potrošniških zadrug na Goriškem so začeli v Podgori pri Gorici preurejati dosedanjo poslovalnico v moderno samopostrežno trgovino. Dokončana bo nekako sredi oktobra.
ACEGAT je premestil odhodno postajališče avtobusne proge št. 18 na Trg Tommaseo v bližino tamkajšnje bencinske črpalke.
GORIŠKI TROŠARINSKI U-RAD INGIC opozarja lastnike poslopij, da sprejema osrednji urad v Ul. Boccaccio 6 pristojbine na gradbeni material za 1. 1965. Pristojbine sprejema v delavnikih od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure.
LASTNIKOM VOZIČKOV. Tržaško županstvo opozarja lastnike ročnih vozičkov in vozičkov na mehanski pogon, da morajo v najkrajšem času obesiti na vozila zadevne tablice. Tisti, ki za to še niso poskrbeli, naj se zglasijo pri 4. občinski izpostavi v Ul. Foschiatti 1, pri 9 obč. izpostavi na Opčinah in pri 10. obč. izpostavi na Proseku.
kultura in življenje
Zakaj prav takšen izpit?
Nov spomenik bazoviškim žrtvam
Tržaški Slovenci so se v nedeljo ob priložnosti 35. obletnice mučeniške smrti Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša' in Alojzija Valenčiča kot ena sama družina oddolžili spominu bazoviških rodoljubov. Na sporedu sta bili dve svečani proslavi. V dopoldanskih urah so na glavnem mestnem pokopališču na grobu bazoviških žrtev slovesno odkrili spomenik — visok bronast steber z izklesanimi obličji mučenikov, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina in artihekta Borisa Kobeta. Pevski zbor ((Vesna« iz Sv. Križa pod vodstvom F. Žerjala je zapel žalostinko »Žrtvam«, nato pa je spregovoril Vekoslav Španger, pisec »Bazoviškega spomenika«, španker je poudaril, da smo se Slovenci z odkritjem spomenika »oddolžili dvema obljubama«: obljubi leta 1945 izvoljenega Odbora za proslavo bazoviških žrtev, da bo padlim postavil dostojen spomenik in obyubi Jj0-borcev Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, da jih ne bodo nikdar pozabili. Odkritju spomenika so prisostvovali poleg številnih drugih sorodniki Ferda Bidovca, hči Zvonimira Miloša, člani Odbora za proslavo bazoviških žrtev, vsi preživeli s procesa proti bazoviškim junakom, številni bivši člani »Borbe« in tedanjih mladinskih organizacij, predsednik SKGZ B. Race, predsednik SPZ dr. R. Hlavaty, poslanka M. Bemetič, predstavniki Nacionalnega združenja italijanskih partizanov, Nacionalne zveze bivših političnih preganjancev, Italijanske federacije partizanskih združenj, slovenskega kulturnega društva »Misel in delo«, jugoslovanski konzul Ž. Milutinovič in občinski odbornik D. Hreščak.
V popoldanskih urah pa je bila osrednja svečanost p*ed spomenikom na bazoviškem strelišču. Udeležil se je je kljub svojemu slabemu zdravju tudi dr. Jože Dekleva. Po enominutnem molku so združeni pevski zbori zapeli žalostinko »Žrtvam«, nakar so sledili govori Vekoslava špangerja, predstavnika Zveze italijanskih partizanskih združenj Elvia Guagninija, občinskega odbornika Dušana Hreščaka, predstavnika Nacionalne zveze političnih preganjancev Artura Calabrie in mladinca Jana Godniča. Po zaključenih govorih so združeni pevski zbori spet zapeli, medtem pa so predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze, Pripravljalnega odbora za proslavo, Mladinske iniciative, bazoviškega odbora, bazoviške mladine, zveze FIAP in slovenskega kulturnega društva ((Misel in delo« položili pred spomenik vence.
V tržaški javnosti je zbudila veliko pozornost vest o obsodbi knjigarnarja Florjana Zigiot-tija na večletni zapor zaradi namernega stečaja. Očitno je torej, da je njegova knjigarna (na Korzu) zašla v finančne težave. V prostorih te knjigarne je založnik Feltrinelli odprl svojo podružnico. Drugačen je bil primer knjigarne Borsatti (v Dantejevi ulici), ki jo je do smrti vodil njen lastnik. To knjigarno je prevzela družba Minerva,čeprav je poprej imela v Rimski ulici lastno knjigarno. Zaradi teh sprememb v tržaškem knjigotržstvu smo se zanimali, ali je morda to v Trstu zašlo V krizo in se le s težavo prebija skozi življenje.
Postavili smo si najprej vprašanje, koliko je pravzaprav knjigarn v našem mestu. Našteli smo jih 10 (med temi sta dve specializirani v dobavi knjižnih redkosti iz preteklosti: Libreria Antiguaria Saba Umberto v Ul. S. Nicolč in Lib. Ant. Misan na Starem trgu), in sicer: Libreria de Stark Rossoni (Ul. Mazzini), Libreria Internacionale Borsatti (Ul. Dante), Libreria Interna-zionale Minerva (Ul. s. Nicolč), Libreria L. Cappelli — Edituce Internacionale (C.so Italia), Libreria Mondadori (Ul. G. Gal lina), Libreria S.A.F. (na trgu Liberta), naša Tržaška knjigarna (Ul. Sv. Frančiška), Libreria Universitas (drev. XX. sep tembra) in nova knjigarna založbe Feltrinelli na Korzu, v kateri imajo na voljo skoro izključno le knjige založnika Feltrinellija
Kupčije v tržaških knjigarnah se odvijajo v splošnem zadovoljivo. Povpraševanje po knjigah je vselej na visoki ravni, a gospodarska kriza, ki je v zadnjih časih prizadela malodane vsa področja trgovine v Italiji, ni pustila v knjigarnah posebnih posledic. Povzročila je sicer splošno podražitev knjig kar pa ni bistveno prizadelo kupčij, kvečjemu se je povpraševanje po določeni vrsti knjig premaknilo v drugo smer, med cenejše knjige. Kup-s ,.,em Pa so povsem nadoknadile zgubo pri dražjih vrstah knjig.
POMEMBNA VLOGA EKONOMIČNIH IZDAJ
Za današnjo knjižno industrijo je pozitivno naslednje dejstvo: knjige z globljo vsebino in pa knjige, ki so bile v preteklosti vedno zelo drage, so postale v zadnjih letih dostopne vsem slojem ljudstva, za kar gre zahvala takoimeno-vanim »ekonomičnim izdajam«. Vzemimo za primer romane znanih starih in sodobnih avtorjev. Prvotno so bili natiskani v bogatih, luksuzno opremljenih izdajah, danes imaš na voljo ista dela v ekonomičnih izdajah, sicer na nekoliko slabšem papirju, a zato so bolj poceni. Gre torej res za hvalevredno pobudo založnikov, ki so tako omogočili npr. tudi’slabo plačanemu težaku nakup knjige kakovostne vsebine, do-čim si je nekdaj ni mogel privoščiti. Kakor smo že dejali, so te ekonomične izdaje izdatno nadoknadile zgubo v prodaji knjig, ki jo ie povzročil skok cen knjigam v običajnih dražjih izdajah.
