LITIJA ★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA  LJUDSTVA LITIJA
24. 12. 1941
SILO
Sprejem cicibanov v Zvezo pionirjev
Sreda, 28. novembra, ni bil navaden dan za cicibane litijskih osnovnih šol, saj so bili ta dan sprejeti v Zvezo pionirjev. Že dopoldne so se zbrali v dvorani na Stavbah, kjer so v prisotnosti družbenopolitičnih delavcev naše občine dali svečano zaobljubo, da bodo častno izpolnjevali vse naloge, ki jih od njih zahteva lik Titovega pionirja.
Posebno presenečenje pa jim je pripravila lutkovna skupina iz Lilije, ki jim je ob koncu zaigrala tudi igrico Slon balon.
Vse priznanje zasluži tudi Svet za delo s pionirji, ki je poskrbel, da je tudi letošnji sprejem potekal na moč slovesno.
J. S.
>i (i:\im:r i984
ŠTEVILKA 12
C
KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA
3
komemoracija na pogoriščih
29. november 1984. Smo pred Pin-tarjevo hišo v Jevnici, kjer je(ravno vtem času) pred 40 leti zgorela kurirska javka TV—2s. V njenih plamenih je zgorela mati Angela Hvala.
Zbrali smo se krajani in nekateri preživeli člani javke. KUD Jevnica je v sodelovanju z Osnovno šolo Jevnica in mladino pripravil kulturni program. Tako je obogatil pripoved o zgodovinskem dohodku.
Čeprav je bilo hladno jesensko vreme, nas je bilo veliko. Domači so se potrudili, uredili okolje in za vse nastopajoče in obiskovalce pripravili toplo okrepčilo.
Z nastopom pri Pintarju in s srečanjem pri Končarju 4. julija 1984 smo člani ZB in krajani KS Jevnica počastili spomin na žrtve, opisane v članku Glasila občanov z naslovom »Kje so naši ljudje?«
Eva Kovic
mm
Občinska skupščina Litija in občinske družbenopolitične organizacije ČESTITAJO vsem delovnim ljudem in občanom za 24. december—praznik občine Litija in jim želijo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1985
Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo
OTVORITEV KONFEKCIJSKEGA OBRATA PLETENINE V JEVNICI
V letu 1983 je bil iz sredstev III. občinskega samoprispevka dograjen otroški vrtec v Jevnici. Lokacija objekta in konfiguracija terena sta zahtevala podkletitev objekta ali zahtevan nasip. Izvršni odbor skupnosti za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka seje odločil za podkletitev objekta do III. gradbene faze, kar je bilo sicer glede na nasip dražje za 300.000.- din, vendar je bilo s tem pridobljeno 200 m2 nove površine. V KS smo bili trdno odločeni, da je potrebno v navedenih prostorih organizirati dejavnost, s čimer bodo omenjeni prostori racionalno uporabljeni. Ugotovljen je bil interes krajanov širšega območja KS za zaposlitev v tekstilni industriji. Povezali smo se z vodilnimi v delovni organizaciji Kroj Ljubljana. Skupno smo se dogovorili za razgovor s predstavniki Pletenine Ljubljana. Po ogledu prostorov, pripravi projektne dokumentacije in proizvodnega programa so se samoupravni organi delovne organizacije Pletenina Ljubljana odločili za ureditev konfekcijskega obrata v Jevnici.
Vrednost ureditve navede-    nostjo zaposlitve približno 100
nega obrata je znašala 7.000.000.- din. Sklad za gospodarski razvoj občine Litija je prispeval 3.500.000.-din. Za navedeno ureditev je bilo potrebno pridobiti za dovozno cesto del zemljišča. Glede na interes delovne organizacije Pletenina Ljubljana in pripravljenosti lastnika zemljišča je imenovana delovna organizacija odkupila celotno zemljišče v izmeri 20 arov in gospodarsko poslopje. SGD Beton, TOZD Gradmetal Liti-ja,je vsodelovanju z Inženiring organizacijo Lesnina Ljubljana, TOZD Pristan, preuredil kletne prostore v proizvodne in pomožne prostore. S 1. 10. 1984 smo pričeli s proizvodnjo kopalnih oblek (zaposlenih 22 delavk). S 1. 1. 1985 je predvidena proizvodnja v 2 izmenah s 43 zaposlenimi delavkami, in to vsmeri izdelave kopalnih oblek, spodnjega perila in trenirk. Krajevna skupnost si bo predvsem prizadevala za sodelovanje s Pletenino Ljubljana in za pridobivanje delavk, kar je pogoj za gradnjo proizvodnih prostorov z mož-
delavk.
