PROSVETNI Štev. *9 23. november 1957 LETO Vli. Orejaje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Oredništvo In oprava Nazorjeva 1-L Telefon številka 22-281. — Letna naročnina din 800.— Štev. ček. račnna 60-KB-1-Z-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja •Slovenski poročevalec« GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV Občni zbor društva učiteljev in predmetnih učiteljev Ljubljana-Center Ob dnevu republike Te dni bo minilo komaj dvanajst let, odkar praznujemo Jugoslovani svoj Dan republike. V tem kratkem času sta se izredno močno spremenili oblika in vsebina življenja vsega ljudstva Jugoslavije. Iz zaostalih, napol pismenih ljudi je zrastlo zavedno ljudstvo, ki je preobrazilo svojo državo. Splošen porast našega gospodarstva, izgradnja industrije, modernizacija komunalnega sistema, uveljavitev ljudskih političnih teženj, vidna vrednost pomena naše mednarodne politike, predvsem pa družbeno-moralna zavest naših državljanov so živ kazalec, ki vsakomur lahko pokaže seštevek uspehov nove Jugoslavije. Ce pogledamo na šolsko področje, vidimo, da se je tudi struktura našega šolstva znatno spremenila. Danes obstoji v LRS okoli 1760 osnovnih šol in 34 gimnazij. Te šole, v katerih poučuje nad 7000 učnih moči, obiskuje nad dve sto tisoč otrok. Nižjih in srednjih strokovnih šol je blizu 150, umetniških 50, posebnih šol je 24, razen tega obstaja še nekaj desetin šol za odrasle. Prav posebno so na-rastle strokovne, srednje in posebne šole. Tudi izgradnja skoraj sto novih šolskih poslopij v zadnjih letih kaže, da smo krizo šolske gradnje že premostili. Osemletna šolska obveznost zajema v Sloveniji skoraj vse otroke. Blizu ena šestina mladega rodu je tako neposredno «>od vzgojnim vplivom učiteljev in profesorjev. To dejstvo nam na • laga ogromno družbeno-moral-no odgovornost. Ko nam družba v času tako velikih družbenih preosnov daje v vzgojno varstvo in v šolo osnovnega izobraževanja najboljši del svojega naroda, je potrebno, da se zavemo tudi dolžnosti, ki nam jih tako zaupanje nalaga. S presnavljanjem našega gospodarstva se vzporedno spreminja tudi duševnost našega človeka, našega otroka. Zaradi vsestranskega razvoja postajajo tudi duhovne potrebe človeka drugačne kot v poprejšnjih dobah. Kot učitelji in vzgojitelji moramo spoznati težnje naših delovnih ljudi, družin in mladega človeka posebej. Razvoj sodobne znanosti in tehnike nenehno prodira v vse odtenke našega življenja. Ce hočemo dajati otroku potrebno življenjsko znanje, moramo poznati življenjske pogoje družbe. Zato je učitelju danes bolj kakor kdajkoli potreben tak odnos, ki združuje pedagoško in didaktično teorijo z življenjsko praksa. Ti spremenjeni družbeni odnosi namreč zahtevajo tudi spremenjeno učno snov in drugačen način vzgoje, kakor je bil v stari šoli. šolska reforma, ki jo bo v kratkem sprejela Zvezna ljudska skupščina, združuje v svojih načelih najboljše izkušnje našega družbenega razvoja in upošte- va napredne izobraževalne in vzgojne potrebe sodobnega človeka. Brez dvoma vsebujejo načela reforme nešteto izkušenj, ki so jih za napredek šolstva posredovali kolektivi prosvetnih delavcev in posamezni napredno usmerjeni vzgojitelji. Naša prizadevanja, ki bodo v bodočih letih morala še skozi težke praktične preizkušnje, pa bodo tam tem bolj uspela, čim bolj se bomo znali živo strniti z vsemi družbenimi činitelji in pojavi, ki rastejo ob nas. Materialna izgradnja našega šolstva je samo en del, sicer zelo važen del, ki nam- bo pomagal prehodili težave pri hitrejši rasti naše reformirane šole. Nič manj važen od tega dela pa je človek — učitelj. Eden najvažnejših smotrov reformirane šole je v tem, da bomo znali v otroku, šolarju in dijaku, zbuditi speče sile in željo, ki ga bo znala pritegovati k samostojnemu izobraževanju. To načelo pa ne velja samo za otroka, temveč prav v toliki meri tudi za nas vzgojitelje same. Globlje vživljanje v družbene pojave okrog nas, bolj živ-Ijensko sodelovanje v družbenih organih, pa tudi več študija, razmišljanja in načrtnosti, to so naše stare, pa vedno tudi nove naloge. Ce jih bomo znali prav uresničevati, bomo z manj truda, zato pa z večjo pomočjo organov lahko veliko laže uresničevali. Naš bodoči razvoj bo prinesel v vse naše šole nove inštrumente in učila, filmske, radijske, televizijske aparate, nove učilnice, laboratorije, predavalnice. S tem se bo splošno kul-turno-prosvetno dogajanje v naših krajih obogatilo in predrugačilo. Spet se bodo prebudile nove vzgojne in nove izobraževalne potrebe današnjega človeka. Izobraževanje odraslih, ki je že po značaju dela vedno klicalo v svojo sredino tudi prosvetnega delavca, bo s tem dobilo nove oblike in zahtevalo drugačnih rešitev. Rešitve teh vprašanj ne bomo mogli prepuščati naključju. Napredek v gospodarstvu in na prosvetnem področju zahteva globljega raztoja in temeljite izobrazbe tudi od nas. Šola. sama nam tega vsega ni mogla in ne bo mogla dati, čeravno bo treba čim prej uresničiti že staro zahtevo prosvetnih delavcev: učiteljem visokošolsko izobrazbo! Težnjo po izpopolnitvi izobraževalnih in vzgojnih nalog delno uresničujejo naša strokovna društva, delno pa poleg centralne ustanove Pedagoški center tudi upravni organi. To delo. bo treba še na razne načine poglobiti. Reforma šolstva bo torej zahtevala nov nkčin dela. Toda ljubezen ob graditvi in napred- REPUBLIŠKI ODBOR ZDRUŽENJA UČITELJEV IN PROFESORJEV SLOVENIJE namerava izdati zbirko SEDMIH SLIK padlih PROSVETNIH DELAVCEV — NARODNIH HEROJEV, in to: Janežič Vide, Kerenčič Jožeta, Pintar Mihe-Toleda, Šeško Jožeta, Tomasini Silvire, Vrunč Franja-Buzda in 2agar Staneta. — Velikost slik bo 50x70 cm, tiskane bodo v bakrotisku na belem kartonu (slike bodo izgledale tako, kot naši pesniki in pisatelji, ki jih je izdala Državna založba Slovenije, in to: Aškerc, Prešeren itd.). — Cena sliki bo 170,— dinarjev. Naročilo pa je možno za vseh sedem <,]jk _Vabimo vse uprave osnovnih šol in gimnazij ter osta'e prosvetne ustanovč, da zbirko slik naročijo DO 31. DECEMBRA 1957 pri naslovu Združenja — Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 28. Slike bomo izdali le v primeru, da bo ca. 500 naročnikov. ku rodi ljubezen in radost do lastnega izpopolnjevanja. Izpopolnjevanje pa nam daje novih pobud. Ob njih pa bodo nujno morali zrasti tudi boljši materialni pogoji, kajti takšni so zakoni družbenega razvoja, da ra-»tejo v nasprotjih. Nenehni delovni napori prosv. delavcev so prinesli v naše šole že doslej obilo uspehov. Naša ljubezen do graditve in napredka, naša socialistična zavest, naša dosedanja vnema na vzgojnem in izobraževalnem področju in mnoga priznanja, ki jih za, to prejemajo prosvetni delavci in prosvetni kolektivi, nam vlivajo ob Dnevu republikp največje zaupanje, da bomo tudi v prihodnosti uspeli rešiti vzgojne in izobraževalne naloge v naši šoli in v naši družbi. J.Z. 30. oktobra 1957 je bil v Ljubljani občni zbor občinskega Društva profesorjev in predmetnih učiteljev Ljubljana Center. Društvo ima 270 članov, zaposlenih nk gimnazijah, Učiteljišču, Srednji vzgojiteljski šoli. Višji pedagoški šosi, V.šji šoli za telesno vzgojo in Svetu za Šolstvo LRS. V poročilih in razpravi sq prišli do izraza uspehi in prenekatere težave v delu šol, Društva in jnegovih članov. V šoli je v 66 gimnazijskih učilnicah sedaj 124 oddelkov, v oddelku pa povprečno 34 učencev. Število učencev in oddelkov narašča in bo vsaj štiri leta še naraščalo letno za najmanj 10 oddelkov. Ker tudi v sedanjih prostorih osnovnih šol ,n'l več rezerv v učilnicah za dvojno izmeno, bodo morali nekateri učenci - kmalu v tretjo izmeno, če ne bonovih učilnic. Pri tem je že sedaj precejšen del učilnic zaseden trikratno zaradi večernih tečajev Ljudske univerze, večerne gimnazije in drugih tečajev. Del bivših gim-nizij skih prostorov zasedajo druge šole in ustanove. V,se šole so bile zadnja leta preslikane in prepleskane, tako da kažejo prijazna lica. Povprečna starost članov Društva je 48 , članic pa 42 let. Doseglo in preseglo 'je. starost za upokojitev 59 članov ali 22%. Na gimnazijah je 12 pripravnic, pripravnika nobenega. Podatki kažejo, da se učni kader stara in da se čedalje več pouka opravlja v 'honorarni in nadurni zaposlitvi', kar zmanjšuje delovno sposobnost, predstavlja pa prihranek za proračun. Izjave tovarišev, ki so si ogledali delo šol v tujini, dovoljujejo sklep, da delovna sto- rilnost na naših šolah marsikje presega tisto, kar napravijo naši stanovski tovariši drugje. Šolski proračuni zaostajajo za razvojem. Tako so se proračuni gimnazij v občini v primeri z lanskimi povečali za 16%, število oddelkov pa se je povečalo za ISVo. Osebni izdatki znašajo 85°/o vseh izdatkov, operativni 11% in funkcionalni komaj 4°/o. Ob nizkih sredstvih za sunkcionalne izdatke se ne more popraviti revščina šolskih knjižnic, učil, orodja, zbirk ta drugih pomagal pri nazornem pouku. Zanimivo je, da je v proračunih za honorarje le 5% od osebnih izdatkov, honorarnih ur pa je v tem šolskem letu 16% od vseh učnih ur. Zaradi pomanjkanja učnih moči je okrog 4°/o od učnih ur Po predmetniku še nezasedenih. Posebno pereče je vprašanje stanovanj za člane Društva. Občni zbor je ostro obsodil dejstvo, da po večletnih prizadevanjih Društva še ni uspelo, da bi se to vprašanje premaknilo z mrtve točke. Društvo ne more sprejeti izgovarjanja občine na okraj in okraja na občino, pri tem pa pustiti svoje člane v nemogočih stanovanjskih razmerah. Samo dosedanji prispevki članov Društva v stanovanjski sklad zadoščajo za gradnjo najmanj šestih stanovanj, dodeljeno pa ni bilo niti eno. Veliko ta uspešno delo so opravili člani Društva v strokovnih akti v ta, ki so usp e šno poglabljali strokovno, pedagoško in ideološko izobrazbo članov. Strokovni aktivi v Ljubljani, ki jih vodi posebna komisija pti okrajnem od,boru Združenja učiteljev in profesorjev, obsegajo sedaj vse predmetne skupine na gimnazijah. Prizadevajo si, da bi se omogo- čilo sodelovanje tudi izven-Ijubljanskim profesorjem im predmetnim učiteljem, ki jim je to potrebno in sl tega želj. Na občnem zboru j* prišlo do izraza mnenje, naj se ustanovi že napovedani sklad za šolstvo. Ta sklad ffaj ima vnaprej določeno višino ob primernem merilu. Koristi naj se za tiste mlade učence, ki so na rednem šolanju; stroški za šolanje odraslih in tistih, ki jim družba posveča posebno skrb, naj se zagotovijo drgje. Višina sklada naj bo prim^na skrbi, ki jo ima socialistična družba za svoj naraščaj. Tak sklad in načrtno gospodarjenje z njegovimi sredstvi bi omogočilo svetom za šolstvo in šolskim odborom smotrno urejanje šolstva in šol. Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije je imel svojo sejo dne 20. novembra. Kot prvo točko je obravnaval Plenum Centralnega odbora Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije, ki bo, kakor poročamo na drugem mestu, 6. in 7. decembra t. 1. v Beogradu. RO je pri tem izrazil svoje zadovoljstvo, da je bil plenum sploh sklican (kakor bo našim članom znano, je zahtevo po takojšnjem sklicanju plenuma Centralnega odbora postavil RO Slovenije na svoji seji dne 12. septembra, je pa obenem z obžalovanjem ugotovil, da je bil sklican tako pozno, da bomo prosvetni delavci v svojem vrhovnem organu razpravljali o stvareh, ki so bile zapečete prav v naši organizaciji (šolska reforma) pozneje kot drugi, o nekaterih drugin (zakon o javnih uslužbencih, pokojninski zakon) pa ta organ sploh ne bo mogel biti več kon-sultiran, ker ga bosta zakona najbrže prehitela. Plenum je nato še prediskuti-ral stališča, ki jih bodo zavzeli slovenski člani Centralnega od- Pod Gorjanci nič novega! »Nej lejpšiga tiča, ku je peteln, nej lejpšiga kraja, ku je Sentjern!« poje narodna pesem, ki je prijazno vas sredi širnega polja med Gorjanci in Krko po svoje približala vsemu slovenskemu ljudstvu. Znane in upoštevane so šentjernejske konjske dirke, priznan in iskan je cviček, ki ga rodijo bližnje gorice, NOB pa je razglasila ime Šentjernej na dolenjskem v poslednjo našo kočo. Ni bil majhen njegov krvni davek. Žrtev zadnje vojne je postalo dudi lepo, razmeroma veliko in dobro ohranjeno šolsko poslopje. Od tega udarca si Šentjernej do danes še ni opomogel Lastnega šolskega poslopja velika vas s prostranim okolišem še vedno nima. Njegovi dve šoli: osnovna s 343 šolarji in nižja gimnazija z 231 dijaki sta razmeščeni po treh poslopjih. Razpolagata skupno z osmimi u-čiilniicami. Od teh je le ena v novem poslopju gospodarske šole. Tudi vrtec, ki ima trideset otrok, je dobil tam svojo sobo. Ti so na dobrem, zato so pa vsi ostali na slebšem. Vsak osnovnošolski razred ima vzporednico, na nižji gimnaziji imata paralelki prva dva razreda. 574 otrok se torej dan za dnom stiska v osmih šolskih sobah. In vsak razred oziroma oddelek ima nad 40 otrok, so pa nekatere sobe, kjer bi pošteno lakho zmestili komaj polovico tega. Trenutno poteka pouk v dveh izmenah, grozi pa šolama še tretja, če ne bosta našli za silo primernih sob. V istih prostorih ima vsako popoldne pouk še vajeniška šola: 65 učencev. 81 "/o jih je iz šentjernejske občine,, ostali so iz sosednje kostanj aviške. Tudi do 12 km daleč imajo nekateri v šolo. Dopoldne prebijejo morda v zatohli delavnici. popoldne v nič boljši učilnici. V zadnjih letih je Obrtna zbornica v Ljubljani podprla vajeniško šolo nekako s pol milijona dinarji. To so in ostanejo kaplje v morje, dokler šola ne bo imela predvsem primernih prostorov. Glavno šolsko poslopje v Šentjerneju je bivši farovž, da povem v krajevnem žargonu. Na zunaj lepo dvonadstropno poslopje, prav reprezentativno, s širnim vrtom in dvoriščem, ki bi se dala kaj koristno uporabiti. Za šolske namene pobeljen grob. Kako so pri dokajšnji razpetini tal oziroma stropa mogli postaviti dva mo- čna razreda v drugo nadstropje, se vpraša vsak laik. Tako brecs nevarnosti to res ni! Štiri učne sobe so v nekdanjem župnišču, dlaije skromno zasilno učiteljsko stanovanje, ki ima dva kabineta, ravnateljica šole je zasedla en kabinet, ostati prostori so porazdeljeni na šolsko kuhinjo, skladišče, pevsko sobo in dva tesna kabineta za učila. Drugo šolsko poslopje je bivša mežnarija. Stara enonadstropna hišica služi prosveti in kulturi s tremi učilnicami, v četrti sobi pa se je namestila krajevna ljudska knjižnica. Kločin nad malimi človeškimi bitji je, da so prisiljena presedeti več ur dnevno v temni podolgovati luknji v pritličju. Abecedarji so ti nesrečniki. Dopoldne jih ždi tam 43, popoldne 44. V nadstropju gostujeta gimnazija in vajeniška šola. Tam je malo bolje. Telovadnica je za vse šole poleti vaška gmajna, pozimi pa tudi ta šemo toliko, kolikor se mladina tišjo urico lahko sprosti na snegu. O kakih delavnicah seveda ni govora. In to naj bo čez leto dni prva popolna osemletka v šentjernejski občini! Brez prostorov, brez primernih učil. Kakšna reforma šole bo to? Včasih so dejali: Najprej štal-ca, potem knavca. Prav bi bilo, če bi se tega držali. V prvih letih po osvoboditvi bi bilo šlo v tem pogledu lažje, zdaj brez izdatne pomoči’ ne bo mogoče. Povsem nemogoče. Nova šola bi potrebovala najmanj deset učilnic z vsem pripadajočim. Sto milijonov dinarjev bi • bilo za to dosti premalo. Kdo naj gradi? Občina? Le kje bi zmogla, dasiravno je med aktivno četvorico občin, ki se v novomeškem okraju vzdržujejo same, medtem ko ostalih osem občin živi od dotacij. Toda prekomernih dohodkov ni. Iz lastnega proračuna Šentjernej ne bo nikdar zgradil nove šole. Tudi samopomoč zdaleč ne bi zadoščala. Pred dvema letoma je domače učiteljstvo skupno z občinskim 'ljudskim odborom začelo organizirati prostovoljno delo in zbirati prispevke za gradnjo nove šole. Rezultat: 3,319.000 dinarjev v lesu,. vožnjah in prostovoljnem delu. Kje je še sto in več milijonov?! Tako stoje stvari v samem Šentjerneju na Dolenjskem. Šentjernej je tudi sedež občine, občina pa zajema osem šol, med katerimi sta le dve nameščeni dostojno; v Oreho- vici pod Gorjanci in v Škocjanu onstran Šmarjeških toplic. Podružnična šola šentjernejske osnovne v Drči ja našla mesto v kartuziji Pleterje. Tudi šolska upraviteljica ima tam sobo. V Cadrežah gostuje šola nad kletjo oziroma hlevom, v Dobravi v gasilskem domu, v Beli cerkvi na dveh krajih, v šoli in v občinski hiši, v Zameškem je bila šola med NOB uničena. Tam gradijo zdaj novo šolsko poslopje z dvema učilnicama in učiteljskim stanovanjem. Kasneje bodo všolani tja tudi otroci iz Dobrave. Tudi v Škocjanu naj bi bila s prihodnjim šolskim letom že popolna osemletka. Ni pa v tem pogledu nič na boljšem °d Šentjerneja. Za učiteljstvo vse navedene šole niso v zadregi. Zasedba je tako rekoč polna: 42 učnih moči, med njimi le štirje moški. Težko pa je premnogim med njimi glede stanovanja in hrane. Samo v Šentjerneju in Škocjanu se lahko hranijo v gostilni, drugod so navezani sami nase. Mnogo je dala Dolenjska svoji slovenski domovini v prvi, še dosti več v drugi svetovni vojni. Mar naj se skupnost spomni nanjo šele, kadar bo spet potreba? Hic Rhodus, hic salta! Naj se ne stereo-tipira nesrečna fraza prosto po Remarqueu: »POD GORJANCI NIC NOVEGA«! Spectator I I I i •* Predsedstvo Centralnega odbora Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije sklicuje plenarni sestanek Centralnega odbora dne 6. in 7. decembra 1957 ob 9. uri v Beogradu, Petra Čajkovskega ulica 2a. Dnevni red: 1. Diskusija o »Predlogu sistema za pouk in vzgojo v FLRJ« in o drugem gradivu glede reforme šolstva. 2. Poročilo o delu predsedstva Centralnega odbora. 3. Razno. Združenje učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije, Do L 1887 so hodili trzinski otroci v šolo v Mengeš, kjer je bila šola že pred letom 1680. V šolo niso hodili vsi. Bivši nadučitelj Tuma poroča leta 1874, da je od 215 odraslih le 12 staršev zmožnih branja in pisanja. Ko so 1. 1882 načeli v Mengešu vprašanje zidave nove šole, kajti do tedaj je bila le-ta v mežnariji, in ko so Trzinci videli, da bo treba precej' prispevati, so se odločili, da si bodo postavili šolo sami. Zbrali so 1000 goldinarjev in ves stavbni les, pričeli z delom in 1. 1887 je bila šola že otvorjena. Dva od učencev, ki so prvo leto obiskovali prvi razred in sta še danes živa, Perne Ivana in Vehovec Jože, sta bila na proslavi 70-letnice šole dne 9. 11. letos deležna posebne pozornosti in sta dobila od Sveta za prosveto občine Mengeš lično izdelani plaketi. Med drugo vojno so partizani, ko so zvedeli, da se mislijo v njej naseliti Nemci in domobranci, šolo zažgali. V 1. 1948 in 1949 je bila šola zopet obnovljena, ima danes tri lepe učilnice in 3 učitelje. Proslava 70-letnice šole dne 9. in 10. novembra je bila torej lepa in prisrčna. Dne 9.11. dopoldne je bila v šoli uradna konferenca prosvetnih delavcev cele občine, nato sindikalni občni zbor ZUP občine Mengeš, v nedeljo pa v kulturni dvorani lepa proslava z dobro pripravljenim sporedom. Pripomniti velja, da so se Trzinci v času okupacije držali zelo dobro, med njimi ni bilo niti enega izdajalca, pač pa je terjala osvobodilna borba 35 žrtev, od katerih jih*je 24 padlo v borbah. Trzin je res lepa vas, ima lepo šolo in pridne ljudi, ki so zelo mnogo pomagali h gradnji kulturne dvorane in h gradnji lepe šole bora do Predloga sistema izobraževanja in vzgoje v’ FLRJ, ki je predmet c»»vne točke beograjskega plenuma. Glede na to, da bo plenum Centralnega odbora v začetku decembra, ko naj bi se vršil pri nas tudi občni zbor republiškega združenja, je RO sklenil, da se občni zbor preloži, in sicer na 17. in 18. januar 1958. RO je nato razpravljal o proračunu za leto 1958, ki znaša 1,354.000. Pri tem se je ponovno poudarila potreba po finančnih sredstvih za naše okrajne odbore, ki so brez sredstev, čeprav odvaja naše članstvo na članarini okoli 8 milijonov dinarjev letno. Obema članoma republiškega odbora, ki sta tudi člana republiškega sveta Zveze sindikatov, je bilo naročeno, d.t zahtevata takojšnjo ureditev tega za nas izredno perečega vprašanja. Posebna komisija, ki je bila formirana zaradi ureditve medsebojnih razmerij med našo organizacijo in Učiteljskim pevskim zborom, je od le-tega dobila potrebna pojasnila pa tudi zagotovila, da se ta ne bo izneveril svojim osnovnim nalogam, zaradi katerih je bil deležen vsestranske podpore našega članstva. V bodoče bo po 1 član odbora Učiteljskega pevskega zbora tudi član RO Združenja učiteljev in profesorjev, ta pa bo prav tako imel v odbom Učiteljskega pevskega zbora svojega stalnega predstavnika RO je tudi sklenil, da bo razpisal subskripcijo na slike !v bakrotisku) herojev — prosvetnih delavcev, Dtin prosvetnih delavcev za mariborski okraj Prosvetni delavci mariborskega okraja, h kateremu je sedaj priključen tudi bivši ptujski okraj, se bodo letos — dne 14. decembra 195? sestali ob svoj e kakor tudi še mnogo drugih. Člani »Učiteljskega pokreta« kot progresivni pedagogi z materialističnim svetovnim na-ziranjem nismo mogli najti v gomjih in drugih podobnih delih naših teoretikov opore za naše »praktično« delp. Zato smo se po lastnih močeh poskušali sami dokopati do pedagoške teorije, ki bi ustrezala naši neposredni praksi. Zato za nas dualizma, ki nam ga hoče prilepiti tov. dr. V. Schmidt, ni. Ko se danes po 12 letih socializma In svobode oziramo nazaj v predvojno dobo, ugotavljamo, da ni pedagogov praktikov in teoretikov po kvantiteti in kvaliteti v sorazmerju s predvojnim glede na ugodnejše sedanje razmere, ki naravnost silijo v progres. Kje so tu vzroki? Ze v gornjih izvajanjih sem navedel več ‘nedoslednosti in različnosti v ocenjevanju« istih pojavov in problemov, to se pravi, da ni dosledne linije, po kateri naj bi se razvijalo šolstvo ter z njim teoretična In praktična pedagogika. Ko se nekdo hoče pozanimati na terenu, čemu ni več ljudi, ki bi se ukvarjali s teoretičnimi in praktičnimi, vprašanji pedagogike, bi dobil odgovor, da so te zadeve danes preveč labilne. Ob neki priliki se je celo neki sedanji pedagoški delavec z zadovoljstvom pohvalil, da je ves presrečen, da ni okužen s predvojno »progresivno pedagogiko.