PRODAJA NA OBROKE
Povprečna vrednost knjig, ki gredo danes najbolj v prodajo, se suče okoli 2.500 do 3.000 lir, a pred gospodarsko krizo je bilo povprečje znatno višje. Zaradi tega se danes ne prodajajo več tako «— gio znanstvene
knjige in posebno bogato opremljene publikacije, ki stanejo 10 tisoč lir in več, da sploh ne govorimo o zbirkah, katerih cena se dvigne do 60, 80, celo do 100 tisoč lir. Take zbirke lahko uspešno prodajajo potujoči agenti velikih založb Mondadori, Fabbri itd., in sicer samo zato, ker jih prodajajo po obrokih; navada kupovanja po obrokih pa je danes zelo razširjena v vseh slojih prebivalstva in vseh prodajnih sektorjih. Knjigarne si kaj takega ne morejo dovoliti, v najboljšem primeru prodajajo na obroke šolske knjige, to pa zlasti zato, ker so se šolske knjige po gospodarski ■ krizi podražile za 20 do 30 odsto, a med šolsko mladino je zelo mnogo študentov, ki ne morejo kupiti vseh knjig naenkrat, in jih morajo plačati v gotovini. Tudi to je pozitivno dejstvo, ki ga ne gre omalovaževati, četudi bi lahko prodajo knjig še bolj sprostili, kajti te se prodajajo zdaj največ v štirih obrokih.
VOJNI DOGODKI
ZANIMAJO BRALCE
Kakšne knjige Tržačani najrajši berejo? V prvi vrsti knjige o vojnih dogodkih v zadnjih desetletijh. Ni treba posebej naštevati izdaj o prvi in drugi svetovni vojni, o zgodovini fašizma, odporniškega gibanja, o zakulisnih rovarjenjih Hitlerjevih pristašev itd., ki jih v knjigarnah redno zmanjkuje in med katerimi je še vedno na prvem mestu zbirka Churchillove «Zgodovine druge svetovne vojne». Te nabavljajo premožnejši ljudje, zelo veliko pa gre v promet vojnih romanov, kakor je npr. Hemingwayev »Zbogom orožje«, ki je bil izdan že pred leti, a ga še vedno kupujejo. Veliko prodajo tudi romanov ruskih avtorjev, dalje Stein-becka, Buzzatija, sodobnih piscev Bevilacgue, Pianciardija, Cassole, Ginzburgove itd. v ekonomičnih izdajah,
Tržaške knjigarne, kakor zlasti Tržaška knjigarna v Ul. Sv. Frančiška, ki edina prodaja jugoslovanske knjige, tudi mnogo poslujejo z Jugoslavijo, zlasti
Minerva, Borsatti in Capelli. Italijanske tržaške knjigarne prodajajo v Jugoslavijo v prvi vrsti knjige znanstvene vsebine, kakor zdravniške zbirke, izvode o zgodovini italijanske filologije, knjige gospodarske in tehnične narave itd.
MNOGO POTUJOČIH
AGENTOV
Prej smo omenili potujoče agente založnikov iz notranjosti Italije. Agencij velikih založb je v našem mestu kakih pet, potujočih agentov pa seveda	Po vsej Italiji je
teh celo morje, upoštevati je namreč treba, da je v vsej državi okoli 200 založnikov ;n agenti jim prinašajo mnogo zaslužka. čeprav prodajajo agenti knjige in knjižne zbirke na o-broke, ni njihova konkurenca nevarna samim knjigarnarjem. Kot na drugih trgovinskih področjih, tako obstajajo tudi na tem precejšnje težave, ki izvirajo iz predsodkov velikega kroga prebivalstva, katero nerado nabavlja knjige od potujočih agentov, ampak se raje obrača v knjigarne.
DELOVNI POGOJI
NAMEŠČENCEV
Kakšni so delovni pogoji u-službencev knjigarn? Rožnati gotovo niso. Njihovi mesečni prejemki so razmeroma nizki, tembolj če upoštevamo gmoto in značaj dela, ki ga morajo opravljati. Glede pogojev socialnega skrbstva se ne pritožujejo. Poleg redne mesečne plače prejemajo še trinajsto plačo in del štirinajste; lansko leto so prejeli 30 odsto 14. plače, letos prejmejo 50 odsto, prihodnje leto 75 odsto, čez dve leti pa vso. Vprašanje prejemkov pa ni pereče samo na tem področju, ki daje v našem mestu delo razmeroma majhnemu številu oseb (v vsaki knjigarni ie zaposlenih povprečno 8 do 10 ljudi), ampak tudi v ostalih sektorjih.
Ni dvoma, da je ustanovitev univerze v Trstu pripomogla razvoju knjigotržstva v našem mestu.
Tržaška pokrajinska uprava, ki vzdržuje šolska poslopja in neučno osebje na šolah, je raz-pasala tri pomožna mesta na slovenski trgovski akademiji v Trstu: mesti tajnika in asistenta za knjigovostvo (kandidat j e za ti mesti so lahko absolventi trgovske akademije) in mesto tehničnega pomočnika v kabinetih, ki mora imeti nižjo srednjo šolo. Kandidati morajo napraviti še poseben izpit pred komisijo, ki jo imenuje pokrajinska uprava. Začudili so se, ko so jim na pokrajini sporočili, da bo izpit — pismeni in praktični — v italijanščini, medtem ko zadostuje, da dokažejo svoje znanje slovenščine v kolokviju. Kandidati so prepričani, da hoče pokrajinska uprava s tem, da predpisuje glavni ustni in praktični izpit v italijanščini, omogočiti tudi držav-ljanom neslovenske narodnosti, da bodo postavljeni na slovensko šolo kot pomožno osebje.
Pokojnina tudi za trgovce
Minister za delo Delfe Pave je predložil v odobritev poslanski zbornici zakonski osnutek, ki predvideva podelitev pokojnine tudi trgovcem. Ti so od 1. 1960 uživali samo obvezno zavarovanje proti boleznim. Po zagotovilu samega ministra Delle Faveja bo parlament odobril zakonski osnutek kmalu, tako da b0 lahko uveljavljen že 1. januarja 1966. leta.
Pokojnino \ bo uživalo 1 milijon trgovcev in njih družinskih članov, nad 150.000 trgovcev pa bo začelo prejemati pokojnino že prihodnje leto, ker bodo tedaj že presegli starost 65 let za moške in 60 let za ženske — ako bodo seveda dotlej že vplačali vseh 12 mesečnih prispev kov.
Značilno je, da bo mogel vsak trgovec pravzaprav sam oblikovati lastno mesečno pokojnino; to pomeni da bo tem višja čim višji bodo njegovi prispevki. Na tej osnovi imajo možnost prejemati pokojnino tudi trgovci, ki iz tega ali onega razloga ne morejo biti vpisani v vzajemni blagajni za trgovce.
JV A ŠE SOŽALJE
Umrli so:	v Trstu Roman
Sancin šuman, 51-letna Albina Guštin, 60-letni Josip Leve, 78-letni Franc Babuder, 82-letna Antonija Brandolin vd. Švara, 74-letna Marija Marc vd. Pečar (iz Bazovice), 77-letni Sancin Anton. 55-letna Olga Rebula por. Kovjančič, 66-letna Olga Vanič por. Sancin, 70-letm Peter Leban, 80-letni Franc Šemec in 66-letni Anton Bogateč
Slovenskega otroka v slovensko šolo
Odbor za slovensko šolo, ki ga na Tržaškem sestavljajo vse slovenske kulturne in prosvetne organizacije ter vse politične stranke, ki vključujejo v svojih vrstah Slovence, poziva slovenske starše, naj se pri vpisu svojih otrok v šolo odločijo pošteno v soglasju z lastno narodnostno pripadnostjo in odgovornostjo za svoje otroke.
