■o -r<"> im ■in -t-■r- SPORT Ob jezeru krivdo zvalili na sodnika str. 17 INTERVJU Ernest Kovač: »Na naših V ■ V V ■ I smučiščih štejejo doživetja« str. 26-27 St. 11 / Leto 71 / Celje, 17. marec 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Poznaš, občan, svoj dolg? Čeprav so občine v naši regiji med srednje zadolženimi v Sloveniji, pa posebej izstopata Solčava, ki ima malo več kot tisoč evrov dolga na občana, in Luče, ki imajo le 14 evrov dolga na občana. Analitiki pravijo, da za zadolženost niso krivi zgolj preveliki občinski »apetiti«, marveč tudi to, da država krči vire občinskih financiranj. str. 12-13 ■ШИПМИПШ! НШШ str. 35 AKCIJA str. 36-37 AKTUALNO Kdo bo popravil protihrupne ograje? str. 2 CELJE v Še vedno neusklajenosti pri delovanju urgentnega centra str. 6 DOBRNA Oster boj za vodenje zavoda str 8 KULTURA 70 let MPZ skladateljev Ipavcev str. 14 Ss m a REPORTAŽA »Planica je pa Planica« str. 30 AKCIJA Grafika: ANDREJA BALJA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje str. 34 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Vsa naša zadolženost Že nekaj časa sanjam o novi kuhinji. Ampak to je takšen finančni zalogaj, da ostajam le pri sanjarjenju. Resda bi lahko vzela posojilo in ga odplačevala nekaj naslednjih let, mogoče bi k temu dodala še en obrok za avto, ki bi ga tudi bilo treba počasi zamenjati... A se nekako ne morem odločiti za ta korak. Časi so pač negotovi, zato računam, da bom sčasoma privarčevala toliko, da bo potem posojilo le še za kakšen manjši dodatek. Ko ob tem preberem, da ima država po zadnjem paketu zadolževanja skupno 28 milijard evrov dolga, od tega je za milijardo najetih posojil, se zdim sama sebi preveč staromodna. Toda zgledovanje po državi pač ne more biti cilj in skrb za javna sredstva tudi ne za zgled, kako je treba ravnati v gospodinjstvih. Čeprav je res, da nekaterim kar dobro uspeva živeti na račun bančne »širokogrudnosti«, ko gre za dovoljene minuse na njihovih računih. Ampak vse to je denar, ki ga bo treba lepega dne vrniti in ki le navidezno rešuje težave. Nekaterim niti ta ne zagotavlja rednega plačila položnic - a ne zato, ker bi imeli tako malo denarja, temveč zato, ker z njim ne znajo gospodarno ravnati. Zadolževanje je očitno vsesplošen trend, saj se je to na globalni ravni v zadnjih 15 letih več kot podvojilo, ugotavljajo nekatere študije. Pri tem ni vseeno, ali državljani zadolženih držav pridno varčujejo ali pa morda živijo v takšnih državah, kjer je zadolženost majhna, sami pa so pred bankrotom. Pri nas naj bi ljudje še vedno pridno varčevali in se ne pretirano zadolževali, če pa to že počnejo, vzamejo posojilo predvsem zaradi nakupa stanovanja. Toda ravnanje z javnimi financami je ponavadi povsem drugačno kot v gospodinjstvih. Razmišljanje enega od županov s Celjskega, da sledi kmečki logiki in da z denarjem občine ravna podobno kot s svojim, je tako prava redkost. Z zadolževanjem bi lahko kakšno naložbo v občini res izpeljali hitreje, ugotavlja, a se zaradi negotovih časov za takšne korake raje ne odloča. Poleg tega država občinam nalaga vedno večje obveznosti in možnosti, da bi se povsem izognili najemu kreditov, so vse manjše. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi se že otroci v šolah učili o ravnanju z denarjem, o poslovanju doma in v podjetju, nekaj takega, kar imajo v ekonomskih šolah v obliki učnih podjetij. Te so pred tednom predstavili na mednarodnem sejmu v Celju in prav zanimivo je bilo videti, kaj vse znajo, kako podjetno se lotevajo stvari in kako jasno imajo nekateri že začrtano svojo pot. Čeprav smo malo pogrešali več izvirnih zamisli, s čim vse bi lahko še uspeli na trgu, so bila nekatera učna podjetja, vsaj kar se zanimive predstavitve tiče, dobro zamišljena. Če bi mlade že v osnovni šoli učili kaj podobnega in jih pripravili na to, da je denar treba najprej zaslužiti, da ga lahko zapraviš, bi že zgodaj ugotovili, da nekatere stvari niso samoumevne čez noč, temveč jih je treba načrtovati in zanje varčevati. Ni pa nujno, da bi to sporočilo razumeli vsi, saj kot je dejal eden od sogovornikov na sejmu - pomembno je, kako se znajdeš. To pa je splošna filozofija, ki je v teh krajih zelo znana. Ravnanje z javnimi financami je ponavadi povsem drugačno kot v gospodinjstvih. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA O ШЖП шшп FlinMff] PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK ** ОИ mm mm Misel tedna »Če bi bil rad prepričan, da pričenjaš pravilno, začni varčevati. Navada varčevanja denarja poleg tega, da okrepi voljo, razjasni energije.« (Theodore Roosevelt) Kdo bo popravil protihrupne ograje? Dars odstopil od pogodbe za gradnjo protihrupnih ograj na avtocestnih odsekih Dramlje-Celje in Celje-Arja vas Dars je več kot 18 milijonov evrov vreden projekt gradnje protihrupnih ograj na avtocestnih odsekih Dramlje-Celje in Celje-Arja vas zaupal konzorciju treh podjetij, dvema hrvaškima (Werkos in Fracasso RI) in slovenskemu (Godi-na). Dars je pogodbo s konzorcijem kot enotnim izvajalcem podpisal februarja 2014. Marca 2016 od te pogodbe nepreklicno odstopa. Kot je znano, so vse terenske meritve pokazale, da zgrajene protihrupne ograje ne dosegajo predpisane izo-lativnosti. »Osnovni namen protihrupnih ograj je zaščita prebivalcev pred prekomerno obremenitvijo s hrupom, za kar sta potrebni dve akustični lastnosti takšnih ograj - izo-lativnost, da v določeni meri prepreči prehajanje zvoka skozi ograjo, in absorpcija, da zmanjša odboj vpadnega hrupa na nasprotno stran Ko se je polegel prah glede izbire gradbincev, je bilo veliko govora o videzu ograj, ki so precej opazne in na posameznih odsekih tudi moteče. Ko se je zdelo, da se bo večina z betonsko zaveso sprijaznila, je odjeknila vest, da ograje ne služijo osnovnemu namenu. Vprašanje je, kaj bo sledilo. »Zgodovinski dan za če Na Celjskem sejmu predstavili pobudo naše države, da bi 20. maj postal svetovni dan »Sloveniji je v posebno čast, da so deklaracijo s pobudo naše države za razglasitev svetovnega dneva čebel podpisale države, ki imajo pomembno vlogo v čebelarstvu,« je povedal kmetijski minister Dejan Židan, potem ko je z ministri oziroma njihovimi namestniki iz drugih držav podpisal deklaracijo. Podpis pobude in okrogla miza, na kateri so predstavili ta projekt, sta bila tudi osrednja dogodka 39. Dnevov čebelarstva ApiSlovenija minuli konec tedna na Celjskem sejmu v okviru pomladnega sejemskega trojčka. Pobudo bo Slovenija v opravljenih postopkih pred-Združene narode po vseh vidoma predala ob koncu prihodnjega leta. Poleg Dejana Židana so deklaracijo podpisali še Petar Ivanović, minister za kmetijstvo in razvoj podeželja iz Črne gore, Patrik Mlynar in Istvan Nagy, namestnika ministrov za kmetijstvo Češke in Madžarske, ter Zoran Rajić, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in varstvo okolja Srbije, ter Boštjan Noč, Podpis pobude za razglasitev svetovnega dneva čebel: z desne Boštjan Noč, predsednik ČZS, Patrik Mlynar, namestnik češkega kmetijskega ministra, Dejan Židan, slovenski kmetijskih minister, Petar Ivanović, kmetijski minister Črne gore, Istvan Nagy, namestnik madžarskega kmetijskega ministra, Zoran Rajić, državni sekretar na srbskem kmetijskem ministrstvu, in Zdravko Počivalšek, slovenski gospodarski minister. predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Zveza je tudi dala idejo, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel in da bi Slovenija kot država formalno to pobudo predala Združenim narodom (ZN). Pri podpisu je bil navzoč tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je z državno sekratarko na gospodarskem ministrstvu Evo Štravs Podlogar sodeloval na okrogli mizi, na kateri so predstavili pobudo Slovenije. Že v minulih dneh sta pobudo podpisala tudi ministra za kmetijstvo Francije in Avstrije Stephane Le Foll in Andrä Rupprechter. Pomembne za trajnostno kmetijstvo Pobuda za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel poudarja pomen čebel in drugih opraševalcev za trajnostno kmetijsko proizvodnjo, za varnost preskrbe s hrano, ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti v njej. »To je zgodovinski dan, a ne za čebelarje, ampak za čebele. Svet se mora zavedati, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraše-vanja čebel,« je ob podpisu deklaracije poudaril Boštjan AKTUALNO 3 Protihrupne ograje na celjskem delu avtoceste A1 dvigajo prah že od podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem, hrvaško-slovenskim konzorcijem Werkos-Fracasso RI-Godina. Ta je na ponovljenem razpisu z najugodnejšo ceno premagal Strabag, dunajski GK Construction, Voc Celje, družbo Adriaing in Kostak, ki se je za posel potegovala skupaj z Rafaelom in SŽ-ŽGP. proti objektom na nasprotni strani ceste,« so v pojasnilu zapisali pri Darsu. V okviru izvajanja terenskih meritev je bilo ugotovljeno, da so na posameznih odsekih vgrajeni tipi protihrupnih panelov, ki dosegajo zahtevano raven absorpcije, odstopajo pa izmerjene vrednosti izolativnosti, ki so zahtevane v pogodbi. Dars je izvajalca po teh ugotovitvah pozval k odpravi pomanjkljivosti, a se, kot kaže, za ta naročila po odpravi nepravilnosti ni zmenil. Werkos v težavah Medtem je eden od kon-zorcijskih partnerjev, osje- ški Werkos, zabredel tudi v finančne težave. V začetku januarja je bil podan zahtevek za predstečajni postopek. A insolventnost hrvaškega gradbenega podjetja, ki je opravilo večino dela, se zaposlenim in odgovornim pri Darsu pred nekaj tedni ni zdela zaskrbljujoča. Na vprašanje, ali bo podjetje, ki je tik pred stečajem, uspelo izpolniti pogodbene obveznosti in odpraviti nepravilnosti, so odgovorili, da je pogodba podpisana s konzorcijem treh partnerjev, ki so solidarno dolžni izpolniti pogodbene obveznosti. »Napake na ograji bodo odpravljene, tako da se za prebivalce, ki jim je zgrajena ograja namenjena, nič ne spremeni.« So pa že takrat napovedali tudi možnost odstopa od pogodbe. In to so zdaj uresničili. Kot kaže, je sprenevedanje in neposlušnost izvajalca, ki kljub zavezam napak še vedno ni odpravil, sodu izbila dno. Unovčili bodo garancijo in objavili javno naročilo Dars je izvajalcem že plačal več kot 87 odstotkov skupne vrednosti, kar znaša 15,7 milijona evrov. A so v Darsu prepričani, da finančno ne bodo oškodovani. Kot pojasnjujejo, jim je izvajalec skladno s pogodbo že pred začetkom del predal bančno garancijo za dobro izvedbo del, prav tako imajo na pogodbi tudi še zadržana sredstva. »Najprej bo pridobljena tehnična dokumentacija, na osnovi katere bo Dars za pridobitev izvajalca sanacije ograje izpeljal nove postopke javnega naročanja. Ustrezna sanacija protihrupne ograje, ki se nanaša predvsem na protihrupne panele enega proizvajalca, bo zagotavljala izpolnitev zahtev prvotne tehnične dokumentacije po zadostni izolirnosti, s čimer bodo doseženi tudi cilji projekta, to so zahtevano izboljšanje zaščite prebivalcev pred prekomerno obremenitvijo s hrupom z avtoceste v predpisanem roku, zahtevano izboljšanje bivalnega prostora in varovanje zdravja prebivalcev v bližini avtoceste,« so še zapisali v sporočilu. Ker so lahko postopki javnega naročanja precej dolgotrajni, je trenutno nemogoče napovedati, kdaj bo sploh izbran nov izvajalec, še manj, kdaj bi lahko začel delati in kdaj bodo protihrupne ograje, ki so marsikomu zastrle pogled, končno služile osnovnemu namenu. Kakšna bo cena? Ker bo treba izvesti novo javno naročilo, v Darsu še ne morejo oceniti končne vrednosti projekta. Koliko bo Dars v resnici plačal za postavitev teh ograj, bo tako znano šele po podpisu pogodbe z novim izvajalcem, ki bo odpravil zgolj pomanjkljivosti. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, kaj bo z evropskimi sredstvi. V Darsu so za zdaj prepričani, da denar, ki ga je k projektu primaknila Evropa, ni ogrožen. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA bele« čebel Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Na okrogli mizi z naslovom Svetovni dan čebel, priložnost za vse je minister Zdravko Počivalšek med drugim povedal, da je z veseljem sprejel povabilo za sodelovanje, ker meni, da je kmetijstvo temelj gospodarske dejavnosti, in ker rad sodeluje pri ustvarjanju pozitivnih zgodb. Čebele in turizem »Slovenija je v zadnjem času naredila tudi prve korake na področju t. i. apituriz-ma, ki postaja zelo pomembna panoga in proizvajalcem medu prinaša nove razvojne možnosti,« je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Dodal je, da sta strateška usmeritev slovenskega turizma in njegova promocija kot zelene, zdrave in aktivne Slovenije še kako povezani s čebelami, saj v nezdravem in onesnaženem okolju te nimajo dobrih pogojev za življenje, s tem pa tudi ne čebelarstvo kot panoga. Gospodarski minister je še dejal, da verjame, da bo pobuda za svetovni dan čebel prispevala k večji prepoznavnosti Slovenije in držav, ki podpirajo to pobudo. Velika podpora Sloveniji Pobudo za svetovni dan čebel je na ravni EU že podprla večina ministrov, na lanski Api-mondii v Koreji tudi vse svetovne čebelarske zveze, prav tako tudi predsedujoče države regionalnih odborov znotraj specializirane agencije ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO). »V pogovorih se je izkazalo, da pri podpori čebelam veroizpoved ni pomembna. To je v času, ko potrebujemo strpnost na mnogih področjih, še posebej pomembno,« je na okrogli mizi v Modri dvorani Celjskega sejma povedal minister Zidan. Ob tem je še podaril, da je bil eden prvih, ki je osebno podprl pobudo za svetovni dan čebel, prav generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva, ki sicer prihaja iz Brazilije in se globoko zaveda globalnega pomena čebel in ostalih opra-ševalcev za preprečevanje lakote. Da Silva bo besede podpore Slovenije podkrepil tudi z dejanjem - letos 20. maja, na datum, ki naj bi v postal svetovni dan čebel, bo namreč obiskal Slovenijo. Zapletena pot do sprejema pobude v ZN Postopek sprejema takšne deklaracije sicer ni enostaven. Naša država je letos začela formalni postopek za razglasitev svetovnega dneva čebel v ZN, Mednarodna okrogla miza, na kateri je bila podrobneje predstavljena pobuda Slovenije za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. in sicer v okviru FAO. Glede na to bo treba izvesti tri korake: pobudo predstaviti septembra letos na odboru za kmetijstvo, sledili bosta obravnava na svetu in predstavitev na konferenci FAO julija prihodnje leto. Po pridobitvi podpore FAO bo pobuda predstavljena še Generalni skupščini ZN. Podpisniki pobude upajo na razglasitev svetovnega dneva čebel jeseni 2017 in prvo obeleženje tega dne leta 2018. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Razlogi za pobudo za razglasitev svetovnega dneva čebel: Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) in Celjski sejem bosta vložila kandidaturo za organizacijo svetovnega kongresa čebelarjev Apimondia leta 2021 v Celju. Velik pomen čebel in drugih opraševalcev za trajnostno kmetijsko proizvodnjo, zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano in okolja v smislu ohranjanja ekološkega ravnotežja ter zagotavljanja biotske raznovrstnosti v naravi. Čebele so v zadnjem obdobju vedno bolj ogrožene zaradi človekovih dejavnosti in njegovega vpliva na okolje ter drugih dejavnikv, kot so nove čebelje bolezni in škodljivci ter podnebne spremembe. Ozaveščanje vlad in javnosti o pomenu čebel in čebelarstva, pri čemer je razglasitev svetovnega dneva čebel lahko eno od ključnih orodij za dosego tega cilja. Nujnost mednarodnega sodelovanja in krepitve skupne skrbi za večjo zaščito čebel in njihovega habitata. * * * * 4 GOSPODARSTVO OB ROBU Povprečnost nas ne bo rešila Ena lastovka še ne prinese pomladi, jo prinesejo tri? Če bi sodili po številu nagrad, ki jih je letos Gospodarska zbornica Slovenije podelila podjetjem s Celjskega, se regijskemu gospodarstvu obetajo lepši dnevi. Še nikoli do zdaj se namreč ni zgodilo, da bi podjetja iz ene regije dobila kar tri nagrade GZS. Vendar je treba pogledati nekoliko globlje - kdo so lastniki teh družb in zakaj so JANJA INTIHAR uspešni. Podjetje GKN Driveline je bilo nekoč obrat Uniorja, nato se je osamosvojilo in postalo del uspešne zgodbe angleškega podjetja GKN. Brez tujih lastnikov ga najbrž danes ne bi bilo več, kar velja tudi za žalski Feniks. Ko so ga prevzeli Belgijci, je začelo rasti in je danes eno najbolj uspešnih podjetij znotraj skupine. Tretje podjetje, ki je dobilo zbornično nagrado, je družinsko. Zraslo je iz majhne družinske delavnice, ki pa sta jo ves čas vodila drznost in želja lastnikov ponuditi trgu nekaj novega in drugačnega. Formula za uspeh so torej tuji ali družinski lastniki. V kar nekaj podjetjih, kjer je bila večinska lastnica država, se je, vsaj v celjski regiji, pokazalo, da je to slabo. Aero, na primer, ki je lani neslavno propadel, pa Polzela, ki že nekaj let »diha na škrge« in nič ne kaže, da se bo rešila iz težav, sta dokaz, da državne lastnike zanima vse kaj drugega kot obstoj podjetja in skupaj z njim marsikje tudi razvoj kraja. Dejstvo je namreč, da so podjetja, ki so v tuji lasti, bolj uspešna. Nenehno povečujejo prihodke in dobiček, povečujejo tudi izvoz, in kot ugotavlja Banka Slovenije, podjetja v tuji lasti svoje zaposlene plačujejo bolje kot podjetja v domači lasti. Podatkov za lani še ni, predlanski pa kažejo, da so bile v predelovalni panogi, kjer tuja podjetja zaposlujejo največ, plače zaposlenih v povprečju višje za osem odstotkov, v trgovini za deset odstotkov. OMCO Feniks in GKN Driveline sta torej dokaz, da bi si Slovenija morala prizadevati za čim več tujih lastnikov. Strah o razprodaji nacionalnega gospodarstva je povsem odveč. To so samo politične floskule ali zasebni interesi posameznikov. Delavcu v nekem podjetju je povsem vseeno, kdo je lastnik. Pomembno mu je, da ima solidno plačo, da podjetje redno plačuje vse prispevke, povezane z delom, ter da mu omogoča izobraževanje in razvoj. In kot se je do zdaj pokazalo tudi v celjski regiji, tuji lastniki takšna pričakovanja zaposlenih bolje izpolnjujejo kot domači. Na Celjsko kar trije gospodarski oskarji Nagrade GZS je od leta 1969 do danes dobilo 25 podjetij s Celjskega - Med nagrajenkami le tri ženske Gospodarska zbornica Slovenije je podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Med sedmimi nagrajenci so kar trije iz celjske regije. V kategoriji velikih družb je nagrado dobil direktor zreškega podjetja GKN Driveline Andrej Poklič. Med nagrajenci srednje velikih družb je OMCO Feniks iz Žalca, ki ga vodi Borut Tri-plat, med malimi družbami je zbornica nagradila celjsko podjetje Hermi, ki je v lasti družine Rauter. Regija doslej treh nagrajencev še ni imela. »To je res velika posebnost,« pravi predsednik GZS Marjan Mačkošek, sicer generalni direktor Štore Steel, enega največjih podjetij na Celjskem. Doslej se je sicer kar nekajkrat zgodilo, da sta v enem letu nagrado dobili dve podjetji, na primer leta 1983, ko sta bila med nagrajenci Ivan Žagar, direktor Tekstilne tovarne Prebold, in Štefan Nemeš, ki je takrat vodil Comet, leta 2008, ko sta bila med nagrajenci Franci Pliberšek iz podjetja Mik in Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, ali leta 2012, ko je zbornica nagradila Marjana Mačkoška in Boštjana Gorjupa iz nazarskega podjetja BSH. Da bi bila med nagrajenci GZS kar tri podjetja iz celjske ali savinjske statistične regije, se še ni zgodilo. Kar treh nagrajencev v enem letu nima tudi nobena od ostalih slovenskih regij. Večina uspešna še danes Od leta 1969, odkar GZS podeljuje nagrade za izjemne gospodarske dosežke, je na Celjskem in v savinjsko-šaleški regiji nagrade dobilo 25 podjetij oziroma gospodarstvenikov. Zbornica je kar trikrat nagradila predsednike uprav Gorenja - leta 1969 Ivana Ate-lška, leta 1997 Jožeta Staniča in leta 2008 Franja Bobinca. Po dva nagrajenca imajo Cinkarna Celje, Terme Olimia in Vivapen. Večina podjetij, ki so dobila nagrado, še danes uspešno dela. Izjema je na primer Lik Savinja, v katerem je leta 1978 zbornica nagradila kar štiri vodilne delavce, a je podjetje kmalu zatem pristalo v stečaju in je bilo prvo v takratni Jugoslaviji, ki je neslavno propadlo. Tudi Tekstilne tovarne Prebold, ki je v svojih najboljših časih zaposlovala več kot 1.500 ljudi, danes ni več, po več poskusih oživitve je propadla tudi libojska keramična industrija, veliko sprememb je po stečaju leta 1997 doživela tudi Zlatarna Celje, ki vsa leta, odkar ima nove lastnike, posluje dobro. Posebnost med nagrajenci je tudi podjetje Vivapen. Je namreč edino, kjer sta nagrado GZS dobila oče in hči. Leta 1994 je namreč zbornica za izjemne Nagrado GZS je doslej dobilo le malo gospodar-stvenic, v vseh letih bi jih lahko prešteli na prste ene roke. Vendar smo lahko na Celjskem ponosni, da je prva ženska, ki je dobila to nagrado, bilo je leta 1991, bila takratna direktorica zlatarne Ana Berglez Volk. Nato je bilo treba kar 12 let, da je GZS na Celjskem »našla« še nekaj uspešnih žensk. Leta 2013 je bila to Petra Melanšek in leta 2015 Tanja Skaza. podjetniške dosežke nagradila Jožeta Melanška, takrat direktorja in lastnika podjetja Viva Trade s sedežem v Nazarjah, devet let kasneje je nagrado dobila tudi njegova hči Petra, ki je vodenje podjetja, ki se je v tem času preselilo v Celje, prevzela leta 2007. Nekaj jih je potonilo Seveda je tudi na Celjskem tako kot tudi drugod po Slovenji kar nekaj podjetij in podjetnikov, ki so dobili nagrado GZS, a jih danes ni več. V Celju na primer ni več Lika Savinje, v Preboldu tekstilne tovarne, prav tako danes tudi ni več nekoč uspešnega podjetja Paron iz Laškega. Da so nekoč bili in jih danes ni več, v poslovnem svetu ni nič posebnega. A razveseljivo je, da nihče od gospodarstvenikov iz celjske regije, ki so doslej dobili nagrado GZS, ni »potopil« svojega podjetja. JANJA INTIHAR mu««mpf r9c*ntkt>tpry\cvl)9 ШП7Г mu novejicf god g v I ne I «IJ o MUZEJSKI MOZAIK Pridružite se nam v soboto, 19. marca 2016 10.00 - 12.00: OŽIVITEV MUZEJSKE ULICE OBRTNIKOV IN MUZEJSKE LEKARNE Prisotne bodo vse obrtne mojstrice in mojstri: Jana Rebev-šek, Marta Žohar, Fanika Pavič, Vinko Tajnšek, Anton Mužič, Franjo Podbregar, Miroslav Bahčič, Ivan Krivec, Željko Tomažin in farmacevt Boris Jagodič. 