Ciril Petrovec: Nekaj zgodovinskih reminiscenc k 601etnici šole na Grabnu v Ljubljani V soboto 23. t. m. obhaja II. deška šola na Grabnu svojo šestdesetletnico. UstanovIjena je bila 1. 1875. in je bil njen prvi ravnatelj Leopold Belar. Naj na tem mestu podam nekoliko zgodovinskega ozadja k temu Belarjevemu imenovanju. Od 1. 1860. dalje so se godile v Avstriji velike izpremembe na šalskem polju. Vlada se je odločila, da izpremeni vereko šolo konkordata izza 1855. v državno šolo pod državnim nadzorstvom. Od 1860. d'o 1874. so se vršile priprave ne samo za notranjo reorganizacijo pouka in šolstva, ampak tudi za prosvetno upravo in učiteljske plače. Je to najvažnejša doba v razvoju av.strijskega in našega šolstva za časa Avstrije. Učiteljstvo se je pa začelo gibati tudi društveno. »U. T.« od 15. avgusta 1868. vabi vse kranjsko učiteljstvo k prvemu zborovanju v ljubljaTisko mestno dvorano. To zborovanje se je vršilo 15. septembra istega leta. Praprotnik je pozdravil udeležnike tega zborovanja s pesmijo natisnjeno na prvi srrani »U. T.« od tega dne. Učiteljstvo je na njem raizpTavljalo o vseh aktualnih vprašanjih zrlasti pa o spremembi plačevanja učiteljstva. 15. marca 1. 1869. prinaša »U. T.« vabilo, v katerem vabi začasni odbor učiteljskega drdstva za Kranjsko vse člane k prvemu ustanovnermi občnemu zboru v c. kr. normafld v Ljubljani. Vabilb je ipod^pisat Andrej Praprotnik. Zbor se je vrsil 31. maTca 1. 1869. Poleg Praprotnika, ki je bil izvoljen za predsednika, sta bila izvoljena v odbor tudi Leopold Belar in Franc Raktelj. — K temu učiteljskemu društvu je pristopalo kranjsko učiteljstvo brez razlike narodnosti tudi Nemci in nemškutarji. Odbor se je le malo izpreminjal. Le sem in tja je bil izvoljen kak nov odbornik, med njimi »Tovaršev« dopisnik J. Zima. Ze 1. 1871. je bil na občnem zboru društva stavljen predlog za ustanovitev slovenskega učiteljskega društva, torej za vse slovenske ne samo kranjske učitelje. Vlada je potrdila pravila takega društva s sedežem v Ljubljani. »U. T.« jih je priobčil. Toda še pred tem občnim zborom je začela veti med kranjskim učitcljstvom nova sapa, ki je ipovzročila prvi njegov razkol. Prvo bakljo je vrgel med nje profesor Leopold pl. Gariboldi v šofekem izvestju ljubljanske normalke s svojo črtico: »Zur Lehrerfortbildung in Krain«, kjer je zahteval za učiteljstvo večjo šolsko izobrazbo in kritiziral dotedanjo. Ta članek je izšel v mesecu juliju 1872. 1. »U. T.« od 15. julija 1872. im(a ze naslednje značilno naznanilo med »Šolskim obzorjem«: S pismom 11. t. m. so dosedanji odborniki gg. Leop. Belar, France Raktelj in društveni blagajnik Iv. Zima podpisanemu naznanili, da volitev v pododborih za pripravo splošnega zbora sprejmejo le kot udje, ne (pa kot odborniki ter obenem naznanjajo, da stopijo iz odbora sloveriskega učiteljskega društva. Podpisan je Praiprotnik kot prejemnik tega pisma. Šde v prihodnji številki omenja »U. T.« Gariboldijev spis, v naslednjih dveh mu pa prav kreplto odgovarja ter mu očita, da se je zairotil uničiti »U. T.« in slov. učiteljsko društvo. Gariboldi je odgovoril v »Poslanem.« v »Laibacher Tagblattu«, kot poroča »U. T.« tako surovo. da mu na take gnusne besede more odgovoriti le z začudenjem, kako je mogel pošten in celo omikan človek z zdravo pametjo. še bolj pa učitelj in izobraževalec učitcljev tako umazano psovati in žaliti učiteljstvo in še celo poštena učilišča. Slovensko učiteljstvo je nato odgovorilo z dvema brošurama Gariboldiju. Ena je bila pisana v slovenskem, druga v nemškem jeziku, pod šifro: Več udov slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Naslov je bil: Nadaljevalno izobraževanje ljudskih učiteljev na Kranjskem. Rodil ju je boj z Gaiiboldijem. Kmalu na to se je vršil občni zbor slovenskega učiteljskega draštva v Ljubljani. Na njem je predaval učitelj Ivan Tomšič o temi: Kako naj se slovenslki učiteli za svoj stan izobražuje. Poročevalec je ogorčen grajal nemške