Vpis otroka v slovensko šolo je narodna dolžnost slovenskih staršev, šola je najbolj otipliv dokaz življenjskosti in najučinkovitejše sredstvo za obrambo enakopravnosti narodnostne skupine, zato jo krepimo z vpisovanjem svojih otrok vanjo.
Obvarujmo narodnostno pripadnost svojih otrok z vpisom v slovensko šolo! Omogočimo svojim otrokom, da si bodo v jeziku, ki jim je najbližji, širili obzorje, da bodo globlje spoznavali materin jezik in vrednote lastnega naroda ter tako postali njegov zavedni pripadnik. Omogočimo jim celovito duševno rast.
Trst, 10 septembra 1956 ODBOR ZA SLOVENSKO ŠOLO V TRSTU
Vprašanje učilnic na slovenski šoli
V soboto se je zglasila pri šolskem skrbniku v Trstu dr. Ta-velli delegacija šolskega odbora, ki so jo sestavljali dr. šiškovič, Dušan Hreščak in Saša Rudolf; delegacijo je spremljal prof. E. Košuta, tajnik sindikata slovenske šole. Delegacija je izrazila željo, da bi učilnice, ki jih bo izpraznila trgovska akademija v šolski stavbi v ulici Caravaggio pri Sv. Ivanu — ta se bo preselila v novo šolsko poslopje v Vrdelski ulici — ostali na razpolago slovenskim šolam, ki so že v tem poslopju (osnovni šoli, srednji šoli, učiteljišču in otroškemu vrtcu). V te prostore naj bi se ne selil italijanski vrtec. Dr. Tavella je delegaciji obljubil svoje zanimanje. V resnici si je ogledal šolsko poslopje in stopil v stik z ravnatelji slovenskih šol. Kljub temu vztrajajo šolske oblasti pri sklepu, naj se v tri učilnice šolskega poslopja vseli italijanski vrtec.
Dve spominski plošči
Kakor je bilo napovedano, so v nedeljo na rojstnih hišah goričkega politika ip tiskat ja Andreja Gabrščka (v Kobaridu) in politika, dr. A. Gregorčiča (na Vršnem) svečano odkrili spominski plošči. V Kobaridu in na Vršnem se je ob tej priložnosti razvila prava ljudska svečanost, pri kateri so sodelovali predstavniki krajevnih oblasti, prosvetnih organizacij, domači pevski zbori in pripravljalni odbor. V imenu pripravljalnega odbora je spregovoril Fr. Gorkič kot predsednik. Ko je predsednik krajevne prosvetne »Svobode« odkril spomenik, je spregovoril prof. Rado Bernarik o delu Andreja Gabrščka med goriškimi Slovenci ter poudaril. potrebo, da se mladina pouči o delovanju starejšega rodu. Nato so nastopili pevski zbori in za njimi je pesnik Ludvik Zorzut improviziral priložnostno pesem. Na Vršnem je pisatelj France Bevk, ki je tudi sin goričkih planin, spregovoril o zaslugah dr. A. Gregorčiča zlasti za u-stanovitev slovenskih šol v Gorici; brez njegovega prizadevanja bi Slovenci niti danes v Gorici ne imeli šol, ki jih imajo.
Praznik mladine
ODBOR ZA »PRAZNIK MLADINE« poziva slovenske mladince in mladenke, naj se zberejo v soboto in v nedeljo, na stadionu »Prvi maj«. Slovenska mladina bo na tem prazniku ponovno poudarila svojo nedeljivost in željo po zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem napredku. To je dan
enotnosti in borbenosti slovenske mladine za slovenske šole, slovensko kulturo in naše pravice. Program: V SOBOTO ob 20.30 tekmovanje orkestrov Fans, Nomadi, Rangers in Ja-guars, v NEDELJO: Športni nastopi — ob 9. uri namizni tenis, ob 16.45 tek čez dm in strn ob 17.30 tekmovanje v odbojki med ekipama Cankar in Škamperle. športnemu programu bo sledil kulturni. V gosteh bo zelo verjetno dramska skupina PD Ivan Cankar, nato nastop mladih pesnikov in nagrajevanje zmagovitega orkestra.
Umetniško poslikana cerkev
Novo cerkvico na Pesku, ki je bila po vojni zgrajena po načrtu arh. Vilka Čekute, je zdaj po prizadevanju bazoviškega župnika M. Živca poslikal Tone Kralj. Ta je v naši neposredni okolici poslikal že več cerkva, tako na Katinari (na pobudo župnika Piščanca) in v Avberju pri Tomaju (na pobudo Virgila ščeka).
Navade beneških Slovencev
Angel Kračina, župnik v št. Lenartu v Beneški Sloveniji je izdal pod naslovom »Verske navade naših ljudi« brošuro v italijanskem jeziku. V njej o-pisuje verske običaje v slovenskih vaseh pod Matajurjem ob raznih cerkvenih praznikih in verskih obredih. V brošuri je tudi več slik slovenskih vasi. »Katoliški glas« (Gorica) pripominja, da bo prihodnje leto poteklo 100 let, odkar so bili beneški Slovenci priključeni Italiji ter so jim bile dane lepe obljube glede spoštovanja njihovih narodnostnih pravic. »Kljub temu bi radi zdaj v času demokracije uničili vse, česar ni mogel uničiti niti sam fašizem. Videmska cerkvena o-blast je še posebno poklicana, da ščiti versko zapuščino beneških Slovencev, daje domače duhovnike in ščiti naravne pravice manjšine v obmejnem pasu od Trbiža do Čedada, pa naj bo prenapetežem všeč ali ne«.
Za Srbe na Angleškem
V vasi Bournville blizu Birminghama so preteklo nedeljo položili temeljni kamen za srbsko pravoslavno cerkev. Ta bo prva srbsko-pravoslavna cerkev v Veliki Britaniji. Zgradili jo bodo po načrtu arh. D. Tadiča iz Beograda. Odnosi med srbsko pravoslavno cerkvijo in anglikansko so zelo dobri; obe sta tudi včlanjeni v svetovnem čkumenskem svetu.
Kako je učil škof Slomšek
Starši, ako hočete, da bo Vaš otrok v šoli napredoval in si tudi pridobil temeljito izobrazbo za življenje, vzgojite svoje otroke v materinem jeziku in
pošljite jih v domačo slovensko šolo. Ta nauk je naslovil v nedeljo na Slovence, ki so se zbrali na marijanskem shodu na Opčinah, Slomškov naslednik na mariborskem škofijskem sedežu dr. M. Držečnik. Mnogo domačih deklet je prišlo na shod v narodnih nošah. Mariborskega škofa so povabili v svojo sredo duhovniki na Tržaškem.