« Končno bi še lahko omenili, da so po vojni napredovale razne vede in med temi tudi pedagogika in smo predvojni progresivni pedagogi izvajali več naših zaključkov na tedanjih znanih dejstvih. Tu omenjamo samo problem dednosti in dedne snovi (genov). Pred vojno je veljalo, da je dedna snov nespremenljiva. Po vojni je biolog Liseniko odkril in dokazal, da se dedna snov spremeni, če se spremene življenjske okoliščine nekega živega bitja. Iz tega sledi, da se moramo na preteklo dobo ozirati dialektično in he statično, ker le na ta način se dokopljemo do pravih objektivnih zaključkov. Prepričani smo, da bi predvojni progresivni pedagogi razvijali pravo socialistično pedagoško prakso in teorijo v novih družbenih prilikah in v soglasju sodobnega razvoja ostalih ved, pa bi pri tem prav nič ne demantirali svojega predvojnega dela. Bili bi poslušni zakonom dialektike, kakor so bili pred vojno. »Čemu 12-letni vafcuunt?« Ce še ni zadosti razumljivo, lahko drugič še podrobneje pojasnimo! Jože Jurančič Objavljamo članek tudi z namenom, da izzovemo diskusijo o vrednotenju naše neposredne pedagoške preteklosti. Opomba uredništva NESREČNI KRANJ PROSVETNI DELAVEC je prinesi v 15. številki poročilo o seji republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev LRS, kjer je med drugim rečeno: Zaradi prehitevanja nekaite-tettih ljudskih odborov (Kranj, Maribor), ki so pozabili, da je treba pri reformi pouka predvsem reformirati bistvo, ne Pa zunanjo organizacijsko obliko, pa so. zato enostavno spremenili prvi gimn. razred v peti razred osemletke, toda s programom gimnazij e(!) — je nastala precejšnja zmeda med pnosvet. delavci, ki so jo še stopnjevala nejasna in ne dovolj precizna navodila republiškega Sveta za šolstvo« V 17. številki pa prinaša PROSVETNI DELAVEC poročilo o plenumu republiškega odbora, kjer beremo: Diskusija po referatu tov. Cvetka se je zaustavila največ pri prvih prijemih, s katerimi so v nekaterih okrajih pristopili k reorganizaciji. Vsi diskutanti so poudarili, da so prosvetni delavci povsod osvojili načelo šolske reforme, da ®e pa niso povsod tudi strinjali z nekoliko svojevoljnim pristopom, s katerim so se začele uvajati nove, zaenkrat le bolj . zunanje oblike reorganizirane šole. Lanski razredi nižje Slavistično zborovanje V dneh od 26. do 29. oktobra 1957 je bilo v Novem mestu oziroma v Dolenjskih Toplicah zborovanje slovenskih slavistov, k» se ga je udeležilo sto trideset slavistov, profesorjev z univerze, popolnih gimnazij, osemletk, strokovnih in vajenskih šol iz vseh predelov Slovenije. Prvi dan zborovanja je bil v Novem mestu, posvečen ogledu kulturno-zgodo vinskih zanimivosti Novega mesta, odkritju eipoiminske plošče jezikoslovcu profesorju Koštialu, ob kateri je toplo spregovoril dr. Tomšič, ter ogledu razstave v Studijski knjižnici, ki je prikazala delež Dolenjske pri bogatitvi slovenske kulture. Naslednja dva dneva je pote-katlo zborovanje v Dolenjskih Toplicah. Na dnevnem redu so bila kvalitetna literarna in jezikoslovna predavanja, ki so osvetljevala prispevek Dolenjske m Bele krajine k slovenski kulturi pa tudi dialektološko podobo Dolenjske in Bele krajine, predavanje dr- Štamparja pa je približalo hrvatsko književnost ob južnovzhodni slovenski meji. Predavali so: dr. A. Slodnjak »O slavistiki doma in po svet-tu«, dr. France Koblar »O Dragotinu Ketteju«, prof. Janez Logar »OyTrdinovem literarnem delu v letih 1670 — 1880«, dr.Fr. Tomšič »O dolenjščimi in slovenskem knjižnem jeziku«, prof. Jože Dular »O kulturnem deležu Bele krajine v slovenski literaturi«, dr. F. Logar »O belokranjskih govorih«, dr; E- Štampar »Panorama hrvatske književnosti ob južnovzhodni slovenski meji (s poudarkom na Goranu Kovačiču)«. Popoldan tretjega dne je bil namenjen pretresu učbenikov slovenščine. V tehtnih, skrbno urejenih referatih so tovariši proC. Feguš, prof. O. Sterletova, prof. J. Kocbek in prof. Mahnič kritično pretresali srednješolske učbenike za slovenščino: jezikovne vadnice, berila, slovnice za višjo in nižjo gimnazi-t ______________________________ jo. TovartšH s strokovnih šol so opozorili na .aktualne potrebe po učbenikih na strokovnih šolah, šolah za učence v gospodarstvu itd. Osnovana je bila komisija, ki naj bi v bodoče skrbela za primerne učbenike- Zborovanje je zaključila dne 30. oktobra ekskurzija ,po Dolenjski in sicer od Novega mesta po dolini gradov do Otočca in Struge (prizorišče Tavčarjeve novele), mimo št. Jerneja in Gracarjeveda turna (Trdinov muzej) do Kostanjevice, kjer je bilo odkritje plošče pesniku Cvelbarju. Ob plošči je o pesniku spregovoril prof. dr. Slodnjak. S to proslavo so Kosta-njevičani zaključili dolenjski festival. Domači igralci pa so popoldne priredili slavistom posebno predstavo »Kloštrskega Žolnirja«. Slavisti so si ogledali še umetniško razstavo slikarjev in kiparjev, doma iz Dolenjske, Kostanjevlško opatijo z ostanki edinstvene gotske cerkve in Gorjupove freske. Iz Ko-stanjfevice je vodila pot naprej do Brežic, od koder so udeleženci z vlakom nadaljevali pot. Organizacij a je bila vzorna, tako od strani Slavističnega društva, kakor tudi od strani novomeških kolegov in okraja-Vsem velja najtoplejša zahvala. Tudi so bili vsi udeleženci vzorno disciplinirani in so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev in di-skutantov, kakor tudi vodičem ekskurzije. Vsekakor gre zahvala tudi upravi Dolenjskih Toplic, ki je vzorno poskrbela za zborovalce in je podkrepila uspeh zborovanja. Zelo prisrčen je bil dalje stik slavistov z dolenjskim ljudstvom, zlasti s šolsko mladino, ki je s pozdravnimi govori, šopki in petjem pozdravljala ljubitelje slovenske besede. Zborovanje je bilo pomemben prispevek slavistični znanosti in močna vzpodbuda sla-vistom-praktikom pri njihovem delu na šolah. gimnazije so v okrajih Kranj, Maribor, Murska Sobota postali višji razredi osemletne šole, učijo pa še naprej po učnih načrtih nižje gimnazije. Takšno stališče republiškega odbora do dela nekaterih naših okrajev se mi zdi zdo čudno in nerazumljivo. V čem je pravzaprav prehitevanje in samovoljni pristop? Kaj je bilo storjenega, takega, da zaslužimo posebno obdelavo? V kranjskem okraju smo: 1. spojili nižje gimnazije z osnovnimi šolami v osemletke in 2. vse naše popolne gimnazije (Kranj, Jesenice, Sk. Loka) letos niso imele vpisa v prve razrede. To je vse! Ali je v tem prehitevanje in samovalan-i pristop? Mislim, da nikakor ne. V 5- štev. OBJAV Sveta za šolstvo LRS pravi priporočilo za postopni prehod na enotno obvezno osemletno šolanje: 1. V kraljih, kjer imamo samostojne osnovne šole m samostojne nižje gimnazijo kot višjo stopnjo obveznega šolanja, naj še po možnosti združita obe šoli v osemletko z enotnim vodstvom ter upravnim in finančnim poslovanjem s pričetkom šolskega leta 1957-58. 4. .V vsakem Okraju naj ena ali dve osemletki, ki bosta nastali po združitvi sedanje samostojne osnovne šole in nižje gimnazije, začneta delati po novem učnem načrtu v prvih štirih razredih, dočim ostali raz-zredl (t« j. višji) nadaljujejo svoje delo po dosedanjem učnem načrtu za nižje gimnazije. Priporočilo republiškega Sveta za šolstvo tore) pravi, naj se spojijo šole v osemletke. To smo storili. Priporočilo dalje pravi, naj višji razredi nadaljujejo po dosedanjem programu. Tako tudi delamo — ne samo v 5. razr., kot je rečeno v omenjenem poročilu. ampak v vseh višjih razredih, saj drugače tudi ne moremo, saj vendar za višje razrede novih programov še ni- V čem je torej naš prestopek, samovoljni pristop in prehitevanje? Držali smo se samo navodil — priporočila SS LRS, ki je naš vrhovni organ. Zakaj naj bi bili zdaj mi krivi za zmedo, ki je baje nastala med prosvetnimi delavci. Pri nas te zmede ni čutiti. To zmedo — pravi omenjeno poročilo — še stopnjujejo nejasna navodila republiškega SŠ. V navodilih SS LRS ne vidim nobene nejasnosti, -pač pa precej nelogičnosti. Druga točka priporočila pravi: Dosčdanje popolne gimnazije, ki ostanejo v šol. letu 1957-58 v dosedanjem sestavu, ter sveti za šolstvo pri OLO, naj pripravijo za š. 1. 1957-58 vse potrebno, da se bodo nižji razredi sedanjih popolnih gimnazij s š. 1. 1958 1959 ločili od gimnazije in se zdiružil{ z otanovnfail. šolami na svojem šolskem področju v enotne osemletne Obvezne šole. Tu ni nekaj v redu. Zakaj pravi priporočilo, naj se nižje gimnazije spojijo z osnovnimi šolami, popolne gimnazije pa ostanejo v dosedanjem sestavu? Kdo si upa trditi, da nižji razredi popolnih gimnazij n« spadaj© v obvezno šolanje? Med prvimi štirimi razredi popolnih gimnazij in med razredi samostojnih nižjih gimnazij ni absolutno nobene razlike. Isti predavatelji, ista mladina iri Isti — program! Zakaj torej sS LRS priporoča združitev nižjih gimn. z osnovno šolo in hkrati ugotavlja, da popolne gimnazije ostanejo v letošnjem letu še v sedanjem sestavu? Tu ni mogoče govoriti o nei}aa-nost; navodil, kot pravi citirano poročilo. Navodila — priporočilo je dovolj jasno in razumljivo, a n; logično. Toliko manj logično, ker gre pri reformi obvezne šole tudi za' njeno enotnost. S tem navodilom SS LRS pa je neenotnost naše obvezne šole postala še večja. Poleg popolnih in nižjih gimnazij, više in niže organiziranih osnovnih šol smo dobili še osemletke. Edino logično bi torej bilo, da bi se tudi nižji razredi popolnih gimnazij odcepili in spojili z osnovnimi šolami v osemletke. Cez leto dni bo — po zatrdilu SS LRS — to tudi storjeno. Ali se bo do tedaj stanje po naš,ih šolah kaj izprememilo? Bomo morda imeli več usposobljenega kadra, več prostora? Ne! Cez leto dni ne bo nič drugače, kakor je danes, zato ni razumljivo, da so pri popolnih gimnazijah razredi, ki spadajo k obveznemu šolanju — izjema. Ce res ni bilo moižno tudi njih vključiti v osemletke in je zato treba počakati še eno leto, bi bilo prav tako treba, počakati tudi z nižjimi gimnazijami. Vsi očitki RO, ki letijo na Kranj, sp torej neutemeljeni. Kranj je letos izjemen menda la v tem, da ni imel na popolnih gimnazijah vpisa v prve razrede. Ukrep je bil vsaj v Kranju nujen, če smo hoteli pridobiti prostor za novo osemletko. Toda tudi ta ukrep ni bil storjen nepremišljeno in samovoljno, saj je bilo dovolj razpravljanja na raznih forumih, preden smo se odločili za ta korak. Prihodnje šol. leto bodo podobne Ukrepe — po navodilih SS LRS — poznali v vseh okrajih, toda ne samo za prve razrede, kot smo storili to letos v Kranju, ampak za vse prve štiri razrede. In končno še to: Ce bi bilo naše delo res samovoljno prehitevanje, bi republiški Svet za šolstvo gotovo ne dal svoj ega soglasja. Jože Kožuh Opomba uredništva: Uredništvo PD je z enako velikim zadovoljstvom objavilo polemiko tov. Janeza Gruma (v 16. številki) kot objavlja danes polemiko tov. Jožeta Kožuha. Le s tem, da je bil »nesrečni Kranj« izzvan po diskusiji na seji RO in nato na plenumu Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije, je naše glasilo prišlo do prispevkov prav tiste vrste katerih si najbolj želimo: do poročil, kaj se nekje v resnici dogaja. kakšni so nekje konkretni prijemi, s katerimi že gradijo novo šolo iz svojih razmer. Kranj ima v tem pogledu prav gotovo na mmogokaj pokazati! Prepričani na smo. da so morda že tudi drugod napravili prve korake v zvezi z reformo šolskega dela. le da prosvetni delavci iz svojega glasila o tem ne morejo nič izvedeti, ker žal naši dopisniki neprimerno raje teoretizirajo kot