učitelje, ki na svojih »Lehrertagih« žalijo druge narode in njih versko vzgojo — ter zahtevajo nacionalnejšo vzgojo. Zborovalci so se izrekli za peticijo, v kateri zahtevajo slovensko učiteljišče. Izvoljen je bil petčlanski odbor, ki je še tisti dan to peticijo sestavil in odposlal ministru za uk in bogočastje na Dunaj. Tako je slovensko učiteljstvo dalo Gariboldiju zaslužen odgovor. Na tetn občnem zboru, je doiivel Praprotnik prvo razočaranje. Ves sistem konkordatske šole, zlasti pa plačevanje v beri ter v denarju, ki so ga morali prinašati učitelju otroci ali starši po večkrat na Teto, je bil ipri tedanjem učiteljstvu tako osovraien, da je želelo samo iz tega sistema ven. Pri tem je pozabljalo še tisto dobro, kar sa v versko šolo položili razni naši pedagogi s Slomškom na čelu. PTaprotnik je tičal pregloboko v tem sistemu, da bi bil mogel sam stopiti na čelo učiteljstva, ki je imelo samo eno željo — proč od bere in takjega ugled jemajočega plačevanja. —¦ Slovensko učiteljstvo se je na tem občnem zboru razdelilo na dva tabora: 1. proti versko narodni šoli za državno narodno in 2. za versko narodno — proti državni in narodhi. Nekateri so se celo izrekli proti izhajanju »U. T.«. Praprotnik omenja v svojem dnevniku: »Hud boj med strankama.« Še leta 1872. poroča »U. T.«, da prideta z novim letom v Ljubljani dva nova šolska lista na svetlo, eden v slovenskem, drugi v nemškem jeziku. Slovenskega z imenom »Slovenski učitelj« bo urejeval Janko Lapajne, nemškega z imenom »Laibacher Schulzeitung« pa Gariboldi in Zima. Prišlo je še hujše. Takoj v naslednji številki poroča Pra,protnik, da se je ustanovilo novo učiteljskro dTtrštvo pod inTenom Krainiiseher LehrerveTeinr (toraj nemško) in začelo svoje delovanje v dubu novih šolskih postav. V odbor so fzvoljeni: gg. Gariboldi, za predsednika, Leopold Belar za njegovega namestmka, Zilma za zapisnikarja, Raktelj, Hrovat i. dr. Ta »Krainischer Lehrerverein« je bil kovačnica za dobra učiteljska in nadzorniška mesta. Hrovat je postal ravna,telj na učiteljišču, Zima pa nadzornik in strah učiteljistva, ki se mu je oddolžilo z marsikateTo grenko. Ko je nekoč nekega učitelja predolgo gnjavil z inspekeijo, je ta velel otrofcom peti: Nesrečna zima mrazi me, ker dolgo proč ne apravi se — ovbe. Zima je Taztimel migljaj in takoj odSel'. — Lapajne, urednik »Slov. učiteljai«., je « svojimi pristaši ostal v Slov. učit. društvu. > Belar in Praprotnik sta bila torej načelna nasprotnika, tako da je Belar raje prestopil k nemškemu učit. društvu, nego ostal pri slovenskem. Takrat je namreč v Ljubljani vladal nemški mestni svet, ki je dal sezidati tudi šolo na Grabnu. Ker je imel Praprotnik svojo I. deško šolo pri sv. Jakobu v tako zvani reduti, toraj v bliži-ni na novo zgrajene šole, je upravičeno pričakoval, da pride njegova I. mestna deška §ola v novo poslqpje na Graben, pa se je zelo zmotil. Sam piše v svojem dnevniku naslednje: 21. maja 1875. so mestni očetje pri srenjškt seji vložili protest zoper učenje slovenskega jezika v ljubljanski realki. Pri tej seji se je po predlogu kraj. šol. sveta tudi določilo, dai se bode 1. mestna šola iz redute preselila v staro licealno poslopje in da bode odtod v novo šolsko poslopje prišla II. mestna šola z ravnateljem Bela,rjem. Čmerni dnevi le bežite, Saj pravica še živi. Jasnih ur mi ne tamnite Uipanje mi še žari! Tako so prišli otroci iz Praprotnikove šole pri sv. Jakobu v Belairjevo na Grabnu — Belarjevi v licejskem posloipju pa pod Praprotnikovo vodstvo v istem posldpju. Po vsem tu povedanem nam je jasno, zakaj je bil ljubljanskim mestnim očetom podpredsednik »Krainischer Lehrervereina« Leopold Belar ljubši, kot ipai predsednik slovenskega učiteljskega dTuštva in navdušen Slovenec Andrej Praprotnik. Že njihov protest pr-oti poučevanju slovenščine na realki jih označuje. Praprotnik je dobil zadoščenje, ko se je preseltl iz licejskega •postopja ˇ novozgrajeno I. mestno deš-k-o šolo v Komenskega ulici.