Skladiščne prostore je možno urediti v obstoječem gospo-, darskem poslopju, pomožne prostore pa v kletnem prostoru otroškega vrtca. Zelje KS in potrebe Pletenine Ljubljana so povsem usklajene, s tem pa bodo prizadevanja usmerjena v nadaljnji razvoj konfekcijskega obrata Pletenine v Jevnici.
Otvoritev omenjenega konfekcijskega obrata je bila v soboto, 24. 11. 1984, združena s praznovanjem dneva' republike in v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Ob tej priliki je bila organizirana proslava z bogatim kulturnim programom v dvorani zadružnega doma. Po uvodnem pozdravu predstavnikov DPO in KS Jevnica je o pomenu praznovanja dneva republike in otvoritvi konfekcijskega obrata spregovoril generalni direktor delovne organizacije Pletenina Ljubljana Slavko Ribaš. V bogatem kulturnem programu so sodelovali otroci otroškega vrtca, učenci osnovne šole, mladina, ritmična sku-
pina, recitatorji in mešani pevski zbor KUD Jevnica. Po kulturnem programu je predsednica delavskega sveta Pletenine Ljubljana izročila pred konfekcijskim obratom ob-ratovodkinji ključ obratnih prostorov v otroškem vrtcu Jevnica. Po otvoritvi so si gostje in krajani ogledali proizvodne prostore.
Gasilsko društvo je organiziralo prijetno družabno srečanje, ki so se ga udeležili gostje in krajafii. S tem je bila primerno obele.žena nova pomembna pridobitev krajanov KS Jevnica, ki prav gotovo pomeni delež v nadaljnjem gospodarskem razvoju občine Litija.
Slavko Rokavec
Pred praznikom občine
24. december 1984. Praznik naše občine. Proslave, delovne zmaga, manifestacije vseh vrst. Čustva radosti in ponosa.
Spomin pa roma v tiste decembrske dni leta 1941, na planote Tišja. Snežna odeja prekriva pokrajino' V zgodnje jutro kraka črni vran.
Na šipe tisenških hiš se rišejo ledene rože, v izbah pa je prijetno toplo. Borci so odložili orožje in se grejejo pri kmečkih pečeh. Gospodinja je postavila na mizo skledo kuhanih krhljev, drugega ni pri hiši. Pa saj je lepo, četudi ni bogate gostije, da je le toplota okrog dlani in srca. To znajo partizani najbolj ceniti.
Lajež lovskih psov. Med drevjem, na belih poljanah pa iznenada postave nemškutarskih lovcev. Roka se stisne v pest, hoče seči po puški, pa jo zadrži roka komandanta. Prst na ustih pomeni, da se ne smejo izdati, ker so pred njimi pomembne naloge.
Dušan in Stane hitita na sestanek z litijskimi aktivisti, ko silovito poči. Zelenci lezejo izza parobkov, silijo proti hišam, na greben.
Treba je iz hiš, na položaje... Skozi vrata v sneg. kjer rezko poje mitraljez in žvižgajo dum-dumke. Treba je na greben, od koder lahko zadržijo so vraga.
Dušan in Stane se vračata. Z borci sta, poveljujeta. Če sta onadva z njimi, potem je vse drugače.
Začne se divja, ognjena pesem. Odloča se o bili ali ne biti. Lajež mitraljezov je vse glasnejši, odsekani poki pušk vse hitrejši.
Držite se. junaki, ne pupuščajle! Partizanska vojskuje nepremagljiva, saj brani svojo zemljo, svojo svobodo.
Spomin se prelije v sedanjost.
Na zelenih košeninah se lovijo prve snežinke, v gozdu za spomenikom postoji plaha srnica. Tako spokojen je svet.