V LIVARNI SAFOG V GORICI. Ravnateljstvo goriške livarne SAFOG namerava vpisati v dopolilno blagajno 200 delavcev delavnice in montažnega oddelka. Tedenski delovni umik bi skr-jšali na 24 ur.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
RAZPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 1965—66 Repertoar
1.	Ivan Cankar: HLAPCI
2.	Dantejev večer (ob 700-letnici rojstva)
3.	Saša Škufca:
JANKO IN METKA
4.	Recital M. Sardočeve (Pisma gospe Lapinasse)
5.	Robert - Duvivier - Jeanson: MARIE - OCTOBRE
6.	Slovenska noviteta
7.	Recital J. Lukeša (Shakesoeare)
8.	Carlo Goldoni: GROBIJANI
9.	PASIJONSKE IGRE
10. DOBRI VOJAK ŠVEJK (češka dramatizacija po Haš-kovem romanu)
Od ponedeljka, 20. t.m. dalje bodo občinstvu na razpolago v Tržaški knjigami v ul. sv. Frančiška 20 naslednji abonmaji: PREMIERSKI
Parter A Parter B Balkon
I. PONOVITEV Parter Balkon
L. 20.000,— L. 12.000,— L. 8.000 —
L. 9.000 — L. 4.000,—
NEDELJSKI POPOLDANSKI Parter	L.	6.500.—
Balkon	L.	4.000.—
ŠTUDENTSKI	L.	2.000.—
INVALIDSKI z invalidsko izkaznico brezplačni SINDIKALNI	L.	3.000,—
ZA OKOLICO	L.	5.000,—
(vključen tudi prevoz)
Predstave je gledališče planiralo na naslednje dneve: PREMIERE ob četrtkih, I. PONOVITVE ob sobotah po premieri, NEDELJSKE POPOLDANSKE prvo nedeljo po premieri. INVALIDSKE prvi četrtek po premieri, SINDIKALNE drugi petek po premieri in ZA OKOLICO drugo soboto po premieri.
Ilfi fiioV/e iti u planine l
BLED vas m bi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
• Prometne zveze ugodne ®
Grand Hotel Topllce-Bled
Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Pr-vovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina.
Odločujoči činitelji — OBLO Idrija in posebej turistično društvo kot poklicna družbena organizacija se tega zavedajo, zato imajo ustrezno turistično politiko. Malokje sem naletel v svoji praksi na toliko zdravih misli, življenjsko ostvarlji-ve programe, spretne prijeme požrtvovalnih in kljub neštetim težavam na optimizem' vodilnih organov.
Nedvomno lahko pripisujemo v veliki meri tej srečni okol-nosti, da je uspelo izvesti vrsto koristnih javnih del, več programiranih pa je v pripravi z zagotovljenimi sredstvi, da imenujemo samo asfaltiranje cest Želin — D. Trebuša in Želin — Cerkno, ter Kalce — Hotedršica (občinska meja).
Uspešno delo turističnega društva v Idriji — rekli bi matične organizacije na tem področju — pa je poučno in vzgojno, sploh spodbudno tudi za sosedstvo; temu je najbrž pripisati, da so na bližnjem črnem vrhu nedavno ustanovili mlado turistično društvo z namenom, da poživijo stare tradicije, zlasti v zimskem športu, in odstranijo ruševine, nastale med NOB.
Koristno, v marsičem dopolnjujoče je sodelovanje med krajema Idrija in Vojsko (1087 m). Vojsko ima pogoje za razvoj v veliko zimskošportno žarišče, v posebnem za ljubitelje tega športa iz Primorja, pa tudi iz
Po 15 letih v Idriji
zamejstva; po ureditvi pa se bo j rahlo živčevje tudi neprijetno, lahko uveljavil še kot klimatski j Sam sem se iz zemljepisja spom-
kraj ter kot točka za obiskovalce tiskarne Slovenije, spomenika NOB, kot tranzitna postojanka. Velika pridobitev za oba kraja je v tem, da sta že avto-busnoprometno povezana in da to povezavo opravlja podjetje SAP v splošno zadovoljstvo.
Pa tudi navaden izletnik v Idriji ne more in ne sme opustiti skoka v depandanso Idrije — v Vojsko — tem manj, ako je sam motoriziran.
Ondan je bilo v Idriji lepo, vmes celo sončno. Pluvij je bil začasno prizanesljiv; zakaj tega dne je bil v Idriji dan partizanskih kurirjev. Na Voj skem je bil najprej ogled tiskarne Slovenije, potem tovariški večer. Mogočen je bil vtis, ko so kurirji, sami zali fantje, čeprav nekateri že priletni, z drznim, samozavestnim pogledom strumno prikorakali na zborno mesto.
Žal vreme drugemu delu srečanja kurirjev in čustveni spominski prireditvi ni bilo naklonjeno; zlovešči kopasti oblaki so kmalu po kosilu v Idriji zakrili nebo in sledile so v presledkih padavine, proti večeru in ponoči nalivi, spremljani od bliskov in groma ter udarjanja strele, kar vse je v hribovju včasih ne-le grozotno, ampak za
nil Hudournika z vrhom 1163 m in sem njemu naprtil odgovornost za neurje in nevšečnosti.
Bilo ni nepopolno, če v svoj zapisek o Idriji, preden zapustim to mesto na cinobaritu, ne bi sprejel vsaj najvažnejše podatke o Mestnem muzeju.
Muzej, o katerem je beseda, je predvsem tehniški muzej. Podobnih je menda malo pri nas. Vsaj piscu sta znana le tisti v Bistri pri Borovnici in v Velenju. Njegovo lokacijo v starem gradu iz leta 1527. smo že omenili. Zgodovina ti diha tu naproti: iz gradu in eksponatov in tudi iz upravnika Srečka Logarja, ki je sam poklicni zgodovinar.
Premalo sem podkovan v mu-zealnih stvareh, da bi mogel kaj kritičnega zapisati o tem muzeju. Le na zelo splošno bi dejal, da so bili vtisi po ogledu in vodnikovi požrtvovalni razlagi izredno močni, gotovo nadpovprečni.
Obiskovalca impresionira marsikaj. grajsko dvorišče z rudniškim strojnim parkom, med katerim se nahaja največja loko-mobila, ki je zahtevala za zagon baje kar pol tone premoga in prostorni meter drvi; zbirka po-
sodja za živo srebro — rudimen-tarne ovčje kože in leseni sodi, šele pozneje železne enote; zbirka raznega rudarskega orodja,, predvsem vrtalnih svedrov; zbirka topilniških naprav; zbirka kamenin; speleološka zbirka iz bogatega idrijskega podzemlja itd.; slednjič v posebnem oddelku še zbirka zaslužnih mož — Idrijčanov: glasbenika in pevovodje Prelovca ter akademskega kiparja in grafika Nikolaja Pirnata.
Prepoln raznovrstnih vtisov in do j mo v, prijetnih spominov na ljudi klenega značaja in pametne, dostikrat globoko filozofsko utemeljene besede, zapuščam kot skromen reporter Goriško in I-drijsko. Pot, ki sem jo prevalil, ima po mojem mnenju pogoje za turistično krožno progo, zelo privlačno zlasti tedaj, če bi krajevni činitelji poskrbeli za učinkovite propagandne vdev-ke: na Goriškem morda s tednom češenj in s tednom trgatve; v Idriji z domačimi specialitetami v pijači in posebno jedači, pa še z dnevi množičnega obiska slavnih postojank iz NOB (Bolnica Franja in tiskarna Slovenija). Potrebno bi bilo le medkrajevno oziroma regionalno sodelovanje in vsaj moralna podpora ljudske oblasti; porok za uspeh: dobre organizacijske baze v Novi Gorici in Idriji je tu.