10.30: SPREHOD S PELIKANOM - OD MUZEJA DO ATELJEJA Skupaj z »Josipom Pelikanom« se boste sprehodili do Raz-lagove ulice, do edinega ohranjenega steklenega fotografskega ateljeja v Sloveniji. Po vodenem ogledu se boste lahko fotografirali in v trajen spomin na svoj obisk muzeja prejeli tonirano fotografijo. Več informacij na http://www.muzej-nz-ce.si/ Vsa leta visoka rast Podjetje GKN Driveline, ki večinoma sodeluje z avtomobilsko industrijo, je svojo poslovno pot začelo pred 30 leti kot Uni-orjev obrat, od leta 2009 je del angleške skupine GKN. Podjetje vsa leta zaznamujejo rast prodaje in dobička, večanje dodane vrednosti na zaposlenega in tudi rast števila zaposlenih. Direktor podjetja je že nekaj let Andrej Poklič, ki mu lastniki očitno zelo zaupajo, saj je pred kratkim prevzel vodenje kar petih podjetij v skupini GKN. Še bodo zaposlovali Podjetje GKN Driveline je eno najbolj uspešnih na Celjskem. Vsa leta, odkar deluje, ga zaznamujejo visoka rast prodaje in dobička, večja dodana vrednost na zaposlenega kot v drugih podjetjih v regiji in tudi ve- Andrej Poklič (Foto: BARBARA REYA) čja rast števila zaposlenih. Andrej Poklič, ki podjetje vodi od leta 2006, je prepričan, da bodo uspešni tudi v prihodnjih letih, saj imajo napovedanih veliko novih poslov. Zato tudi načrtujejo, da bodo v nove prostore in stroje v tem in prihodnjih letih vložili deset milijonov evrov. Kot pravi Poklič, so zaradi povečanega obsega proizvodnje letos že zaposlili 15 novih sodelavcev, v prihodnjih dveh letih jih bodo še približno 80. Letos spet rast prodaje Poleg podjetij znotraj skupine so najbolj pomembni trgi zreškega podjetja Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Srbija, Avstrija in Italija. Z izvozom ustvari kar 93 odstotkov vseh prihodkov. Njegov najbolj pomemben kupec v Sloveniji je Revoz. Lani je podjetje ustvarilo skoraj 70 milijonov evrov prihodkov, dobiček pa je precej nad tistim iz leta 2014, ko ga je bilo 4,2 milijona evrov. Poklič natančne številke še ne more razkriti. Letos pričakuje, da bo pod-j et j e doseglo petodstotno rast prodaje. JI NLB zapušča tudi Velenje Nova Ljubljanske banka je sporočila, da bo 1. junija zaprla še osem svojih poslovalnic po Sloveniji. Med njimi je tudi poslovalnica v velenjskem nakupovalnem centru. V banki sporočajo, da bodo poslovanje prenesli v svoje druge bližnje enote, številke računov in plačilnih kartic ter vsa ostala pogodbena razmerja bodo ostali nespremenjeni. Zaradi zaprtja poslovalnic bo banka svojim komitentom nudila nekatere ugodnosti. Med drugim jim šest mesecev ne bo računala stroškov vodenja osebnega in poslovnega računa. JI GOSPODARSTVO 5 V »Svic« na glavi, ne pod pazduho Tudi v času krize v podjetju Omco Feniks niso zniževali cen - Kljub temu razširili prodajni trg Začetki livarske dejavnosti v Žalcu segajo v leto 1878, ko je tamkajšnji podjetnik Jožef Lorber ustanovil strojno delavnico, v okviru katere je obratovala tudi livarna. Leta 1963 je bila zgrajena nova livarna sive litine v Vrbju pri Žalcu, na stari lokaciji pa se je nadaljevalo litje bakrovih in aluminijevih zlitin vse do leta 1975. Po razpadu Jugoslavije je družba s tedanjim imenom Ferralit pristala v stečaju. Leta 2001 je družbo prevzela belgijska korporacija bMt oziroma njena družba Omco International NV. Z novim lastnikom se je tehnološki razvoj usmeril v proizvodnjo ulitkov iz steklarskih železovih in bakrovih litin, legirane sive litine in nodularne litine. Dolgoročen razvoj, nenehna rast, nadgrajevanje strokovne usposobljenosti zaposlenih in uporaba najnovejših tehnoloških rešitev, stalno posodabljanje in visoka vlaganja v razvoj ter izjemni finančni rezultati so razlogi, da je gospodarska zbornica nagradila Livarsko podjetje OMCO Feniks iz Žalca. Podjetje so leta 2001 prevzeli Belgijci, od leta 2003 ga vodi direktor Borut Triplat. »To priznanje je zagotovo zbir vsega prej naštetega in še mnogo več. Predvsem pa gre za ljudi. Moje sodelavce, ki so pred desetimi, enajstimi leti verjeli v skoraj nemogoče. Hkrati to priznanje kaže, da je bil cilj dosegljiv, da so poti prave, čeprav marsikdaj zelo, zelo težke,« je ob prejemu letošnje nagrade gospodarske zbornice povedal dolgoletni direktor družbe Borut Triplat. Hkrati je priznal, da to zanj in za vse zaposlene pomeni zavezo, da bodo delali še bolje. Borut Triplat Brez zadolžitev do posodobitev V družbi OMCO Feniks dosegajo za ta čas izjemne finančne rezultate. Vsako leto beležijo rast prodaje in čistega dobička ter povečujejo dodano vrednost. Predvsem pa niso zadolženi. Vse investicije financirajo z lastnim denarjem. Tudi zadnjo, lani končano pet milijonov evrov vredno Borut Triplat o tem, kaj je ključ do uspeha: »Kakovost in pravočasna dobava ne smeta biti vprašanje. Kar lahko damo več, je dober servis. Za nas se s tem, ko izdelek zapusti naše skladišče, zgodba s partnerji šele začne. Zanimajo nas pozitivne in negativne informacije, kako se izdelek obnaša in ali lahko partnerju ponudimo še kaj več.« postavitev novih prostorov in proizvodne linije, ki omogoča do 25-odstotno povečanje obstoječe proizvodnje. »Prednost vidim predvsem v tem, da je naš stroj res tehnično dovršen. Rezultat tega bodo tehnično zahtevnejši ulitki, prodani z višjo dodano vrednostjo,« je že pred časom pojasnil Triplat in zaključil. »Mi se ne želimo znojiti pod pazduho. Radi bi imeli >švic< na glavi.« Družba je prodajo vsako leto povečala za 6 odstotkov, v letu 2014 je zabeležila 16 milijonov evrov prometa. Prihodki od prodaje na tujem trgu so rasli celo po devetodstotni letni stopnji. Dodana vrednost je letno zrasla za 12 odstotkov, kar je za tretjino hitreje kot v dejavnosti. Dodana vrednost na zaposlenega je bila v povprečju za kar 40 odstotkov višja kot v panogi. Ob tem je družba povečevala število zaposlenih. Leta 2014 je bilo v OMCO Feniksu zaposlenih 124, leta 2015 že 156 ljudi. Plače zaposlenih so se vsako leto v povprečju povečale za tri odstotke. Podjetje je brez dolgov, njegova likvidnost je štirikrat višja od panožnega povprečja. LEA KOMERICKI Foto: BARBARA REYA Rast prodaje, dobička in števila zaposlenih Od 17,5 milijona evrov čistih prihodkov ustvari družba več kot 93 odstotkov na tujih trgih, kjer beleži tudi rast povpraševanja. Odraz poslovnih rezultatov je tudi 12-odstotna rast števila zaposlenih. Podjetje zaposluje predvsem osebe z višjo izobrazbo, izvaja pa tudi progresivno štipendijsko politiko. Direktor podjetja Hermi, Miran Rauter (Foto: BARBARA REYA) Ne samo doma Na nagrado gospodarske zbornice se zelo ponosni tudi v celjskem podjetju Hermi, ki se je z lastnim znanjem in mnogimi inovativnimi pristopi na področju prenapetostne zaščite, neopaznih strelovodov ter kabelskih polic in lestev uveljavilo na slovenskem trgu in tudi na sosednjih. Podjetje Hermi, ki je na trgu že od leta 1985, ni uspešno le v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah. V zadnjih letih je namreč prodajo in poslovanje razširilo še na Hrvaško in Madžarsko ter v Romunijo in Avstrijo. Hermi je v zadnjih treh letih beležil 1,5-odstotno rast prodaje, s tem da se mu je na tujih trgih prodaja povečevala po 8,6-odstotni letni stopnji. Ob tem je iz leta v leto zaposloval več ljudi, dodana vrednost na zaposlenega pa že nekaj časa beleži 2,3-odstotno rast in je za tretjino višja kot v dejavnosti. Trenutno znaša 53 tisoč evrov. Hermi vsa leta povečuje tudi čisti dobiček, v povprečju vsako leto za 2 odstotka. JI Avto Celje na dražbi Stečajni upravitelj Matija Vičar bo v aprilu in maju poskušal prodati večji del premoženja podjetja Avto Celje, ki je bilo del poslovnega imperija Darka Zupanca, od decembra 2014 pa je v stečaju. Na javnih dražbah bo za skupaj devet milijonov evrov premoženja. Najvišjo ceno - 4,3 milijona evrov - je stečajni upravitelj postavil za družbo Avto Celje tehnični pregledi, ki kljub stečaju matičnega podjetja ves čas posluje nemoteno na šestih lokacijah in zaposluje malo več kot 50 ljudi. Družba posluje uspešno. Stečajni upravitelj je razpisal dražbe še za nekaj drugih nepremičnin v Celju in na Koroškem. Gre za avtosalone in servisne delavnice. Izklicne cene znašajo od 300 tisoč evrov za avtosalon na Ravnah do 2,8 milijona evrov za halo za osebna in tovorna vozila v Ipavčevi ulici v Celju. Avto Celje, ki je bankrotiral konec leta 2014, je sprva svoje finančne težave poskušal reševati s prisilno poravnavo, ki pa je upniki niso podprli. Podjetje si je nabralo za 40 milijonov evrov terjatev. Največja upnica je Družba za upravljanje terjatev bank, na katero je Abanka prenesla za malo manj kot 6 milijonov evrov slabih terjatev. Poleg tega ima slaba banka še za 17 milijonov evrov pogojno priznanih terjatev in ločitvenih pravic, ki izhajajo iz poroštev Avta Celje matični družbi PSZ. JI Slovenski podjetniški sklad je z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo objavil javni razpis za odobravanje mikrokreditov v višini štirih milijonov evrov. Te bodo lahko najela socialna podjetja z urejenim ustreznim statusom. Tako si bodo tovrstna podjetja lahko v letu 2016 zagotovila ugodne vire financiranja za nemoteno poslovanje. Ukrep je podprt s sredstvi Evropskega socialnega sklada in omogoča podjetjem s statusom socialnega podjetja, ki se soočajo s težavami pri pridobivanju finančnih virov, Ugodnosti mikrokredita Mikrokrediti za socialna podjetja Na voljo štiri milijone evrov, za posamezno podjetje največ 25 tisoč evrov lažjega dostopa na trg. Do tovrstnega kreditiranja bodo upravičene tudi zadruge, ki se bodo registrirale kot socialna podjetja. S temi krediti se skuša pristojno ministrstvo približati tudi ciljem vladnega strateškega projekta Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da je postopek pridobitve mikro-kredita za socialna podjetja hiter in enostaven, zahteva nižja zavarovanja in nižjo obrestno mero. Posamezno podjetje lahko pridobi največ 25 tisoč evrov kredita. LK - nižja zavarovanja, - nižje obrestne mere (fiksna od 2,5 % do 5 %), - krediti do maksimalne višine 25 tisoč evrov na podjetje, - ročnost kredita do 60 mesecev, - možnost koriščenja moratorija do 6 mesecev, - brez stroškov kredita. enostaven dostop do finančnih sredstev. Mikrokrediti so namenjeni socialnim podjetjem, usmerjenim k zaposlovanju oseb, ki sodijo v ranljive skupine prebivalstva. Namenjeni so za spodbujanje podjetnosti in podjetniške aktivnosti socialnih podjetij in njihovega Zdravstveni dom Celje: »Očitki bolnišnice so neutemeljeni!« Še vedno nekaj odprtih vprašanj glede delovanja Urgentnega centra Celje Pred dnevi je vodstvo Splošne bolnišnice Celje predstavilo analizo dvomesečnega delovanja novega Urgentnega centra Celje (UCC) in med drugim opozorilo na težavo, da naj bi kar tretjina bolnikov, ki jih pregledajo specialisti, pravzaprav spadala v modro-zeleni sektor, torej v ambulanto Zdravstvenega doma Celje. »Gre za absolutno strokovno neupravičene napotitve v urgentne ambulante,« so dejali. Na to so se odzvali v Zdravstvenem domu Celje, kjer dodajajo, da gre za neupravičene očitke, ki >letijo< na celjski zdravstveni dom in na vse ostale osebne zdravnike iz celotne regije. Razmere naj bi bile podobne kot v času stare urgence, a z eno razliko, pravi strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje Milan Rajtma-jer: »Mislim, da so se specialisti splošne bolnišnice ušteli, ker niso upoštevali tistega, na kar smo ves čas opozarjali. Število obiskov bolnikov UCC se povečuje tudi zaradi lažje dostopnosti UCC v primerjavi s preteklostjo, prihajajo tudi bolniki brez napotnice, ljudje prihajajo množično tudi iz vse regije, ne samo iz Celja. Velikokrat zamolčano je dejstvo, da smo v prejšnjem sistemu osebni zdravniki v dežurni ambulanti zdravstvenega doma oskrbeli tudi težje bolnike, jih opazovali, nato pa jih odpustili domov z naročilom, naj se naslednji dan oglasijo na pregled k svojemu osebnemu zdravniku.« Zakaj je samo ena ambulanta? V Splošni bolnišnici Celje so dejali še, da v modro-ze-lenem sektorju deluje le ena ambulanta, čeprav sta bili sprva mišljeni dve ambulanti, v njej pa dela mlad zdravnik, Strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje Milan Rajtmajer: »Razumem, da imajo specialisti v UCC več gneče. Statistika kaže, da v zadnjih petih letih na internistični prvi pomoči v Splošni bolnišnici Celje število bolnikov raste. Z odprtjem UCC so te številke le še večje. Urgentni center je v primerjavi s preteklostjo bolj dostopen. Očitki, ki >letijopopraviti< napako zaradi zmanjšanja priliva iz dohodnine v občinske blagajne ob nižanju povprečnine v zadnjih letih.« Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred dnevi na srečanju vlade z lokalno skupnostjo v Podravju izpostavil, da so v občinah še vedno rezerve pri racionalnejši porabi. Župane je opozoril na številne možnosti, ki jih država daje občinam, na primer da se povezujejo pri zahtevnih projektih, financiranju skupne občinske uprave. Na računskem sodišču so potrdili, da je povezovanja med občinami, zlasti z usta- Gornji Petrovci Kostel Komenda Litija Solčava Koper Ljutomer Podlehnik Radlje ob Dravi Muta 2.149 671 5.960 15.992 538 52.748 11.801 1.872 6.311 3.524 1.762 1.160 1.158 1.117 1.035 991 976 966 895 884 navljanjem organov skupne občinske uprave, v zadnjem času vedno več (na primer na področju inšpekcijskih služb in občinskih redarstev, notranje revizije, prostorskega načrtovanja). Tovrstno povezovanje Slovenske Konjice Celje: znižali dolg, manj denarja za naložbe Zadolženost Mestne občine Celje (MOC) je konec minulega leta znašala 18,2 milijona evrov, medtem ko je leto pred tem znašala 19,9 milijona evrov, kar pomeni, da je občina zmanjšala zadolženost za 1,7 milijona evrov. »Lani smo se v MOC zadolžili za 700 tisoč evrov, odplačali pa smo dolg v višini 2,3 milijona evra, zaradi česar se je v omenjenem znesku zmanjšal dolg i MOC,« je povedal Sandi Sendelbah, 7. Celje prebivalcev dolg na preb. 49.590 504 EUR Laško vodja oddelka za finance in gospodarstvo pri MOC. Kot je še dodal Sendelbah, so pri višini zadolževanja zelo pomembni realizirani prihodki proračuna predhodnega obdobja. In glede na to, da so prihodki MOC letno okrog 50 milijonov evrov, se tudi skupna zadolženost občine v minulih letih ni bistveno spreminjala in se giblje okrog 20 milijonov evrov. Sicer so nam na občini posredovali podatek, da se je dolg znižal na 368 evrov na prebivalca. Doslej se je MOC zadolževala samo za naložbe. Med večjimi projekti so gradnja OŠ Frana Krajnca na Polulah, Osrednje knjižnice Celje, obnova starega mestnega jedra, Vrtec Tončke Čečeve na Hudinji, cesta Lopata-Medlog in vrtec Dolgo polje 3. Najvišji kredit, ki ga je celjska občina najela v zadnjih desetih letih, je znašal 4,8 milijona evrov, iz tega vira je med drugim denar porabila tudi za gradnjo nove knjižnice in polulske osnovne šole. V letošnjem proračunu, ki je v pripravi za drugo branje, je predvidena zadolžitev v višini 4 milijone evrov. RG Dobje M Podčetrtek Kozje 26. Šmarje pri Jelšah prebivalcev dolg na preb. 10.436 211 EUR 16. Štore prebivalcev dolg na preb. 4.244 328 EUR ■ Bistrica ob Sotli Štore niso več dolžne kot nekoč Občina Štore si je v preteklosti nakopala »sloves« močno zadolžene občine. To ne drži več, saj je veliko dolga že odplačala. Gre za obveznosti, ki izvirajo iz časa župa-novanja Franca Jazbeca, ko je občina dala poroštvo zasebnemu podjetju Hudournik. Iz preteklosti je prav tako dolžna zaradi izgubljene tožbe za plačilo vzdrževanja izvennivojskih prehodov, saj so jo Slovenske železnice zaradi neplačila tožile. Štore so bile tako po uradnih podatkih konec preteklega leta dolgoročno dolžne »le« še 328 evrov na prebivalca. V novejšem obdobju, odkar občino vodi župan Miran Jurkošek, se je zadolžila tudi za nakup poslovnih prosto- rov v Mercatorjevem trgovskem središču na Lipi in za nakup penziona Dom na Svetini, nekdanjega Hudournikovega Alminega doma. Gradnja stavbe trgovskega središča je bila namreč pogojena z občinskim nakupom poslovnih prostorov, kamor naj bi se selili občinska uprava in knjižnica. Zaradi nujnejših potreb občine se to še ni zgodilo. Za nakup Doma na Svetini se je občina - s soglasjem občinskega sveta - odločila zaradi zelo nizke cene, saj ga je dobila za 350 tisoč evrov. Z njim računa na razvoj turizma na privlačni Svetini. Občina Štore ima še za približno 1,5 milijona evrov dolgov. BJ V V Šmarju niso naklonjeni pretiranemu zadolževanju Občina Šmarje pri Jelšah je zadnje posojilo najela leta 2011 in ga namenila za sofinanciranje naložb. »Dolg že nekaj let uspešno zmanjšujemo. Podatki na 31. decembra 2015 kažejo, da smo zadolženi še za malo več kot 2 milijona evrov, to je približno 210 evrov na prebivalca,« je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice tamkajšnje občinske uprave Zlatka Pilko. Zlatka Pilko je pojasnila, da občinski svetniki v Šmarju pri Jelšah niso naklonjeni pretiranemu zadolževanju. »Zadolženost smo uspeli ohraniti pod povprečjem tako, da smo se uokvirili v dane možnosti, in tako da smo pridobivali nepovraten denar z evropskih in državnih razpisov.« Kljub previdnosti pri zadolževanju so po prepričanju sogovornice doslej lahko uresničili številne zadane cilje. Vsako leto so naložbam namenili več kot 4 milijone evrov, kar znaša od 40 do 50 odstotkov proračuna. Med pomembnejšimi načrtovanimi naložbami, ki bi lahko zahtevale nekoliko večjo finančno injekcijo in posledično najetje posojila, je Zlatka Pilko omenila gradnjo nove občinske stavbe. Precejšen zalogaj bo tudi gradnja naravnega kopališča, denar pa bodo Šmarčani potrebovali še za naložbe v ceste, na primer za gradnjo odseka od Spodnjega Mestinja do Zibike. Ta projekt je ocenjen na približno 2 milijona evrov. TS Vršilka dolžnosti direktorice šmarske občinske uprave Zlatka Pilko opaža, da so krediti v zadnjem času na voljo po izredno ugodnih pogojih. »Obrestna mera je nizka, očitno je denarja dovolj, povpraševanja po posojilih je premalo. Zato ocenjujem, da je najemanje posojil za dolgoročne naložbe trenutno zelo ugodno. V naši občini bi do dovoljene meje zadolžitve lahko najeli posojilo v vrednosti do 2,5 milijona evrov, s tem denarjem pa bi lahko naredili zelo veliko.