A/i pa je tudi res? . Jutri je delegatska skupščina, kjer se bomo odločali o toliko pomembnih rečeh. Strniti se morajo naše sile. Za boljši in srečnejši jutri, kajti revolucija .?<* vedno traja.
Jože SKVUAK
Prejeli visoka
državna odlikovanja
Na občinski proslavi v počastitev dneva republike, na kateri so sodelovali kulturni delavci iz Trbovelj, so podelili tudi visoka državna odlikovanja, ki jih je za neumorno in požrtvovalno delo nekaterih naših občanov podelilo Predsedstvo SFRJ.
Marija Pajk in Srečko Egger sta prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Dušan Gnezda pa red dela z zlatim vencem.
Odlikovanja je podelil predsednik Skupščine obr čine Litija tovariš Branko Pintar.
J. S.
t
KRITIČNO OCENILI SVOJE DELO
Pripadniki štaba in enot teritorialne obrambe so se tudi letos v mesecu novembru zbrali na rednem posvetu o usposabljanju teritorialne obrambe občine Litija v letu 1984, na katerem so analizirali in kritično ocenili svoje delo v tem letu.
Težnja za čimboljšo bojno sposobnost pripadnikov in enot teritorialne obrambe je glavna in najpomembnejša naloga OŠTO. Njena realizacija pa je možna le s stalnim vojaško strokovnim in moralno političnim usposabljanjem vseh pripadnikov in enot teritorialne obrambe, predvsem pa njihovih starešin. OŠTO vsako leto izdela načrt usposabljanja starešin, povelj-
stev in enot TO občine, kije tematsko in časovno opredeljen ter usklajen s smernicami, programi in povelji nadrejenih štabov TO.
Za letos načrtovano usposabljanje je bilo zelo obsežno, saj je zajemalo preverjanje bojne pripravljenosti enot in štaba TO na eno oz. večdnevnih vajah ter usposabljanje obveznikov in starešin TO na drugih oblikah vzgoje, kot so seminarji, tečaji, trenaže ipd. Izvedeno je bilo tudi usposabljanje in sprejem mladincev—prostovoljcev v enote TO, pri čemer je potrebno poudariti, da se mora tej akciji v prihodnje posvečati večjo pozornost in angažiranje vseh družbenopolitičnih orga-
MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA V LITIJI
Komisija za idejnopolitično delo pri OK ZSMS Litija je organizirala od 12. do 16. novembra politično šolo, ki so seje udeležili mladinci iz OO ZSMS Litija.
Informiranje v OO ZSMS, politična kriminaliteta, vzgojni vpliv DPO na delo OO ZSMS, predsednik in predsedstvo OO, idejnopolitično delo, dejavnosti v prostem času, cilji razprave o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ so bile osnovne teme na tej ■u' rimski politični šoli. Novinar Dnevnika tov. Iztok Lipovšek nas je seznanil tudi o novinarskih zvrsteh, o izdajanju biltenov...
Mladi smo veliko govorili o politični kriminaliteti. Komandir PM Litija tov. Martin Podlesnik nas je seznanil s politično kriminaliteto ter z razmerami pri nas v Litiji, Sloveniji in Jugoslaviji. Veliko smo govorili tudi o mladinskem prestopništvu.
Predsednik socialistične zveze tov. Slavko Rokavecje govoril o vzgojnem vplivu družbenopolitičnih organizacij na delo v OO ZSMS. Poudaril je, da se bo treba zavzemati za povezanost med socialistično zvezo in krajevno skupnostjo, da bo mladina enakopravno zastopana.
Tov. Rudi Bregar, podpredsednik OK ZSMS Litija, nas je seznanil z akcijami v OO ZSMS. Seznanil nas je, kako lahko OO pridobivajo denarna sredstva in kako naj organizirajo razne prireditve. Kakšne pa so naloge predsednika OO in predsedstva, pa je povedal predsednik OK ZS* IS Litija tov. Miro Bregar. Poudaril je, daje treba mladinsko or nizacijo usmerjati, voditi, vsega tega pa ne zmore predsednik sam, zato mu moramo pomagati, -mu dajati pobude itd.