pa poročajo o vsem tistem, kar že je. Glede »prehitevanja« pa menimo, da je bila v diskusijah ta beseda rabljena zgolj na račun ukinitve prvega razreda nižje gimnazije. Po mnenju di-sikutantov nima nobenega smisla ukinjati prvi razred nižje gimnazije in ga preimenovati v peti razred osemletke vse dotlej. dokler ne bomo temu razredu dali tudi nov učni načrt v sklopu učnega načrta za višje razrede obvezne osemletne šole. To pa tudi zato, ker je treba starše na bistvo spremembe opozoriti, jih torej psihološko zanjo pripraviti, kar pa doslej prosvetni delavci — in to so na plenumu samokritično ugotovili —niso v dovoljai meri storili. Jože Zorn: vtisi s potovanja po Sovjetski zvezi Mesec julij sem preživel v skupini jugoslovanskih prosvetnih delavcev v Sovjetski zvezi. Sedemdeset kilometrov severozahodno od Moskve — ob znani cesti Moskva—Volo-kolamsk — se nas je zbralo v letovišču prosvetnih delavcev Moskovske oblasti Zeleni Kur-gan petindvajset jugoslovanskih učiteljev in profesorjev 'v družbi s češkoslovaškimi, romunskimi in sovjetskimi prosvetnimi delavci Moskovske, Rjazanske, Kaluške, Gor-kovske, Tjumenske in Baškir-ske oblasti. Med tem časom smo si med seboj izmenjali misli in izkušnje v šolstvu, pedagoških stremljenjih in kulturi naših dežel. Razen tega smo imeli srečo, da smo si ogledali največ je zgodovinsko-kulturne znamenitosti Moskve, Leningrada in Kijeva in spoznali prisrčno ljubeznivost, iskreno ljubezen in odkrito prijateljstvo mnogih ruskih ljudi do jugoslovanskih narodov. Svoj dolg do sovjetskih gostiteljev bom najprej začel izpolnjevati s tem, da bom skušal najprej na kratko orisati stanje in-položaj današnjega splošnoizobraževalnega šolstva v Sovjetski zvezi. O SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNEM Šolstvu v sz O sovjetskem šolstvu smo zadnja leta manj brali in slišali. Ob začetku reforme našega šolstva je za nas vsekakor zanimivo, da se sovjetski šolski sistem znatno razlikuje od našega. Toda tudi njihov sistem se že več let presnavlja, njihova reforma pa vsebinsko še danes ni zaključena. Sovjetski učitelji menijo, da je po dvajsetem partijskem kongresu pedagoško delo še bolj uspevalo kot poprej. Glavni nedostatek sovjetskega šolstva — tako pravijo — je v tem, da je pouk še preveč ločen od resničnega življenja. Prepričani so, da bodo tudi ta nedostatek v kratkem ^odpravili. Ze samo v preteklih dveh, treh letih so imeli namreč tudi na tem področju znatne, uspehe. Prepričan sem, da ni države na svetu, ki bi v štiridesetih letih napravila tudi v šolstvu tako ogromen razvoj, kakor Sovjetska zveza od oktobrske revolucije do današnjih dni. V caristični Rusiji je bilo šestinsedemdeset odstot. prebivalstva nepismenega. Le ena tretjina šoloobveznih otrok je imela možnost obiskovati osnovno šolo. V obrobnih predelih Rusije in med mnogimi njihovimi narodnimi manjšinami pa je bilo skpraj vse prebivalstvo nepismeno. Po oktobrski revoluciji je sovjetska oblast šolski sistem od temeljev reorganizirala. Vzpostavili so enotno splošnoizobraževalno šolo s splošno obveznostjo. V vseh pokrajinah so zgradili šole in otroci sedemdesetih narodov Sovjetske zveze so prvič dobili svoje šole, v katerih se je moralo poučevati v njilovem jeziku. Tudi pri odraslih so uvedli analfabetske tečaje in v dveh desetletjih je bila nepismenost odpravljena. Sedaj je v Sovjetski zvezi prehodna stopnja šolske obveznosti. Doslej obstajata še vedno sedemletna in desetletna obvezna šola. Na podeželju so sedemletke in desetletke, v mestih in v industrijskih pre- delih pa desetletke. Do letq 1960 pa bo že vse otroke zajela desetletna šolska obveznost. Osnova za splošnoizobraževalno šolo je torej tako imenovana desetletka. To je šola, ki po naših pojmih združuje osnovno, srednjo in višjo srednjo šolo. Vrtci, ki so v Sovjetski zvezi zelo na gosto posejani, ne spadajo med obvezno šolstvo. Po naše bi se to reklo, da mora v Sovjetski zvezi vsak šoloobvezni otrok opraviti veliko maturo. Kajti po dovršeni desetletki so učencem odprta vrata na univerzo, oz. na visoke šole. Njihova šolska obveznost se začne s sedmim, konča z dovršenim sedemnajstim letom. V osnovnih, srednjih in visokih šolah je šolanje brezplačno. Dijaki srednjih strokovnih šol in študenti prejemajo državne štipendije. Kako skrbijo v Sovjetski zvezi posebno za strokovno in višjo izobrazbo, nam pove podatek, da je bilo leta 1956 dva milijona študentov. Visoke in srednje strokovne šole je istega leta dokončalo sedemsto-šestdeset tisoč mladih strokovnjakov. Število! vseh učencev in dijakov pa znaša vsako leto okoli petdeset milijonov. Letos je dokončalo svoje obvezno šolanje (sedemletko oziroma desetletko) en milijon tristo tisoč učencev oziroma dijakov. Univerza in visoke šole pa še ne morejo sprejeti vsega tega kadra in odhaja približno polovica dijakov v gospodarstvo, industrijo, promet in v druge službe. Tudi ljudje z visokošolsko izobrazbo že delajo kot delavci v tovarnah, kolhozih ali na sovhozih. In vendar si vodilni organi zaradi tega ne delajo prevelikih preglavic! Menijo namreč, da že prihaja čas, ki zahteva od slehernega človeka najvišjo izobrazbo. Zato pa obstaja mimo rednih šol tudi vrsta večernih šol, ki dajejo možnost za visokošolsko kvalifikacijo. SEDEMLETKA Sedaj torej obstajajo v Sovjetski zvezi sledeče oblike splošnoizobraževalne šole: osnovna šola (štirje razredi), se-demletka in desetletka. Program osnovne šole je enak za učence sedemletk in desetletje. Po dokončani osnovni šoli pa mora vsak učenec nadaljevati šolanje v eni ali v drugi. Sama osnovna šola s štiriletnim poukom je le v manjših krajih na podeželju, da ni treba mlajšim otrokom predaleč v šolo. Take šole ustanavljajo že tudi v krajih, ki imajo nad petnajst šoloobveznih otrok. Sedemletka ima pouk tako urejen, da lahko učenci dovršenega sedmega razreda nadaljujejo svoje šolanje v de-setletkah ali na rednih 'strokovnih šolah. Do letos je * Mesto in vas v osvetlitvi izdatkov za ljudske knjižnice (Primerjava izdatkov za občinske ljudske odbore Celje, Jeseni* ce, Koper, Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Šoštanj, Hrpelje, Žužemberk in Beltinci) Ena glavnih značilnosti ljudskega knjižničarstva v LR Sloveniji je prevelika razlika v razvoju ljudskih knjižnic v mestih in na podeželju. Ta razlika je predvsem vidna pri knjižnih fondih v mestnih in podeželskih knjižnicah, v zvezi s tem pa seveda tudi v številu izposojenih knjig, bralcev in dohodkov. Pri tem nikakor ne moremo trditi, da se večje ljudske knjižnice razvijajo na škodo podeželskih knjižnic. Ravno nasprotno! Večina naših ljudskih knjižnic v mestih je komaj dosegla osnovni knjižni fond, ki se po splošnih knjižničarskih normah pričakuje od knjžnice, to je: vsaj ena knjiga na enega prebivalca. To številko so že presegla mestna središča Jesenice (na 1 prebivalca pride 1,60 knjižnih zvezkov), Celje (na 1 prebivalca 2.07 knjig), Ljubljana (1.44 knjižnih zvezkov na 1 prebivalca) in Šoštanj ter Velenje skupaj (1.61 knjižnih zvezkov na 1 prebivalca). Osnovnega knjižnega fonda niso dosegla še naslednja mesta: Koper (0.84 knjižnih zvezkov na 1 prebivalca), Maribor (0.8 knjižnih zvezkov na 1 prebivalca), Trbovlje (0,75 knjižnih zvezkov na 1 prebivalca). Tudi proračun velikih mestnih knjižnig pada pod povprečje, ki ga določajo aocme Za dobro razvijanje ljudske knjižnice je potreben letni proračun, pri katerem odpade na 1 prebivalca nekako 200 din (kriterij j.a nižji od kriterija na zapadu). Ta kriterij je doseglo in že nekoliko preseglo izmed zgoraj naštetih krajev le mesto Celje, vsa ostala mesta pa večinoma za njim občutno zaostajajo. Iz tega sledi, da bi se ^ojiodki mestnih knjižnic v Celju morali obdržati vsaj na isti ravni, v drugih mestih bi se pa morali še občutno zvišati, da bi lahko naše mestne ljudske knjižnice vršile svojo funkcijo ygaj v mestnem merilu. Ce položaj mestnih knjižnic nt ravno najboljši, pa je v primerjavi z njimi stanje knjižnic izven mestnih središč zelo slabo. V nobenem Izmed navedenih primerov (v naši tabeli od zaporedne številke 1—7, to se pravi v okolici teh mest) ne pride ena knjiga na enega prebivalca. Najbojjše.je še stanje na območju Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, pri katerem odpade na enega prebivalca 0.94 knjižnega zvezka, najslabše pa je stanje na po- Hstorijski pregled Zgodovinarje obveščamo, da je izšla druga številka Historij-skcga pregleda, časopisa za pouk \ zgodovine, ki izhaja v Zagrebu. Med slovenskimi avtorji objavlja dr. Fran Zvvitter članek Vloga zgodovine v reformirani šoli, Vasilij Melik Pa ocenjuje zgodovinski zemljevid jugoslovanskih dežel v XIX. in v začetku XX. stol. Dalje navajamo članke kot je n. pr- G. Gamu-lin. Zgodovina umetnosti v srednji šoli; H. Matkovič, Problemi diskusije pri pouku zgodovine itd. V drugi številki časopisa je objavljenih tudi več ocen novih zgodovinskih priročnikov, poročil iz tujih časopisov ter informacij iz življenja in dela naših ecodovinskih društev, njihovih tečajev in podobno. Na časppis se naročite na naslov: Zoodovinsko društvo, NUK, Turjaška 1, Ljubljana; letna naročnina znaša 560 din. dročju Občinskega ljudskega odbora Ljubljana, kjer odpada na enega okoliškega prebivalca le 0.20 knjižnega zvezka. Vendar v zadnjem primeru ne smemo pozabiti, da si mnogi prebivalci okoliških krajev izposojajo knjige v dokaj dobro založenih ljubljanskih mestnih ljudskih knjižnicah. Proračuni, ki jih imajo ljudske knjižnice izven mestnih središč, so minimalni. Na področju občinskega ljudskega odbora Koper znašajo za okolico samo 1 din 40 para na prebivalca, v nobenem izmed naštetih okolišev pa ne dosežejo 50 dinarjev! Stanje v kmečkih občinah pa je še mnogo slabše. Pri Občinskem ljudskem odboru Hrpelje odpade na enega prebivalca 0.17 knjižnega zvezka, pri Občinskem ljudskem odboru Žužem- berk 0.14 knjižnega zvezka, pri Občinskem ljudskem odboru Beltinai pa celo le 0.09 knjižnega zvezka. Tudi denarna sredstva knjižnic na področju navedenih občinskih ljudskih odborov (od zaporedne številke 8—10) so minimalni. Pri Občinskem ljudskem odboru odpade na enega prebivalca 2 din 75 para. pri Občinskem ljudskem odboru Beltinci 2 din 24 para, pri Občinskem ljudskem odboru Žužemberk pa celo le 0.03 dinarja. Kot se vidi iz spodnjo tabele je naše podeželje glede na ljudsko knjižničarstvo nerazvito. Takšno stanje bi lahko izboljšali le z dobro organiziranim bd-bliotečnim centrom, ki bi nudil strokovno pomoč, in'z večjimi dotacijami mestnim ih podeželskim knjižnicam. Vaške knjižnice bodo zares zaživele šele takrat, ko bodo tesno povezane z veliko občinsko ljudsko knjižnico. ki bo imela tako vglik knjižni fond. da bo lahko prepredla celotno področje občinskega ljudskega odbora s potujočimi knijžnieaml. Izdatki za ljudske knjižnice b;. morali v tem primeru biti večji od STVo do ISV.lo od dosedanjih, kot je razvideti iz tabele. eforma šolstva gre svojo pot Izdatki za ljudske knjižnice v letu 1956 in perspektivne potrebe za eno leto, če bi upoštevali zgoraj navedeni kriterij. Zap. Proračuni knjižnic Dejanske potrebe št. Občina v 1. 