« spodbuja tudi možnost dodatnega financiranja skupnega opravljanja nalog občinske uprave iz državnega proračuna, kar je predvideno v prvem odstavku 18. člena Zakona o financiranju občin. Slovenske občine manj zadolžene od evropskih Slovenci se radi primerjamo s tujino. Slovenska lokalna samouprava je bistveno manj zadolžena od večine evropskih. Po podatkih Sveta Evrope je leta 2010 znašal slovenski dolg 24,5 odstotka njenih prihodkov, v Španiji kar 220 odstotkov njenih prihodkov, sledijo lokalne oblasti v Nemčiji s 187 odstotki. Karel Lipnik je pri tem dodal še primer dežele Koroške v Avstriji, ki je zaradi svoje zadolženosti tik pred bankrotom. Kakšen je potem dober župan? Tisti, ki zapravlja, ali tisti, ki varčuje? »Mislim, da je to preudaren župan. To je tisti, ki se odloči, recimo, da bo zgradil lokalno cesto, in pove, kdaj jo bo zgradil, ter začne namensko zbirati denar. Preračuna si, na kakšen način bo dolg vrinil do konca svojega mandata, da njegovemu nasledniku ne bo treba vračati njegovih dolgov,« zaključi gospodarski analitik Karel Lipnik. BARBARA GRADIČ OSET Grafika: AB Legenda k zemljevidu: ■ 1000 > ... ■ 900 > 1000 ■ 800 > 900 ■ 700 > 800 ■ 600 > 700 ■ 500 > 600 ■ 400 > 500 ■ 300 > 400 ■ 200 > 300 ■ 100 > 200 ■ 0 > 100 14 KULTURA Pesem jih druži že sedem desetletij Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev proslavil visok jubilej Moški pevski zbor (MPZ) skladateljev Ipavcev iz Šentjurja letos obeležuje 70 let neprekinjenega prepevanja. V vseh teh letih je na svojih nastopih ponosno zastopal svojo občino in državo ter občinstvu zvesto predstavljal glasbeno zapuščino šentjurskih rojakov. Obletnico so pevci minulo nedeljo obeležili s slovesno prireditvijo v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Prvi nastop so pevci zabeležili 9. decembra 1945, ko so nastopili pod imenom Pevski zbor osvobodilne fronte sv. Jurij pri Celju in ko so z odra donele narodne in partizanske pesmi. Zbor je nato doživljal vzpone in padce, prejel je številna priznanja, se udeleževal mnogih pevskih revij in tekmovanj. Po besedah predsednika Rada Marota za svoj največji dosežek šteje bronasto plaketo na državnem tekmovanju Naša pesem leta 1978 v Mariboru. Pevcem so v ponos tudi številna gostovanja. Leta 2014 so nastopili v Bruslju, ko so Ipavčeve pesmi med drugim zazvenele v Evropskem parlamentu. Sestav, ki ga danes vodi profesorica glasbe Katja Kovač, je ponosen, da lahko izvaja in s tem neguje glasbeno zapuščino šentjurskih rojakov, tudi blaženega Antona Martina Slomška in Valentina Orožna. V svojem bogatem programu ima tudi številne narodne in umetne pesmi različnih avtorjev. Sicer pa so na njegovo zgodovino vplivali še drugi umetniški vodje, med drugim Franc Raztočnik in Edvard Goršič. V različnih časovnih obdobjih je prepoznaven zvok MPZ skladateljev Ipavcev dajalo od 20 do 40 glasov. »Danes nas je 26, veseli pa smo, da beležimo okrepitve števila pevcev,« pravi Marot. Združeni glasovi vseh moških zborov Za svoj pomemben uspeh MPZ skladateljev Ipavcev šteje zgoščenko Naši Ipavci, ki je nastala pod umetniškim in producentskim vodstvom zborovodje Mateja Romiha. Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev je z nedeljskim koncertom v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju obeležil 70 let neprekinjenega delovanja. Na zgoščenko so posneli 12 pesmi Gustava, Benjamina in Josipa Ipavca, z njo pa obeležili 140. obletnico smrti Josipa Ipavca, zadnjega glasbenika in zdravnika iz znamenite šentjurske družine, ki je pomembno zaznamovala slovensko glasbeno zgodovino. Izid plošče so leta 2014 pospremili s tremi promocijskimi koncerti. Pri snemanju in na koncertih so moči združili vsi moški zbori iz šentjurske občine, torej še Moški pevski zbor Dramlje pod vodstvom Matevža Goršiča in Moški pevski zbor Planina pod vodstvom Mateja Romiha. Skupaj je zapelo približno 60 pevcev. Zgoščenko so obogatili z bogato brošuro. Knjižica vsebuje muzikolo-ške opise vseh pesmi, ki jih je prispeval Anže Škornik, takrat absolvent muzikolo-gije, ter biografske podatke o skladateljih in izvajalcih. Končni izdelek danes služi tudi kot protokolarno darilo in turistični spominek šentjurske občine. Na nedeljski slovesni prireditvi ob 70 letnici MPZ skladateljev Ipavcev so kot gostje nastopili že omenjeni moški zbori iz Dramelj in s Planine ter harmonikar Andraž Frece. Na prireditvi so člani zbora prejeli Gallusove značke in priznanja za svoje dolgoletno kulturno ustvarjanje. V avli Ipavčevega kulturnega centra je pogled marsikaterega obiskovalca pritegnila razstava, ki v sliki in besedi prikazuje zgodovino zbora. TINA STRMČNIK Foto: Zoran Borovšak Gola na večerji navdušila Šentvidčane Polne dvorane v Šentvidu pri Planini najboljša nagrada za igralce Dramska skupina Zarja iz Šentvida pri Planini s predstavo Pridi gola na večerjo navdušuje v lokalnem kraju in polni kulturni dom. Vzrok za to so odlični igralci, dobra režiserka in napeta predstava. Vsaki dve leti se v dramski skupini Zarja, ki je del istoimenskega društva iz Šentvida pri Planini, odločijo, da bodo na oder postavili gledališko igro. Z vsemi igrami do zdaj so želi navdušenje med gledalci, a z zadnjo predstavo Pridi gola na večerjo stopajo še korak dlje. Režiserka predstave Katja Pliberšek se je za predstavo odločila zaradi posebno napetega dogajanja v njej. »Ko sem prebirala različne scenarije, sem se takoj odločila zanjo. Všeč mi je bilo, ker je od začetka do konca komična in napetost v predstavi se vedno bolj stopnjuje. Ni vmesnih nihanj oziroma le nekaj smešnih besed. Ves čas se menjavajo ljudje, zveze in situacije med njimi. Napeta in smešna predstava od začetka do konca.« Dve uri komičnosti na odru Predstavo so vadili eno leto, od začetka so imeli vaje dvakrat na teden, zadnje mesece pa trikrat na teden. Najmlajša igralka v predstavi je stara šestnajst in najstarejša petinštirideset let. Režiserka Režiserka Katja Pliberšek (stoji zadaj levo) s svojo igralsko ekipo. je igralce iskala po tem, koliko igralstva imajo v svoji duši. Ko je brala besedilo, si je že zamišljala, kdo bi lahko odigral katero vlogo. Ko jih je povabila k sodelovanju, je velikokrat dobila tudi negativen odgovor, saj so igralci mislili, da ne bodo kos dvo-urnemu izzivu. »Potem sem čakala približno teden, kako se bo kdo odločil. Ena gospa je nekaj časa hodila na vaje, ampak potem se je odločila, da ne bo zmogla, in smo poiskali drugo.« Najprej je imela režiserka z igralci bralne vaje, nato so s skriptami stopili na oder. Prvi prizor so vadili več kot pol leta. Vmes je bilo tudi kdaj naporno in vaje niso šle tako, kot so si zamislili, ampak so drug drugega spodbujali. »Težko razložim prijateljem, ki niso povezani z ljubiteljskim igralstvom, kakšno zadovoljstvo nam predstavljajo igranje in vaje. Včasih se res težko spravim od doma. Četudi grem izčrpana na vaje, si tam vedno napolnim baterije. Veliko se nasmejimo. A so bili tudi težki trenutki, ko nam ni šlo. Nekoč na vajah se je nek igralec od napora skoraj zlomil in začel govoriti, da je samo mehanik in da ne bo zmogel. Pa smo ga vsi spodbujali, da bo že šlo. Drug drugega smo spodbujali in na koncu nam je uspelo.« Ko moraš ljudi odsloviti, ker je polna dvorana Pretekli teden so na šentviškem odru imeli peto ponovitev in njihovo plačilo zdaj so polne dvorane. »Hudo nam je bilo, da smo morali ljudi odsloviti, ker ni bilo prostora. A smo veseli, ker vidimo, da se širi dober glas o naši predstavi.« Nekdanja dolgoletna režiserka v društvu Berta Ško-berne je igralski ekipi čestitala z besedami: »Čudoviti ste. Kapo dol!« Podobne komentarje so dobili igralci in režiserka tudi od občinstva po predstavi, dober glas se širi V komediji so zaigrali Aleksandra Berton, Tomaž Koprive, Andrej Žibret, Ana Planko, Petra Koželj in Jaka Bauman Pliberšek. Pri predstavi so sodelovali še mojster luči in zvoka Gregor Pančur, šepetalki Maja Koželj in Stanka Križnik ter oblikovalka promoeij-skega gradiva Marjeta Pušnik. tudi po družbenih omrežjih. »Ko vidiš, da je polna dvorana, da ljudje želijo videti še in še, da so si nekateri že tretjič ogledali predstavo, potem veš, da trud ni bil zaman. Res smo veseli in ponosni na svoje delo,« zaključi Katja Pliberšek. S predstavo bodo 1. aprila gostovali tudi v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur, nato pa še drugje po Štajerski. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Jure Godler Trio še vedno vodi Tudi po drugem tekmovalnem koncu tedna na letošnjih dnevih komedije v Slovenskem ljudskem gledališču Celje z oceno 4,8 še vedno vodi predstava Trio. Komedija Gledališča Koper, ki jo je napisal Gašper Tič, pod režijo se je podpisal Jaka Ivanc, je festival tudi odprla. Komedijo Čudežna terapija v režiji Tijane Zinajić in izvedbi Mestnega gledališča Ljubljanskega je občinstvo ocenilo z oceno 4,4. Za komedijantko večera je izbralo Tjašo Žele-znik. Predstava Demokracija! v režiji Matjaža Zupančiča in izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana je prejela oceno 3,9, občinstvo je kot komedijant večera prepričal Jernej Šugman. Komedija Pašjon Iztoka Mlakarja v režiji Vita Tauferja in v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Gledališča Koper je prejela oceno 4,6. Občinstvo je za komedijanta večera izbralo Iztoka Mlakarja. Festival bodo v SLG Celje sklenili v soboto, ko bodo razglasili žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. TS KULTURA 15 Želijo postati dnevna soba Obsotelja in Kozjanskega Šmarski hram kulture lani obiskalo več kot 117 tisoč obiskovalcev - Letos na obisk po krajevnih skupnostih V Knjižnici Šmarje pri Jelšah letos med drugim pripravljajo dva šmarsko obarvana večera. Domoznanski večer Hiše mojega Šmarja bo pripravil Jože Čakš, ko bo predstavil zgodovino tamkajšnjih starih hiš. Polona Cvikl bo predstavila pesnico Marico Strnad, ki je pisala pod psevdonimom Šmarčanka. Knjižnica Šmarje pri Jelšah, ki ima pod svojim okriljem tudi turističnoin-formacijski center, kulturni dom s kinom, organizira pa tudi gledališki abonma, je v letu 2015 gostila več kot 750 kulturnih in družabnih dogodkov in naštela več kot 117 tisoč obiskovalcev. Cilj letošnjega leta je dejavnost približati prebivalcem Obsotelja in Kozjanskega. Junija ob prazniku občine bo svoja vrata tudi uradno odprl Muzej baroka. Lani so s pomočjo evropskega in občinskega denarja končali energetsko obnovo knjižnice. To je v letu 2015 obiskalo več kot 6.500 članov, ki so si izposodili več kot 300 tisoč knjižničnih enot, kar je več kot leto prej. Večji obisk so zabeležili v vseh izposoje-vališčih, torej v Šmarju pri Jelšah, Podčetrtku, Lesičnem, Kozjem in Bistrici ob Sotli. Med izposojevališči, kjer imajo trenutno najslabše pogoje za delo, je tisto v Podčetrtku. Knjižnica Šmarje pri Jelšah se z Občino Podčetrtek že več let dogovarja o obnovi prostorov, ki so zelo vlažni, a tudi premajhni. Omenjene načrte naj bi uresničili še letos. »Pridobili naj bi še en prostor, kjer je zdaj imelo svoje mesto društvo upokojencev, spopadli naj bi se tudi z vlago. V prihodnosti bo izposojevališče treba še razširiti in ga posodobiti,« je povedal direktor Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jože Čakš. Priljubljena kino in gledališče V kulturnem domu so v razprodanem abonmaju obi- skovalcem ponudili šest gledaliških predstav in pripravili tudi številne prireditve za izven, med drugim tudi razstave, predstavitve knjig in podobno. Izjemno zadovoljni so z obiskom kina, saj se je izkazalo, da ljudje cenijo tovr- stno ponudbo v bližini svojih domov. Predstave v povprečju obišče 54 obiskovalcev. »Kino pridobiva nove obiskovalce. Filmi, ki jih predvajamo, so istočasno na ogled v vseh večjih centrih po državi. Pripravljamo tudi premiere, dvorana in vsa tehnika sta sodobni,« je povedal Jože Čakš. Letos se bodo sedmi umetnosti še dodatno poklonili z organizacijo festivala amaterskega filma, ki bo maja ali junija. Izjemno dobro so obiskani tudi vsebine univerze za tretje življenjsko obdobje in študijski krožki. Muzej baroka bo odprt junija Cilj letošnjega leta je kulturni dom oblikovati v kulturni center za širše območje in njegovo dejavnost približati prebivalcem Obsotelja in Kozjanskega, je povedal Jože Čakš. »Menim, da je naša dolžnost, da se odpravimo iz središča. Zato bomo obiskali krajevne skupnosti, kjer ni knjižnic, in ljudem predstavili svoje delo. Za krajane bomo med drugim v sodelovanju z domačimi ustvarjalci pripravili kulturne dogodke.« Muzej baroka in dogodke v njem je doslej obiskalo približno tisoč obiskovalcev. Za popularizacijo kulturne dediščine in za vzgajanje primernega odnosa do nje se muzej povezuje z vzgoj-no-izobraževalnimi ustanovami, med počitnicami pripravlja različne ustvarjalne delavnice, načrtuje pa tudi programe, da ga bodo učenci šol lahko obiskali ob kulturnih dneh. Pod okriljem Tica se muzej predstavlja na sejemskih in drugih promocijskih dogodkih. Junija ob občinskem prazniku naj bi svoja vrata še uradno odprl tudi Muzej baroka, s katerim šmarska knjižnica upravlja od avgusta lani, oprema pa je v domeni občine. V muzeju v teh dneh še postavljajo kipe, slike, vitrine in drugo gradivo, urejajo razsvetljavo. Postavili bodo tudi napise in smerokaze, uredili bodo recepcijo. Knjižnica se je v vmesnem času osredotočila na organizacijo dogodkov, ki niso neposredno povezani z zbirko. Med drugim je ponudila abonma klasične glasbe in prireditveni prostor številnim domačim ter tujim vokalnim zasedbam. Letošnja novost bodo poletni večeri v muzejskem atriju, koncertni cikel Rokovo poletje pa bo letos prvič obogatil mojstrski tečaj baročne glasbe za študente glasbene akademije in dijake srednjih glasbenih šol. TINA STRMČNIK Foto: Knjižnica Šmarje pri Jelšah V osnovni šoli Franja Mal-gaja Šentjur so ponosni na naziv kulturna šola in se ga vsako leto znova trudijo z lastno kulturno dejavnostjo potrditi. Na tradicionalni prireditvi za starše se je v dramskem delu predstavilo kar 60 otrok. Na odru Ipavčevega kulturnega centra Šentjur je bilo mogoče videti tri predstave, v avli centra pa še razstavo projekta Beremo, ustvarjamo in pomagamo, v katerem je sodelovalo 143 učencev. Vsak otrok je spoznal potek nastanka knjige in po svojih najboljših močeh so napisali, ilustrirali in nenazadnje objavili svojo zgodbo in knjigo. Bile so tako dobre, da so jih nekateri želeli celo kupiti. V dramskem delu je sodelovalo 60 otrok, ki imajo veliko veselje do gledališča in nastopanja. Delo Štiri črne mravljice, pravljica Anje Štefan, govori o duhovitih prigodah radovednih mravljic. Šentjurski otroci razredne stopnje so jo pod režijo Alenke Žolgar Jakopič uglasbili in zaplesali. Družbenokritične pravljice Imenitna raketa je pravljica Oscarja Wilda, ki jo je priredila in režirala Bojana Potočnik. »Všeč so mi njegove pravljice, saj so drugačne od ostalih. So družbenokri-tične in opozarjajo na dvojno moralo ljudi. Te kritičnosti nam v sodobnem času primanjkuje. Imenitna raketa sebe postavlja v središče vesolja, vsem okrog sebe pa daje nenehno vedeti, kako strahotno manjvredni so v primerjavi z njo. In v tem prepričanju vztraja do bridkega konca,« je povedala po prireditvi režiserka. Z ugledališčeno poezijo Vse ljubezni so nenavadne so ljubezen spletli z aktu- alnimi dogodki in vplivom medijev. Predstava se začne s Hafisovo pesmijo: »Nocoj bo govora o ljubezni in jutri zvečer prav tako. Pravzaprav ne vem za nič bolj primernega, o čemer bi lahko govorili, dokler ne bomo umrli!« V Teatru (nade)budnih menijo, da se je vredno pogovarjati o ljubezni in odgovore na zastavljena vprašanja so iskali v poeziji Hafisa, Rainerja M. Rilkeja, Alojza Ihana, Ervina Fritza, Saše Vegri, Josipa Ostija, Kajetana Koviča, Ivana Minattija, Ferija Lainščka in Dušana Jovanovića. »Iskali smo skrivne zapise med vr- sticami njihovih verzov, se potapljali v njihova in svoja življenja, poskušali razumeti njihov in naš čas. S pomočjo poezije smo poskušali reševati svet in sebe. Pokazali smo na dvojnost življenja in različne ljubezni,« je dodala Bojana Potočnik. Predstavo so nadgradili s plesom in koreografijo. O tem, ali otroci razumejo ljubezen, o kateri pišejo starejši pesniki, ima Potočnikova jasno in kritično mnenje. »Otrok ne smemo podcenjevati glede ljubezni. Ni mi všeč dvojna morala. Seveda je to poezija za odrasle, a če otroci razu- mejo razčetverjenje Matije Gubca, kar imajo zapisano v zgodovinskih učbenikih, potem razumejo tudi takšno poezijo.« Ne zadovoljimo se z nizkimi dosežki Nad kreativnostjo svojih zaposlenih in učencev je bil navdušen tudi ravnatelj šole Marjan Gradišnik. Kulturni maraton zanj pomeni presežek, ki ga je mogoče dobiti le z dobrim sodelovanjem. »Namesto da se sprašujemo, kaj je narobe z današnjimi generacijami, dajmo raje otrokom dobre vodje, kreativne in svobodne mentorje, lasten zgled in mnogo spodbude. Povejmo jim, da jih imamo radi takšne, kot so, zahtevajmo od njih odgovornost in se ne zadovoljimo z njihovimi nizkimi dosežki. Le tako bodo začutili, da so pomemben del šolskega sistema, kjer je prispevek vsakega posameznika nepogrešljiv.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Otroci o ljubezni in dvojni morali Kulturni maraton z naslovom Mavrični splet besed Zvedave štiri črne mravljice XXIX. Roševi dnevi Minulo sredo je bilo v Celju srečanje najboljših literarnih ustvarjalcev osmih in devetih razredov slovenskih osnovnih šol, že XXIX. Roševi dnevi, ki jih organizirajo celjska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, Osnovna šola Frana Roša Celje ter tamkajšnja osrednja knjižnica ter glasbena šola. Na letošnje literarno srečanje najboljših mladih pesnikov in pisateljev 8. in 9. razredov slovenskih osnovnih šol je prispelo 33 proznih prispevkov in 41 pesmi, pod katere se je podpisalo 60 mladih ustvarjalcev iz vse države. Njihova dela sta pod drobnogled vzela Peter Svetina in Andrej Predin. 20 najbolje ocenjenih avtorjev sta povabila na literarno delavnico, kjer so govorili o tem, kdo je pisatelj in kaj pomeni to poslanstvo. Mentorji mladih ustvarjalcev pa so na delavnici razmišljali o tem, kako in o čem naj pišejo mladi. Na osrednji prireditev letošnjih Roševih dnevov so organizatorji podelili nagrade petim najboljšim sodelujočim. Med njimi sta Mina Brezič iz III. OŠ Celje (mentorica Zarja Lednik), in Zala Ramšak iz OŠ Frana Roša Celje (mentorica Milena Smisl). Sledila je predstavitev literarne zbirke Minljivost je največja sila sveta. V Osrednji knjižnici Celje pa so na ogled postavili razstavo osnovnošolskih in srednješolskih literarnih glasil, ki bo na ogled še vse do 16. aprila. TS 16 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE 0PRE1 л v"' 1НШ1Ш NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno ponudbo in, si -privoščite najboljše! V podjetju Medimaj vam svetujemo, kako do medicinsko-tehničnega pripomočka Preprosto! Z naročilnico, ki jo izda pooblaščeni zdravnik ali specialist, se oglasite v naši specializirani prodajalni, ki je na Mestnem trgu 11 v Slovenskih Konjicah, kjer boste prejeli predpisani medicinsko-tehnični pripomoček (MPT) v izposojo ali v trajno last. Z veseljem vam bomo pripomoček pomagali izbrati in vam ga bomo tudi pripeljali na vaš dom. Za svetovanje nas lahko pokličete na brezplačno modro številko 080 11 98 in skupaj bomo poiskali najenostavnejšo ter najugodnejšo rešitev za vas. V našem velikem prodajnem salonu v Slovenskih Konjicah si lahko MTP ogledate ter ga tudi preizkusite. Kaj storiti, če vam medicinsko tehnični pripomoček ne pripada? Brez skrbi! Lahko ga najamete tudi brez naročilnice. Strošek najema vam mesečno obračunamo na položnici. Ponujamo širok izbor pripomočkov Invalidske vozičke, električne invalidske vozičke, električne skuterje, hodulje, bergle, negovalne postelje, električne negovalne postelje, blazine proti preležaninam, sanitarne pripomočke, plenice, vložke, posteljne podloge, ortoze in opornice, merilnike krvnega sladkorja, merilnike krvnega tlaka in ostale pripomočke, ki vam olajšajo vsakodnevno življenje. Pravica do pripomočkov Medicinsko-tehnični pripomočki so sredstva, potrebna za zdravljenje ali medicinsko rehabilitacijo. Pravico do MTP določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na osnovi teh predpisov Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja zavarovanim osebam uresničevanje pravic do medicinsko--tehničnih pripomočkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Natančneje so vrste pripomočkov ter bolezni in zdravstvena stanja zavarovanih oseb, pri katerih jim je zagotovljen posamezni medi-cinsko-tehnični pripomoček, s pooblastili, postopki za uve- ljavljanje pravic in cenovnimi mu s šifrantom, medicinskimi standardi ter pogodbenimi kriteriji, pooblastili, postopki cenami opredeljeni v sezna- in cenovni standardi. Vljudno vabljeni tudi v našo internetno trgovino http:// www.trgovina.medimaj.com/. MEDICAL VSE MEDICINSKE PRIPOMOČKE TER PRIPOMOČKE ZA INKONTINENCO VAM BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA VAŠ NASLOV! I. MEDNARODNI SEJEM SODOBNE MEDICINE - 16. 4. 