Pogovarjali smo se tudi odejavnostih v prostem času. Tov. Jani Jerant, sekretar OK ZSMS Litija, je poudaril, da so mladi velikokrat prepuščeni ulici, gostilnam, ker nimajo organiziranih dejavnosti. V mladih je treba vzbuditi zanimanje za razne dejavnosti. Če pa hočemo, da medse dobimo vso strukturo mladih, moramo izdelati širok program za najmlajše, pa tudi za starejše mladince.
Mladinci iz OO, ki so se udeležili politične šole, so pridobili nekaj novega znanja, ki jim bo koristilo pri izboljševanju dela v OO.
Ob koncu politične šole je tov. Marjeta Mlakar — Agrež vsem obiskovalcem zaželela veliko uspeha v nadaljnjem delu pri OO ZSMS, obenem pa je podelila vsem obiskovalcem te šole lepo izdelana priznanja.
Marjeta Plaznik
nizacij v občini, ker število prostovoljcev upada. Starešine in obvezniki TO pa so svoje znanje in kondicijsko pripravljenost preverjali tudi na številnih tekmovanjih. Tako so na TER1TORI ADI, ki je bila letos v občini Grosuplje, dosegli najboljše rezultate v streljanju, hitri hoji, topografiji in drugih veščinah ter osvojili PRVO MESTO.
OŠTO Litija si je vseskozi prizadeval za čimboljše usposabljanje pripadnikov in enot TO ter tudi za dobro povezavo in koordinirano delo z vsemi drugimi dejavniki SLO, kar se jepraktičnoizkazalonaskupni vaji v mesecu oktobru. Pripadniki teritorialne obrambe pa so se na vseh usposabljanjih tudi redno seznanjali z gospodarskimi in pilitičnimi razmerami v občini, republiki Sloveniji in v Jugoslaviji ter tudi z gospodarskimi in političnim stanjem v svetu.
Razprava o izvršenem usposabljanju v letošnjem letuje pokazala kritične poglede sta-
rešin in obveznikov TO na opravljeno delo, saj so pozitivno ocenili določene novosti pri usposabljanju, predvsem pa so opozorili na konkretne pomanjkljivosti in napake ter predlagali nekatere spremembe oz. načinezaodpravole-teh
in izboljšanje dela v naslednjem letu, kar kaže na to, da se tudi Teritorialna obramba vključuje v izvajanje sklepov 13. seje CK ZKJ.
Posvet so zaključili zorienti-ranim programom usposablja-
nja za leto 1985 in z željo za dosego vseh zastavljenih ciljev in še uspešnejše usposabljanje, seveda z angažiranjem in dobrim delom tako vojakov kot starešin.
Marina Krnel
Razmišljanje ob 29. novembru
Oh, koliko misli in časa sem namenila temu prazniku, da bi ga moji otroci in varovanci razumeli, spoštovali in pravilno vrednotili. Zanje je bil lep, saj so ga obogatili s pesmico, deklamacijo, pa tudi igrico so zaigrali svojim prijateljem.
Srečna sem bila, ker so srečo znali nameniti temu prazniku, pa vendar utrujena, potrebna sprostitve. Hitim iz tedna v teden, iz dneva v dan in bojim se, da bi marsikaj steklo mimo mene. »Ne smem pozabiti,« sem si rekla. Nisem pozabila. Tekla sem, dane bi zamudila. Vesela sem bila, ker so ljudje še stali v avli in se zaskrbljeno pogovarjali. Stopila sem v dvorano in poiskala prostor. Ni gabilo težko najti. Pogledala sem naokrog, natošena uro. » Časje za začetek,« sem si mislila. Takrat pa sem se spomnila zaskrbljenih obrazov v avli. Dvorana, kije lepo pripravljena čakala ljudi, ki čutijo, kaj 29. november pomeni za našo preteklost in prihodnjost. je bila skoraj prazna.
Začelo se je. Kaj res? Je sploh mogoče, da je mimo večine
občanov stekel ta datum, ki so se ga v najhujših časih naše zgodovine tako veselili?