1956 (perspektivne) 1. Celje 3,786.561 7,102.400 2. J esenice 2,182.513 4,643.600 3. Koper 901.791 4,838.800 4. Ljubljana 20,215.510 31,323.400 5. Maribor 5,389.724 20,591.600 6.' Trbovlje 1,219.610 3,323.200 7. Šoštanj 239.283 1,451.800 8. Hrpelje 22.600 1,646.400 9. Žužemberk 174.174 1,322.800 10. Beltinci 35.586 3,174.800 (Podatke smo dobili na uredništva). Svetuza kulturo in prosveto. Op. Šolska reforma v novomeškem okraju Od severnih klancev Mimske doline do reke Kolpe, od kočevskih hribov do vrhnjega roba Gorjancev se podplgovato razteza novomeški okraj. Za>-jema tudi celo Belo krajino. Razdeljen je na 11 občin. Mesta ima štiri. Na vsem njegovem področju je v tekočem šolskem letu 95 obveznih šol, ki so deloma popolne deloma nepopolne osemletke in pa podružnične šole. Največ je nepopolnih osemletk, kar 54, kjer, poučuje istočasno več razredov en učitelj. Vseh osem razredov poučuje en sam učitelj na 13 šolah v okraju. S prihodnjim šolskim letom upa okrajna šolska oblast znižati število nepopolnih osemletk na 44. Trenutna mreža obvezne šole v okraju je p,o posameznih občinah sledeča: J Mirna Mokronog Šentjernej Kostanjevica Novo mesto Trebnje Žužemberk Straža-TopUce Semič Metlika Črnomelj Skupaj sl S J; n 2 1 1 1 3 1 1 1 0 1 1 13 II R a! 11 s § o 2 3 3 10 5 6 3 3 7 12 54 0 2 4 0 5 2 1 3 4 1 6 28 Medtem ko se je notranja reforma osemletk pričela že s tekočim šolskim letom, bo zunanja organizacijska struktura dobila izraz šele v prihodnjem šolskem letu 1958-59. Tedaj nižjih gimnazij ne bo več, upravno in pedagoško se bodo spo- Našo šolsko reformo so. porodile sledeča dejstva: 1. obveznost' osemletnega šolanja na nižjih gimnazijah, koder so te obstajale, 2. slaba priprava učencev za nadaljnje učenje na nižjih in srednjih strokovnih šolah, 3. prešibka podlaga gimnazijskih abiturientov za akademski študij. Vse navedene šole, ki stoje nad osnovno šolo, so pritiskale navzdol z zahtevo, naj posredujejo kvalitetnejšo predizo-brazbo učencev. Osnovne šole so začele pripravljati svoje učence za gimnazijski študij, zato se na strokovne šole niso mogle ozirati. Stari zakoreninjeni način pouka, strogo ločen po predmetih in znanstvenih disciplinah, je puščal v nižjih razredih gimnazije dve tretjini učencev, da v njih dovrše svojo šolsko obveznost. Tj so se po dovršeni šolski obveznosti zatekli v obrt in industrijo ali pa so ostali doma na kmetijah. Tako stanje traja še dalje. Pri iskanju vzrokov za tako stanje smo najprej obdolžili učne načrte, potem učno metodo, nato pa že pomanjkanje učbenikov in opreme z učili. Vsemu temu se je pridružilo še pomanjkanje šolskih prostorov. Zamisel, da bi med osnovno šolo in gimnazijo vrinili še petj razred, je propadla, ker bi s tem podaljšali šolsko obveznost na 9 let. Namesto tega je zadonel klic po šolski reformi, ki naj preuredi ves šolski sistem. Uvesti je treba nove učne metode, prerešetati učno snov, jo doseči vseh osem ločenih stopenj ali razredov. Zato je naziv osemletka neprimeren. Pri tem se mi vsiljuje vprašanje, ali ne hi kazalo popolne osemletne šole z osmimi temeljnimi razredi imenovati ljudske šole? Vse ostale bi lahko na-zivaili. eno- do sedemoddelčne osnovne šole. Glej ga avstrijakanta, to ime je vendar iz staroavstrijskih časov! 2e res, toda beseda »ljudski« pomeni danes nekaj povsem drugega. Mar ne govorimo in pišemo spoštljivo: ljudska republika, ljudska o-blast, ljudska univerza, ljudska tehnika, ker je vse socialistično in demokratično? Nikomur ne bi prišlo na misel, da bi zasenčil učitelja, ki bo poučeval na niže organizirani osnovni šoli, tem manj, ker je njegovo delo težje in napornejše. Težave ob ustanovitvi prvih osemletk so res velike. Predvsem poudarjamo pomanjkanje kadra in še bolj pomanjkanje šolskih prostorov. Ko smo pregledali načela, ki jih je izdelala zvezna Komisija za šolsko reformo, in prve učne načrte, so se nam naježili lasje: takšna bo torej reformirana šola? Saj nimamo primernih učbenikov, ustreznih učil, knjižnic, prostorov in denarnih sredstev! Pa nobenih praktičnih priročnikov! In še politehnična vzgoja, itd., itd. Vse reformiranje našega šolstva bo teklo še vrsto let. Zato bomo morali »jemati« iz starega, kar bo za rabo in dodajati novo, kjerkoli bomo kaj našli. Ponosni pa bomo na tisto, kar bomo iz starega napravili novo. Dopisnika članka »Glose k sedanji šoli« (PD št. 16) bi rad potolažil, da pravih, vsestransko pbrabnih učbenikov še dolgo ne bo. Kajti taki, kakršne si želimo, morajo nastati iz žive prakse v reformirani šoli. Zbirajmo gradivo zanje in to vsi po vrsti. Novi učbeniki morajo biti taki, da bodo veljali vsaj 8 do 10 let. Se bolj kakor učbeniki so nam učiteljem potrebni zares praktični in metodično sestavljeni priročniki. Dosedanji so preveč teoretični. Mnogo praktičnega gradiva je raztresenega v poljudnoznanstvenih knjigah, revijah in časnikih. Iz vsega tega pa še iz inozemske literature bi lahko nastajala naša metodično praktična en-ciklopedijia za vse predmete v žepni slovarski obliki. Komu bi naložih to nalogo? Prav vsem, vsak učitelj ali profesor bi lahko nekaj prispeval pa še novinarji s svojimi stalnimi rubrikami v tisku. Potreben bi bil samo uredniški odbor. Za hipec še o eksperimentalnih šolah. Ne zdi se mi potrebno, da postane kaka šola vsa eksperimentalna, dovolj je, da ima le nekaj takih oddelkov. Številni obiski takih oddelkov ovirajo delo v razredu. Sele ko bodo doseženi kaki vidni uspehi, naj eksperimentator sam povabi interesente, da sl jih ogledajo. Sicer so pa z uvedbo novih učnih načrtov vsi prvi trije razredi, oziroma ponekod še četrti, eksperimentalni, v njih se bo pokazalo, kakšna bi naj bila oprema reformirane šole. Koristno pa bi bilo, da učitelj uspele eksperimente natančno opiše, če le mogoče tudi v strokovnem tjsku. Vsi poskusni oddelki pa morajo ostati vsaj na doseženi višini v primeri z drugimi. Vsi si tudi želimo, da bi bili novi učni načrti še za višjo stopnjo čim* prej izdelani in objavljeni. —nik Nekaj misli ob sejmu knjig v Beogradu Po uspelem lanskoletnem po- smo pokazati svetu vsaj del na- no bi bila tudi sprejeta propa-sfeusn v Zagrebu so letošnje leto še kulture, zavedajoč se, da je gandna predavanja, spremljana približati potrebam današnje- izbrali založniki za sejem knjig naša država bolj znana po svojih s skioptičnimi slikami, katere bi mogli obiskovalci poslušati na raastaviščnem prostoru ali pa jile z osnovno šolo. Ker ima novomeški okraj dve popolni gimnaziji, v Novem mestu in Črnomlju, bosta tudi onidve prispevali k osemletki. Njuni nižji razredi (I. do IV.) bodo spojeni z mestnima 'Osnovnima šolama v osemletki. Novo mesto bo na ta način prišlo kar do dveh osemletk. Osnovnošolskih otrok je na vadnici 551, v nižjih razredih gimnazije 548, skupno 1099. Kam bi z njimi v eno osemletko? Iz pedagoških in zdravstvenih razlogov bosta morali biti dve. V Črnomlju bo osemletka vsaj v začetku obtežena prekomerno. Upati je, da le za kratko dobo. Tam je letos 350 otrok v osnovni šoli, v nižjih razredih popolne gimnazije pa 331, skupno .681 učencev in tičenk. Sosednje podružnične šole ji bodo postopoma dokladale novo šolsko mladež in tudi Črnomelj bo v doglednem času prišel do dveh osemletk. Ako bodo uresničena prizadevanja okrajnega sveta za šolstvo, lahko pričakujemo že v prihodnjem šolskem letu 25 popolnih osemletk v novomeškem okraju. Posamezne občine bi imele sledeče število popolnih osemletk: Mirna 2, Mokronog 1, Šentjernej 2, Kostanjevica 1, Novo mesto 6, Trebnje 2, Žužemberk 2, Straža 2, Semič 1, Metlika 3, Črnomelj 3. To bi bil res zavidanja vreden napredek v našem obveznem šolstvu, posebno če bodo imele osemletke primerne prostore in bodo primemo opremijeine. Vse priznanje njegovim pospeševa-teljeml —mn— (Opomba: Povzeto po članku tov. Lojzeta Kastelica v Dolenjskem listu št. 44 — 195?). ga časa, kulturnega in gospo- našo prestolnico. Sicer velik političnih kot pa kulturnih darskega razvoja ter stremeti paviljon na novem razstavišču uspehih, za tem, da sleherni učenec do- v Beogradu je postal ob števil- Mislimo, da je sejem nalogo v kaki primerni dvorani. Mogočo cela izkoristi osemletno šolsko nlh razstavljalcdh in razstavlja- lepo izpolnil. Gledalec je z ve- bi bilo zanimivo 'izvesti tudi nih delih kar tesen. Obiskoval- seljem ugotavljal, da naše knji- neke vrste ocenjevanje knjig, ki čevo oko se je ustavljalo ob za- ge tako po vsebini, kakor tudi lo pestri sliki, saj jo se zbrali po opremi ne zaostajajo za tu- obveznost. Čeprav še neuza-konjeno, toda začetek šolske reforme že imamo. Nižje gimnazije so se sto- razstavljale! jimi. Morebiti imajo nekatere razkošnejše najrazličnejših pile in se še stapljajo z osnov- delov sveta. Prav to dejstvo je založbe nimi v »obvezne osemletne dalo razstavi neki globlji po- druge, n. pr. ameriške pa odlič- šole«. ali kratko: osemletke, To men: Postala je posebne .vrste ne priročnike, toda tudi naš ime še ni ustaljeno, ker ima- manifestacija sožitja med naro- knjižni trg more pokazati ža mo poleg njih še mnogo niže d; sveta. organiziranih šol z enim do sedmih oddelkov, ki so prav tako osemletke, ne morejo pa Mi Jugoslovani smo imeli pri jo-prirejanju razstave poleg tega Nekatere novosti glede zbuja- bi ga izvrševali obiskovalci. Knjigo, ki bi dobila največ pohval, pa bi lahko primerno opršme, nagradili; še bolj privlačno bi bilo, ako bi posebna komisija nagradila najboljšega ocenjevalca. Kaže torej, da so bili marsikatero enakovredno izda- razstavljale! pri propagandnem ■MT delu premalo domiselni in prožni in da bi bilo treba v prihod-namenia še druge smotre: hoteli nja zanimanja za ljudsko knji- nje to stran razstavljanja -poži- go, n. pr.: popust pri nakup« viti s čimbolj modernimi in domačih knjig, organiziranje učinkovitimi sredstvi, množičnih obiskov in pogovore Ob pogledu na prizadevanja avtorjev s publiko, se še niša drugih narodov, da hi razširili popolnoma obnesle. Za propa- zanimanje za knjigo, bi si že-gandne namene je bil popust leli, da bi tudi slovenska založ-gotovo premajhen, podobno pa niška dejavnost, na katero smo je tudi z množičnimi obiski. Ka- lahko zares ponosni, našla proze, da je množično obiskovala štor za podobno razstavo. S so-sejem predvsem šolska mladi- delovanjem vseh založb in pri-na. Dobro se zavedamo, d« je tegnitvijo knjižnic bi lahko treba zbuditi veselje do knjige ustvarili reprezentančno razsta-ravno v mladih ljudeh, saj nam vo našega povojnega založnlške-iz njih rastejo ljubitelji knjige, ga dela. Prikazala naj bi uspe-toda važen je način propagira- he naših založb in širila zani-nja. Otroke in mladino ni težko manje za branje. Vsaj deloma pritegniti, ako pa je prepuščena bi zadovoljili tudi številne Iju-sama sebi in tava mimo števil- bitelje knjige, ki si niso mogli nih knjig, ne da bi vedela, kaj ogledati tega sejma zaradi pre-pomenijo, je naš namen neiz- velike oddaljenosti. Ako bi taka polnjen. Potem ni čudno, da se razstava še potovala iz kraja v zabava po svoje z nabiranjem kraj, bi zadovoljila tudi pro-katalogov, katerih niti ne razu- svetne delavce, katerim pripada me. Mislim, da bi moralo vod- glavna naloga pri vzgajanju sitvo razstave preskrbeti za ljudi v ljubitelje