2016, Gornja Radgona Asfalt Kovač d.o.o., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI ASFALTK +386 3 7491 031 +386 3 7491 03S ASFALT.KOVACl9SIOL.NET 4. super<. Če bomo disciplinirani, imamo možnosti za presenečenje,« pravi trener Rok Rojšek. Ponedeljkov obračun se bo v Celju začel ob 18.15. Marina v polfinale Portland: Danes se je v ZDA začelo svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki. Slovenske nastope bo jutri odprl član celjskega Kladivarja Luka Janežič v kvalifikacijah teka na 400 m. Odpadle pa so kvalifikacije teka na 60 m z ovirami, tako da bo Marina Tomič (tudi Kladivar) prvič tekla v polfinalu. Ta bo v soboto, ko bo tudi predtekmovanje teka na 60 m s članico velenjskega kluba Majo Mihalinec. Dekleta nazaj, fantje naprej Šempeter: V vnaprej odigrani tekmi 6. kroga zelene skupine 1. državne lige so od-bojkarice Alianse s 3:2 premagale Kemo Pu- conci. Obračun je bil pomemben predvsem za gostje, medtem ko so se Šempetranke že pred nekaj krogi sprijaznile z neposrednim izpadom iz prvoligaške druščine. Odbojkarji SIP Šempetra pa bodo po dobrih predstavah v zeleni skupini prvič zaigrali v končnici državnega prvenstva. Proti finaloma Rogaška Slatina, Celje: V zadnjem krogu rednega dela 1. slovenske lige v futsalu je Dobovec zmagal v Benediktu s 5:1 in pristal na tretjem mestu. Pred njim sta Oplast in Maribor. Prvih osem ekip se je uvrstilo v končnico prvenstva oziroma četrtfinale. Prvi obračuni bodo že jutri, tekmec Dobov-ca bo Puntar iz Tolmina. V ženskem prvenstvu so Celjanke prvo polfinalno tekmo proti Extremu v gosteh dobile s 4:2. Povratni obračun bo v soboto v dvorani Šolskega centra Celje (16.00). Sabljali se bodo Velenje: Sabljaški klub Rudolf Cvetko bo v soboto po več kot 15-letnem premoru v prostorih Šolskega centra Velenje organiziral mednarodno tekmo. Turnir, poimenovan Pokal Velenja 2016, se bo začel že ob 9.00, finalni obračuni za najvišja mesta bodo ob 15.00. (DŠ) Najboljša športnika občine Šentjur v letu 2015 sta bila Mojca Pišek in Milan Sebič, naj ekipa pa Košarkarski klub Tajfun, senzacionalni državni prvak. Piškova, članica Društva jadralnih padalcev Lintvar, je bila s slovensko reprezentanco peta na svetovnem prvenstvu v Indoneziji. Sebič je bil kapetan moštva, za katerim je izjemna prva polovica leta 2015, po kateri so Šentjurčani slavili svoj največji uspeh. Drugi mesti sta osvojila Mojca Centrih (Atletski klub Šentjur) in Matjaž Vojsk (Klub malega nogometa Dobovec), tretji pa Mateja Vojsk (Ženski nogometni klub Celje) in Denis Drapič (Tekvondo klub Ahac). DŠ Amanda in Dina prvi V Celju je bila zadnja preizkušnja v hitrostnem drsanju na kratke proge iz mednarodne serije tekmovanj Alpe-Jadran. Slovenski tekmovalci so si pridrsali pet medalj. Po vseh treh dogodkih sezone, še v Zagrebu in Beogradu, sta v skupnem seštevku z osvojenima prvima mestoma blesteli mladi tekmovalki Amanda Pražnikar v kategoriji Mladinke G in Dina Špan v kategoriji Mladinke F. Po srebrnih pokalih so posegli trije tekmovalci, Nik Pogorevec Petelin, Tibor Komerički in Bor Luka Urlep, tretje mesto je osvojila Klarisa Sluga. Vsi slovenski reprezentanti so člani celjskega kluba. DŠ ŠPORT 19 »Optimizem mora biti, verjamemo vase« Trener Rogaške Damjan Novakovič pred ligo za prvaka Veliko bo odvisno od dnevne forme, zdravja in ostalih dejavnikov. Tudi od sreče. Košarkarji Rogaške so odlično igrali v prvem delu sezone 1. slovenske lige. Na šestnajstih tekmah so doživeli le en poraz; 28. novembra so gostiteljem v Šenčurju na poti do zmage očitno pomagali sodniki. Pred trenerjem Damjanom Novakovičem in njegovimi košarkarji je nova priložnost za uspeh. Lanskoletna uvrstitev v finale bo težko ponovljiva, toda ... Ali že nestrpno pričakujete sobotni začetek lige za prvaka, ko boste gostili Helios Suns? Nam se ne mudi, saj smo imeli kar nekaj težav s poškodbami. Vsi ti igralci so zdaj končno začeli trenirati in verjamem, da bodo pripravljeni za štart. Prvi del sezone je bil za vas izvrsten. Je bilo kaj posebnosti? Na prvi pogled je bil res Moštva v ligi za prvaka čaka deset krogov. Zadnji bo odigran 7. maja, ko bodo znani četrtfinal-ni pari končnice. Vanjo se bosta uvrstili tudi ekipi, ki bosta v ligi za obstanek osvojili prvo in drugo mesto. V naslednji sezoni bodo v 1. ligi vsa moštva sodelovala od začetka tekmovanja. Športni koledar Četrtek, 17. 3. KOŠARKA 1. SL (ž), drugi del, 3. krog: Grosuplje - Athlete Celje (19.30). Petek, 18. 3. MALI NOGOMET 1. SFL, 19. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Puntar (21). Sobota, 19. 3. NOGOMET 1. SL, 19. krog: Celje -Domžale (15). ROKOMET 1. SL, 23. krog, Velenje: Gorenje - Slovan (19). Nedelja, 20. 3. NOGOMET 1. SL, 19. krog, Ljubljana: Olimpija - Rudar (15). ROKOMET 1. SL, 23. krog: Celje Pivovarna Laško - Loka (18). Panorama NOGOMET 1. SL, 18. krog: Rudar - Maribor 0:3 (0:1); Dervi-šević (33), Bajde (56, 73), Olimpija - Celje 0:0, Krka -Koper 0:1 (0:0), Gorica - Krško 1:0 (0:0), Zavrč - Domžale 0:1 (0:1). izvrsten, a imeli smo nemalo težav. Ubadali smo se s številnimi poškodbami. Pod koši so bili tudi poškodovani igralci. V prvih štirih tednih smo imeli slabe treninge, v formo pa smo prišli nekje ob koncu septembra po turneji po BiH. Doživeli smo šok, ko je Matic Rebec prestopil v Krko. Cory Remekun se nam je pozno priključil. Z novincem Davisom Darwinom smo kasneje ujeli pravi ritem. Na trenutke še vedno igra slabo, a verjamem, da bo zdaj pravi. Ste ujeli pravo formo? Mislim, da smo jo dobro stopnjevali. Ko smo bili v zadnjem obdobju oslabljeni, brez poškodovanih Bolje »granitna« kot »svilena« Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 22. krogu v svoji dvorani premagali Mariborčane z 29:23 in se jim oddolžili za edini poraz v tej sezoni. Do 39. minute je bil izid izenačen (18:18), nato pa so v Zlatorogu zavladali gostitelji in si osem minut kasneje priigrali štiri gole prednosti, največ pa vodili za sedem. Silno je izstopal Miha Zarabec, ki je bivšim soigralcem zabil 12 golov. Trener Branko Tamše je priznal, da so se Mariborčani kakovostno pripravili na derbi: »Do odmora smo igrali >svileno< obrambo, ko je postala >granitna<, je bilo vse drugače.« Sedem golov je dodal Žiga Mlakar, štiri Blaž Janc. DŠ MALI NOGOMET 1. SFL, 18. krog: Benedikt - Dobovec 1:5 (0:1); Janeš (14), Vrabel (27, 28, 37), Ma-rot (35). Vrstni red: Oplast 38, Maribor, Dobovec 36, Litija 29, Sevnica 24, Puntar 19, Bronx 13, Benedikt 10, Ajdovščina 3. ROKOMET 1. SL, 22. krog: Celje Pivovarna Laško - Maribor 29:23 (14:14); Zarabec 12, Mlakar 7; Kaleb 5, Koper - Gorenje 24:38 (13:16); Grzentič 5; Šoštarič 7, Medved 6.. Vrstni red: Celje, Gorenje 41, Koper, Maribor 29, Krka 27, Loka 26, Ribnica 25, Ormož 22, Trimo 20, Dobova 14, Izola 11, Slovenj Gradec 10, Slovan 8, Sevnica 4. (MiK) ameriških košarkarjev, smo dobro igrali. Imamo rezerve, upam, da bomo ostali psihično stabilni in zdravi. V prejšnji sezoni ste prišli celo do finala. Kaj lahko naredite zdaj? Rezultat je bil posledica raznoraznih naključij. Mi smo na finale že pozabili. Dokazali smo, da razmišljamo le o novi sezoni oziroma le o sebi. V četrtfinale smo že uvrščeni. Skušali si bomo priboriti prednost domačega igrišča, čeprav bo težko. Optimizem mora biti, verjamemo vase. Zdi se, da bo končnica zelo izenačena. Kdo je po vašem mnenju favorit za vrh? Glede na zadnje dogodke menim, da sta Union Olim-pija in Krka glavna favorita za finale. Prav tako sta zelo blizu odlična tretja ekipa iz Jadranske lige (Tajfun, op. p.) in okrepljeni Zlatorog. Mi in Domžalčani smo, vsaj na papirju, slabši. Veliko bo odvisno od dnevne forme, zdravja in ostalih dejavnikov. Tudi od sreče. Na tribunah boste imeli šestega igralca. Ne dvomim, da bo dvorana v Rogaški Slatini na vsaki tekmi polna. V prvem delu sezone je bilo preveč premorov, gledalci so bili lačni močnih tekem. Zagotovo bodo zdaj prišli na svoj račun. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Šentjurski tabor je presenetil z odločitvijo, da prekine sodelovanje z Dragi-šo Drobnjakom. Pri Tajfunu naj bi se v tem razmerju že dlje časa »kuhalo«. Drobnjak, ki je bil v prejšnji sezoni eden ključnih igralcev na poti do senzacionalnega naslova državnega prvaka, bo še četrtič v karieri igral za Krko. K Tajfunu sta prestopila Marko Pajić in Igor Tratnik, lani član Zlatoroga. Krka je Jureta Ritlopa za poldrugo sezono posodila Rogaški. Tudi v Laškem so poskrbeli, da bodo ligo za prvaka začeli z novim obrazom. To je 34-letni ameriški center Chris Booker. S Centrom za družine UPI V času zimskih počitnic smo v UPI - ljudski univerzi Žalec v okviru programa Center za družine UPI organizirali brezplačne počitniške aktivnosti za mlajše in starejše šolarje. Šolarje od 1. do 5. razreda smo vključili v organizirano varstvo otrok, ki smo ga tokrat popestrili z ustvarjalnimi in s športnimi aktivnostmi na danes tako aktualno temo skrbi zase in za okolje, v katerem živimo. Da se da tudi teme, kot so voda, zemlja, zrak, planeti ..., izjemno dobro prikrojiti za otroke, so dokazale vzgojiteljica Manca Černi ter prostovoljki Cvetka Mastnak Čulk in Aleksandra Škoflek, ki so pripravile številne ustvarjalne, športne, miselne igre. V ponedeljek smo spoznavali tekočino, brez katere ni življenja - vodo. Pripravili smo svoj vodni filter, se pogovarjali o pomenu čiste vode in s pomočjo plastenk, ki smo jih napolnili z vodo, naredili uteži. Da je tudi za živali čista voda pomembna, smo izvedeli ob obisku Savinjskega društva gojiteljev malih živali Občine Žalec. Pogovorili smo se o procesu udomačitve živali, spoznali smo nekaj pasem-skih živali, podrobneje kunce in kokoši ter njihovo oskrbo, pa tudi majhen del eksotičnih malih živali, ki jih imamo vse pogosteje kot hišne ljubljenčke. Torek je bil namenjen spoznavanju zraka. Preverili smo, ali je mogoče zrak videti tudi v vodi, in izdelali vetrnice. Preizkusili smo se v jogi za otroke, pri kateri smo se najbolj posvetili izmenjavi zraka z okoljem, tj. dihanju. Kako lep občutek je, ko nekaj posadiš v zemljo in potem spremljaš rast, smo spoznali v sredo, ko smo v lončke posadili zelišča in rože. In ker je bil šport sestavni del našega varstva, smo se v sredo igrali zemljo krast. Ob koncu dneva smo ustvarjali iz gline. Žuželke so bile glavna tema četrtkovega dne. Takrat smo spoznali in izdelali različne žuželke, spoznali njihov prehramben krog in brali pravljico Pikapolonica in pikice. Nato smo izdelali še ploske lutke in skupaj zaigrali pravljico. Večina otrok se je najbolj veselila petka, ki je bil namenjen spoznavanju vesolja. V istem počitniškem tednu smo organizirali tudi jezikovni teden angleščine in nemščine. Povabili smo učence od 7. do 9. razreda. Namen je bil otrokom predstaviti učenje jezika v obliki kreativnega projektnega dela s pomočjo igre in računalniških aplikacij. Na koncu smo se predstavili pred starši. Predvajali smo film o aktivnostih jezikovnega tedna, ki so ga posneli in uredili učenci s pomočjo učiteljev Tine Ojsteršek in Mitje Štormana, ter predstavili ostalo gradivo, ki je nastalo: križanke in časopis v tujem jeziku. Gostili smo vaditelja v fitnesu Matica Čadeja, novinarka Saša Pukl nam je zaupala nekaj novinarskih trikov, tudi nas so obiskale male živali - še posebej nas je očarala puhasta kokoš Snežka. Predzadnji dan počitniške šole smo občudovali ubogljive pasje prijatelje, ki so nam jih na poligonu predstavili člani Kinološkega društva Pluton. Tisti, ki radi ustvarjajo, so na svoj račun prišli med delavnico Ustvarjamo kot Picasso. Ker je bila šola vendarle počitniška, je bilo med vsakim odmorom dovolj časa za najbolj priljubljeno igro - iskanje osla. V jezikovni šoli niso nastali le filmček, križanke, časopis, saj so otroci spoznali nove prijatelje, s katerimi jih bo vezal spomin na pester in zabaven počitniški teden. Pripravila Biserka Neuholt Hlastec s sodelavci v Centru za družine UPI UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO. SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Center za družine UPI financirajo Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Občine Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM ČELNI nakladalec za traktor, do 90 KM moči, z vpetjem in hidravlični dvig za pajek Sip Spider 350, prodam. Telefon 040 159-384. 479 TRAČNO brusilko in izsesovalno napravo, trak brusilke 690 cm, prodam. Telefon 031 406-988. 575 BCS diesel, motor Lamborgini, prvi lastnik, 127 širine, z vozičkom, kot nova, prodam za 1.500 EUR. Telefon 031 866-924, Zvone. 579 VSE IZ INQXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pio£evina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si KUPIM Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE DRAMLJE Dramlje 7a, 3222 DRAMLJE na podlagi sklepa Sveta zavoda Osnovne šole Dramlje z dne 29. 2. 2016 razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ ravnateljice izpolnjevati pogoje vskladu zZakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja _ ZOFVI (Ur. I. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D in 47/15), in sicer morajo: • imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezna izobrazbi druge stopnje, izpolnjevati druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal/-a funkcijo ravnatelja/ravnateljice, imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, imeti naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj 5 let naziv mentor, imeti opravljen ravnateljski izpit oziroma ga bo opravil/-a najpozneje v enem letu po začetku mandata, imeti opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja vskladu zzakonom, imeti pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za obdobje pet (5) let. Začetek mandata bo s 1.9.2016. PISNO PRIJAVO Z DOKAZILI: • o izpolnjevanju zahtevanih pogojev o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, morebitnem opravljenem ravnateljskem izpitu, • o izpolnjevanju zahtevanih pogojev o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, • potrdilo oziroma izpis iz kazenske evidence, ki ga izda ministrstvo za pravosodje in javno upravo, • potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku, ki ga izda krajevno pristojno okrajno sodišče, • pisno izjavo, da pri katerem koli druge sodišču zoper kandidata/-ko ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolne nedotakljivosti ter tudi • vizijo razvoja Osnovne šole Dramlje, • program vodenja šole in • kratek življenjepis naj kandidati/-ke pošljejo v zaprti ovojnici do vključno 31.3.2016 na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Dramlje, Dramlje 7a, 3222 DRAMLJE, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA. Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku. Ime in priimek: C ! ^^ ^^^ Naslov, kraj: mamutka<, morda pa bomo spet dobili svetovni rekord,« sem razmišljal. Neposredno srečanje s skoraj obnovljeno letalnico me je samo še dodatno spodbudilo za ogled finala svetovnega pokala, ki je že po tradiciji vsa leta v drugi polovici marca. Planiška folklora Za ogled običajno izberem petkovo popoldansko tekmo, ko je malo manj gneče in tudi ni treba tako zgodaj na pot. Tako je bilo tudi lani. Zadnja leta si tekme ogledam skupaj s hčerjo, na katero se mi zdi, da sem uspel prenesti kar precej planiškega navdušenja. Za razliko od žene, ki je bila zraven samo enkrat, saj je množica, prezebli prsti na nogah, prometna gneča in iskanje stranišča očitno niso prepričali. Tudi to je del planiške folklore. Na srečo pa so njen del vedno manj ali skorajda nič več številni vinjeni obiskovalci, ki jim morajo pomagati reševalci, ko pregloboko pogledajo v kozarec. Varnostni ukrepi so zdaj precej bolj strogi in priti se »napit« v Planico tudi ni več »frajersko« in moderno. Kaj je torej po desetletjih še danes tako magičnega pri poletih in Planici, da me zvabijo v dolino pod Ponce ali priklenejo pred televizijo? Lepota športne panoge, pogum letalcev, rekordne daljave, čarobna narava, enkratno vzdušje, mehčanje duše ob poslušanju Avsenikove »Planica, Planica, snežena kraljica« ... Vsega nekaj in tudi nekaj neopisljivega, kar je mogoče opisati z legendarno izjavo nekoč pomembnega, a že pokojnega slovenskega politika Staneta Dolanca, velikega ljubitelja Planice in smučarskih poletov: »Planica je pa Planica.« ROBERT GORJANC Foto: lastni arhiv Na finalu svetovnega pokala v Planici marca leta 1991 smo Franciju Petku, ki je februarja tistega leta osvojil naslov svetovnega prvaka v smučarskih skokih v Predazzu, za ta dosežek predali priložnostno darilo naše medijske hiše. REPORTAŽA 31 Ko smučajo duhovniki in redovnice Njihov letošnji smučarski dan na Golteh - Navijačici tudi iz sončne Nigerije in Pakistana Na Golteh je bil pred nekaj dnevi tradicionalni smučarski dan slovenskih duhovnikov, bogoslovcev, redovnic in katehistinj iz domovine in zamejstva. Vsakoletno prireditev je po sedmih letih ponovno gostila Škofija Celje. Udeležilo se je je približno šestdeset tekmovalcev, ki so tekmovali v veleslalomu. Najboljši čas tekmovanja je dosegel smučar iz ljubljanske nadškofije, na drugem mestu je bil smučar iz celjske škofije in na tretjem iz celovške. Najstarejši tekmovalec, z osmimi križi, je prišel iz Trsta. »Zadnja leta smo bili na zahodu, na Višar-jah in v Cerknem,« je na smučišču pojasnil odločitev za Golte župnik iz Bistrice ob Sotli Damjan Kejžar, ki je imel na skrbi organizacijo tekmovanja. Prve so se na smučeh zapeljale maloštevilne redovnice in katehistinje, ki so jim sledili najstarejši moški udeleženci. Nad 70 let starih jih je bilo kar šest. Tekmovalci so bili razvrščeni v dvanajst starostnih smučarskih kategorij. »To je predvsem priložnost za druženje, da se srečamo in pogovorimo,« je povedal župnik iz Bistrice ob Sotli, ki se je na Golteh uvrstil na drugo mesto. »Vsak ima svoje obveznosti v svoji župniji, zato takšnih priložnosti za sproščeno druženje, kakršno je današnje, manjka,« je dodal Kejžar. Zato da je bilo tudi malce tekmovalnega duha, so čas smučarjev na Golteh merili. Nekateri smučarji na to tekmovanje komaj čakajo. »Prvega od teh smučarskih dni sem se udeležil kot diakon leta 1999, od takrat prihajam skoraj vsako leto,« je povedal o sebi Damjan Kejžar. Župniku iz Bistrice ob Sotli je bilo smučanje skorajda položeno v zibelko, saj je bil doma iz Zreč pod Roglo. Že v predšolskih letih je smučal okoli domače hiše. Danes najpogosteje smuča na Rogli, vendar je zadnjo zimo smučal komaj dvakrat. Duh in telo »Zdrav duh v zdravem telesu - to velja že od nekdaj. Če skrbimo za zdrav duh, moramo tudi za zdravo telo,« je na Golteh razmišljal Ivan Šumljak, župnijski upravitelj v Gornjem Gradu, ki je bil pred tem škofov tajnik. »Treba si je vzeti čas in se nadihati takšnega svežega zraka,« je še dodal ta, kozjanske gore list, ki je v svoji starostni kategoriji zmagal. Na lanskem smučarskem dnevu ni imel sreče, saj je med drugim tekom padel. Duhovnik Šumljak je začel smučati, ko je obiskoval sedmi razred osnovne šole v Šmarju pri Jelšah, to je bilo v šoli v naravi. Letos je pred smučarskim dnem na Golteh smučal samo enkrat, saj mu obveznosti v župniji več ne dopuščajo. Kaplan iz Šoštanja Marko Rakun, ki izvira z Rečice ob Savinji, je bil na smučarskem dnevu duhovnikov in redovnic že peto leto. Prihajal je že kot bogoslovec, po rezultatih pa se uvršča v zlato sredino. »Smučam le po nekajkrat na leto, in sicer zaradi užitka, adrenalina. S КО^ГЖ^О »To je predvsem priložnost za druženje med nami samimi, da se srečamo ter pogovorimo,« je povedal Damjan Kejžar, župnik iz Bistrice ob Sotli. Na Golteh se je uvrstil na drugo mesto. »Zdrav duh, v zdravem telesu, to velja že od nekdaj,« je na Golteh razmišljal Ivan Šumljak. Šumljak je župnijski upravitelj v Gornjem Gradu ter je bil pred tem škofov tajnik. »Smučam le po nekajkrat na leto, zaradi užitka, adrenalina. Skupaj s kolegi ali z mladinci,« je povedal Marko Rakun, kaplan iz Šoštanja. kolegi ali z mladinci,« je povedal. Golte mu seveda niso tuje, saj je prihajal z bližnje Rečice tja že od petega razreda osnovne šole, in to skupaj z bratom in s sestrami. Med letošnjimi udeleženci smučarskega dne je bil tudi diakon Matic Lesjak iz Tabora v Savinjski dolini, ki bo postal duhovnik. V svoji starostni kategoriji se je uvrstil na drugo mesto. Smučanje, nogomet, tenis Reka zdrav duh v zdravem telesu se še posebej drži redovnik in duhovnik, pater Ivan Arzenšek. »Smučanje me navdušuje ob nogometu in tenisu, ki ju igram. Tako ohranjam telesno kon-dicijo, da se lažje posvečam svojemu poslanstvu,« je povedal pater iz Petrovč. V bistvu je začel smučati šele pri dvajsetih letih, in sicer med študijem teologije v Švici, kjer so mu ponudili opremo. »Že doma v Dramljah smo otroci smučali, vendar to ni bila prava smučarija,« se spominja pater Vanč, ki ga ljudje najbolj poznajo po tem imenu. Na smučarskem dnevu slovenskih duhovnikov in redovnic je manjkal samo enkrat. To je bilo lani v Avstriji, ko si je med smučanjem s skupino, ki jo je vodil, zlomil ključnico. Nogomet igra v slovenski duhovniški nogometni ekipi Pax, ki trenira vsako nedeljo v Žalcu. »Nogomet je tako od leta 1985 šport, ki nas je povezal tudi z drugače mislečimi. Ustvarjenje mostov mi namreč veliko pomeni,« je povedal pater Vanč, ki je eden od ustanoviteljev Paxa. Prejšnji mesec je ta ekipa tekmovala celo na evropskem duhovniškem prvenstvu na Slovaškem, kjer je sodelovalo kar petnajst držav, in sicer z dvesto duhovniki. Patra Vanča je mogoče poleti videti v Savinjski dolini tudi na motorju. Brez navijačev na Golteh seveda ni šlo. Na Golte je prišel udeležence pozdravit celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je po koncu smučanja v Mozirju vodil mašo. Ob somaševanju duhovnikov smučarjev seveda. Med tistimi, ki so udeležence smučarskega dne na Golteh bodrili, sta bili celo navijačici iz sončne Nigerije in Pakistana, in sicer iz petrovškega samostana. »Na tekmovanju mi je bilo zelo všeč, tudi pokrajina je čudovita. Bogu hvala,« je strnila vtise sestra Lilian iz Nigerije, ki je bila v življenju drugič na katerem od smučišč. V Nigeriji smučanja seveda nimajo, še manj smučišč. »Bilo je lepo doživetje. Ti ljudje morajo po vsakodnevnih obveznostih nabrati nove moči in kar najbolje nadaljevati svoje delo,« je razmišljala sestra Jamila iz Pakistana, kjer imajo sneg le na severu države. BRANE JERANKO Foto: GrupA Redovnici iz sončne Nigerije in Pakistana, ki živita v Petrovčah, sta zgolj navijali. Na fotografiji sta z domačim župnikom, športnim navdušencem patrom Vančem. Bi mu prisodili, da nosi že šest križev? 