Začela se je proslava, proslava ob rojstnem dnevu naše republike. Lepa je bila. Čuteča. Vodila jo je skupina kulturnih delavcev iz Trbovelj, ki so prišli v Litijo, da bi občanom predstavili svojo kulturno ustvarjalnost. Prepričana sem. da so bili razočarani in verjetno bo njihov ponovni korak v naš kraj težak. Tudi moj korak nazaj domov je bil težak in glava ob mislih: »Alije res. da toliko ljudi nima časa?«
Tudi kmet iz Tirne ni imel časa, saj je tudi na kmetijah dela vse več. Kljub temu pa je čutil potrebo, da pride na proslavo, saj je deloval v času, ko je ta praznik nastajal. Prisluhnila sem njegovi kritiki, kije bila na prvem mestu.
Preprost človek ni mogel razumeti, da litijska občina šteje le
tako malo ljudi, ki v srcih čutijo ta praznik. Pravjeimel. Tudi jaz
se mu pridružujem. _. .,
v Olga Stnreih
C
O ALNARNATIVNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA
J 1
mladinski servis ze prihodnje leto
Tudi letos jc prišla iz šol nova generacija mladih usmerjencev. S koliko upanja vsakdo izmed njih, da bo našel zaposlitev? Kdaj? Kakšno? Kje? Nezaposlenost je že in bo v prihodnjih letih še bolj postala problem mlade
generacije. V mladinski organizaciji pogosto razmišljamo o alternativnih oblikah zaposlovanja: Toda, ali' so mladinski servisi, kooperativa in druge oblike zaposlovanja izhod izteh težav? Delna rešitev vsekakor bodo, s tem
TI I^Ji^.SI LJUBI OTROCI
Kulturna vzgoja
Med mnoge vrste vzgoje, ki oblikujejo otroka, uvrščamo tudi kulturno vzgojo. Kdaj se le-ta začne, je najbrž težko ugotoviti, zanesljivo pa dobi otrok njene prve osnove v domačem okolju — družini.
Na otrokovo doživljanje ter sprejemanje kulturnih vrednot vplivajo dom, vrtec, šola in okolje. Čeprav imajo v ranem otroštvu tudi glede kulturne vzgoje starši nanj odločujoč vpliv, pa to z otrokovim odhodom v vrtec ali šolo nikakor ne preneha. Nasprotno — od očetovih in materialnih prizadevanj je odvisno, kakšen odnos bo imel njihov otrok do kulturnih vrednot, ko odraste.
Naj podkrepim navedeno trditev z nekaterimi primeri.
Med letom je veliko praznikov; med katerimi so tudi taki, ko otroke obdarujemo. Med darili zasledimo najpogosteje sladkarije, igrače, razna oblačila, veliko redkeje pa knjige ali ceio obiske raznih prireditev. Če se bomo pri darilih že dovolj zgodaj odločali za nakup knjig, primernih otrokovi starosti, potem bo naš mladostnik, ko bo postal polnoleten, imel v svoji knjižni omari že bogato knjižnico — od slikanic do raznih leposlovnih zvrsti — in jo bo s prihranki tudi sam dopolnjeval. Nehote in nevsiljivo mu bomo privzgojili lju-
bezen do knjige, ki je izvor znanja, zabave in koristnega preživljanja prostega časa.
Podobno je s televizijo. Ko smo v šoli z anketo ugotavljali, koliko časa otroci prese-dijo ob televizijskem sprejemniku, smo prišli do osupljivih podatkov, ki pa ne veljajo za vse šolarje. Mnogi učenci iz nižjih razredov med tednom, to je od ponedeljka do četrtka, ne smejo gledati televizije, niti otroških oddaj, ki so na sporedu v popoldanskem ali zgodnjem večernem času, in to iz preprostega vzroka, ker imajo šolske obveznosti in morajo zgodaj v posteljo. Ob petkih in sobotah pa jim starši »velikodušno« omogočijo, da nadomestijo vse, kar so zamudili med tednom. Niso redki posamezniki, ki lahko v teh dveh dneh sedijo pred televizorjem do poznih večernih ur, dokler trajaspored, in gledajo celo oddaje, ki za njihovo starost-niso primerne. Da je tako ravnanje staršev nepravilno, najbrž ni treba posebej dokazovati.