Jožko Sottler
(Koneo)
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, v no bivanje v toeekend hiš okusne jedi, priznana vin mnogo zabave!

»KONVENT« je odprt skozi celo leto.
OBIŠČITE
«Park-Hotel»-Gorica
V Novi Gorici Tel. 21-462, 21-442
Hotel B kategorije z vsemi signalnimi napravami — 74 ležišč — Velika restavracija s kvalitetno ku-hinjo — Specialiteta mesa na žaru, soške postrvi — Kavama — Lepo urejen vrt s plesom vsak večer, razen ob ponedeljkih — Na izbiro so domača kvalitetna vina — solidna postrežba.
Priporočamo gostilni «Pri hrastu* in »Zvezda
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG O B E R D A N l — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico - Telefon v vseh sobah
____________________ Dvigalo — Centralna kurjava
Stran 4
GOSPODARSTVO
TRŽNI PREGLED Slabša vinska letina po vsej Evropi
Italijanski trg
Italijanski trg z mehko pšenico je zelo živahen zaradi vedno večjega povpraševanja, pa tudi cene so čvrste. Zadnje razpoložljive količine letošnje koruze se dobro prodajajo, ravnotako riž. Na zelenjavnem trgu ponudba breskev in grozdja slabo vpliva na potek kupčij; cene pomarančam in limonam so visoke. Pri zelenjavi so se zvišale cene me-lancanam, papriki in krompirju. Prekupčevalci z vinom so zelo oprezni z lanskimi zalogami: raje ga zadržujejo, kakor da bi ga ponujali, ker kaže, da bo letošnja trgatev zelo vozna in po kakovosti slaba. Kupčije z oljem so živahne in to velja za vse trste olja. Na živinskem trgu so kupčije s klavno govejo živino še vedno slabe in tudi cene se nižajo. Nasprotno pa vlada precej zanimanja za živino za rejo in za prašiče. Cene jajcem se še vedno dvigajo, medtem ko se perutnina siabo prodaja. Kupčije z maslom so slabe, toda sir se dobro prodaja.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg. vštevši embalažo. Suh česen 120 do 220, jedilna pesa 50—125, korenje 48—84, cvetača 180—192, zelje 36—72, kumarice 84—180, cikorija 38—75, čebula 36—60, dišeča zelišča 200—300, fižol v stročju 84—156, fižol boby 120 do 240, gobe 800—1300, solata endivija 113—188. solata 113 do 250, melancane 72—120, krompir Bintje 59—66, paorika 60—144, paradižniki 42—144. peteršilj 150 do 375, zelena 30—72, bučice 120 do 168, buče 35—70; banane 198 do 308, fige 60—144, jabolka de-licious 168—240, hruške 132 do 192, bele breskve 120—228, rumene breskve 120—216, belo grozdje 132—192, črno grozdje 108—156, pomaranče 336—480, limone 132—180 lir za kg.
VINO
MILAN; Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680—780, Barbera sup. 13 stop. 1030—1080, Oltrepo pavese 10-11 stop. 680—780, man-tovansko rdeče vino 9-10 stop. 660—680, Valpolicella Bardolino
9-11 stop. 790—820, Soave belo 9-11 stop. 670—820, Raboso 10 stop. 645—665, Merlot 10-12 stop. 685—805, Reggiano 9-10 stop. 670 do 690, modensko vino 11 stop. 670—720, belo vino iz Romagne 10 stop. 650—670, rdeče 10 stop. 650—670, toskanski Chianti 12-13 stop. (1962) 420—520 lir za steklenico, navadna toskanska vina 10-11 stop. 660—710, Aretino belo 10 stop. 640—660, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660—680, rdeče 9-10 stop. 660—690, belo vino iz Sardinije 12 stop. 605—625, rdeče 13-15 stop. 665—685 lir za stop/stot.
OLJE
FLORENCA. Oljčno olje extra 900—920, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto oljčne kisline 820 do 870, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 650—700, olje s 4 odsto kisline 630—650, retifici-rano oljčno olje 615—620, semensko jedilno olje I. 348—355, olje iz zemeljskih lešnikov 405 do 410 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 310 do 390, zaklane kokoši 600—700, žive uvožene kokoši 410—420, zaklane pegatke 1000—1100, zaklani golobi 1300—1400, zaklane domače pure 650—700, uvožene pure 450—500, zaklani domači purani 650—700, uvoženi purani 450—700, žive domače gosi 500 do 550, zaklane 600—700, uvožene gosi 400—420, zaklane domače race 500—550, zaklani domači zajci s kožo 630—730, brez kože 700—810, uvoženi zajci 600 do 700 lir za kg. Divjačina: uvoženi fazani 900—950, uvoženi divji zajci 400—500, jerebice 600 do 630, prepelice 110—140 lir za kg. Sveža domača jajca 33—36, uvožena jajca 26—27 lir za jajce.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
LODI. Cene veljajo za kg žive teže, trošarina in prometni davek nevračunana. Voli I. 410 do 430 II, 320—400, krave I. 340 do 370, II. 220—290, biki I. 430 do 460, II. 350-400, junci I. 420 do 480, H. 370—410, neodstavljena teleta I. 620—670, II. 580—620 lir za kg. živina za rejo: voli za vprego 480—520.000 lir za par,
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov)		fr	31.8.65 155 Vi	7.9.65 156'A	14.9.65 155 V«
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	.	fr	123 Ve	125,—	121 %
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . . .	fr	fr	54,-	56,50	57,50
Cin (stot. dol. za funt) ...»			189,75	193,75	193.—
Svinec (stot. dol za funt) . . »	fr		16,-	16,-	16,-
Cink (stot. dol za funt) ...»	•		15,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . -.	e		24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .	fr		79,—	79,-	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) . .	fr		44,-	44,—	41,—
Lito železo (stot. dol. za funt) .			63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)			640,—	640,—	630,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .			29,73	29,70	29,68
Volna (stot. dol. za funt) . .			171,—	174,5	173,—
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt)			45,—	45,—	44 3A
Kakao (stot. dol. za funt) . . .			13,02	13,32	15,79
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	.		1,57	1,73	1,88
LONDON					
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)			410,—	430,-	425,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .			1507,10 1538,—		1532,10
Cink (funt šter. za d. tono) . .		,	108,10	109,—	109,—
Svinec (funt šter za d. tono) .		,	99,126	101,10	102,15
Kavčuk (penijev za funt) . . .	*	i	19,78	20,-	19 Ve
SANTOS					
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)			6150,—	6100,—	6000,—
Minuli teden so na mednarodnih surovinskih borzah zabeležili napredek cene bakra, cina, živega srebra, volne, kakava, kave in sladkorja. Svinec cink, bombaž, kavčuk pšenica in koruza so se nekoliko pocenili dočim se tečaj aluminija, litega železa in jute ni bistveno spremenil.