32 REPORTAŽA Dijaki v programu ekonomski tehnik spoznavajo delovanje poslovnega sveta z ustanovitvijo učnega podjetja. Pouk imajo v posebej opremlje- programu ekonomski tehnik imajo poleg praktičnega pouka v prila-nih učilnicah z uporabo najsodobnejše informacijsko-komunikacijske opreme. Delo opravljajo v različnih oddelkih: trženje, nabava, prodaja, gojenih učilnicah tudi redno prakso pri delodajalcih in po želji lahko tajništvo, računovodstvo, kadrovski oddelek. Na sejmu v Celju so pokazali, kaj vse znajo. gredo dijaki tudi v tujino. Vračajo se polni vtisov, znanstev in izkušenj.« Kot v pravem podjetništvu V učnih podjetjih dijaki spoznavajo delovanje poslovnega sveta - Jubilejni deseti mednarodni sejem v Celju Na vsakem koraku so me ogovarjali mladi, mi ponujali promocijski material in predstavljali svojo ponudbo na bližnji stojnici. Ta je bila najrazličnejša, saj je obsegala tako zdravo prehrano in pijačo, tehnološke pripomočke, ki nam lajšajo življenje, ponudbo za lepši videz in sprostitev kot možnosti za zanimivo preživljanje prostega časa. Ponekod so že sklenili prve posle in vse je izgledalo, kot da gre za pravi poslovni sejem. A je šlo le za eno od oblik učenja dijakov, ki se v okviru šolskih učnih podjetij spoznavajo z osnovami delovanja v poslovnem svetu. Tokratni mednarodni sejem učnih podjetij v dvorani Golovec je bil že jubilejni, deseti. Letos se je predstavilo 48 razstavljavcev, večinoma so prišli iz slovenskih srednjih šol, nekaj pa jih je bilo s Hrvaške, iz Črne gore, Italije in Litve. Letos so manjkali Bolgari, Romuni in Čehi, ker so imeli istočasno svoje sejme. S tujimi šolami so naši dijaki povezani v okviru mednarodnega združenja Europen-Pen International (EPI), v katerem so poleg večine evropskih držav ak- tivne članice tudi ZDA, Kanada, Brazilija, Avstralija, Rusija, Argentina in Kitajska. »V EPI poslujemo celo leto s 7.500 učnimi podjetji po celem svetu,« pravi Mateja Kapitler, vodja Centra učnih podjetij Slovenije (Cups), ki ima sedež v Ekonomski šoli Celje. Na sejmu v Celju je število razstavljavcev vsa leta raslo, letošnjo jubilejno prireditev pa je kot častni pokrovitelj podprl tudi predsednik Borut Pahor. Priložnost, da se izkažejo Hitri sprehod med stojnicami ni pokazal kakšne povsem nove in izvirne poslovne zamisli, je pa res, da so bili pristopi pri predstavitvi drugačni. Dijaki so se dobro pripravili tako pri promocij- skem materialu kot pri opremi stojnic in ustrezni opravi v duhu ponudbe. Po besedah Kapitlerjeve dijaki na začetku poslovnega leta raziščejo trg in se glede na analize odločijo, katero zamisel bodo izpeljali v obliki učnega podjetja. »Zamisli je veliko. Komisija je bila letos presenečena nad interaktivnim promocijskim gradivom, ki so ga morala podjetja poslati vnaprej,« pohvali dijake. Na sejmu se sicer lahko predstavijo le ekipe, ki so bile najboljše na šolskih tekmovanjih. »V učnih podjetjih se lahko izkažejo tudi tisti, ki morda pri rednem pouku niso tako izstopajoči,« ugotavlja Kapitlerjeva. Veščine, ki se jih pri tem učijo, so komunikacija, sklepanje poslov, preizkušanje pogajalskih veščin, oglaševanje ... Na sejmu so dijaki tekmovali v kategorijah najlepši razstavni prostor in najbolj prepričljivo osebje na razstavnem prostoru. V prvi kategoriji je zmagalo UP Carpi.us iz Srednje ekonomske in trgovske šole Šolskega centra Nova Gorica, v drugi pa UP Terme doživetja iz ekonomske šole Šolskega centra Ptuj. Kot pravi Kapitlerjeva, v Cupsu spremljajo tudi uspehe dijakov po končanem šolanju. »Radi se vračajo kot sponzorji, kot nastopajoči, člani ocenjevalne komisije ... Učna podjetja jih povabijo kot botre, sploh tiste, ki imajo svoja podjetja, da prenašajo znanja in ideje na mlade.« Eden od uspešnih bivših dijakov, ki so sodelovali v učnem podjetju, je tudi čarodej Magic Aleksander, ki je s svojimi triki popestril odprtje sejma. TC, foto: SHERPA »Biti mentor v UP je ena najzahtevnejših nalog, saj združuje vsa znanja, od jezikovnih do poslovnih. V Cupsu vsako leto pripravljamo zanje seminarje, na katere vabimo gospodarstvenike kot predavatelje.« Ina Glojek, UP Afna, Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje: »Izdelujemo in prodajamo nakit iz naravnega materiala, ponujamo tudi aranžiranje. Ugotavljali smo namreč, da lahko vedno več stvari kupimo, vse manj pa jih je iz naravnih materialov. Zato smo izdelali lesene metuljčke za moške in verižice za ženske. V tem podjetju sem ena od dveh direktoric, ki skrbiva za to, da je vse tako, kot je treba, da se delavci dobro počutijo in da vsi delamo.« Tilen Gradišek (desno), UP Ta prava mašina, Ekonomska šola Celje: »Na sejmu ponujamo naravne smutije, sadne in zelenjavne, ki so tudi presenetljivo dobri. To pa zato, ker jim dodamo posebno sestavino, ki ni vidna, to je ljubezen. Na šolskem tekmovanju je bilo naše učno podjetje izbrano med štirimi ekipami, v njem je 16 dijakov. Na ta način vidimo, kako je organizirana dejavnost v nekem podjetju, kar nam koristi kasneje pri delu. Ker ima oče podjetje, se bom verjetno zaposlil pri njem.« Mitja Vodlan (levo), UP Protech, Ekonomska šola Celje: »Prodajamo telekomunikacijsko opremo in opremo za pisarne. Dvanajst nas je, razdeljenih v šest oddelkov, sam sem računovodja in to delo bi rad opravljal tudi po končanem šolanju. Štiri ure na teden imamo predmet, ki se imenuje menedžment, in na računalniku moramo reševati konkretne naloge - pogledamo v spletno banko, preverimo račune, naročila in nakazila ... Zelo zanimivo je tako učenje, se pa moraš v življenju tudi znajti.« MLADI ZA MLADE 33 KOMENTAR Glasba skozi oči mladih Nepogrešljiva spremljevalka Glasba nas spremlja celo življenje. Že kot dojenčke nas mame tolažijo z uspavankami, ki imajo prav čudežno pomirjevalno moč. V vrtcu pojemo ljudske pesmi, začnemo spoznavati glasbila, pridemo v stik s petjem, z igranjem glasbil in s poslušanjem glasbe. Velik pomen pa dobi glasba, naša nenehna življenjska spremljevalka, v obdobju odraščanja. Zanimalo nas je, zakaj je tako, zato smo naše glasbeno dejavne dijake vprašali, kaj jim pomeni glasba. Ker na I. gimnaziji v sodelovanju z Glasbeno šolo Celje izvajamo program umetniške gimnazije - glasbena smer, kjer se izobražuje približno šestdeset glasbenikov, veliko dijakov pa je vključenih tudi v vzporedno glasbeno izobraževanje (VGI), smo odgovor skušali najti pri njih. »Z glasbo se ukvarjam že od nekdaj, želim pa se z njo ukvarjati tudi profesionalno. Za ta program sem se odločila, ker je >na Kajuhu< naš urnik prilagojen, zato se lahko bolj posvečamo glasbi in svojemu inštrumentu,« nam razloži prvošolka Živa Žohar, ki si je s trobento pred kratkim priigrala 1. nagrado na Mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu, kar še zdaleč ni njen edini uspeh. Veliko glasbenikov obiskuje tudi splošno gimnazijo. »Za VGI sem se odločila, ker še nisem odločena, ali želim študirati glasbo, in bi zaradi prilagojenega urnika na umetniški gimnaziji izgubila nekaj pomembnih predmetov za nadaljnji študij. Verjetno bi mi bilo lažje, ampak tudi tako je čisto v redu,« pravi violinistka Neja Stojnić. Ubrano petje, basi, tenorji, alti, soprani ... Zborovsko petje je že 70 let del tradicije naše šole. Juš Jošt je eden od 90 pevcev. Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije, ki se ponaša s številnimi priznanji, ga je navdušil že v osnovni šoli: »Šel sem na nekaj koncertov in ko sem videl to povezanost med pevci, dobro sodelovanje z dirigentom, sem si tudi sam zaželel sodelovati.« Juš se je skoraj takoj po tem, ko je septembra prestopil prag šole, prijavil na avdicijo. Uspelo mu je! Danes pravi: »S pevci se imamo zelo fajn. Res uživam!« »Glasba mi pomeni vse« Čeprav se večina mladih z glasbo ne ukvarja tako poglobljeno, profesionalno, lahko skoraj zagotovo trdimo, da si noben srednješolec ne zna predstavljati življenja brez nje. Zakaj nam je tako pomembna? »Kljub globalni vsestranski uniformiranosti je glasba za nekatere vir iskanja lastnega izraza, način sporočanja, spraševanja o sebi, družbi in svetu, ki nas obdaja. Glasba mladim, pravzaprav vsem, odpira vrata v svet lepote,« pojasnjuje profesorica glasbe Adriana Požun Pavlovič. »Glasba ima v obdobju odraščanja vlogo socializacije, identifikacije z vrstniki. V šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih je bila tudi simbol upora mlade generacije,« še dodaja. Med kajuhovci najdemo zaprisežene rokerje, metalce, punkerje, oboževalce hip hopa, tehna in ostale popularne glasbe. Poiskali smo nekaj pripadnikov določene zvrsti in jih povprašali, zakaj jih zanima ravno ta zvrst. Prvošolka Katja Grobel-nik posluša tehno in house. »Glasbo poslušam predvsem v družbi, ko lahko s prijatelji plešemo v raznih klubih in na zabavah. Tam se lahko res sprostimo, ni treba znati besedila, samo plešeš.« Odločitev za določeno zvrst verjetno ni naključje. Ali pač? Ali sledimo trendom? Če da, kdo jih ustvarja? Odgovorov je več. Med drugim nas z najnovejšimi glasbenimi trendi in hiti seznanjajo radijske glasbene lestvice, aplikacije za poslušanje in ustvarjanje glasbe ter televizija. Se pa lahko glasbe nalezemo tudi od bratov, sester, prijateljev ... »Za metal me je navdušil brat. Kasneje je začel poslušati punk, ki meni ni všeč, tako da sem ostala pri metalu,« pravi metalka Neža Vengust. Še en trend, ki je za gotovo že od nekdaj prisoten v življenju srednješolca, je, da igraš v bendu ali pa si to želiš. Priznajmo, zagotovo si je vsak od nas vsaj enkrat zaželel, da bi bil član svetovno (ali malo manj) znanega benda. Navsezadnje so glasbeniki eni pomembnejših idolov v življenju mladostnika. Resnici na ljubo je danes možnosti za to, da postaneš zvezda, pravzaprav zelo veliko. »Mnogi mladi vidijo v glasbi sredstvo lastne uveljavitve v raznih bitkah talentov,« pojasnjuje profesorica Adriana Požun Pavlovič. Aktivno v glasbi Tudi kajuhovci se tovrstnih bitk udeležujejo, veliko pa jih igra tudi v bendih. Nežin brat Vid je na primer kitarist v punk bendu Rdeči alarm, kjer igra bobne Filip Komplet: »Igranje v bendu mi pomeni ogromno. S tem, ko imamo vaje, nekako izstopa- mo iz dolgočasnega vsakdana. Glasba mi pomeni največ na svetu.« Z njim bi se zagotovo strinjala tudi športnica Pina Držan, ki posluša rok, punk in pop-punk in ugotavlja, da ima glasba terapevtsko moč: »Razveseli me, če sem žalostna, z njo nekako odkrivam sebe, kaj imam rada, kakšne so moje želje. Veliko pevcev in glasbenikov me tudi navdihuje s svojim prizadevanjem za izboljšanje sveta.« Tudi tre-tješolec Martin Rafael Gulin razmišlja podobno: »Zame je to odmik od realnosti in vrsta sproščanja.« Glasbeniki iz različnih ben-dov se predstavljajo tudi na šolskih prireditvah, na primer na Top Classicu in Kulturnem maratonu, poleg tega organizirajo tudi lastne koncerte. Morda na njih hodi tudi Nika Rajšter, ki poleg punka posluša tudi džez. Malo nenavadna kombinacija? »Punk mi je všeč zaradi ideje: upor družbi, pisanim, začrtanim pravilom, normam, džez pa zaradi improvizacije.« Zapriseženi metalec je bil v srednješolskih letih tudi profesor slovenščine Nejc Robida, ki - zanimivo - danes v bendu preigrava pop melodije: »Da moja metalska duša ne bi čisto zarjavela, imam doma še vedno postavljeno 7-strunsko kitaro, ki me opominja na težje korenine.« Glasba je povsod okoli nas in včasih se premalo zavedamo njenega vpliva. Daje nam uteho, pomaga nam razumeti lastna čustva, daje nam upanje in nas navdihuje. Trenutno nas spremlja na vsakem koraku, ali bomo mi ostali njeni zvesti spremljevalci? Potrudimo se, da bomo. NATAŠA GREŠAK, BRINA JENČEK Foto: KATJA GROBELNIK, arhiv šole NATAŠA GREŠAK Zakaj je glasba najstnikom tako pomembna? Mladostniki se z glasbo srečujemo na vsakem koraku: na radiu, internetu, preko pametnih telefonov in televizije. Pojemo v zborih, igramo v orkestrih, bendih, skladamo pesmi, spremljamo glasbene lestvice... Med odraščanjem glasba postane še posebej pomembna. Zakaj je tako? Velikokrat se nam zazdi, da nas nihče ne razume, počasi namreč spoznavamo, kako zapleten je svet, srečujemo se s strahovi. Od osebnih problemov, kot sta iskanje prijateljstva, soočanje s stiskami, ki jih prinašajo prve ljubezni in simpatije, do pritiska v šoli, ocen, ki naj bi vedno blestele ... V najstništvu dobi glasba posebno moč in začne rasti z nami. Najstniki namreč preko glasbe spoznavamo sami sebe in se najdemo v veliko pesmih, saj te pojejo o »naših« problemih in nam odgovarjajo na pomembna življenjska vprašanja: Kdaj bomo ljubljeni? Kdaj bomo našli tisto, kar nas zares osrečuje? Kakšna bo naša prihodnost? Zdi se, da so pisci besedil in avtorji glasbe v nekem trenutku čutili enako kot mi. Glasba nam ponuja tudi izvrstno priložnost, da se zamislimo, vliva nam pogum, sproži kakšno novo idejo, povzroči kakšen preblisk ali nas preprosto sprošča. Morda je ravno glasba tista, ki nas spodbudi, da si v nabitem šolskem vsakdanjiku vzamemo nekaj minut zase: sedemo, poprimemo za glasbilo, pritisnemo na »play«, se popolnoma umirimo in preprosto uživamo. Glasba tako odigra še eno pomembno vlogo: omogoči nam odklop, ki ga v tem norem svetu vsi potrebujemo. Skoraj ni najstnika, ki ne bi imel najljubše glasbene skupine, inštrumentalista, pevca ali pevke. Ravno zaradi teh idolov glasbi namenimo veliko prostega časa. Idoli nam predstavljajo neke vrste beg iz realnosti. Vemo, da nam bo naš idol vedno zapel točno tisto pesem, ki jo želimo slišati. Vemo tudi, da nas nikoli ne bo razočaral. Za razliko od realnega sveta, kjer se v vsakdanjiku poleg veselja in radosti pogosto vrstijo tudi razočaranja. Idol pa bo vedno naredil vse prav, zapel čisto pravi ton, napisal najboljšo pesem. Kako tudi ne bi, saj ga vendar idealiziramo. »Glasba je hrana ljubezni« je zapisal William Shakespeare. Menim, da to drži, saj jo vsi glasbeniki in ljudje, ki smo kakorkoli povezani z glasbo, izvajamo z veliko mero ljubezni. Karkoli že glasba komu pomeni, menim, da je veliko darilo človeštvu, saj nas notranje bogati. Kaj več bi še hoteli? Najnovejši uspehi dijakov umetniške gimnazije in vzporednega glasbenega izobraževanja na: 45. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije: 1. nagrada (zlata plaketa): Robin Vodeb (klavir) 2. nagrada (zlata plaketa): kvartet trobent (Peter Firšt, Tobija Hrastnik, Erik Brezovšek, Žan Cesar) 2. nagrada (zlata plaketa): Jan Ulaga (klarinet) 3. nagrada (zlata plaketa): Urška Sikovšek (klarinet) Zlata plaketa: Klara Krumpak (flavta), kvartet trobent (Urh Brezovšek, Troy Fonda, Tadej Drnovšek) Srebrna plaketa: Maruša Alegro (flavta), Ana Marija Krajnc (klavir), Tjaša Judež (klavir), Špela Vodeb (klavir), Neža Špo-rer (flavta), Filip Majcen (saksofon), Aljaž Jazbinšek (klarinet), Špela Pokorn (klarinet) Bronasta plaketa: Tjaša Forte (flavta), Karin Krajšek (flavta), Vesna Ploštajner Mužar (flavta), trobilni kvartet (Blaž Košec, Tilen Kočevar, Žan Kopše, Žiga Kališnik), Miha Bantan (petje), Matic Zakonjšek (petje), Andrej Marovšek (klarinet) Mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko (Beograd): Laureat: Žiga Kališnik (tuba), trobilni kvartet (Blaž Košec, Tilen Kočevar, Žan Kopše, Žiga Kališnik) 1. nagrada: Živa Žohar (trobenta), Žan Kopše (bariton), Tilen Kočevar (bariton), 2. nagrada: Žan Kopše (pozavna), Blaž Košec (rog), Erik Brezovšek (trobenta), Aljoša Gmajnič (trobenta) Opomba: rezultati do 13. 3. Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki I. gimnazije v Celju. 34 ZA ZDRAVJE 1 novi tednik radio ce je Ii NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje Zdravstveni dom Celje Letošnja skupina nadpovprečno zmogljiva Naj dopust ne bo čas skušnjav, ampak čas zdrave prehrane in fizične aktivnosti Zanimivo predavanje medicinske sestre Marjane Iršič o zdravem načinu prehranjevanja na dopustu je bilo »opremljeno« tudi z vzorčki hrane, ki je zdrava ali pa skušnjava ... Vse bolj ugotavljamo, da bi bila letošnja skupina udeležencev naše akcije (S) hujšaj mo z Novim tednikom in Radiem Celje skoraj zagotovo najboljša v vsej zgodovini tega projekta, če bi se vsi posamezniki iz skupine redno udeleževali skupinskih vadb in tudi delavnic. Do danes je skupina skupno shujšala že za 166 kilogramov, zagotovo pa še več, saj se torkovega tehtanja nekateri niso udeležili - tokrat opravičljivo. Dobra novica je tudi ta, da je letošnja skupina nadpovprečno telesno zmogljiva. Profesorica športne vzgoje in kineziologinja iz Zdravstvenega doma Celje Brigita Fižuleto je v torek predstavila natančne rezultate testa nordijske hoje na dva kilometra, ki ga je skupina opravila pretekli teden. Celotna skupina je test opravila izjemno dobro, v manj kot dvajsetih minutah so vsi člani prehodili dva kilometra. Čestitke! V torek jim je predavala še višja medicinska sestra Marjana Iršič, ki vodi Center za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Celje, in sicer o ohranjanju teže, ki so jo oziroma jo bodo dosegli s hujšanjem, tudi med dopustom. Dopust je namreč lahko prava skušnjava, zato je treba biti takrat še posebej pozoren, jim je razložila Irši-čeva. »Pomembno je, da na dopustu ne pozabijo na vse veščine in vso znanje, ki so ga pridobili v času akcije. Dopust pomeni večjo sprostitev, zato je pomembno, da imajo načrt aktivnosti, torej, kaj vse bodo počeli, tudi načrt prehranjevanja. Pri slednjem morajo biti pozorni na tehniko priprave hrane in na izbor zdravih živil,« pravi Iršičeva. Lahko si privoščijo tortico, a ta bo hkrati pomenila, da mora biti naslednji obrok manjši in bolj zdrav, saj ima torta visoko kalorično vrednost. Izziv! Če bo pri načrtovanju dopustov - morda že za veliko noč ali 1. maj - izbira med hotelom s pripravljeno hrano ali apartmajem, kjer bi morali sami kuhati, za nekatere lahka, pa to ne bo tako zelo lahko za našo skupino. »Spomnim se številnih, ki so hujšali tako, da so si ravno na tak način postavili izziv. Hrana v hotelu je lahko skušnjava ali pa tudi ne, če je človek na to pripravljen in izbere zdravo hrano in pravilno sestavljen obrok. To naj bo izziv in motivacija za skupino. Vsak posameznik lahko pri sebi vidi, koliko je močan, kakšna je njegova volja in želja po dosegi končnega cilja,« dodaja Iršičeva. Poseben nasvet za tedne po zaključku akcije jim je dala tudi koordinatorka akcije Tatjana Škornik Tovornik. Takrat bo namreč težko, saj bodo udeleženci akcije morali sami hujšati, če cilja, ki so si ga januarja zastavili, v akciji ne bodo dosegli. »Zato je pomembno, da si načrtujete telesno aktivnost in s fitnesom ali telovadbo ne prenehate, ko se bo