Angela Golobič
Zvonček sreče
Stari norveški kralj Harald je ležal na smrtni postelji. Ker je čutil, da mu potekajo zadnje ure življcnja, je poklical k sebi svojega sina Šigurda.
»Predcn zatisnem svoje trudiic oCi, bi ti rad dal zlat nauk, ki naj te spremlja na bodoSi tež.ivni vladarski po(i. Tvoja brezskrbnost me teži. Z mladostno neizkušenostjo prcsojaš stvari in meniš, da tc bo mladega in zdravcga spremljala srefa vse dni tvojega življenja. Sin moj, z resnobo zri v bodočnost in vedi, da življenje prinaSa vei skrbi in bridkosti kot src8c. Spoštuj staros(, najviSje ceni poS(en|e in zrestobo, živi za svoj naroii in osrefen boš.«
In kralj Harald je zatisnil trudne oči v vefno spanje.
327
Mladi kralj Signrd je premišljeTal očetoTe besede in bil uverjen, da je njegov sicer modri oče bil zaradi ostarelosti preveč žrnogled. 0 tem je hotel prepričati tndi modre in izknšene svetovalce pokojnega kralja. Sklenil je, da bo dal na streho svoje prestolne dvorane obesiti zvonfck, ki bii s svojim srebrnočistim glasom naznanjal narodn, kako srečen je njegov kralj. Gotoro nc bo minil dan, da ne bi mogel potegniti za vrv iu zazibati ZTontek sreče.
Hesnih obrazov so stari izkušeni srctoralci poslnšali mladcga kralja, ki se je rncmal iz dvoma v očetovo besedo. Iz dneva v dan so ngibali, kdaj bo zvonček pr?ič zapel.
Dnpvi so sc strnili v mesece, ki so postali leta, vendar se zronček srofc šo ni oglasil.
Najlepša leta mladega kralja so minerala v skrbi in boli, t Stcvilnih bojih in bridkem razočaranju. Zvonfok pa je molfal in kralj se ga je komaj domislil. Da, skoraj bal se ga je, kajti molk zronSka je glasno pričal o nje-govi zmoti. Bolj, vortno bolj je amcval zlatc nanke svojcga modrega oLota in je živcl le za blagor naroda.
Kralj se jc postaral. Oslabel je in ni mogel vcč med svoj narud. Ko je ležal na smrtni postclji, je skozi odprta okna prihajal iaden šum kakor jok in vzdihovanjc. Vprašnjoče pogleda srojega kanclerja.
»Veličanstvo, o5e se poslavlja, otroci jočejo.«
Z zadnjo mofjn so dvignp kralj: »('e me tako zelo Ijnbijo, naj pridcjo k mcni, da jih poslednjič blaeoslovim.«
Na kanclcrjev nkaz odpro vrata in plakajofa množica sc zgrne okoli nmirajočega kralja, ki poslcdnjič bltigoslavlja svojc Tdane. Sijaj blaženosti prcšinc ojegovo obliSje. Z Telo, tresoSo se roko prime za ttt in ob svoji smrtni uri prviS zaziblje zronSek sreiie.