KOVINE
Cena bakra se je na londonski kovinski borzi spet dvignila. Cin se je rahlo podražil na vseh trgih. Malajska proizvodnja te kovine se je povzpela julija do rekordne višine 5.550 ton; na Malajskem pridobivajo cin v 1.008 rudnikih. V vseh prvih 7 mesecih so pridobili 36.310 ton proti 34.545 tonam v istem razdobju lanskega leta. Tečaj svinca je na londonski borzi nekoliko nazadoval. Poraba svinca v Vel. Britaniji se je v času od januarja do konca julija letos povzpela za 3 odsto na 249.996 ton proti 241.626 tonam v raz-
VALUTE	V MILANU	
	7.9.65	14.9.65
Amer. dolar	622,75	622,75
Kanad. dolar	572,-	572,—
Nem. marka	155,35	155,35
Francoski fr.	127,20	127,30
švicarski fr.	144,30	144,30
Avstrijski šil.	24,16	24,15
Avstral. funt	1378,—	1378,—
Egipt, funt	718,—	732,—
Funt št. pap.	1739,—	1743,—
Funt št. zlat	6375,—	6375,—
Napoleon	6300,—	6300,—
Zlato (gram)	718,—	716,—
Dinar (100)	- Trst	
drobni 43-46	debeli 41-43	
BANKOVCI V CURTHU 14. septembra 1965 ZDA U dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.) ,	11,95
Francija (100 n. fr.)	87,—
Italija (100 lir)	0,69
Avstrija (100 šil.)	16,60
CSSR (100 kr.)	10,50
Nemčija (100 DM)	106,50
Belgija (100 b. fr.)	8,50
Švedska (100 kr.)	82,50
Nizozemska (100 erold.)	119,—
Španija (100 pezet)	7,05
Argentina (100 pezov)	1,20
Egipt (1 eg funt)	4,95
Jugoslavija (100 din)	0,30
Avstralija (1 av. funt)	9,45
dobju januar - julij 1964. Tečaj cinka se je v Londonu komaj opazno premaknil. Spričo dotoka sovjetskega cinka so se londonske zaloge te kovine povečale za 1.522 ton na 6.358 ton, kar pomeni, da so se v 5 dneh kar podvojile.
KAVČUK
Cena kavčuka se je na vseh mednarodnih trgih rahlo znižala. Ameriški predsednik Johnson je odobril zakon, ki dovoljuje ustanovi General Services Ad-ministration, da razpeča 620.000 ton gumija iz presežkov.
VLAKNA
Tečaj bombaža je ustaljen v New Yorku. Pri ameriškem kmetijskem ministrstvu napovedujejo, da bo letošnji ameriški bombažni pridelek navrgel 15,134.000 bal proti 14,916.000, ki so jih predvidevali pred mesecem dni. Lansko leto so pridobili 15 mil. 180.000 bal, dočim je znašal povprečni pridelek v nrejšnjih 5 letih 14,670.000 bal. Cena volne se je premaknila nekoliko više. Tečaj jute je ostal v bistvu nespremenjen. Dogodki v Kašmiru zaenkrat še niso pustili sledi na mednarodnih trgih z juto, vendar strokovnjaki pričakujejo, da bo spopad med Indijo in Pakistanom v doglednem času začel ovirati preskrbo z juto.
ŽIVILA
Sladkor se je tako v Londonu kakor v New Yorku rahlo podražil. Cena kakava se je na newyorški živilski borzi utrdila. Pri Organizaciji združenih narodov bo v marcu leta 1966 leta nova konferenca, na kateri bodo proučili najprimernejše u-krepe za stabilizacijo cen kakava. Tečaj kave se je malenkostno premaknil navzgor.
junci 400—460.000, krave mlekarice 280—310.000, navadne krave 170—200.000 lir za glavo, neodstavljena teleta do enega meseca stara 50—70.000, do 6 mesecev stara 60—90.000 lir za glavo. Prašiči: neodstavljeni prašiči do 15 kg težki 710—770, suhi prašiči od 26-35 kg težki 620 do 660, debeli prašiči za zakol 125-145 kg težki 388—392 lir kg.
KRMA
LODI. Zelena trava 350—400, seno majskega reza 3000—3100, II. reza 2900—3000, slama v balah 1200—1300, moka iz zdravilnih zelišč in detelje 5600—5750, rožiči 4200—4400, krmne pogače iz pese 4400—4600, krmne pogače iz koruze 5200—5250, lanene 7300—7400, koruzna krmna moka 4850—4950, iz zemeljskih lešnikov 6750—6850, kokosova moka 5550—5650, iz sončnic 5950 do 6050, paradižnikova moka 4850—4950, krmna moka iz prepečene soje 6850—7050 lir stot.
ŽITARICE
LODI. Fina domača mehka pšenica 6800—7100, dobra mer-kantile 6600—6800, fina domača trda pšenica 9600—9800, mer-kantile 9200—9400, Manitoba 9550—9650, fina domača koruza 6300—6400, navadna 4600—4700, uvožena koruza 4750—4850; ne-oluščen riž Arborio 8200—9000, Vialone 7800—8100, Carnaroli 7900—8400, Vercelli 7200—7700, R. B. 8100—8500, Rizzotto 7700 do 8000; oluščen riž Arborio 18 tisoč 300 do 19.000, Vialone 17 tisoč 500 do 18.100, Carnaroli 18 tisoč 300 do 18400, Vercelli 15 tisoč 300 do 15.600, R.B. 14.400 do 14.500, Rizzotto 14.100—14.400; domač ječmen 5350—5500, uvožen ječmen 4750—4900, domač oves 4700—5400, uvožen 4750 do 4850, domača rž 5900—6000, uvoženo proso 5200—5300; pšenic na moka tipa «00» 10—11.600, tipa «0» 9500—9600, tipa «1» 9000 do 9100, koruzna moka 5900 do 6100 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 940 do 950, uvoženo maslo 950—960, lombardsko maslo 890—900, domače maslo 900—910, emilijsko 880—890; sir grana proizv. 1962 1440—1490, proizv. 1963 1400 do 1440, proizv. 1964 1230—1280, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 930 do 960, uležan (od 30 do 60 dni) 1010—1040, sbrinz svež 810 do 840, uležan 890—920, Emmen-thal svež 780—800, uležan 830 do 870, orig. švicarski Emmen-thal 1000—1030, nrovolone svež 810—850, uležan 900—940, itali-oo svež 600—620, uležan 710 do 740, crescenza svež 490—510,
Mnogo živine v Ameriki
V začetku letošnjega leta je bilo v Združenih državah vsega 107,2 milijona glav goveda, toliko je niso zabeležili še nobeno leto poprej. Lansko leto se ie znatno znižalo število krav mlekaric, a na drugi strani se je povečalo število živali za zakol. Število krav mlekaric in telic nad 2 letoma in pol starosti se je skrčilo za 3 odsto na 17,6 milijona glav (tako nizko ni bilo že od daljnega 1904. leta), število krav za zakol se je znižalo za prav tako 3 odsto, a število juncev v starosti več kot enega leta je padlo za 5 odsto.
Dne 1. januarja 1965 so nadalje zabeležil' 53,9 milijona prašičev ali 9 odsto manj kot v začetku minulega" leta. Ovac so našteli 26,7 milijona (njihovo število ni bilo še nikdar tako nizko) ali 5 odsto manj kot lani, kokoši in petelinov okrog 376,5 milijona ali 2 odsto manj in puranov okoli 6.5 milijona, kar predstavlja 4 odsto več kot lani ob istem času.