knjig. Tako bi otroke in mladino posebne vo- našla tudi prizadevanja Pionir-diče. ki bi znali s primemo be- ske knjižnice (lanskoletna raz-sedp in prikazom knjigo pribli- stava mladinskega tiska), Na-žati otrokom. (Nikakor ne mo- rodne in univerzitetne knjižni-remo tega zahtevati od učite- ce (prirejanje občasnih razstav), ijev, ki gradiva ne poznajo in Slovenskega šolskega muzeja morajo poleg tega še paziti na (občasne razstave šolskih knjig disciplino varovancev.) Podobna in pedagoškega tiska) in drugih vodstva bi bila dobrodošla tudi neko zaokroženo, pregledno ce-odraslim obiskovalcem, ki bi ta- loto, ki bi bila velikega propa-ko laže in hitreje pregledali gandno-vzgojnega pomena in razstavljeno blago, kasneje pa bi prinesla marsikatero dobro lahko še vsak po svojem zani- novo misel, manju pogledali knjige. Hvalež- E.J. MLADINSKA KNJIGA V mesecu decembru bodo izšle naslednje knjige: KNJIŽNICA »ČEBELICA« Mira Alečkovič: LASTOVICE KNJIŽNICA »SINJI GALEB« A. Dumas: ČRNI TULIPAN, H. del KNJIŽNICA »KONDOR« Juš Kozak: RODNO MESTO ZBIRKA »IGRA IN DELO« Smiljan, Ogorelec: ELEKTROMOTORCEK KNJIŽNICA ZA ŠOLARJE Vera Nikolič: POTUJEM V SIAM Izšla je reprezentativna slikanici češke pisateljice M. Mayerove: ČAROBNI SVET (ppl 490 din). Vse tovariše poverjenike opozarjamo na novoletne zbirke Seznam zbirk je objavljen v decembrskem prospektu. Založba »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva uL 2 'ovjetski zvezi že nad šest-eset tisoč sedemletk. V prvih Štirih razredih ima-y učenci tedensko Stiriindvaj-et, v nadaljnjih treh letih pa vaintrjdeset ur tedenskega •ouka. Učni predmeti obsegajo v edemletki materinščino, knji-evnost, računstvo, algebro, eometrijo, zgodovino, geogra-ijo, biologijo, kemijo, en tuj szik, telovadbo, risanje, teh-ično risanje, petje in ročno elo. Nad polovico ur odpade na. 'laterinščino, književnost in latematiko. V V. razredu se ričenjata botanika in zoolo-ija. V istem razredu se pri-enja sistematični pouk zgodo-ine. V VI. razredu pričenjajo fizikalnim zemljepisom. Sovjetsko šolstvo zelo močno podarja politehnično izobrazbo. 7elik del pouka opravijo sovjetski učitelji v praktičnih zboratorijih. V višjih razredih edemletk že uvajajo slstema-ični in praktični pouk fizike n kemije. V šoli imajo tudi imveč praktičnega dela. Otro-i se uče ročnih del, vrtnariva, kmetovanja, obdelavanja esa, kovin itd. Šola na vasi se azlikuje od šole v mestu. Jčenci na vaških šolah so v esni zvezi s svojim vaškim lospodarstvom. Poleti oprav-jajo učenci zadnjih 'razredov naktična dela na kolhozih, Kivhozih in obrtnih delavni- cah, v mestih pa navadno po tovarnah. Skupina učencev je pri teh praktičnih delih neposredno podrejena vodstvu svojega razrednika. Mojstri, inženirji ali tehnično osebje znanje učencem le posredujejo, toda neposredna vzgojna in učna vloga pripada vedno le njihovemu pedagoškemu vodji. Vaške osnovne šole, sedem-letke in desetletke imajo obvezno ob šoli šolski vrt, pa tudi večjo površino zemlje za poizkusno obdelovanje. Že mnoge desetletke imajo lastne traktorje, nekatere desetletke pa tudi kombajne. Na posestvih, v delavnicah in kabinetih dobivajo šolski otroci tudi praktično osnovo ob svojem teoretičnem pouku. DESETLETKA Kakor sem že povedal, je desetletku glavni tip 'splošnoizobraževalne šole v Sovjetski zvezi in bo vključevala do l. 1960 vse otroke k obveznemu pouku. Sedaj obstaja v Sovjetski zvezi že trideset tisoč desetletje z nad petnajst milijoni učencev oziroma dijakov. Razen takega načina desetletne šolske obveznosti v splošnoizobraževalni šoli obstaja tudi biftirkacija. Učenci dovršene sedemletke lahko preidejo v najrazličnejše strokovne srednje šole, ki so v glavnem triletne. Pouk v taki srednji strokovni šoli velja enako ka- kor desetletka kot šolska obveznost. Kakšen napredek glede na stanje šolstva v carski Rusiji pomeni tako visoka šolska obveznost, nam najprej s števil-' kami nazorno pokaže podatek, da so leta 1914 imeli v Rusiji 1.953 šol s 635.000 učenci. Danes pa morajo vsi učenci ne glede na narodnost, spol in stan dobiti tako izobrazbo, ki je glede na učni načrt enakovredna naši srednješolski maturi. Ker smo že govorili ’o programu sedemletke, bom na kratko naštel predmete njihove splošnoizobraževalne šole od osmega do desetega razreda. Literarna zgodovina zavzema kar eno četrtino vseh šolskih ur. Učenci se uče domače in tuje literature, spoznavajo življenje in delo domačih in tujih pisateljev. V pomoč pri tem delu so jim bogate šolske in ljudske knjižnice, ki so dobro založene z leposlovnimi knjigami najboljših domačih in tujih pisateljev. Knjige dobivajo učenci v šolskih in javnih knjižnicah brez vsake izposojnine. Vsakemu izmed zadnjih treh razredov so določene tri ali štiri ure tedensko za tuj jezik. Vsak dijak mora obvladati nemščino, francoščino ali angleščino. Tretjino učnih ur zavzema- jo matematika, fizika, kemija in biologija. Tudi pri matematičnem pouku prevladuje princip, da naj učenci združujejo teorijo s prakso. Svoje teoretično znanje morajo znati reševati, s praktičnimi nalogami iz fizike in kemija, astronomije, tehnike in gospodarstva. Tudi ob teh predmetih imajo mnogo praktičnega dela, meritev in laboratorijskih raziskav. Učni načrt navaja med svojimi predmeti tudi anatomijo, fiziologijo in splošno poznavanje higiene. Pri zgodovini in zemljepisu nadaljujejo s sistematičnim delom za spoznavanje sveta. Sovjetske desetletke polagajo izredno pažnjo na delovno vzgojo in na spoznavanje važnosti človekovega dela sploh. Dijaki delajo v posebnih delavnicah, kjer se priuče rokovanja z raznimi orodji. Na poizkusnih zemljiščih in-na šolskih vrtovih spoznavajo življenjsko biologijo, imajo poskusne mičurinske vrtove, pa tudi izven šolskega pouka se radi združujejo v različnih krožkih. V zadnjih dveh razredih se mora na primer dijak naučiti voziti avto, na deželi pa traktor. Tovarne, podjetja in posestva smejo dajati šolam brezplačno vsa učila, ki so jim potrebna. Smatrajo za čast, da jim grade in opremljajo delavnice, gospodarska poslopja in učilnice. Tako so jim na primer v zadnjih treh letih uredili že nad 34.000 delavnic. V desetletkah obstajajo mladinske organizacije in posebni sosveti, katerih člani so vsi učitelji in starši nekaterih dijakov. Ti Sosveti imajo pravico soodločanja pri nekaterih vzgojnih in važnejših učnih vprašanjih. Učitelji razredov od petega šolskega razreda dalje morajo imeti visokošolsko izobrazbo. Zemljišča, delavnice, stroji, bogata učila in knjižnice, zveza šol z delovnimi kolektivi so brez dvoma odlika sovjetskega šolstva. Glede znanja, vsebine pouka in razgledanosti menim, da naši šoloobvezni otroci ne zaostajajo za sovjetskimi, ab-solvirani srednješolci pa jih glede teoretičnega znanja prekašajo. Poudariti moram tudi, da odlikuje sovjetsko šolstvo močna domoljubna vzgoja, ki spremljal vse šolske predmete. Bogata materialna osnova sovjetskega šolstva daleč prekaša našo današnjo šolo. S šolsko reformo, ki so jo tudi tam začeli postopoma izvajati, in v zvezi z močno poudarjeno politehnično vzgojo pa bodo brez dvoma dosegli tudi velike učne uspehe. Učni kader se je v štiridesetih letih pošestoril: leta 1914 so imeli 280.000 učiteljev, letos pa je njihovo število narastlo na 1,733.000 učnih moči. Zborovanje lenarških prosvetnih delavcev Letos smo ubrali Lenarčani novo pot. Z avtobusom smo se vzpeli na zeleno Pohorje in tamkaj opravili naš sindikalni občni zbor. Že sama vožnja po lenarških hribih, Pesniški dolini in vijugastih obronkih Pohorja nam je ugajala. Zadovoljno smo se počutili, ko smo se razgledali s planine v daljno Panonijo. Pogled nas je dvignil v prijetno razpoloženje, zato smo zborovali v pristnem tovariškem vzdušju. Povedali smo si o težavah, negodovali, da tako počasi prodira k nam šolska reforma. Za sedaj nam nalaga le več dolžnosti, mi pa sl želimo bolj učinkovitega in lažjega dela. Vemo, da nam vsega ne bo olajšala, ker še ne eksistira nobena šola, kjer bi se učili brez težav. Notranji proces organizacije bo dolgotrajen, letos se je komaj začel, pa je dvignil toliko prahu, da so, nekateri odstopali. Tako je ostalo toliko nazivov, kakor da bi bila nova šola za humor. Predsedniku Borisu Feldinu smo zborovalci z veseljem pritegnili, da se, bodo z novim zakonom o javnih uslužbencih zboljšale materialne razmere učiteljev. Pomenili smo se o organizaciji strokovnega in družbe- nega dela in predvideli novo srečanje. Takrat si bomo izmenjali izkušnje. Tov. Albin Zan, predsednik naše občine, je predlagal, naj bi dobivali učenci KCS boljši, sodobnejši in bolj praktičen pouk o socialističnem gospodarstvu in kmetijstvu. V novi odbor smo sl izvolili v delu prekaljene tovarišice in tovariše mislimo, da nam bodo uspešno pomagali zaorati v sodobno šolstvo. Spomladi se bomo peljali na izlet po Koroški. Radi bi rojakom za mejo kaj zapeli. Zakaj nam ne bi uspelo? Ze ob vrnitvi je donela vesela pesem od Pohorja do Goric. Inšpektorja Schweiger in Končnik nista samo pametno svetovala:, kako naj učimo, ampak sta z nami vred zapela. Harmonika tako lepo igra v Schweigerjevih rokah, da navdušuje. Naših prizadevanj pa občina ne omogoča samo materialno, ampak se dejansko trudi. Kmalu bomo opremili vso šole lenarške občine z ozkotračnimi Idnoaiparati, kasneje pa bomo dobili še šolski avtobus za prevoz oddaljenih otrok in šolske ekskurzije. T. Zork« Občni zbor Društva učiteljev celjske občine Dne 12. novembra tega leta je imelo Društvo učiteljev v Celju svoj redni občni zbor. Lahko trdimo, da je to zborovanje pritegnilo slehernega . udeleženca, da je z besedo in čustvi sodeloval pri vseh točkah dnevnega reda od začetka do konca. S privajeno rutino so hitro opravili • vse formalnosti, ki so po pravilih na občnih zborih obvezne in včasih celo dolgočasne, toda neizogibne. Predavateljica tov. Gostenčnik Alojzija, profesorica na celjskem učiteljišču, je v prostem govoru navajala in pojasnjevala nove metode pri psihološkem proučevanju otroka. Z natančnim opazovanjem lahko vzgojitelji ugotavljajo, kako se vedejo otroci pri delu v razredu, pri igri, kako nastajajo otroške skupine okrog vodilnih tovarišev in tovarišic. Dalje, po kakšnih kriterijih izbirajo otroci svoje Voditelje med seboj in katere lastnosti so zanje najbolj privlačne. Za ta študij se zanimajo že učiteljiščniki. Svoja izvajanja je predavateljica ponazorila s skicami, s tako imenovanimi soeioigrami. Med razpravo o tej zanimivi in’ poučni temi so poslušalci povedali svoje izkušnje iz lastnih opazovanj. Vsi pa so se odločili, da bodo odslej sistematično proučevali otroke in o svojem proučevanju delali zapiske. Društvena tajnica Ruple Helena je nato poročala o društvenem delovanju v minulem letu. Dejala je, da so bile v ospredju razprave o šolski reformi. O njej so členi razpravljali že večkrat in z njo seznanjali tudi šolske odbore. Prav tako so proučevali tudi nove učne načrte in sestavljali podrobne. Na posebnem seminarju eo teoretično in praktično spoznavali nov način estetske vzgoje mladine, zlasti likovne. Precejšnjo skrb prizadeva učiteljem nov predmet — tehnični pouk. Zato nastaja .nujna potreba po prirejanju