akcija zaključila. Sicer boste ponovno pridobili na teži. Če boste prenehali biti fizično aktivni, to pomeni, da boste morali s prehrano zmanjšati energijski vnos v telo. To mnogi pozabijo. Torej, samo z voljo naprej. Svetujemo vam, da do poletja še naprej hujšate, potem pa si vsaj za pol leta vzamete premor, vendar v tem času ne smete pozabiti na telesno aktivnost,« jih je bodrila. Naslednji teden bo na vrsti delavnica zdrave priprave hrane na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. SŠol Foto: GrupA Ugoden vpliv naravnih antioksidantov iz mangostina na preprečevanje bolezni srca in ožilja Tale punca je fenomen! Med naraščajočimi kroničnimi obolenji modernega časa so srčno-žilne bolezni. Vodilni razlog za te kronične bolezni je ateroskleroza ožilja. Ateroskleroza prizadene arterije kateregakoli dela telesa in je glavni razlog za možgansko kap, srčni infarkt in motnje prekrvavitve predvsem spodnjih okončin, ki v končni fazi lahko vodijo v gangreno in amputacijo uda. Ateroskleroza se dogaja v organizmu počasi in vztrajno. Ko se simptomi pojavijo, so posledice lahko zelo hude, pogosto se končajo s smrtjo ali trajno invalidnostjo. Število primerov narašča s starostjo, toda opažamo, da se starostna meja, ko se pojavijo simptomi te bolezni niža. Število primerov težkih bolezenskih stanj, ki so posledica ateroskleroze žil, iz leta v leto narašča. Ateroskle-rotični plak (maščobna blazinica) v steni žile je lahko še zelo majhen, pa vendar lahko sproži popolno zaporo žile, ker se lahko predre in na tistem mestu začno sestavine krvi takoj proces izgradnje krvnega strdka. Ta lahko zapre žilo in povzroči nastanek srčnega infarkta ali možganske kapi. Lahko pa ta blazinica tako zraste, da sama zapre žilo in povzroči nenadno motnjo prekrvavitve organa. Ženski spolni hormon estrogen varuje pred razvojem ateroskleroze, zaradi česar jo pri ženskah pred menopavzo redkeje srečamo kot pri moških. Z nastopom menopavze pa hitro narašča. Oksidativni stres in antioksidanti Tveganje za razvoj ateroskleroze v veliki meri določata dva dejavnika: raven holesterola v krvi, ki je odvisna od prehranjevalnih in genskih dejavnikov, in delno gensko pogojena nagnjenost k odlaganju holesterola na žilnih stenah. Začetek bolezenskega procesa ateroskleroze temelji na vnetnem procesu v žilni steni, ki ga sproži oksidativni stres. Povzročitelj oksidativnega stresa so prosti radikali, ki so zelo agresivne molekule in povzročajo okvaro na celičnem nivoju. Antioksidanti pa so molekule, ki delujejo v organizmu obrambno, nevtralizirajo proste radikale in preprečujejo nastanek oksidativnega stresa ter njegove posledice. Antioksidanti preprečujejo razvoj bolezenskih procesov. Tudi začetnik aterosklerotičnih procesov je oksidativni stres in vnetje v žilni steni. Antioksidanti imajo tako pomembno vlogo v ustavljanju aterosklerotičnih procesov v žilni steni. Prav tako upočasnijo že začete patološke procesi v žilnih stenah. Zato je zelo pomembno, da ima organizem vsakodnevno na razpolago dovolj raznolikih in kvalitetnih antioksidantov, ki delujejo na različnih ravneh in imajo varovalno delovanje proti številnim prostim radikalom. Xan-Max je sok, bogat s kvalitetnimi in raznolikimi antioksidanti mangostina, ki so v povsem naravni obliki pomemben dodatek k zdravi prehrani in pomemben dejavnik za ohranjanje našega zdravja. Na tak način bomo pomembno prispevali k preprečevanju aterosklerotičnih sprememb našega ožilja oziroma se bodo ti procesi upočasnili. S tem pa bomo preprečevali težke posledice teh bolezenskih procesov, ki se najbolj intenzivno kažejo na obolenju srca, možganov in okončin. Promocijsko besedilo Staša Trobiš je čudež. Zakaj? Shujšala je skoraj za 8 kilogramov in to brez telovadbe. Vendar ima razlog za to. Na začetku akcije si je namreč poškodovala nogo in zato telovaditi ne sme. Ker pa je njena volja močna, ni odnehala. »Takrat sem se pač odločila, da bom shujšala in se držim vseh nasvetov, ki so nam jih dali strokovnjaki v akciji. Pa gre. V prehrani ne uživam več kruha in sladkarij, upoštevam vse, kar so nam povedali, jem z razmakom dveh ali treh ur -kot dojenček. Izberem manj Anita Županič je tista, ki je našo ekipo pretekli teden obdarila s čudovitim šopkom s čokoladicami. Je prava umetnica pri izdelavi šopkov. Pa tudi srečna, saj je v akciji izgubila že 13 kilogramov in je med najuspešnejšimi. masten sir, manj mastne salame,« je naštevala Staša. Ko se je vključila v akcijo, je želela shujšati 15 kilogramov in kdo ve, morda ji bo tudi uspelo, čeprav ne more telovaditi. Ne manjka ji namreč veliko. Če poškodbe ne bi bilo in bi lahko telovadila, bi bil cilj že zagotovo dosežen. Staša je s svojim primerom, kako se da shujšati, če upoštevaš pravila, izjemna motivacija tudi za druge. Da je res tako, kaže podatek, da je njen partner shujšal za šest kilogramov. Staša se ob izgubi kilogramov odlično »Sem zelo zadovoljna. Spremenila sem način prehranjevanja, jem zdravo hrano, predvsem pa veliko zelenjave. V življenje pa sem vnesla ogromno fizične aktivnosti. Trikrat na teden hodim v hribe, velikokrat tudi v fitnes,« f počuti in se nasmehne: »Ne samo, da imam več energije in da imam zdaj manjšo konfekcijsko številko, sem tudi manj tečna ...« nam je povedala. Medtem ko včasih ni bilo tako, pa je zdaj šport sestavni del njenega vsakdana. »Počutim se bolje, na splošno imam zdaj več energije. Pa še obleke si zaradi manjše teže lažje izbiram v trgovinah .« Verjetno Številka 1. na svetu po vsebnosti in številu naravnih antioksidantov. WWW.XAN-MAX.COM M TM ER MANA lusko OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTER2DRAVIA.NEr; E-POŠTA: VERSININANDREJeCMAlL.COM V_/ Trikrat na teden v hribe NAROČI IN ODPELJI 35 Za zdaj sta avto Aygo še najbolje spoznala Saška Pukl in Luka Žerjav, ki Z zapeljivim videzom, kakršnega premore le on, je kradel poželjive sta ga kot prva tudi preizkusila. Po pripovedih so se menda odlično ujeli. poglede mimoidočih. Nekateri so ga občudovali z razdalje. Drugi so se mu sramežljivo približali. Koga je zapeljal in kdo bo odpeljal njega? Vrt, dom, sreča, zdravje in aygo -'li (Ti Шшш & 0 Ä.r e£> Sfi So bili pa tudi takšni, ki so se vanj zaljubili na prvi pogled. »Lahko je vaš, gospod. Zanj ni treba pregloboko seči v žep. Zagotovite si pol leta zanimivega branja, k temu prištejte še nekaj sreče in septembra se boste že lahko peljali na izlet,« je bila prepričljiva odgovorna urednica Marjetka Raušl Lesjak. v i it Na gregorjevo se je naš mali očarljivi lepotec prvič predstavil na javnem dogodku. Posameznim izbrancem je celo dovolil, da se ga dotaknejo, se z njim fotografirajo ali preizkusijo njegovo notranje udobje in eleganco. Obiskovalci, ki so se v soboto mudili na letošnjem spomladanskem sejemskem četverčku, so si z zanimanjem ogledovali našega novega sodelavca. Ptički so se to pot že oženili, aygo pa na svojega izbranca še čaka. Kdo bo za vselej užival v njegovi družbi, bo namreč znano sredi septembra. LK, foto: SHERPA Bolj pogumni so pokukali tudi v notranjost. In še ena fotografija za v album in za spomin. Seveda pa aygo ta dan ni osvajal sam. Imel je precejšno podporo kolektiva. J! П u S M f O i ^ S> -T T3 5 > lAIFlIAilBII» novi tednik V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si. sem naročnik Novega tednika ^ naročam Novi tednik do preklica Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Žrebanje bo 17.9.2016 Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje 36 AKCIJA 18. Nejc Pečnik 19. Žan Cigoj 20. Rene Vrečer 21. Tomaž Plavčak 22. Vita Kra V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: ■ SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE ŠCC (SŠSMM) ■ SREDNJA ŠOLA ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠCC (SŠKER) ■ SREDNJA ŠOLA ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IH LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL) ■ GIMNAZIJA LAVA ŠCC (GL) ■ EKONOMSKA ŠOLA CELJE (EŠC) Fll 8. Brina Sanda K 4. a, SŠKER i rz i 18. Nejc Pečnik 4 P2, SŠSDL 28. Janez Turnšek 4. a, GL 9. Nejc Kovačič E 4. a, SŠKER 19. Žan Cigoj 3 B1, SŠSDL 29. Julija Lubej 4. a, GL 10. Miha Hochkraut E 4. b, SŠKER 20. Rene Vrečer 3 B2, SŠSDL 30. Anže Džumhur 4. b, GL 38. Dino Draganović 4. A, EŠC 39. Anja Podkrižnik 4. A, EŠC 40. Matic Majger 4. B, EŠC 1. Blaž Košir 4. a, SŠSMM 11. Dejan Ramovš R 4. a, SŠKER 21. Tomaž Plavčak 3 B3, SŠSDL 31. Urška Grčar 4. b, GL 41. Lea Tržan 4. B, EŠC 2. Maja Danijel 4. a, SŠSMM 12. Jan Jurišič R 4. b, SŠKER >1 22. Vita Krajnc 3 C1, SŠSDL 32. Jaka Krušič 4. c, GL 42. Lan Vunderl 4. F, EŠC 3. Robert Kladnik M 4. d, SŠSMM 13. Tilen Brglez E 3. c, SŠKER 4. Maša Arčan M 4. d, SŠSMM 14. Janja Kunej 4 A1, SŠSDL 23. Žan Žlebnik 3 C2, SŠSDL 24. Nina Jazbec 3 C2, SŠSDL 33. Minca Marovt 4. c, GL 43. Nastja Čop 4. F, EŠC 34. Miha Herlah 4. d, GL v -i 1 44. Alen Vasle 4. G, EŠC 5. Andraž Štok 4. e, SŠSMM 15. Blaž Gračner 4 P1, SŠSDL V 25. Boštjan Strašek 3 C3, SŠSDL 35. Julija Videnšek 4. d, GL 45. Klara Ramšak 4. G, EŠC 6. Sara Mahmutovič M 4. e, SŠSMM 16. Tatjana Božič 4 P1, SŠSDL 26. Natalija Slatinek 3 C3, SŠSDL 36. Aleš Simončič 4. e, GL 46. Benjamin Alegro 2. A PTI, EŠC AKCIJA 37 ajnc 7. Matic Krivec K 4. a, SŠKER 17. Karmen Enci 4 P2, SŠSDL 27. Robi Gaberšek 2 B4, SŠSDL 37. Lucija Gril 4. e, GL 47. Patricija Kastelic 2. A PTI, EŠC 23. Zan Zlebnik Nina Jazbec Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 25. Boštjan Strašek 26. Natalija Slatinek Pop I IN NAI MATURANT V akciji Naj maturantka in naj maturant boste bralci letos že petič izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Učitelji lahko pomagajo Februarja smo objavili prvi krog kandidatov, ta in prihodnji mesec bosta še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno ponedeljka, 4. aprila. Zmagovalca tega kroga glasovanja bomo objavili 7. aprila. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko iz seznama vseh, ki se za naziv potegujejo v tekočem mesecu. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Vsak mesec so kuponi drugačne barve, ta mesec veljajo le zeleni! Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado. novi tednik in radio celje novi tednik Rezultate lahko spremljate tudi na Facebooku in Twitterju! Em2SSv2!S!IBaai£sSšSja2Sc!jasoilS?i£jS!l!SSSIS2gS2Sg3 ■^■■tjisiolpreobrajSniBHl Stilistka bo Simona Oset Hliš, ki bo naj maturantko in naj maturanta oblekla v trgovinah Brooklyn (Desigual in Pepe jeans). Za frizuro, ličenje in manikuro bo poskrbel Citycenter Celje. Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 38 PISMA BRALCEV ALBUM S CELJSKEGA Streljanje z možnarji v Grižah med obema vojnama Z možnarji so nekoč streljali ob veliki noči in drugih slovesnostih. Na fotografiji sta prepoznana stari oče Matija Uplaznik (1897-1962), stoji prvi iz leve, in moj stari stric, stoji drugi iz leve, Blaž Uplaznik (1892-1945), ki je umrl v Dachauu. Janez Osetič, Vinska Gora pri Velenju Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Modri telefon Ali še sme delati? Bralec bo imel kmalu 40 let delovne dobe. Starostni pogoj za upokojitev, da mora biti star 65 let, bo dopolnil šele čez nekaj let. Slišal je, da naj bi zato prejemal 14 odstotkov nižjo pokojnino. Zaradi tega bi rad ostal v delovnem razmerju. Zanima ga, če mu lahko delodajalec prekine delovno razmerje oziroma če mu delodajalec delovno razmerje celo mora prekiniti - zgolj zaradi razloga, ker bo dosegel 40 let delovne dobe. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je poslala odgovor, ki ga je pripravil Andrej Zorko, izvršni sekretar za trg dela in delovno pravo: »Odločitev, ali se bo delavec upokojil ali ne, je izključno odvisna samo od njega. Seveda ko izpolni pogoje za upokojitev. Pri tem ni pomembno, ali delavec izpolni pogoje za predčasno upokojitev (to lahko tudi pomeni prejemanje pokojnine z malusi oziroma odbitki) ali pogoje za starostno, to je »polno« upokojitev (upokojitev, ko so izpolnjeni pogoji za prejemanje pokojnine brez odbitkov). To pomeni, da se delavec sam odloči, ali se bo upokojil ali ne. Na to odločitev delodajalec ne more in sme vplivati! Opozarjamo tudi na določbo 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta izrecno navaja, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je dopolnil 58 let, ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja. Gre za odpoved iz poslovnih razlogov. Takšnemu delavcu delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, vse dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev (starostno upokojitev oziroma upokojitev brez odbitkov), mu je dolžan izplačati tudi odpravnino kot presežnemu delavcu (skladno z določbo 108. člena Zakona o delovnih razmerjih).« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. tro 1 vami v iivo tudi na Vriši najljubši televizij« vedeževanje in astrologija 090 77 77 g) Џ «5MCA.TV % III * "KtJTtr d.o.o:, 2.19 €/mln POKLIČITE ZDAJ IN ШШТЕ SVOJO PRIHODNOST 1 Zakupite minute in se 2 vedeževalkami pogovarjajte ceneje D Za prvi sadjaqev Cuprablau Z • •• Rožičavost češpelj (Taphrina pruni) Breskova kodravost (Tahphrina deformans) FRUTAPON Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadlem listju. Jablanov škrlup (Venturia inaegualis) Vprvidekadi meseca marcaječasza prvoškropljenjekoščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le-ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Vsebuje: PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v: • 4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje, • 3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje. Zimska jajčeca rdeče sadne pršice Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z v 0,8% (800 g/100 L vode) koncentraciji ali Cuprablau Z ultra v 0,6% koncentraciji (600 g/100 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Zelena jablanova uš (Aphis pomi) Kaparji (Coccina) Strokovno svetovanje: - Nande Osojnik tel.: 031 504 512 /nande.osojnik@cinkarna.si Prodaja: - Industrijska prodajalna tel.: 03 427 62 60 /03 427 62 61 CINKARNA Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum) PODLISTEK / BUKVARNA 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Zima: od strahu k veselju (12. del) Smučarski skoki - prestiž zimskega turističnega mesta Smučarski skoki kot zelo privlačna smučarska zvrst so smučanje iz polja udejstvova-nja najprej pripeljali na polje pasivno opazovanega spek-takla. V tem pogledu in tudi v pogledu majhnega števila aktivnih skakalcev med smučarji moramo skoke gledati predvsem z vidika smučarske in turistične propagande. Posebej v zgodovinskem modelu srednjeevropskega razvoja smučanja so se smučarski skoki pokazali kot magnet, ki naj na plano pozimi pod vznožje skakalnic privabi občinstvo. Smučarske skakalnice, ki so sprva po gorenjskih turističnih naseljih, kasneje pa tudi po mestih v vsej zime vredni Sloveniji rasle kot gobe po dežju, so bile predvsem odraz turističnega prestiža. Če je katero mesto hotelo v zimskem turističnem smislu kaj veljati, si je moralo omisliti skakalnico. Celje je prvo umetno skakalnico odprlo februarja 1933 na Petričku. Zanjo je največ zaslug imel smučarski klub, ki jo je poimenoval po planincu Juliusu Kugyju, in sicer v spomin na njegov obisk Celja leto prej. Na odprtju je bila skakalnica blagoslovljena, po slavnostnih strelih pa je čast prvemu, ki se je spustil z nje, pripadla domačinu Gračner-ju, takoj za njim je sledil gost z Norveške Arne Guttorm-sen. Norvežan je dosegel tudi najdaljši skok dneva, 32 metrov. Že naslednjo jesen je Celjski Sokol hotel postaviti svojo skakalnico v mestnem parku, češ da je »skakalnica # amra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v Liscah v lasti Nemcev, torej Slovencem nedostopna«, a so v smučarskem klubu to zanikali, saj naj bi bila skakalnica, če je le plačal primerno odškodnino, odprta za vsakogar. Gradnje skakalnice v parku niso potrdile niti pri občini sestavljene komisije. Podobno je bila zavrnjena podpora Športnemu klubu Celje, ki je leta 1935 hotel zgraditi skakalnico na Bele-jevem posestvu na Polulah. V istem letu je bil na skakalnici na Petričku napovedan prav poseben dogodek, saj naj bi se prvič pri nas zgodilo, da bi skakalci ob razsvetljeni skakalnici nastopili na nočni tekmi. Celje je skakalnico v mestnem parku, s tem pa tudi smučarske zimske spektakle na samem robu mestnega središča dobilo po drugi svetovni vojni. Dr. Borut Batagelj, Zgodovinski arhiv Celje Nadaljevanje prihodnjič ... Skok z Kugyjeve skakalnice v Liscah. Foto: J. Pelikan, hrani Muzej novejše zgodovine Celje Daria Bignardi: Popolna akustika Kako v vsakodnevni obremenjenosti najti čas in energijo za pogovore s partnerjem, kako spoznati njegove najgloblje misli, strahove, občutenja in ne jemati zveze kot dano dejstvo za vse večne čase? ■јЖШЖу ■7J E3 ; O avtorici: Daria Bignardi (1961) je italijanska pisateljica, novinarka in televizijska voditeljica. Doslej je sodelovala z različnimi italijanskimi TV-mrežami in se proslavila predvsem s pogovornimi oddajami. Za delo je bila nagrajena z italijanskim TV--oskarjem in nagrado telegatto. Izdala je štiri knjige. Leta 2009 je izšla njena avtobi-ografija, sledili so trije romani, od katerih je le pripoved Popolna akustika prevedena v slovenščino. Zanjo je leta 2013 prejela sardinsko priznanje Navicella d'Argento. Kako pravočasno prepoznati znake, ki opozarjajo, da ni vse v redu, in vodijo v razpad zveze? Vprašanja, ki v tem svetu verjetno mučijo marsikoga in na katera nima vseh odgovorov. Z njimi se ves čas pripovedi v romanu Popolna akustika ukvarja glavni junak, violon-čelist Arno Cange, ki zgodbo opisuje iz svojega zornega kota. Pri tem se vrne v mladost, v čas, ko je kot najstnik spoznal Saro Ferrando, edino žensko, ki jo je kdaj ljubil. Nato obudi spomin na ponovno srečanje z njo po šestnajstih letih, ko sta se po skupaj preživeti noči kmalu poročila. Zakon, v katerem so se jima rodili trije otroci, je na videz popoln. Sara skrbi zanje in za gospodinjstvo, Arno pa kot uspešen glasbenik, član milanske Scale, veliko vadi in nastopa ter živi v prepričanju, da je vse v najlepšem redu. Toda akustika in popolnost v glasbi ne pomenita, da je tako tudi v njegovem življenju. Šok doživi neko jutro tik pred božičem, ko najde sporočilo, v katerem mu Sara sporoča, da mora stran, da potrebuje samoto, da mora oditi iz kletke, ki si jo je sama zgradila. Po trinajstih letih zakona Arno ne ve, kam je šla in kdaj se bo vrnila - če sploh. Skuša jo najti in pri tem išče pojasnila tudi pri sorodnikih in prijateljih, celo pri tistih iz davne mladosti. Ugotovi, da je imela Sara cel kup skrivnosti, za katere ni vedel, da so jo mučili dogodki iz preteklosti, da je bila nesrečna in da so za vse to vedeli številni okrog njiju, le on sam je bil slep za vse to. Celo otroci niso presenečeni, da je odšla. Izve več o njeni mladosti, ko se je uklonila materini želji in se odločila za drugačen študij, kot je sama želela. Spozna njeno nekdanjo prijateljico, s katero je iskala odgovore in tolažbo v preizkušanju drog, sreča se z njenim nekdanjim fantom, s katerim je delala v planinski koči, kjer jo je dodatno zaznamovala smrt deklice, ki je z družino prišla na izlet. Vsa ta spoznanja ga pretresejo, saj je bila njegova predstava o Sari povsem neustrezna, o njej si je v svoji glavi oblikoval podobo, ki se ni ujemala z realnostjo. Spozna, da ženske, v katero je bil brezpogojno zaljubljen, v resnici sploh ne pozna in da je vsa ta leta živel z nekom, o katerem ne ve skoraj nič. V času iskanja žene tako premaga obdobja obtoževanja in sovraštva in pride do spoznanja, da Sara sploh ni imela druge možnosti in da je bil njen odhod priložnost za nov začetek obeh. Na koncu ji v pismu sporoči, da ve, da se ne bo vrnila in da ima prav. Sam je spoznal, da ni moški, kakšen bi si želel biti, da je ni ljubil dovolj in da se zaveda, da si je ona končno prisluhnila in storila nekaj zase. »Če sem postal človek in nisem več samo nečimrn glasbenik, se imam zahvaliti tebi. Odkar si odšla, menda celo bolje igram. Včeraj mi je to rekel dirigent, pa ne zato, da bi me tolažil, ni te vrste človek. >Ste končno občutili bolečino, kolega? < me je s svojim smešnim naglasom vprašal po predstavi. ... Ja, občutil sem bolečino in jo vložil v to, kar ljubim. Zdaj pa te bom pustil pri miru,« zapiše ob koncu romana, odlično napisani pripovedi o tem, da lahko brez pravih pogovorov razpade še tako dobra zveza. TATJANA CVIRN Ko je med partnerjema premalo pogovora 40 BRALCI POROČEVALCI