Izjemne vremenske razmere v zadnjem času, kot pozna pomlad in poletje z nevihtami na eni strani, a suša in spet huda neurja na drugi povzročajo kmetovalcem v vsej Evropi velike preglavice. Zlasti so - zaskrbljeni vinogradniki, ki napovedujejo, da bo trgatev in s tem vinska letina slaba. Bolj kakor glede količine velja to glede kakovosti grozdja. Kaže namreč, da ima grozdje v sebi malo sladkorja, zaradi česar je gradacija nizka. Grozdje še ni dozorelo, za to bi potrebovalo kakih 15 do 30 dni suhega in sončnega vremena. Po navadi se začenja v tem času trganje zgodnjih vrst grozdja, toda skoro povsod bo letos trgatev zakasnela za 10 do 15 dni.
Kako je v Italiji
Zaradi zakasnelosti trgatve bo po mnenju kmetijskih izvedencev letošnji pridelek za približno 10 odsto slabši od lanskega v severnih predelih Italije, nekoliko nižji v Srednji Italiji, komaj rahlo višji na Jugu, a znatno boljši na otokih. V splošnem bi morala biti letina za 2 do 3 odsto slabša od lanske, ki je vrgla 66 milijonov hektolitrov vina. Seveda so ti podatki le začasni, kajti količina in kakovost pridelka odvisi v veliki meri od prihodnjih tednov, ko bo lahko vreme ugodno ali pa tudi neugodno.
Vsekakor letošnji pridelek po količini ne bo mnogo zaostal za lanskim, dočim predstavlja vprašanje kakovosti vprašanje zase. Lansko leto je bil pridelek po alkoholni gradaciji prav izreden, a letos bomo imeli pov-.prečna in v najboljšem primeru le dobra vina.
Vina prejšnje letine je pri vinogradnikih le malo v zalogi, precejšnje količine pa ga imajo družbene kleti in grosisti, čeprav se kupčije na notranjem trgu odvijajo povsem normalno spričo ustaljenosti cen in pa dviga za 12 odsto v izvozu. Vinske cene so skoraj povsod že dalj časa nespremenjene in napovedujejo, da se tudi v prihodnji sezoni ne bodo v bistvu premaknile.
Drugod po Evropi
FRANCIJA. V začetku avgusta so na francoskem kmetijskem ministrstvu napovedali, da bo dosegel novi vinski pridelek okrog 65,7 milijona hektolitrov. Toda v avgustu in še v teh dneh septembra je zajelo Francijo tako slabo vreme, da tega ne pomnijo več desetletij. Grozdi, ki so jih nabrali v južnih predelih Francije, niso dozoreli, sladkorja imajo v sebi zelo malo in spričo tega je tudi delež alkohola nižji. V ostalih vinogradnih predelih je stanje enako, povsod je grozdje silno kislo. Kakovost vina bo torej znatno slabša, le po količini ne bo pridelek nazadoval.
ŠPANIJA. Pretekla zima je bila izredno mrzla, padlo je veliko dežja in snega. Letošnji vinski pridelek bo precej slabši od lanskega tako po količini kakor po kakovosti.
ZAH. NEMČIJA. Vinogradniki plodovitih področij ob Renu zatrjujejo, da je letošnja sezona najslabša po letu 1957. Pridelek bo manjši in po kakovosti slabši od lanskega.
Italijanski izvoz vina v prvem polletju letos
V prvih 6 mesecih letošnjega leta je Italija izvozila naslednje količine vina in vinskih izdelkov (v oklepaju lanski izvoz v istem času): 965.238 hektolitrov vina (862.532), 240.125 hi vermuta (209.175), 14.871 hi žganja in likerjev (18.203) in 33.158 hi etilnega alkohola (4.401).
Uvozila pa je 26.283 hi vina (35.762), 266 hi vermuta (827), 18.681 hi žganja in likerjev (22 tisoč 437) in 40.106 hi etilnega alkohola (29.449).
Proti uvozu vina v Nemčijo
Nemški listi poročajo, da se bo zahodnonemška vlada zoperstavila povišanju kontingentov za uvoz vina iz ostalih članic Evropske gospodarske skupnosti. Leta 1962 je ministrski svet EGS sklenil, da se bodo kontingenti za uvoz vina povišali v razmerju s povečanjem vinskega pridelka v vinorodnih državah. Ta napredek pa ni bil dosežen, zato bo zahodnonem-
ška vlada protestirala proti mo rebitnim poskusom, da bi se uvoz vina povišal. Zveza nemških vinogradnikov se je že lani uprla povišanju zadevnih kontingentov.
SREDNJI PRIDELEK
HMELJA
V državah, ki so članice Evropskega biroja za hmelj pričakujejo kakor poročajo iz Muenchena, da bo letošnji pridelek hmelja dosegel 1,07 milijona nemških stotov (po 50 kg). Pridelek bo samo za malenkost obilnejši, kakor je bil lanski. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo pričakuje, da bo pridelek v Združenih državah dosegel 0,49 milijona nemških stotov ter bo prav tako samo za malenkost večji od lanskega. Na Bavarskem računajo, da bo donos na hektar pičlejči kot lansko leto. Zveza nemških hmeljarjev je izjavila, da bo pri zvezni vladi protestirala zaradi prevelikega uvoza hmelja iz tujine v sezoni 1964-1965.
Evropska slanina izpodriva ameriško
Že dolga leta nabavljajo An- j tako močno povečala izvoz sla-gleži slanino za lastno pctroš- nine v Anglijo, letos je tjakaj
poslala že 51.000 cwt, isto velja za švedsko z 31.000 cwt.
Angleški strokovnjaki so pri ocenjevanju tega pojava zelo previdni in neradi širijo v javnost napovedi za bodočnost. Preusmeritev angleškega uvoza pripisujejo skoro izključno dejstvu, da je letos v vsej Evropi primanjkovalo govejega mesa, zaradi česar je bil zakol prašičev toliko večji in s tem seveda tudi proizvodnja slanine. Istočasno se je v Ameriki zgodilo nasprotno, Američani so imeli mnogo goveda, a malo
prašičev.
Strokovnjaki poudarjajo, da lahko proizvajalci živil, ki so največji potrošniki slanine, v vsakem trenutku uspešno zamenjajo rastlinska olja s slanino in narobe, spričo tega je torej razumljivo, da je skrčenje angleškega uvoza slanine iz A-merike povsem sovpadlo s pocenitvijo jedilnega olja.
Važen činitelj, ki je dovedel do padca ameriškega izvoza slanine v Anglijo, je povezan z ameriškimi izvoznimi cenami: te so namreč ostale presenetljivo visoke in Američani se sploh niso potrudili, da bi z znižanjem izvoznih cen karkoli pobijali konkurenco evropske slanine.
njo pretežno v Ameriki. Tako so kupili od Američanov lani kar 90 odsto vse uvožene slanine. Zdaj pa se zdi. da ameriška slanina polagoma izgublja nreri-nost na angleškem trgu. Angleži bodo namreč po vsej verjetnosti letos nabavili v Ameriki manj kot polovico vse slanine iz inozemstva.