tečajev v večjih krajih s pomočjo Ljudske tehnike. Na posebnem zborovanju je društvo proučilo osnutek Zakona o javnih uslužbencih, izreklo nekatere pripombe in jih predložilo Republiškemu odboru Združenja. Učiteljstvo odobrava uvrstitev v VII. kot konč- ni plačilni razred. Iz osnutka pa ni razvidno, kako bodo urejene položajne plače. Da je materialni položaj učiteljstva zelo slab, kaže dejstvo, da si mladina raje izbira druge poklice. Zaradi neugodnih življenjskih razmer je učiteljstvo zabredlo v dolgove, ki znašajo pri 100 članih že blizu milijon dinarjev. Razprava, v katero je poseglo več govornikov, je načela še vrsto drugih vprašanj.. Inšpektor Strehovec je priporočal, naj bi učitelji ob izvajanju novih učnih načrtov zapisovati pripombe, ki bodo dragocen prispevek za izdelavo popolnejših učnih načrtov. Tov. Rutar in Pogačnik sta izrazila željo, da bi učitelji dobili na vpogled tudi načrt za IV. razred, da bi ga vsaj nekateri začeli preizkušati. Učiteljice ženskih ročnih dei bi naj na osemletkah v višjih razredih prevzele pouk o gospodinjstvu. Pni vprašanju, ali se naj že v IV. razredu uvede pouk tujega jezika, je tov. Zorko izrekel mnenje profesorjev tujih jezikov, ki priporočajo ta predmet že na tej stopnji v konverzacij ski obliki. Z njimi se .je strinjal tudi inšpektor Streho- vec. Končno je bil predlog sprejet. Zahtevo po izboljšanju materialnega stanja prosvetnih delavcev je zagovarjal tov. Pogačnik, ker je pomanjkanje učnega kadra družben problem. Samo v Celju manjka 38 učiteljev in profesorjev, zato imamo 184 honorarnih ur. Zelo pereča je tudi stanovanjsko vprašanje. Tov. Križman Vlado je priporočal, naj društvo pošlje RO Združenja resolucijo z zahvalo za njegovo prizadevanje k izboljšanju materialnega položaja in s prošnjo, da pri tem vztraja še nadalje. Po izčrpni debati so bili spreleti sledeči sklepi 1. Društveni odbor naj s pomočjo LT organizira tečaj za tehnični pouk za razrednike tretjih in četrtih razredov. • 2. V IV. razredu osemletke se naj uvedejo konverzacijske ure angleškega jezika, ki naj ne vplivajo na učni uspeh učencev. 3. Odbor naj pošlje deputacijo k stanovanjski upravi ObLO Celje, ki naj dodeli stanovanja nujno potrebnim prosvetnim delavcem. 4. Republiškemu odboru Združenja učiteljev in profesorjev se naj pošlje resolucija, da naj ne odstopi od svojih zahtev, temveč se naj. vztrajno bori za izboljšanje materialnega položaja prosvetnih delavcev. 5. Odbor naj organizira cenejša letovanja ob morju. Zn. novo vseStino reformirana šo&e Svet za šolstvo LRS je v svojem sklepu o postopnem prehodu na enotno obvezno osemletno šolanje nakazal okvir za bodočo organizacijo obveznega šolstva. Z uvedbo začasnega učnega načrta za prve tri razrede osemletnih šol pa je dana vsebina pouka za nižjo stopnjo. Da bi bilo delo pri preosnovi našega šolstva enotno za vso Slovenijo, je bilo potrebno, da se pogovore in dobe smernice tisti, ki imajo najodgovornejše naloge pri izvajanju sklepov o organizaciji šolstva, to so naši okrajni inšpektorji za prosveto. Seminar za inšpektorje je bil na Pedagoškem centru pri Svetu za šolstvo LRS v Ljubljani od 2. do 16- oktobra 1.1. Na seminarju je bilo 50 inšpektorjev iz vse Slovenije. V glavnem so bila predavanja in diskusije dopoldne in popoldne. Nove organizacijske oblike našega šolstva ia njegovo vsebino bo pravilno razumel le tisti, ki je dojel globoke ekonomske in’družbene spremembe, ki so se pri nas izvršile -po osvoboditvi. Spremembe v šolstvu so nujna posledica družbenih izprememb. Razvoj proizvodnih sil in proizvodnih od- Osemletka v Zgornji Šiški Dobrega četrt stoletja že stojo ob VOctnLipovi cesti ioz uoiCaj veliko dvonadstropiio šolsko po-solpje, ki je od vseh začetkov dajalo streho dvema šolama. Pred zadnjo vojno osnovni in meščanski, zdaj osnovni šoli in XI. ljubljanski gimnaziji. Tako upravitelj osnovne šole kakor direktorica nltžje gimnazije imata stanovanje v šolskem poslopju. V pritličju je po osvoboditvi s prezidavo nastala tudi telovadnica. Spočetka je sluzila obema šolama. Število učencev pa je rastlo in v dokaj tesni telovadniicj se zdaj komaj še zvrstijo učenci osnovne šole, nižja gimnazija pa si je morala najeti prostor za telesno vzgojo v moderni telovadnici bližnjega Partizana. Zasedeno je šolsko poslopje od zore do mraka. Pritličje in Iz Šmarja pri Jelšah Dne 13. t. m. je imelo DUP šmarske občine svoj redni letni občni zbor. Zbrali smo se v prostorih bivše šmarske nižje gimnazije. Razpravljali smo o dosedanjem delu društva pa tudi o delu prosvetnih delavčev v šoli in izven nje, o šolski reformi, delovanju šolskih odborov, o novem učnem načrtu, ki postavlja v ospredje prednost spoznavanja prirode in družbe, o materialnem stanju šol in prosvetnih .delavcev ter o perečem stanovanjskem problemu. Izčrpno- poročilo o delovanju društva v preteklem letu je podala njegova zelo delavna predsedmica tov. Ipavec Milica. O šolski reformi in novih učnih načrtih nam je precej podrobno referiral okrajni šolski nadzornik tovariš Zupanc Franjo. O delovanju šolskih odborov so poročali tov. upravitelji^in se je izkazalo, da so v večini primerov še vedno oni sami iniciatorji za reševanje šolske problematike. Materialno .stanje šol in pro-svetarjev ni kaj razveseljivo, posebno ne, če pridružimo k temu še stanovanjski problem, s katerim se bore nešteti naši prosvetni delavci. Prav iz teh vzrokov še posebno obžalujemo, da se našemu povabilu ni odzval noben zastopnik občinskega ljudskega odbora, ki bi lahko dobil ob tej priliki boljši vpogled v naše delo. Le predstavnik občinskega sindikalnega sveta, ki je našemu zborovanju ves čas prisostvoval, je ob koncu spregovoril nekaj besed. Med drugim je pohvalil vestno delovanje odbora in povedal, da predvideva občinski sindikalni svet najeti ob morju dom, kamor bi lahko hodili na oddih tudi prosvetni delavci. Popoldne smo bili prvič deležni zakuske, ki nam jo je pripravil občinski ljudski odbor. prvo nadstopje pripadata osnovni šoli, ki ima 23 oddelkov s 746 učenci in učenkami. Učni kader šteje z upraviteljem šole 26 oseh. Porazdeljeni,so oddelki sledeče: I. razred jih ima sedem, II. razred šest, III. »n IV. po pet. - Na razpolago je vsej tej množici enajst, učilnic, eno pa sj deli z gimnazijo. Drugo nadstropje zaseda nižja gimnazija. Razpolaga s sed-mltni učnimi sobami, eno pa si deli z osnovno šolo. Vsak dan se v njih zvrsti 452 dijakov im dijakinj i-n z nitmi 22 pedagogov z ravnateljico vred I. razred ima pet oddelkov, IJ. razred štiri, III. im IV. razred po tri. Obe šoli štejeta skupno 1198 učencev in učenk, porazdeljenih na 38 oddelkov v 19 učilnicah. Na pohodu je šolska reforma — geslo je osemletka. Priprave se vršijo po vseh večjih šolah širom po deželi, predvsem kjer so zdaj nižje gimnazije. Saj tako važen korak tudi zahteva temeljito pripravo tako v pedagoškem kot V tehničnem in gospodarskem pogledu. Tekoče šolsko leto naj bo leto notranjih priprav, s prihodnjim pa bo dejansko nastopila nova doba v zgodovini slovenskega šolstva. Tudi v Zg. Šiški sta se oba šolska odbora zedinila za združitev obeh šol, ki. naj bi pod enotnim jjtodstvom tvorili novo osemletko. Mnenju šolskih odborov so se -pridružile tudi terenske družbene organizacije in starši na roditeljskih sestankih. Industrijska podjetja s področja obeh šol, preosem Litostroj, so izrazila svojo pripravljenost pomagati mladi osemletki tako pni opremi delavnic kakor pri politehnični .vzgoji učencev, kar je vredno vsega priznanja in kliče k posnemanju. Do tod je vse v redu. Resne pomisleke pa nam vzbuja predvidena enotna uprava tako velikega šolskega zavoda. V materialnem pogledu bi bilo' skupno vodstvo reformirane šole morda ugodnejše, v učno-vzgojnem in d z s Ako hočeš preuredili pouk v svojem razredu, moraš vedeti, kako delajo lo drugod. Vsakdo ne more v inozemstvo. Tudi ni potrebno. Nekateri naši ugledni pedagoški delavci, ki so bili v Angliji in Skandinaviji, so zbrali svoja opažanja in ugotovitve v posebni knjigi z naslovom PO ŠOLSKIH POTEH SKANDINAVIJE IN ANGLIJE Vsakemu prosvetnemu delavcu potrebno knjigo je izdal Zavod za proučevanje šolstva LRS, ima precej slik in stane 330 dinarjev. Bliža se čas prireditev,, nastopov. Mnogokrat vam zmanjka primernega gradiva. Tov. Nina Trdina je zbrala v lepi knjižici RITMIČNE VAJE IN FOLKLORNI PLESI vrsto raznih ljudskih plesov ter jih opremila tudi s potrebno glasbeno spremljavo. Knjiga stane 300 din. Te dni izide prot. Bogdana Uratariča metodični priročnik BOTANIČNE UČNE URE Namenjen je vsem, ki obravnavajo rastline v nižjih gimnazijah in v osemletni šoli. Knjiga ima 176 strani ter je v njej okoli 60 ilustracij, med njimi precej celostranskih. Iz vsebine: Učiteljeva priprava na pouk botanike. Učila in učna sredstva za pouk botanike. Prirodopisni krožek, uporaba učbenika in prirodopisna •šolska mapa. Učne metode pri pouku botanike. Botanične učne ure s poudarkom na učni snovi, s poudarkom na učni metodi in učnih sredstvih. Kritične ocene učiteljevega lastnega dela. Knjiga je potrebna vsakomur, ki poučuje botaniko. Vse tri knjige dobite v knjigarnah ali jih pa naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, LJUBLJANA, Mestni trg, poštni predal 50. ! ! I i i i i i i I I i i ■.•o« ••«••••• •••«••••• •••*••••• zdravstvenem pa prav gotovo ne. To pa je vendar glavno in trajne vrednosti, zato tudi upravičeno lahko zahteva prvenstveno upoštevanje. 38 oddelkov — 1200 učencev! Kljub svoji mladosti tudi šolsko poslopje v Zg. Šiški ne razpolaga z vsemi prostori, kp jih zahteva .reformirani šola. Posebne risalnice ni, delavnic ni, kabinetov premalo, če bi s telovadnicama ostalo Pri starem. S predvideno nadzidavo bi te prostore pridobili. Istočašno bi izvršili ■ potrebna popravila in bi izpeljali kanalizacijo. Nkeaj milijonov dinarjev imajo za to že na razpolago, za ostalo bi spričo terenskih industrijskih podjetij najbrž ne bilo težav. Tudi to je v redu. Zahteva pa za realizacijo čas. Zato hi vsaka prenagljenost dobro zamišljeni stvari prinesla le težave in bi njeno uresničenje le nevšečno ovirala im zavlačevala. Reorga-nrzaoKa sred'' šolskega dela pa bi bila v pedagoškem pogledu vse prej kot koristna. Ker so v zgornješišemskem šolskem poslopju razen že navedenih ' pomanjkljivosti dani vsi pogoji za obstoj in delovanje dveh šol, se nam vsiljuje vprašanje, če bi ne kazalo Posnemati bežigrajski zgled. Tam se v istem poslopju vrstita III. in VIII. gimnazija. Ena dopoldne, druga popoldne. Časovna menjava je teden. Vsaka ima lastno pisarno in morda še kako malenkost, vse drugo je' v Skupni uporabi. In to teče brezhibno že lepo vrst0 let. Ali ne bi tudi v Zg. Šiški kazalo razpoloviti visoko število učeče se mladež! in oddelkov ter jih porazdeliti na dve osemletki v »tem poslopju? Vsaka bi štela približno 600 učencev in učenk. Ce bi ^ostalo tudi pri polovici oddelkov, bi bili ti res idealni: 32 učencev v razredu. Sicer pa tudi po principih šolske reforme osemletka ne bi smela imeti več kakor 600 učencev, ako naj bo njeno kolektivno in individualno delo res uspešno! Upravitelj šole je prvi, ki naj daje zaupanemu mu zavodu pravilne vzgojne