Odkar imamo v osnovnih šolah kulturna društva, seje ta dejavnost zelo razmahnila. Skoraj povsod imajo pevski zbor (otroškega in mladinskega), dramsko, lutkovno ali folklorno skupino, pa dopisifiški, literarni, likovni, •filmski krožek in morda še kaj. Smoter teh dejavnosti ni le  nastopanje  za sošolce,
marveč tudi za starše in druge občane.
Velikokrat pa so mladi pevci, igralci, plesalci ali reci-tatorji razočarani, ko je za njihov nastop premalo zanimanja in ob prazni dvorani se pri teh otrocih že oblikuje slab pdnos do kulture.,
Letos smo v Litiji uvedli za osnovnošolce dva abonmaja, učenci od prvega do četrtega razreda so se vabilu lepo odzvali in v spremstvu svojih razredničark povsem napolnili dvorano na Stavbah. Veliko slabše pa je bilo pri šolarjih od petega do osmega razreda. Tu je bilo več težav in pri predstavi je bila zasedena le dobra tretjina dvorane. Brez pomoči staršev tega abonmaja najbrž, ne bomo mogli obdržati, saj samo prizadevanja šol niso dala zaželenega učinka.
•
Navedel sem le nekaj utrinkov, ki naj pripomorejo k našemu razmišljanju o kulturni vzgoji. Če bomo odrasli zavzeli do nje primeren odnos in ga z osebnim zgledom tudi prenašali na otroke, potem se nam v prihodnje ni treba bati praznih dvoran, množice neprebranih knjig, neobiskanih razstav, niti ne bomo v skrbeh, da naša amaterska kulturna društva ne bodo imela dovolj naslednikov.
Boris Žužek
pa problema brezposelnosti vendarle ne bomo rešili v celoti. O mladinskem servisu mladi tudi v Litiji razmišljajo; kako naj bi ga organizirali, kje in kako naj bi ga ustanovili. Temeljitejše priprave bodo potekale v prihodnjih mesecih, saj je treba v Litiji pred samo ustanovitvijo temeljito proučiti potrebe litijskega združenega dela, zavod za zaposlovanje in nenazadnje tudi samih dijakov in študentov oziroma sploh vseh mladih. Posebnost mladinskega servisa naj bi bita možnost zaposlovanja za vse mlade, tudi tiste, ki se ne šolajo, pa so začasno brez dela.
Pestrejšo zgodovino pa i majo kooperative, seveda v zahodnih državah. Pri nas bi lahko kooperative enačili z zadrugami (po načinu poslovanja). Kooperative slonijo v tujini na skupinski lasti, temeljijo na vplivu zaposlenih na vse pomembnejše odločitve ter na skupinski samoiniciativi insamoorga- . nizaciji. Iz svetovne prakse poznamo nekako tri vrste kooperativ.
Tradicionalne so bile ustanovljene že v začetku stoletja kot majhni industrijsko-obrtni obrati. Alternative kooperative, so se razvile iz mladinskih gibanj in se usmerile v založništvo, prodajo knjig, hrane, organizacije učenja jezikov in so kot takšne še danes zelo razširjene v Angliji. Tretja oblika kooperative pa je nastala kot odgovor na naraščajočo brezposelnost. Ustanavljali so jih lokalne oblasti in sindikati. Tu ne gre več za majhne delavnice,
temveč že za velika podjetja z več tisoč zaposlenimi.
Veliko možnosti za ustanavljanje kooperativ je seveda tudi v Sloveniji. Z današnjo zakonodajo bi seveda naleteli na večje ali manjše težave že ob ustanavljanju, kaj šele razvoju, saj naša zakonodaja med drugim sploh ne predvideva ustanavljanja proizvodnih enot na osnovi pobud skupine občanov. Jasno pa je, da bi morale biti kooperative ustanovljene v skladu s prestrukturiranjem gospodarstva in razvojem drobnega gospodarstva. Na področju sodelovanja večjih gospodarskih organizacij z malim gospodarstvom je v zadnjih letih že prišlo do krepkih premikov in to je zagotovo tudi pravšnja vzpodbuda za nastajanje kooperativ. Če v najbolj razvitih deželah na drobno gospodarstvo odpade tudi že polovica celotnega družbenega proizvoda, zakaj tudi mi ne bi mogli teh razmerij, ki so sedaj sila neugodna, zasukati sebi v prid.