Pestro in razgibano celo leto Tudi v PD Prebod bi radi imeli več članov Planinsko društvo Prebold, ki je eno najaktivnejših na našem območju, šteje 136 članov, kar je precej manj kot pred leti. Vzroka za to ne moremo iskati v premalo razgibanem delu, temveč morda tudi v tem, da je vedno manj mladih, ki se navdušujejo za planinsko dejavnost, starejši pa tudi že pešajo. Sicer pa to velja tudi za večino planinskih društev v državi. To so med drugim omenili člani društva tudi na rednem letnem občnem zboru, ki je bil v lepo urejenem planinskem domu pod Reško planino. Program dela je takšen, da je primeren za vse starostne skupine, je dejal predsednik društva Matic Pečovnik. Lani so pripravili enain- set, kolikor so jih načrtovali. dvajset pohodov na različne slovenske vrhove, a tudi na avstrijskem Koroškem in v Italiji, torej skoraj dva mesečno. Če bi bilo vreme lepše, bi bilo izletov vsaj petindvaj- Organizirali so tudi tradicionalne pohode, kot so zimski pohod v Marija Reko (bil je že 38. po vrsti), 12. zimski pohod na Mrzlico ob slovenskem kulturnem prazniku, izlet v neznano, 10. spominski pohod Franca Serca in silvestrski pohod k bivaku na vrhu Golave. Precej udeležencev je bilo na kolesarski turi na Podmejo in v okolico. Organiziral jo je preboldski kolesarski vodnik skupaj s TKO PD Šempeter. Dobro so delali tudi člani vodniškega odseka, letos pa želijo pridobiti še kakšnega novega planinskega vodnika, ki bi razbremenil delo trenutne ekipe in hkrati pripomogel k novim izzivom pri organiziranju planinskih pohodov. Letos bodo planinci iz Pre- bolda in okolice obiskali tudi visokogorje (Kriški podi, Mangrt, Triglav), nekaj bo pohodov za tiste, ki opravljajo Slovensko planinsko pot, jeseni pa bodo odšli še v Belo krajino. Šest markacistov sestavlja odsek za planinske poti. Skrbi za označevanje, vzdrževanje in obnovo približno petdeset kilometrov označenih javnih poti, od katerih je tudi deset kilometrov Savinjske planinske poti, na kateri sta dva žiga in vpisni knjigi. Na Poti štirih vrhov (Žvajga, Gradišče, Reška planina in Golava) so tudi skrinjice z vpisnimi knjigami in žigi. Vse poti so po zaslugi mar-kacistov vzorno urejene. Markacisti so opravili kar 286 prostovoljnih delovnih ur in se udeležili mnogih izobraževalnih tečajev. Pri planinskem domu pod Reško planino so lani dokončno obnovili ograjo, uredili njegovo okolico, osvežili strešni opaž, klopi in mize ter postavili igrala. V domu bodo letos postavili knjižno omaro in na stene v okvirje namestili fotografije, ki bodo pričale o zgodovini društva, ter opravili še vzdrževalna dela na Blaže-vem bivaku na Golavi. Vzorno je bilo tudi delo z najmlajšimi in s starejšimi. Mladinski odsek je pripravil nekaj pohodov, med šolskimi počitnicami so mladi sodelovali na planinskih taborih v Marija Reki ter skupaj z žalskim društvom in PD Galicija še na Lokvah. Sekcija planincev deluje tudi pri društvu upokojencev. Domače planinsko društvo ji zelo pomaga pri delu. Veliko pohval preboldskim planincem so na občnem zboru izrekli tudi predsednica Savinjskega meddru-štvenega odbora PZS Manja Rajh, predsedniki sosednjih društev, župan občine Vinko Debelak in v imenu krajanov Marija Reke tudi Drago Lob-nikar. JANEZ VEDENIK Slovenski tekmovalec v svetovnem pokalu v telemarku Sašo Aleš se je z veseljem fotografiral s skupino navijačev, članov Društva KZA Žalec. Danijel Rek je v črnem levo ob njem. (Foto: Jože Miklavc) Slovenski zastavi so si izposodili v PGD Matke Golte so gostile prvi dve preizkušnji svetovnega pokala v telemark sprintu. Najboljše smučarke in smučarji so se pomerili na progi Med-vedjak, med nastopajočimi pa so bili trije naši fantje in dve dekleti. Po najboljšem rezultatu za slovensko ekipo je znova posegel Jure Aleš, ki je zasedel peto mesto. Med navijači je bila tudi skupina iz Žalca, in sicer iz kluba zdravljenih alkoholikov s predsednikom Danijelom Rekom. Povedal je, da so člani lep dan izkoristili za obisk Golt in ogled brezplačne tekme v telemarku, kar je pri nas redka priložnost. Hkrati je bil obisk tekme del njihovega programa rekreacije. Dve slovenski zastavi, ki so ju imeli, so si izposodili pri gasilcih, in sicer v PGD Matke. JM Dve zlati priznanji na državnem tekmovanju Na državnem tekmovanju turističnih krožkov Turizmu pomaga lastna glava je turistični krožek Osnovne šole Primoža Trubarja Laško prejel kar dve zlati priznanji, eno za sodelovanje in eno za najboljšo turistično projektno nalogo. Predstavili smo se s turističnim projektom Z ekozelenci v lajf. V svojo turistično projektno nalogo smo zavili turistični produkt, ki omogoča prijetno spoznavanje narave in kotičkov s kulturnimi znamenitostmi v okolici Laškega. Pri tem je bil poseben poudarek na čuvanju narave in uporabi odpadnih materialov, tako imenovanem krožnemu gospodarstvu. Izoblikovali smo pohod od Zdravilišča Laško preko Podšmihela, Šmihela in Krištofa do Strmce, in sicer z vmesnimi postojankami, kjer bodo za udeležence organizirane družabne igre. Spoznali bodo neka- tere naše znamenitosti, se seznanili z gozdnim bontonom in s kmečkimi opravili. Na koncu si bodo iz naravnih materialov naredili izdelek, ki ga bodo odnesli s seboj. Sodelovale so članice turističnega krožka: Lea Grabner, Tjaša Gradišnik, Lea Lešek Povšič, Barbara Lo-kovšek, Taja Padežnik, Katja Pajk in Eva Vujasinović ter mentorice Anita Drnovšek, Mojca Povše in Slavica Šmerc. Pri nalogi sta sodelovala tudi Domen Vrščaj in Jakob Sadar, za kar se jima zahvaljujemo. Kot prejemniki zlatih priznanj smo se uvrstili na tekmovanje vseh šol, prejemnic zlatih priznanj, ki bo 19. aprila v Ljubljani. Več si lahko ogledate na šolski spletni strani in na naši Facebook strani pri naslovu Z ekozelenci v lajf. SLAVICA ŠMERC, vodja projekta BRALCI POROČEVALCI 41 Večer tolkalcev in trobilcev Komorna glasba je v Glasbeni šoli Celje tokrat donela izpod veščih rok mladih trobilcev in tolkalcev. Nastopajoči so se v okviru zdaj že ustaljenih tematskih večerov predstavili v različnih komornih sestavih - kvartet trobent, trobilni kvartet, trobilni kvintet in tolkalni ansambel. Učenci Glasbene šole Celje in dijaki umetniških oddelkov I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje so se predstavili tako z zahtevnim kot tudi zabavnim programom in navdušili občinstvo v polni koncertni dvorani. ML Ženskam risali nasmehe na obraz z vrtnicami 8. marca so aktivisti Dijaške sekcije Kluba študentov občine Celje v Citycentru Celje delili vrtnice in tako spominjali na enakopravnost in vlogo žensk v svetu. Dan žena je dan praznovanja ekonomske, politične, socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Ker gre za mednarodni dan žensk, ki se praznuje že od leta 1917, so se dijaki odločili, da ženskam polepšajo 8. marec tudi oni in jim s pisanimi vrtnicami narišejo nasmeh na obraz. Kot so povedali, so se za vrtnice odločili zato, ker so kraljice rož in veljajo za simbol lepote in ljubezni, prav tako pomenijo tudi spoštovanje in pogum. Odzivi žensk, ki so vrtnice prejele, so bili zelo pozitivni. Veseli jih, da se tudi celjski dijaki zavedajo preteklosti žensk, ko so se morale boriti za svoje pravice. Ena je povedala: »Deljenje vrtnic ob dnevu žena je zelo lepa gesta, še posebej pa me veseli dejstvo, da vrtnice delite dijaki. Najlepša vam hvala, da ste mi s to lepo rdečo vrtnico polepšali dan in narisali nasmeh na obraz.« Tako lepe misli so popotnica tudi za naprej. Dijaki so veseli, ker je njihov projekt tako uspel, obljubljajo pa, da bodo ženske dobile vrtnice tudi prihodnje leto. TADEJ PERČIČ FESTIVAL VELIKONOČNIIH^OBRCLTj ^žito IFALA VdezeW SOB I. 19. 3. 10h o Priprava velikonočnih dobrot z Ano Žontar Kristane o Ansambel Lunea Prikaz izdelave ■ butar in otroška delavnica SSP o Otroška de^v^ica barvanjäjajck /^Р^к Brezplačne .pgkiđš|Se o Nagradne igre inSpmiacie^: 42 VRTNARIMO A4. Pne-Vnik x/rtn^rke Ima lahko kmetica rdeče nohte? Kako se vam zdi, da gredo skupaj rdeči nohti in delo na vrtu? Kdor dela, nima urejenih nohtov. Dolga leta sem poslušala mnenje svoje mame, da ni pomembno, kaj je na glavi, ampak v njej, in da si naj raje kot nohte urejam »podstrešje«. Saj veste, ko gre človek na svoje, rad malce kljubuje svojim staršem. Na prvem dopustu s fantom sem si nohte nalakirala na rdeče. Mamina prijateljica, ki je pogosto hodila k njej na klepet, mi je bila všeč tudi zato, ker je kljub delu na njivi nosila nalaki-rane nohte. Njen odgovor je bil, da se ji tako umazanija manj vidi. A vem, da je to bilo neke vrste majhno opravičilo za njeno izstopanje v podeželjskem okolju. A svet se spreminja, zdaj urbane, sodobne kmetice niso ženske, ki jim skrb za zunanji videz ne bi bila pomembna. Še zdaleč ne. Če poznate zagrebško vrtnarko in novinarko Kornelijo Benyovsky Šoštarić in njeno izjemno knjigo Zeleni kvadrat, potem veste, o čem govorim. Gospa je stara približno petdeset let, urejena, umirjena, srečna in zelo zemeljsko lepa. Njeni dolgi svetli lasje, njena oblačila se ujemajo z vrtom, v katerem prideluje vrtnarske presežke. Dolga leta je živela v mestu, a se je po rojstvu hčere odločila, da bo sama pridelovala zelenjavo. Med tednom živi v Zagrebu, a konce tedna preživlja na vrtu v Hrvaškem Zagorju. Dokazuje, da je mogoče kombinirati delo v mestu z delom na podeželju in razvijati kreativen in z naravo povezan življenjski slog. Njen vrt je tisto, o čemer sanjarim vse od otroštva. Barvna in čutna harmonija zelenjave, jagodičevja, rož in dišavnic. Vesela sem, da sem jo spoznala, saj mi je potrdila, da je mogoče biti urejena ženska in hkrati odlična vrtnarka. Glede na to, da je bila njena knjiga kar nekaj časa na lestvici najbolje prodajnih knjig v Sloveniji, je samo potrditev, da sta nam všeč njen videz in njeno delo. Takšen vrt bom imela tudi sama. Na njem bom delala z urejeno pričesko in ličnimi škornji. Vrt in rdeče škornje z belimi pikami že imam! »Zvončki in trobentice, mačice, vijolice ...« Pomlad si lahko prinesemo tudi v dom V marčevskih dneh, ki so namenjeni ženskam, so ponudbe domačih vrtnarij in cvetličarn še toliko bolj pisane in mamljive. Kljub temu da lahko zasledimo tudi kakšno novost, ostajajo nekatere pomladne zapeljivke klasična stalnica. Med njimi so vijolice in primule. Afriška vijolica Ko govorimo o vijolicah, običajno pomislimo na tisto krhko vijolično cvetočo rastlino, ki raste po naših gozdovih in čudovito diši. »Vijolice, ki jih te dni kupujemo, pa so doma v vzhodnih predelih Afrike in jih poznamo po imenu sanpavli-ja. Ob pravilni oskrbi cvetijo celo leto. Poleti jih imamo v polsenci, ker jim škoduje neposredno sonce. Pozimi imajo rade sončno toploto in svetlobo, saj takrat sonce ni tako močno,« pravi Alen Kovačič, poslovodja v Vrtnem centru Arboretum Medlog. Zalivamo jih pazljivo: »Zalivamo jih spodaj, če pa vendarle zgoraj, vedno privzdignimo liste. Listi imajo dlačice, ki so občutljive. Nikoli ne zalivamo po listih, ker se lahko razvije rja. Uporabimo mlačno vodo. Zalivamo enkrat na teden, a takrat več. Ni dobro zalivati ves čas po malo, ker se takrat rada po vrhu zemlje pojavi plesen. Listi začnejo gniti in odpadejo.« Nezahtevne rastline Poleti lahko afriške vijolice posadimo na gredo v polsenco, tam odlično uspevajo. »Pomembno je tudi, da jih v času cvetenja dognojujemo, da bodo cvetele dlje časa. Ko odcvetijo, jih pustimo mesec ali dva, da počivajo in si opomorejo,« svetuje Ko-vačič. Afriške vijolice so najpogostejše vijolične V vrtnariji lahko kupimo tudi sadike navadne domače vijolice. ali purpurne barve, na voljo so tudi bele, modre in različne hibridne roza-bele ter belo-vijolične. Čeprav jih imenujemo vijolice, spadajo v isto družino kot jesenske mačehe. Primula ne mara toplote Domača primula ali bolj znana kot trobentica prav zdaj cveti po vseh travnikih v naši okolici. Ima enostaven cvet, sladek vonj in je trajnica. Je tudi užitna. Nekateri iz njenih cvetov delajo čaje, med drugim naj bi pomagala tudi pri čiščenju organizma. Spet drugi jo nabirajo v istem času kot regrat in jo skupaj z njim tudi ponudijo v solati. »Križanci trobentic, ki jih kupujemo, so sicer res iz iste družine, vendar so križani. Zato so različnih barv, z enojnimi in dvojnimi cvetovi, tudi na visokih pecljih. Ker imajo raje hladno kot toplo, nam v notranjih prostorih ne bodo cveteli več kot kakšen mesec. Ko odcvetij o, jih posadimo na vrt na kakšno gredo, in sicer več v skupini. Poleti bomo lahko videli zgolj zelenje, pozno jeseni bo listna masa res propadla, vendar bodo odgnali in zacveteli spet spomladi. Nekaj let bodo držali, zatem preminejo. To je razlika od trajnic, navadnih trobentic po travnikih,« pravi Kovačič. MRL Foto: Grup A Primule so križanci trobentic. »V tem času so možne najrazličnejše kombinacije pomladnega cvetja. Uporabimo primule, ciklame, hija-cinte, narcise, tulipane, mačehe ... Če si pripravljamo zasaditev za notranje prostore, jih lahko posadimo skupaj v okrasno posodo ali košaro,« svetuje Alen Kovačič, poslovodja Vrtnega centra Arboretum Medlog. novi tednik rad io cel je w 7. DOBRODELNI (©NCERT "PREBUJANJE POMLADI IN UPAN|A" t NEDELJA, 20. marec 2016, ob 17.00 CELJSKI DOM Z nami bodo: HELENA BLAGNE, MANU ELLA - zmagovalka letošnje Eme, MAJDA IN MARIJAN PETAN, SHOW MIX BAND, DIJAKI GCC, ELA OPARENOVIČ - učenka OŠ Lava, PEVSKI ZBOR OŠ LAVA Medijska pokrovitelja: NOVI TEDNIK in RADIO 3 ш oo rö c 'c o. o novi tednik radio celie Setveni koledar ^ Čas za presajanje je od 16. marca od 7. ure do 30. marca ves dan. 17. ČE cvet 18. PE list 19. SO list 20. NE plod 21. PO plod 22. TO plod do 9. ure 23. SR korenina do 9. ure, polna Luna ob 13. uri CELJE Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. ŽIVALSKI SVET 43 V Čuvaji in grelci nog Majhni psi, velik značaj, to je pasma lhaso apso Na fotografijah, ki predstavljajo zanimivo tibetansko pasmo psov lhasa apso, je največkrat mogoče videti majhne zelo kosmate primerke z ravno dlako do tal in s prečko na vrhu, po možnosti s kakšno sponko ali z gumico, da jim dlaka ne sili v oči. Takšen videz je značilen za razstavne pse, medtem ko se mnogi lastniki, ki svojih ljubljenčkov ne vodijo na razstave, odločijo za krajšo »pričesko«. Vsekakor pa je treba kar nekaj časa nameniti česanju in negi take dlake, kar po besedah vzrediteljice Maje Krempuš iz Zagaja pri Ponikvi ni poseben problem, čeprav je imela ob našem obisku pri hiši pet takšnih pasjih primerkov. Na neki razstavi sta se nad pasmo navdušila njena starša. Eden od psov je očetu zlezel na kolena in se mu takoj prikupil. Takrat so bili ravno brez psa, potem ko so nekaj let prej imeli koker španjela, in izbrali so »laskota«, kot pravi Maja tem psom. Z njimi se ukvarja že devet let, odkar je k hiši prišla psička Eva, registrirano vzrejo ima približno leto v okviru psarne Ravi-da-Zoya. V Sloveniji so le trije vzreditelji te manj znane pasme. Kar je pravzaprav presenetljivo, saj so simpatični, igrivi in pogumni malčki kot naročeni za hišno druženje z lastniki, ki pa se morajo zavedati, da so to tudi učljivi in pametni psi, ki potrebujejo vztrajno in močno vodenje s spodbudami in pohvalami, sicer lahko postanejo problematični, agresivni. Pasje-mačji direndaj Zlatorjava psička Eva, ki je zdaj stara že devet let, je imela prvo leglo pred petimi leti in iz njega je pri hiši ostala elegantna dolgodlaka lepotica Zoya. Družbo so jima še pred časom delali štirje Evini mladički iz drugega legla, medtem ko sta bila ob našem obisku pri hiši le še dva nagajivca, Balu in Buda, ki sta občasno delala sivo dlako Sparkyju in v svoje vragolije potegnila tudi mač-kona Maca. Kljub temu da je prišel k hiši zadnji, zato da Takole zna skočiti Eva, ki je vadila tudi agility. bi polovil preveč namnoženo mišjo zalego, se zna obnašati kot pravi šef in kot odlična varuška mladičev. Do naju so bili psi najprej nekoliko nezaupljivi, kmalu pa so povsem sproščeno tekali naokrog. Ograjenega prostora je na vrtu pred Majino hišico več kot dovolj in poletja lahko vse dni preživijo na prostem in uživajo v bazenčku. Vzgoja je pomembna Psi doživijo tudi šestnajst let ali več, zato ni vseeno, kako se novi lastniki lotijo njihove vzgoje. »Priporočam jim, naj gredo v pasjo šolo in da so od začetka nepopustljivi. Včasih me pokličejo in povedo, kako se imajo. Doslej načeloma ni bilo posebnih težav, je pa marsikaj odvisno tudi od vzreditelja in njegove vzgoje, dokler so mladički še pri njem.« Ti živijo na različnih koncih Slovenije in njihovi kupci so bili najrazličnejši. »Ena psička je šla k mlajši družini, drugi mladič k starejši, tretji k paru, kjer otrok ni bilo več doma, saj se z njimi ne ujamejo najbolje. Iz prejšnjega legla je na primer gospa vzela našega psa zato, da bi ga lahko povsod vzela s seboj. Sicer pa to ni pes za začetnike,« poudarja Maja Krempuš, ki je s prvo psičko Evo veliko hodila na razstave. »Izkazalo se je, da jih ima rada. Tako sva osvojili različne šampionate, od slovenskega, črnogorskega, makedonskega, hrvaškega ...« Ko je dobila leglo, sta nehali hoditi na raz- Psi izvirajo iz Tibeta, kjer so jih od nekdaj uporabljali kot čuvaje in za gretje nog v posteljah. Pasma nima posebnih zdravstvenih problemov, težave imajo lahko psi le s solzenjem oči, zato jim lastniki naredijo čopke, da jih dlaka manj draži. stave. Nekaterih sta se udeležili tudi z Zoyo, le da se je na eni od njih prestrašila in ji niso več v veselje. Eva je bila uspešna tudi v agilityju, saj so to psi, ki imajo radi učenje. Tudi nam je pokazala, kaj vse zna: prositi, se obrniti okrog svoje osi, skočiti skozi obroč . No, čisto brez težav ni šlo, ker se je pač odločila, da ni najbolj razpoložena za valjanje po tleh. Je pa zato toliko bolj skrbna mama, jo pohvali Maja, ki pse vzame povsod s seboj, kar pomeni, da se tudi v avtu radi vozijo. Kaj pa zvečer, ko je čas za spanje, je morda postelja premajhna za vse? Maja prizna: »Odrasli res vsi spijo z menoj, mladički pa so v posebni ogradi, ker je bila do nedavnega njihova higiena še malo vprašljiva. Vsi me zbudijo ob šestih, ko jih je treba spustiti na prosto in dela ne zmanjka do večera.« A ji je vse to v veliko veselje. V prihodnje ne želi imeti bistveno več psov, temveč kakovostne in lepo vzgojene. TATJANA CVIRN Foto: GrupA PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE »Prejšnje leglo je bilo lahko celo poletje zunaj. Mladiči so bili najraje v vodi. Ravno sem skopala in pripravila samičko, da bo šla v nov dom, ko je zunaj spet skočila v vodo in ves trud je bil zaman.« Maček Mac se rad igra z mladiči in naredi red, če je treba. »Moji psi jedo vse, od kakovostnih briketov, zelenjave do surovega in pečenega mesa ter kakšnega priboljška od kosila, enako mladički, ki tako nimajo težav z alergijami.« 44 NA KOLESIH Zamenjajte zimske pnevmatike Za poletje niso primerne 15. marca bomo vozniki zimske pnevmatike zamenjali s poletnimi. Ob tem marsikdo pomisli, da bi svojo zimske, ki so mogoče že malce obrabljene, »zvozil do konca« in jih imel na avtomobilu do naslednje zime. Urednik Mo-torevije pri Avto-moto zvezi Slovenije France Kmetič nam je razložil, zakaj je potrebno menjati pnevmatike. Zimske pnevmatike niso primerne za vožnjo poleti, ker so zasnovane tako, da imajo svoje najboljše vozne lastnosti v zimskih razmerah, za poletje so tako primerne letne pnevmatike. »Zimskih pnevmatik ni Avtomobil Aygo, ki ga bo eden od naročnikov odpeljal septembra letos, je že opremljen z letnimi pnevmatikami. priporočljivo uporabljati poleti, ker je njihova zavorna pot daljša od letnih pnevmatik,« je dodal France Kmetič in nadaljeval, da je pri zaviranju pri hitrosti 100 km/h pri zimskih gumah poleti zavorna pot lahko daljša do 16 metrov. Poleg tega je treba upoštevati, da imajo zimske pnevmatike pri letnih temperaturah slabšo vodljivost in tudi slabši oprijem cestišča. Vozne lastnosti avtomobila s takšnimi pnevmatikami so veliko slabše. Marsikdo razmišlja, da bi obrabljene zimske pnevmatike »zvozil do konca«. Zimske pnevmatike morajo imeti namreč po slovenskih predpisih najmanj 3 mm globoke kanale, letne pnevmatike pa 1,6 mm. Kmetič temu ugovarja: »Upoštevati moramo, da se takšne pnevmatike z zelo majhno globino kanalov zelo slabo obnašajo na mokrih cestiščih in pride hitreje do splavanja, saj težje spo-drivajo vodo.« Ob tem seveda pomislimo, da bi morali policisti kaznovati voznike, ki poleti vozijo z zimskimi gumami. France Kmetič pravi, da vožnja z zimskimi pnevmatikami ni kaznivo dejanje, da pa kdorkoli, ki kaj da na svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu, upošteva priporočila, da se glede na letni čas vozi s primernimi pnevmatikami. Kompromis med letnimi in zimskimi pnevmatikami so celoletne pnevmatike. »Takšne pnevmatike priporočamo za uporabo na manjših vozilih in na tistih, s katerimi se vozniki ne vozijo veliko.