smernice. Piri 600 učencih v 19 oddelkih bi njegovo pedagoško delo ne moglo poznati ovir, pri 1200 učencih v 38 oddelkih bi vsekakor moralo odreči. Dvomljivo je, če bi pri tako obsežnem upravnem in vzgojnem aparatu lahko ugodno rešila položaj morebitna pomočnika uprave za pedagoško delo in gospodarsko poslovanj e. • Stvar je vredna premisleka. Naglica pa bi tokrat gotovo ne bila prida. * Spectator nosov postavlja ha naše delavce v podjetjih velike zahteve v obvladanju tehnike in vodstva' podjetij, ker je delavec v podjetju proizvajalec in uprav-Ijalec. Družbeno upravljanje v šolstvu bo pravilno izvajal le tisti, ki je dojel vso demokratizacijo družbenega življenja v Jugoslaviji, kjer smo šli v razvijanju socialistične 'deimofcrai-icije najdalje. Za praktično učno in vzgojno delo v razredu je nujno, da učitelj dobro pozna razmere, v katerih otrok živi, poznati pa mora tudi individualne otrokove telesne in duševne sposobnosti. Temeljita razprava o novem učnem načrtu je pokazala, v čem so razlike med dosedanjim in novim učnim načrtom za L, II., III. in IV. razred. K diskusiji so bili povabljeni tudi učitelji nekaterih ljubljanskih šol, ki poučujejo v teh razredih. Posebej je bila diskusija z učitelji, ki poučujejo v četrtem razredu po novem učnem načrtu. Važno je tudi vprašanje poskusnih šol, ki naj preizkušajo nove učne metode in iščejo nove oblike in načine učnega in vzgojnega dela. Za širjenje že dognanih učnih in vzgojnih postopkov bodo prispevale hospi-taoijske šole, ki naj bi s svojo mrežo zajele vse učno osebje na obveznih šolah v Sloveniji. Posebno skrb moramo posvetiti zidanju novih šol in vzdrževanju šolskih poslopij. Na seminarju je bilo temeljito obdelano vprašanje šolske mreže bodočih osemletnih šol. Šolski vrt naj bi ob vsaki šoli prispeval kot, učilo pri nazornosti pri rod opisne g a pouka, s tem bi učenci lahko vs-e leto izvajali % opazovali poskuse v razvoju rastlin. Ob obširnem delu, ki ga ima inšpektor v svojem okolišu, mora še vedno najti možnost, da zasleduje pedagoško literaturo in bogati svoje znanje in izkustva s študijem ter to prenaša na učno osebje in mu daje pobude za strokovno izpopolnjevanje. Za vsako izmed teh vprašanj je bilo določeno eno dopoldne in popoldne, da so bili udeleženci močno zaposleni vseh štirinajst dni. V soboto, 5. oktobra, je bila poučna ekskurzija v Kumrovec in ogled osemletne šole v Kostanjevici, ogled razstave »Kmečkj upor« v viteški dvorani v Brežicah ter tovarne rotacijskega papirja v Vidmu piri Krškem. Za ravnatelje nižjih gimnazij in Upravitelje osemletnih šol je bil ta program nekoliko skrajšan, ker ni finančnih možnosti, da bi imeli tudi zanje štirinajstdnevne tečaje. Težnja je, da bi v te enotedenske tečaje zajeli vse upravitelje bodočih osemletnih šol in tako pripravili prehod na nove načine dela v naših šolah. v. c. VRAG SAM VEDI, PO KOM SEM SE VRGEL; KOLIKOR MI JE ZNANO, 'SO BILI VSI MOJI PREDNIKI VEC ALI MANJ NORMALNI. TUDI SVOJEGA OKOLJA NIKAKOR NE MOREM DOLŽITI, DA BI ME BILO KDAJ VELIKO ZAPELJALO. IN KOLIKOKRAT SEM ZE SAM ZA TRDNO SKLENIL, DA NE BOM VEC, PA MI LE NE DA DUŠA DRUGAČE! RAZMIŠLJAM! RAZMIŠLJAM O TEM IN ONEM IN O VSEM, KAR VII JE DOSEGLJIVO. TO NI SAMO »FOUŠ IN NA-NUCNA«. TEMVEČ TUDI SKRAJNO NEVARNA NAVADA: KDOR MNOGO RAZMIŠLJA, JE RAZMIS-LJEN IN KAJ LAHKO SE MU ZGODI NESREČA. ZA ZADNJE PRAZNIKE SEM BIL PO DOLGEM ČASU SPET ENKRAT -V BELI LJUBLJANI IN NI DOSTI MANJKALO. PA BI ME IMA KMETIJSKA ZADRUGA OBČNI Z.BOR IN SEM »POSLE VODEČI«, ALI PA JE KAKŠNA DRUGA IGRA IN BI NAM BIL FRIZER IZ MESTA PREDRAG, PA NAPROSIJO MENE, ČEPRAV SEM JIM ZE DAVNO POVEDAL. DA ŠMINKATI RES NE ZNAM POSEBNO ODLIČNO. SAMI SEBI NAJ PRIPIŠEJO! NAJ IGRAJO MOLIERA ALI DESETEGA BRATA, NAZADNJE SO VSI SE NAJBOLJ PODOBNI DEDKU MRAZU IN KRITIKA UPORABLJA POTEM VČASIH NARAVNOST ŽALJIVE IZRAZE. NAJ JO VRAG VZAME, TO KRITIKO! KRITIKA MORA BITI POŠTENA IN DOBRONAMERNA, MAR NE? MAR JE ŠMINKANJE MOJ POKLIC?! IN ALI SEM JIH SAM PROSIL?! NAJ POKLIČEJO MOJSTRA. JAZ NISEM! JAZ SEM TUDI PRI SVOJI PLAFONSKI Razmišljanja učitelja Trpotca o tem in onem SREDI MISLI POVOZILA VESPA ALI LAMBRETA ALI MOPED ALI KAKOR SE TEiMU MRČESU ZE PRAVI, ZA LAS DA SEM SE PRAVOČASNO ODSKOČIL. ZDAJ SEM SKLENIL, DA BOM RAZMIŠLJAL SAMO SE DOMA BREZ NEVARNOSTI ZASE IN ZA JAVNI PROMET . . . JOJ, ORPOSTITE. NITI PREDSTAVIL SE VAM SE NISEM. EVSTAHIJ TRPOTEC JE MOJE IME. PO POKLICU SEM PROSVETNI DELAVEC PLAFONSKE . SKUPINE. O NJEJ BO TREBA KDAJ POZNEJE TAKO SE SPREGOVORITI NEKAJ BESED. SLUŽBUJEM PA — SAJ SEM ŽE POVEDAL, DA PRIDEM LE POREDKOMA V LJUBLJANO IN DA SEM SE ZE ODVADIL OBLJUDENIH CEST. KAJ NAJ SE DRUGEGA POVEM O SEBI? SKROMEN ČLOVEK SEM, ČEPRAV SE VČASIH ZALOTIM PRI PRAV NIC SKROMNIH MISLIH; SE SVETNIKI SO IMELI SKUŠNJAVE. KAKO BI BILE MENI PRIHRANJENE. KI SEM VES GREŠEN. NIKOLI SE NISEM NITI SAM RINIL V OSPREDJE NITI ME NISO DRUGI. DELAL SEM IN SE DELAM VSE OD KRAJA, KAR JE PAC TREBA, CE JE ČLOVEK V SLUŽBI LJUDSTVA. CEZ TEDEN SEM TAJNIK PRI TREH IN ODBORNIK PRI TREH DRUŠTVIH, ORGANIZACIJAH t. P.. MORDA SO TUDI ŠTIRI ALI JIH JE CELO VEC, NE VEM NATANČNO, SICER PA TUDI VAŽNO NI, SAJ ME SPROTI OBVEŠČAJO. KDAJ BO SEJA. V NEDELJO JE PA POTEM ALI RODITELJSKI SESTANEK ALI PA VOLITVE ALI PA PRIDE KDO PREDAVAT IN MORAM BITI ZA ZGLED ZRAVEN. ALI PA SKUPINI SAMO KVALIFICIRAN. NE RA VISOKO KVALIFICIRAN, KAKOR VSAK DRUG, KI JE IZ DELAVCA POČASI PRIRINIL DO MOJSTRA, TOREJ MI NITI URADNO NI TREBA, DA BI KAJ ZNAL, DA BI SPLOH KAJ ODLIČNO ZNAL! DA, DA, TAKO JE. STE ZE KDAJ RAZMIŠLJALI, DA BI MORAL BITI UČITELJ VISOKO KVALIFICIRAN Alfi PA JE DOVOLJ, DA NI VISOKO KVALIFICIRAN? »THAT IS THE QUESTION,<. JE REKEL SHAKESPEARE. SMETJA NE ŠTEJEM, V VSAKEM POKLICU SO POSAMEZNIKI, KI JIH JE VANJ NANOSIL VRTINEC IN TAM ODLOŽIL, KO JE OMAGAL. DRUGAČE PA — ALI LAHKO KDO DA VEC KAKOR SEBE CELEGA? IN ALI DAJE KDO SAMEGA SEBE CELEGA BOLJ KAKOR DOBER UČITELJ? ALI JE VISOKOŠOLSKA IZOBRAZBA RES ZE SAMA PO SEBI ZAGOTOVILO ZA KAKOVOST IN UČINKOVITOST DELA? IN ZAKAJ NAM JE NE DASTE?! ŽE DESETLETJA JO PROSIMO IN ZAHTEVAMO! ZE DAVNO PRED ŠOLSKO REFORMO SMO OBČUTILI IN DANES SE SE STOKRAT BOLJ ZAVEDAMO. DA BREZ .NJE NE BO, NE BO MOGLO BITI RESNEGA NAPREDKA. DAJTE NAM JO! DOKLER PA JE NIMAMO IN NE DOBIMO IN DOKLER SE KDO CELO MISLI, DA BI,-ČEPRAV ZA SILO. BIL TUDI NEGODEN ŠESTO-SOLCEK‘ŽE DOVOLJ KVALIFICIRAN ZA REŠEVANJE VSEH STOTERO Z NASO DANAŠNJO SOtO POVEZANIH IN PREPLE-tenth ^POBLEMOV TOLIKO ČASA. SAMI RAZMIŠLJAJTE DALJE! Ugled prosvetnega delavca Položaj kr ugled prosvetnega delavca je vprašanje, o katerem razpravljamo pravzaprav že vsa povojna leta. Ob vsakem povišanju in vsaki prevedbi ugotavljamo, da se je njegov položaj izboljšal, da pa ni dosegel zadovoljive višine. Tesno s položajem prosvetnega delavca je povezan tudi njegov ugled. Na podeželju vidijo ljudje v prosvetnem delavcu še vedno človeka, ki živi izven njihovega kroga, čeprav, jim nudi vsestransko pomoč. Prepričani so, da ima določene ugodnosti, da ima stanovanje, luč in drva, medtem ko si morajo oni vse to pridobiti z najtežjim fizičnim delom. V mestu je položaj, prosvetnega delavca tudi na videz izenačen s položajem večine ostalih prebivalcev, če ni še pri tistem pro- • •••••••> «•»•••••• »«•••••••••••••••• ••»•••••• ••••••••• *•••••«•■ »•••*•••• ••■•••■« 1 Važno za vse šole! Posrečilo se nam je'dobiti nekaj .sto izvodov reprezentativne izdaje POEZUE Dr. FRANCETI PREŠERNA na najboljšem papirju, velikega formata, z uvodom Borisa Ziherla, v redakciji Antona Slodnjaka in z umetniško opremo Božidarja Jakca. Ta knjiga je izšla ob stoletnici pesnikove smrti, izdala pa jo je Jugoslovanska knjiga, Beograd'. Sole, pa tudi posamezniki, ki naročajo knjige po šolskem vodstvu, jo dobe po izredno nizki ceni 550 din frco. (danes stanejo take izdaje cca 2000 din). Knjigo lahko naročite pri MLADINSKI KNJIGI, knjigarna in antikvariat, Ljubljana, Nazorjeva 3. Knjigarna sprejema naročila tudi na krčdit za I. 1958! svetnem delavcu, ki živi izključno z osnovno plačo, znatno nižji. Položaj prosvetnega delavca torej nikakor ni zavidanja vreden, čeprav So ljudje na splošno še vedno prepričani, da si pridobiva materialne dobrine na prav lahek način. Za to . da je ugled še na nižji stopnji od samega položaja, pa smo v večji meri krivi sami. Poglejmo, kdo vse uči na naših nižjih gimnazijah in osemletnih šolah! Tu uče diplomirani filozofi, ki niso dobili zaposlitve na višji gimnaziji, tu uče diplomanti VPŠ, učitelji, ki so začeli študirati na VPŠ, a so iz najrazličnejših vzrokov študij opustili, učitelji z učiteljsko diplomo in nazadnje marsikje in za marsikateri predmet tudi ljudje, ki 'imajo sicer s šolo bore malo opravka. Takšen je bil položaj doslej! Po razpisu OLO Ljubljana in po sklepu zadnje seje Sveta za šolstvo LRS pa se bodo pridružili v zadnjem času vsem' omenjenim še absolventi gimnazij, ki bodo poučevali predmete, ki jih bodo izbrali sami. "Popolnoma upravičeno smo postali s tem predmet norčevanja. Človek se mora nujno vprašati ob tem razpisu, kako naj 19-letni človek vzgaja in poučuje trinajst ali štirinajstletnika, ko bo sam brez pedagoške prakse in brez zrelosti, kakršna je potrebna pri presojanju vzgoje in dejanj mladoletnika. Tu je težko najti izgovor v pomanjkanju učiteljskega kadra, posebno če pomislimo, da uspehi z dosedanjimi hitrimi kurzi, ki smo jih prirejali, vselej in v vseh primerih niso dali prav najboljših rezultatov. Zakaj ne more, v medicinski znanosti operirati in ne zdraviti nekdo, kt se zato ni res usposobil, pa čeprav ima tudi več kot po 10 semestrov medicine. Kako da more'potem oblikovati duhovno podobo mladega človeka marsikdo, ki navsezadnje le slučajno pristane na tej barki, saj je razumljivo, da se bodo razpisu odzvali predvsem maturanti, ki bi le težko uspevali kje drugje. In končno tudi preprostega človeka "zanima, kdo uči njegovega otroka in kdo mu bo pomagal, da bo postal vreden član naše družbe. Nikakor ne smemo misliti, da starši ne razmišljaj o o vseh teh vprašanjih. Posledica takih dejanj je nezaupanje do našega poklica In. rušenje tisto; malo ugleda, kar nam ga je še ostalo. ^ T1 OPOMBA UREDNIŠTVA: V dopisu omenjeni razpis OLO Ljubljana Je bil po pomoti obijavljen v časopisju in sploh ni . bil sprejet na seji okrajnega Sveta za Šolstvo. Kljub temu dopis objavljamo, ker Je kadrovsko vprašanje v prosveti postalo zelo pereče. Obenem prosimo, da nam tudi drugi dopisnik pošiljajo svoja mnenja o tem problemu. Vabilo učiteljem, ki so diplomirali v Novem mestu Letos poteka deseto leto, kar je bilo ustanovljeno novomeško učiteljišče. V proslavo desetletnice bo učiteljišče izdalo poseben zbornik (izvestje), v katerem bo poleg poročil o razvoju in delu zavoda tudi seznam vseh njegovih bivših dijakov, sedanjih učiteljev, z navedbo njihovih sedanjih službenih mest. Zato prosi pripravljalni odbor vse bivše dijake, zlasti one, ki so maturirali v letih 1952 in 1953, pa tudi ostale, da sporočijo svoje sedanje službeno mesto. Hkrati naj tudi navedejo, če refiektirajo na izvod jubilejnega Izvestja. Podatke pošljite na naslovt UČITELJIŠČE, Novo mesto. Pripravljalni odbor za 10. letnico učiteljišč«