Anglija je v prvi polovici tega leta uvozila skoraj 500.001 bwt slanine (1 cwt = 50,80 kg), dočim je v prvem polletju 1964 uvozila 2,74 milijona cwt. Samo ameriške pošiljke so se v tem času znižale kar za milijon cwt. Na drugi strani se je povečal uvoz iz evropskih dežel, tako so se belgijske dobave slanine Angliji povzpele od 47.000 cwt lani do letošnjih 418.000. Danska je do konca junija letos prodala Angležem še enkrat toliko slanine kot lani, namreč 99.000 cwt, Poljska pa 36.000 cvrt (značilno je, da je Poljska doslej v e dr. o uvažala slanino :z Anglije). Italija še lansko leto sploh ni dobavljala slanine Angliji. v prvem letošnjem polletju pa je poslala tja nad 30 tisoč cvrt. Nizozemska je prav
V Evropski gospodarski skupnosti letos slabši pridelek žita
Po naj novejših podatkih statističnega urada pri Evropski gospodarski skupnosti bo letos žitna letina v deželah EGS za 3 do 4 odsto nižja od lanske. Pri tem ne prihaja v poštev koruzna letina, glede katere še nimajo točnih podatkov. Poslabšanje letine pripisujejo neugodnim vremenskim razmeram.
V tej sezoni so precej skrčili površine, zasejane z ržjo in ovsom, da bi razširili nasade koruze in ječmena. Po uradnih podatkih iz Francije, Italije in Z. Nemčije naj bi letošnji žitni pridelek dosegel v Franciji 24,2 milijona ton (lani 23,8 mil. ton), v Italiji
10.4	mil. ton (9,4) in v Nemčiji
13.4	(16.5).
Ves koruzni pridelek v deželah EGS naj bi znašal okrog 29,3 mil. ton ali približno toliko kakor v lanski sezoni. Nemci bi pridelali 3,9 mil. ton koruze (lani 5,2), Francozi 14,1 mil. ton (13,8), Italijani 9,5 mil. ton (8,6) in Nizozemci 800.000 ton.
Kljub povečanim nasadom ječmena bodo menda Francozi, Nemci in Belgijci pridelali skupaj manj kot 11,9 milijona ton, kolikor je znašal lanski pride-
lek. Zmanjšal naj bi se tudi pridelek rži «za 19 odsto) in ovsa (za 8 odsto).
Italijanski pridelek pšenice boljši
Po naj novejših podatkih o-srednjega statističnega zavoda v Rimu bo znašal letošnji pšenični pridelek v Italiji skoro 95 milijonov stotov, od tega okoli 76 milijonov stotov mehke in 19 milijonov stotov trde pšenice. Letošnji pridelek naj bi za 10,6 odsto prekosil lanskega; znašal naj bi namreč 94,923 mil. stotov proti 85,823 mil. stotov lani._ Napredoval naj bi zlasti v južnih predelih, dočim naj bi v nekaterih predelih severne Italije nazadoval. Napredek so zabeležili na Sardiniji (3,4 odsto), Siciliji
(43.4)	. v Kalabriji (28,9), Bazili-kati (34,7), Apuliji (kar za 49 odsto), Moliseju (9,6) č Abrucih
(5.4)	, Kampaniji (27,6), Laciu (5 odsto), Toskani (4,3), Markah (7,6), Emiliji-Romagni (3,5), Lombardiji (4,7) in v Liguriji (1,3); nazadoval pa je pridelek v Piemontu (za 1,6 odsto), v dolini Aosta (20 odsto), v Triden-tu in Zgornjem Poadižju (10,2) Benečiji (0,4), Furlaniji-Julijski krajini (11,4) in Umbriji (1,3)
MORILI JIARALOSSO
TRST . TR1ESTE, ulica XXX Otlobre vogal uL Torrebianca, telef. 35-740
..	Pohištva dnevne sobe oprema
vldUPie	m lirade • vozički - posteljice
Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7
permafles
Sovjetski petrolej za Švico zelo poceni
Sovjetska zveza je dobavila nekaterim švicarskim čistilnicam petrolej po izredno nizki ceni 1 do 1,25 dolarja za sod. Italijanski petrolejci zatrjujejo, da bo ta dogodek ostal osamljen, kar torej pomeni, da po njihovem mišljenju ni pričakovati vdora sovjetskega petroleja v Evropo, in sicer iz treh poglavitnih razlogov: Prvič, ker Sovjeti niso dosegli cilja predvidenega po 7-letnem gospodarskem načrtu, spričo česar naj bi obstajale y sovjetski petrolejski industriji določene težave; drugič. ker so Sovjeti bolj kot kdaj koli poprej zaposleni s podpiranjem petrolej sko-kemične industrije in s pomočjo deželam članicam Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, ki se nahajajo v resni krizi zaradi nezadostne razpoložljivosti energetskih virov; tretjič pa zato, ker menda Sovjeti niso v stanju, da bi vzdržali finančni pritisk, ki bi ga povzročilo dobavljanje petroleja tujim državam po prenizkih cenah (s katerim bi Sovjeti nabijali konkurenco zahodnega petroleja).
Belgijska proizvodnja
premoga upada
V prvih 3 mesecih tega leta se je belgijska premogovna proizvodnja znižala za 759.000 ton. Od januarja do konca junija letos so pa v belgijskih premogovnikih pridobili 10,309.000 ton premoga, kar predstavlja precej manj kakor v istem razdobju lanskega leta. To pripisujejo v prvi vrsti ukinitvi določenega števila pre mogovnikov. Tudi uvoz premoga v Belgiio se je zmanjšal, in sicer od 3 595.000 ton v prvi polovici 1964. leta na 3,293.000 ton v prvem letošnjem polletju, torej kar za 302.000 ton.
..GOSPOD ARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 40.—. Naročnina: letna (300 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1800 din, polletna 900 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
A VTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO, S TeL 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
URARNA IN ZLATARNA
KARLO MIKOLJ
1 RS I
Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
JMPEKPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST — VIA CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725 Skladišče: Via del Bosco 20 Tel. 50010
Telegram: Impexport-Trieste
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
R IJ E K A . Jugoslavija
jadrollnija Je letos uvedla novo progo iz Trsta in Benetk za Beko, Split m Dubrovnik ter Pirej, Aleksandrijo, Port Said, Bejrut, Limassol, Heraklion, Pirej, Dubrovnik, Benetke in Trst. To progo vzdržujejo najmodernejše ladje na Sredozemlju — m/l «DALMACIJA» in «ISTRA». — Vse informacije dobite pri potovalnih uradih ali pri agenciji «V. Bortoluzzi«, piazza Duca degli Abruzzl, 1, Trst.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d’Aosta N. 180 TeL 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
SP10SNA
P10VBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Zupančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
jntsAmtiOfia ICopeA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu ln vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
TRANS-TRIESTE..........
TRST TRIESTE, Via Donota 3 Jel. 38-827.31 906,95-880
UVAŽA vse lesne suri mane in produkte gozdne industrije.
IZVAZA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne < i K A I in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.

> i j «	«	»
□ u C O Ul N I V_J /K
Gestlsce i servtzl merci e passeggeri sulle Unee:
NORU EUKUPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni I giornt NORI) AMERICA iNnrtli ni Hatteras) partenze ogni 10 giornt SUU AMERICA partenze ogni 20 glorni LEVANTK
partenze ogni '( giomi IRAN — IRAtj partenze ogni 30 giornt INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 gtornt ESIKEMO OR1ENTE partenze ogni 30 giornt
GOI.H) MESSICU
partenze ogni 20 giornt
con 57 moderne e rapide na vi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta U crasporto di merci anche to porti fuori delle linee regolar
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
—* «JU GO LINIJA* - RUEKA —