« Za vse tiste, ki razmišljate, da je menjava gum velik strošek, dodajamo, da se zaradi vožnje z zimskimi pnevmatikami lahko poraba goriva poveča tudi za 15 odstotkov. BGO 'Akcija velja do 15.4.2016 oz. do razprodaje zalog ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe za katerokoli vozilo Toyota iz zaloge in sklenitvi zavarovanja pri AC FRI-Mobil d.o.o. Povprečna poraba goriva za modele Auris je 3,5 do 5,7 l/100km in emisije C0279 do 132 g/km. Emisijska stopnja modela Toyota Auris: EURO VI. Emisija NOx je od 0,0058 do 0,064 g/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. 5 letno ĆHVAKUVANJb Brez omejitve kilometrov OTROŠKI VRTILJAK 45 Mali modrijani iz oddelka vrtca na Frankolovem, ki vključuje od štiri do šest let stare otroke. Mali modrijani o družini Kako razmišljajo o svojih družinah malčki vrtca na Frankolovem Malčki oddelka vrtca na Frankolovem, ki vključuje od štiri do šest let stare otroke, se marca posvečajo mesecu družine. To je seveda priložnost, da še pogosteje razmišljajo o svoji in drugih družinah. Na steni tega oddelka je plakat z naslovom Moja družina, ob katerem razmišljajo o svojih najdražjih. »Otroci so od doma prine- vljajo,« je povedala vzgoji-sli fotografijo svoje družine. teljica Klaudija Lubej ob Nato svojo družino predsta- fotografijah družin, ki so na plakatu. Malčki ob plakatu opisujejo, kaj njihovi družinski člani v življenju počnejo in kakšne konjičke imajo. »Tako spoznamo še druge družine, družine nasploh,« je ob radovednih otroških glavicah še povedala vzgojiteljica. V mesecu družine frankolovski malčki še posebej razmišljajo o svoji družini in o družini nasploh. 1. LAL V mesecu družine so otroci med drugim risali družinske člane. Iz Marca, ko ženske praznujejo, so otroci za mamice izdelovali darilca. risbic so nato nastale lutke na palici. Tako je nastajal nakit. Otroški vrtiljak Ш nova , rubrika I Novega . tednika, kjer bodo I prostor Inašle' |pisane' ' aktivnosti! I predšolskih otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. , Z * veseljem' vas bomo obiskali. In kakšne družine poznamo, je malčke vprašala vzgojiteljica. »Velike in majhne,« so v en glas odgovorili otroci. Vzgojiteljica jih je spomnila še na razširjene družine, na babice in druge domače. Eden od dečkov, ki se rad vozi na traktorju, je vzgojiteljici povedal, da njegov očka rad lovi ribe in da mamica rada plava v morju. Babica ga seveda razveseli s kakšnim priboljškom. Niti na »čuneka«, ki ga ima družina, ni pozabil. Ena od deklic, ki rada prebira knjige, opaža, da njen očka rad kuha in nasploh veliko dela. Kuha tudi mamica, ima še dva bratca. Eden od njiju se po vrnitvi od pouka uči, rad gleda televizijo, drugi bratec se rad vozi z motorjem in »rihta kure«. Vzgojiteljica je malčke nato povprašala, če želi svojo družino predstaviti še kdo od njih. »Jaz!« so se hkrati oglasili vsi po vrsti. BRANE JERANKO Foto: GrupA Otroci so povedali o svojih družinah veliko zanimivega. Med našim obiskom so malčki kar tekmovali, kdo od njih bo lahko predstavil svojo družino. Veliko vsega še počnejo malčki vrtca na Frankolovem. S krajem se povezujejo na različne načine, precej tudi nastopajo. Med drugim so se za pusta skozi kraj sprehodili v pustni povorki, kjer so predstavljali mavrične bonbončke. Malčkom vrtca na Frankolovem domišljije ne zmanjka. Nekdo od njih si je tako izmislil, da je računalnik »čaronalnik«. In ta beseda se je med njimi kar dobro prijela. Otroci v vrtcu, ki se v okviru mednarodnega projekta učijo osnov litovskega jezika, poznajo v tem jeziku tudi imena družinskih članov. Bratu se po litovsko pravi brolis. Da bi si otroci to besedo lažje zapomnili, so si na začetku pomagali tako, da so se najprej spomnili na naš brokoli. Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. 46 RAZVEDRILO NAJPOPULARNEJŠI SLOVENSKI ŠPORTI: - dviganje kreditov, - preskakovanje obrokov, - plavanje v dolgovih, - tek pred upniki. Športne discipline "Kje pa dela tvoj mož?" "V pivovarni." "Že dolgo?" "Slab mesec." "Pa mu ugaja?" 'Pojma nimam, Ga še ni bilo domov. Spraševali smo vas, kdo so nagrajenci natečaja za najboljšo mačjo hišico. Pravilen odgovor se glasi: ekipa Srednje šole za drdbe-ništvo in varovanje okolja. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Franca Cvirna iz Loke pri Žusmu, ki mu bomo poslali Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kako se imenuje velika akcija naše medijske hiše, ki smo jo predstavili v prejšnji številki časopisa? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Avtor: Milan Alašević Hrana »Sem slišal, da si se poročil. Zakaj pa?« »Ni mi bila všeč hrana v menzi.« »In kako je zdaj?« »Zdaj mi je všeč hrana v menzi.« Listki Mlada zakonca se ne pogovarjata že tri dni. Četrti dan najde žena na mizi listek: »Prosim, zbudi me jutri ob sedmih, tvoj mož.« Zjutraj se mož zbudi ob pol desetih in vidi listek, kjer piše: »Zbudi se, ura je sedem, tvoja žena!« Znak Učitelj: »Janezek, zakaj si zamudil k pouku?« Janezek: »Zaradi prometnega znaka.« »Kaj ima prometni znak s tvojim zamujanjem?« »Šel sem po cesti in na znaku je pisalo: >Šola pred vami, zmanjšajte hitrost! <« Uteži Dekle pride v fitnes in pri utežeh sreča dobro grajenega moškega. Ogovori ga: »Zdravo, jaz sem Ana. S čim se boš ukvarjal jutri zvečer?« Tip hladnokrvno: »Z bicepsi in s tricepsi.« Zadnja Tašča reče zetu: »Zdaj, ko si se poročil, upam, da ne boš več počel neumnosti.« Zet: »Ne, ta je bila zadnja.« Zvečer Mož ženi: »Ko se zjutraj obrijem, se počutim deset let mlajši.« Žena: »Ne boš se več bril zjutraj.« »Ja kdaj pa?« »Zvečer!« Seznam Po gozdu se govori, da ima medved seznam živali, ki jih bo pojedel. K njemu pride srna in ga vpraša: »A sem tudi jaz na seznamu?« Medved potrdi in srna potrto odide. Enako se zgodi lisici in volku. Nato pride k medvedu še zajček. Vpraša ga isto kot ostale tri živali. Medved mu odgovori enako kot prej. Zajček: »A me lahko zbrišeš?« Medved: »Ni problem.« Kosilo »No, dragi, kakšno se ti je zdelo današnje kosilo?« »Joj, žena, a bi se spet rada skregala?!« Pohvala »Naj še jaz malo pohvalim svojega moža: ima najboljšo ženo daleč naokoli.« Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 22. marca, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo NT&RC Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. 8 2 9 5 4 1 5 3 8 2 4 9 5 1 4 3 8 6 6 9 4 2 7 6 1 8 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Do you parlez deutsch? * Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, so rekli včasih. Danes to še toliko bolj drži, saj je svet postal tako majhen, da lahko na ulici srečaš ljudi od vsepovsod ali se sam že v nekaj urah znajdeš na drugem koncu zemeljske oble. Mladim te stvari večinoma ne delajo težav, mi, »zarjavele trobente«, pa bolj čudno »trobimo« v drugih jezikih. Od našega šolskega znanja je ostalo bore malo, četudi takrat nismo bili čisto brez osnov in si še vedno domišljamo, da naše znanje ni tako klavrno. Toda čas je naredil svoje in ko sem se pred kratkim naenkrat in nepričakovano znašla v situaciji, ko sem morala malo poklepetati v angleščini, sem začudeno ugotovila, da sogovornika sicer razumem, medtem ko sama ne spravim skupaj dveh poštenih stavkov. Katastrofa! In to ne glede na vseprisotno angleščino povsod okrog nas. Potem sem se mučila in potila, se skušala spomniti besede, ki mi je manjkala, in nazadnje sem se zalotila, da sem tako besno klatila z rokami, da je bil sogovornik v nevarnosti, da se prehladi. Poskus pogovora v jeziku nekdanjih južnih bratov je bil lažji in manj sramoten. »Govori srbsko, da te bo cel svet razumel,« so že nekdaj vedeli. Očitno so vsi filmi o odpisanih in maratoncih, ki so tekli častni krog, ali o nekih čudnih primerkih, ki so peli tam v avtobusu, pustili dovolj globoko sled, ki niti po desetletjih ni čisto zbledela. Ali pa je bil ta jezik tako povezan z našimi življenji, da ga nismo pozabili - nenazadnje še vedno ga je treba potegniti na plan med dopustom ob morju! Čeprav se ob tem vedno vprašam, kaj pravzaprav sploh govorim - približek srbskemu ali hrvaškemu jeziku ali nekaj vmesnega, kar sploh ne obstaja? Moja otroka sta na srečo večja poliglota kot jaz in imata boljši posluh za jezike. Že v rani mladosti sta brez zadržkov poklepetala s tujimi vrstniki in nič ni bilo REŠITEV SUDOKU 195 6 8 9 3 7 4 5 1 2 i 5 4 9 8 2 6 7 3 7 3 2 1 5 6 4 9 8 3 6 1 8 2 7 9 5 4 2 4 8 5 1 9 7 3 6 5 9 7 4 6 3 2 8 1 8 7 6 2 3 5 1 4 9 9 1 5 6 4 8 3 2 7 4 2 3 7 9 1 8 6 5 videti, da česa ne bi razumela. Z levo roko opravita z angleščino in me zraven še »sekirata«, ker v pogovoru pač malo mešam »he« in »she« (on in ona). Če je samo to narobe, se mi pa res ni treba obremenjevati! Ob tem mimogrede razumeta tudi Hrvate in Srbe in se s taksisti v Zagrebu in Beogradu pogovarjata, kot da sta že od nekdaj tam doma. Ko ju pot zanese po nemško govorečih deželah, se sicer na tihem jezita nase, ker sta v srednji šoli prespala pouk tega jezika in imata zdaj malo težav, na glas pa ne bosta priznala, da jima ne gre najbolje. Tudi te težave hitro rešita, saj so med vrstniki privlačna bitja nasprotnega spola, s katerimi lahko mimogrede vadita še pogovor v nemščini. Kar je seveda veliko bolj zanimivo in učinkovito kot vsi jezikovni tečaji skupaj. O kakšnem osvežitvenem tečaju jezikov sem že pred časom razmišljala, sploh sem se zamislila nad sabo, ko je bilo treba govoriti s Parižan-ko na obisku pri nas doma in ko sem hitro ugotovila, da je vsa francoščina, ki nam jo je profesor štiri leta vbijal v glavo, izpuhtela neznano kam. Dlje od nekaterih »zdrajsanih« fraz se nisem prebila in ko sem na trenutke opazila njene začudene poglede, sem ugotovila, da je vse skupaj res brezupno. Ugotovila sem, da bo uporaba angleščine vendarle manj stresna. Takrat sem si obljubila, da bom kmalu nekaj ukrenila v zvezi s tem. Ampak punca se je vrnila domov in moja zagretost za obnovitev znanja francoščine je spet izpuhtela. Zakaj bi sploh šla na tečaj, če pa je vprašanje, ali bo sploh še kdaj prišla na obisk?! Zdaj čakam na tretje življenjsko obdobje. Mogoče bi se takrat lahko lotila ponovnega učenja jezikov. Sem se že pozanimala in univerze, ki pripravljajo za seniorje vse mogoče zanimive programe, ponujajo tudi kakovostne jezikovne tečaje. Časa bo takrat na pretek, lahko bom hodila k angleščini in francoščini. Če le ne bom že pri izhodu iz učilnice pozabila vsega, kar se bom tisti dan naučila ... Mogoče pa bi raje šla v kakšen tečaj ročnih del, ta zagotovo veliko bolj pomirja kot napenjanje možganov zaradi nelogičnih samostalnikov moškega in ženskega spola ali kot čeljustna telovadba zaradi izgovorjave čudnih tujih glasov. POLIGLOTINJA *Govorite nemško? RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 22. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 10 Vodoravno: DOLIV, KRST, ELIMINATOR, JIN, ČILIPI, SVO-JAK, ČOP, TEREN, VIVO, VREZINA, ZL, OAZA, KLORID, POSREDNIK, IČ, ŽIVINA, HITI, OČAK, TUDOR, RA, TENOR, HIV, RL, JASA, DAJ, EDER, MEČ, VNETEŽ, EKVADOR, VIČ, IMAM, SLINEŽ, KRŠKO, RO, TETA, GAIA, APOLON, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 PREVERI KrižanKe & uganKe J www.trik.si V prodaji od 9. marca. Ona: Dosegli boste tisto, kar si že dolgo želite. Prav tako vam bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet tudi na ljubezenskem področju, ki ste ga zadnje čase vse preveč zanemarjali. Bo pa zdaj zato lepše. On: Zaljubili se boste v popolno neznanko, vendar na žalost ne boste imeli možnosti za resnejšo zvezo, saj bo ta oseba poročena. Sprejmite prijateljstvo, saj je to edina možnost med vama. Ona: Raje dvakrat premislite, preden enkrat storite. Nepremišljena poteza lahko razdre staro prijateljstvo, ki ste ga dolgo gradili. Posvetite se raje svojemu partnerju, ki bo to vašo odločitev vsekakor znal ceniti. On: Nekomu boste posvečali veliko več kot le prijateljstvo. Toda vse skupaj se bo zasukalo precej drugače, kot ste morda pričakovali, vendar ni vzroka za zaskrbljenost. Še bodo lepe možnosti, kajti prihajajo boljši časi. DVOJČKA Ona: Odločnost sicer ni vaša odlika, toda vseeno se bo treba karseda hitro opredeliti. Kajti nekdo je že prav hudo nestrpen in če boste še dolgo odlašali z odgovorom, ga boste za vedno izgubili. On: Viharna odločitev vas bo pripeljala na dokaj negotova tla, a si boste hitro opomogli. Na pomoč vam bo priskočil dober prijatelj, ki bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov si nikar ne delajte odvečnih skrbi. PANTALONE, OSAMA, FARAON, SAMOJEDEC, KRASTE, KCAL, MOTO. Geslo: praznik žena in mučenikov Izid žrebanja 1. nagrado, bon za pregled v Hiši zdravja in sprostitve Biovital na Ljubečni, prejme: Kristina Ulaga s Teharja. 2. nagrado, bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Avrori, centru znanja in zdravja v Celju, prejme: Ana Jamšek iz Rimskih Toplic. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Jožef Romih iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Ker ste že po naravi rojeni pod srečno zvezdo, se vam ta tudi ta teden ne bo izneverila. Poskusite narediti kaj tudi na poslovnem področju, saj ste v ljubezni storili že vse, kar ste mogli. In kar je najpomembnejše: ne bo vam dolgčas! On: Presenečeni boste nad ravnanjem svojih poslovnih partnerjev, vendar vam ni treba prav nič skrbeti, saj imajo povsem poštene namene. Tako se vam prav kmalu obeta precejšnja sprememba na finančnem področju. Ona: Nad neko zadevo ne bodite preveč razočarani, ampak poskusite živeti tako, kot ste si začrtali že pred tem dogodkom. Le zakaj bi pustili neprijetnim dogodkom, da vam zagrenijo življenje? On: Srečali boste popolno neznanko, ki bo kmalu našla svoje mesto v vašem zasebnem življenju, saj vas bo povsem očarala. Nenazadnje ste si to srečo tudi zaslužili, saj ste bili zadnje čase kar nekoliko prikrajšani. И»- Ona: Dobro premislite, preden se boste odločili za korak, ki lahko dodobra spremeni vaš odnos s partnerjem. Raje mu pustite malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja. On: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boste sprva ogorčeni, nato vam bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si bodo hitro uspeli razjasniti no-vonastalo situacijo. STRELEC ^ Ona: Vse tisto, kar ste že dolgo načrtovali, se vam bo izpolnilo. V ljubezenskih zadevah bodite previdnejši. Vse bo šlo kot po maslu in vse, kar bo treba, je le pripravljenost, da boste to tudi izkoristili. On: Še vedno se vam ponuja idealna priložnost, vi pa se obnašate, kot da ste slepi. Izkoristite jo, kolikor le morete, saj vam bo prinesla obilico sreče in veselja, a tudi materialne koristi. Ne obotavljajte se. KOZOROG SU Ona: Bilo bi dobro, če bi malo prikrivali svoja dejanja. Partner bi lahko hitro posumil, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Popazite tudi na svoje poslovne partnerje, saj vam pripravljajo neljubo presenečenje. On: Presenečeno boste ugotovili, da se prijetna poslovna partnerka zanima tudi za kaj več kot samo posel. Izkoristite njeno povabilo na izlet in videli boste, da imata prav veliko skupnih interesov. Z00 riaiog za krepi1 ev vase umske rrtoči Ona: S sosedo se boste zapletli v pogovor, ki vam bo razkril prenekatero koristno informacijo. Toda nikar jih ne uporabite v napačne namene, saj se lahko celotna zadeva hitro obrne v vašo škodo. On: Uspeli se boste dokazati kot zaupanja vredna oseba, predvsem kar se tiče poslovnega življenja. Pred vami je obdobje, ko se boste dokončno uspeli ločiti od sivega povprečja in uresničiti svoje nekdanje želje. DEVICA ^ Ona: Presenečeno boste ugotovili, da so se vam začeli poslovni načrti uresničevati celo prej, kot ste to pričakovali. Nikar se predolgo ne čudite, ampak zgrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. On: Predolgo ste se uspavali z mislijo, da ste popolnoma varni in da vam ne more nihče do živega, vendar bodite previdni, kajti partnerka budno pazi, kaj počnete. Umirite se in preživite konec tedna z njo. Veselo bo. VODNAR Ona: Trenutni partner se bo izkazal za čudovitega življenjskega sopotnika, zato se vam obetajo zelo prijetni časi. Poskusite se mu čimbolj oddolžiti, to pa bo še najlažje tako, da poskusite uganiti njegove skrite želje. Idejo že imate. On: Marsikaj se bo obrnilo povsem na glavo, vendar boste ravno v tej zmedi najbolje izkoristili svoje možnosti. Očitno ste v več kot ugodnem obdobju, ko enostavno ne poznate poraza. Ona: Zakaj vztrajajte na poti, za katero že precej časa veste, da ni prava? Morate opraviti s preteklostjo in sprejeti odločitve na podlagi trenutnega položaja, pa najsi je ta ugoden ali ne. Čas hiti, vi pa ostajate zadaj... On: Nepričakovana novica vam bo polepšala dolgočasen teden in odprla povsem nova pričakovanja. Obetajo se vam boljši čas, ko si boste lahko končno privoščili tudi nekaj več časa zase, predvsem pa za partnerko. 48 RUMENA STRAN Moda, ples in glasba Modni navdihi so v minulem desetletju in pol postali stalnica celjskega modno--družabnega dogajanja, ki ga ne gre zamuditi. Vladimira Skale dvakrat letno pripravi dogodek, s katerim predstavi novosti za prihajajočo modno sezono. Na modni brvi se predstavijo celjski modni ustvarjalci, ki si zaslužijo vsa priznanja, saj nekateri vztrajajo že desetletja. Tako so pred polno dvorano Celjskega doma svoje novosti predstavili Bigg R, And by Andraž, Josephine collection, Jolanda Thaler, La novia - poročni salon, Studio moderne tkanine ... Zlasti za ženski del občinstva so bili privlačni tudi modni kosi oblačil, obutve in dodatkov drugih priznanih slovenskih in tujih blagovnih znamk. Na Modnih navdihih so se predstavili tudi uspešni mladi ustvarjalci modnih oblačil iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko s svojimi zamislimi poročnih oblek, medtem ko so dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje poskrbeli za razvajanje brbončic ob koncu prireditve. NC, foto: SHERPA Vladimira Skale je bila po uspešnem večeru vesela čestitk svojega partnerja Romana Repnika. Ena od priznanih celjskih znamk športnih oblačil je tudi Bigg R. Ob manekenki je harmonikar Zoran Zorko, ki je pred leti podrl Guinnessov rekord v neprekinjenem igranju. Za glasbeni premor je poskrbel tudi Kastelo. Mlade plesalke iz Plesnega vala Celje, svetovne podprvakinje v hip-hopu, so se predstavile v oblačilih And by Andraž. Medeno zadovoljstvo Izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec je po koncu prve večje sejemske prireditve v tem letu imel dovolj razlogov za zadovoljstvo. V podjetju so uspešno izpeljali pomladni sejemski trojček, še posebej pa je lahko zadovoljen z izvedbo 39. Dneva čebelarjev. S podpisom pobude za razglasitev svetovnega dneva čebel in z mednarodno okroglo mizo z udeležbo kmetijskih ministrov in njihovih namestnikov iz več držav se je tudi Celjski sejem znašel v soju medijskih žarometov. Ni dvoma, da bo prihodnje leto svetovni dan čebel ustrezno obeležen tudi na celjskem sejmišču, jagoda na torti pa bo, če jim bo skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije na sejmu za leto 2021 uspelo pridobiti organizacijo svetovnega kongresa čebelarjev - Apimondia. RG, foto: SHERPA Razgledi in preventiva Ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc z zadovoljstvom pokaže najvišjo točko na njihovi šoli, neke vrste razgledno ploščad, s katere je mogoče nazorno spremljati dela pri gradnji nove telovadnice. Na ploščad so namestili tudi kamero, s katero snemajo film o gradnji, ki ga bodo predvajali na otvoritvi. Z razgledne ploščadi se ponuja tudi čudovit pogled na okolico Celja, vse do Kamniških Alp. Ravnatelj pa lahko ta prostor morda uporabi tudi za kakšen preventivni ogled, če kdo od pogumnih gimnazijcev spet ne počenja kakšnih vragolij, kakršno je bilo nedavno vzpenjanje na žerjav na gradbišču telovadnice. RG, foto: SHERPA Nekoč dijak, zdaj zvezda sejma Na nedavnem sejmu učnih podjetij v Celju je za popestritev otvoritvene slovesnosti poskrbel Celjan Aleksander Štucl, znan kot Magic Aleksander, čarodej, ki je kljub mladosti nastopil že s številnimi znanimi Slovenci in v mnogih šovih. Organizatorji sejma so ga tokrat povabili kot primer uspešnega mladega podjetnika, ki je kot dijak sodeloval v enem od učnih podjetij in si tudi tako nabral izkušnje za svojo samostojno pot. Foto: SHERPA