V Sloveniji žal o kooperativah in mladinskih servisih razmišljajo le mladi, zagotovo pa je, da mladinska organizacija sama ne bo zmogla zahtevne naloge pri ustanavljanju in iskanju zakonske osnove za obstoj, denimo kooperativ, kot tudi ne bom mogla sama rešiti problemov brezposelnosti. O kooperativah v Litiji še ne razmišljamo, mladinski servis, kot smo že zapisali v uvodu, pa lahko pričakujemo prihodnje leto, če bo šlo vse po načrtih.
Rudi Bregar
Največ brezposelnih je mladih ljudi. Koliko pridnih, mladih rok, ki so sposobne marsikaj storiti. Tako pa se mnogi zatekajo v lokale, h kartam, kriminalu,... (Fotografija: Rudi Bregar)
2. stran
Abonma tudi za najmlajše šolarje
— Poleg abonmaja za odrasle sta Zavod za izobraževanje in kulturo ter Zveza kulturnih organizacij Litija uvedla letos tudi dva abonmaja za šolarje. Za učence od l. do 4. razreda je bila prva predstava 20. novembra. Dvorano na Stavbah so povsem napolnili mladi obiskovalci z vseh treh matičnih šol, lutkovna skupina Ljubljana—Bežigrad pa se ji m je predstavila z igrico Lev in miška.
Obisk ljubljanske opere
— Učenci sedmega ter osmega razreda šmarske šole so imeli 23. novembra kulturni dan. V spremstvu razrednikov in učitelja glasbene vzgoje so obiskovali ljubljansko Opero, kjer so si ogledali slovensko opero Antona Foersterja »Gorenjski slav-ček«.
Seminar za vodstva društev
— Zveza kulturnih organizacij Litija je izvedla tretjo novembrsko soboto poldnevni seminar za vodstva kulturnih društev ter samostojnih sekcij. Potekal je istočasno v dveh skupinah. O nalogah društev, predsednikov, tajnikov in kronistov je spregovoril organizacijski tajnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Tone Ste-fanec, blagajnike društev pa je seznanila s predpisi o finančnem
poslovanju računovodkinja Joža Gombač. Organizatorji in izvajalci seminarja so bili z obiskom zadovoljni.
Večer rudarskih pesmi
— Na predvečer dneva republike sta organizirali Občinska konferenca SZDL in Skupščina občine Litija osrednjo proslavo v dvorani na Stavbah. V kulturnem sporedu so sodelovali recitator ji in solisti odbora za literarno dejavnost Zaveze kulturnih organizacij Trbovlje. V besedi in glasbi so predstavili 13 rudarskih pesnikov iz Zasavja, med njimi tudi našega domačina Jožeta Sevljaka. S tem gostovanjem začenjamo uresničevati že davno izrečeno zamisel, da bi tudi med zasavskimi občinami izm enja vali programe, k i jih pripravljajo posamezne skupine ob državnih in republiških praznikih. Zal pa moramo zapisati, da so bili organizatorji in poslušalci razočarani zaradi obiska, saj je literarno-glasbeni večer spremljalo le 51 Litijanov ter okoličanov.
^ Darilo lutkarjev pionirjem
— Litijska mladinska lutkovna skupina, ki jo vodi mentorica Berta Juvan, se je pred dnevom republike predstavila z novo igrico v dvorani na Stavbah. Prvošolcem vseh matičnih in podružničnih šol v občini, ki so ta dan postali pionirji, so lutkarji zaigrali igrico SLON BALON. '
Boris Žužek
C
V AVLI SO LITIJA
Akademski kipar Zlatko Rudolf razstavlja
j
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V občini seje v mesecu novembru rodilo 9 dečkov in 8 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 23 parov. Med njimi so se poročili:
Zaman Roman, avtoklepar iz Gradišč pri Litiji, in Želez-nik Breda, gospodinja iz Gabrovke, Urbane Matjaž, kurjač iz Litije, in Brunček Alenka, študentka iz Kresnic, Radešič Đulijano iz Postojne in Gornik Sabina, učiteljica iz Hrastnika, Lušina Viljem, carinik z Jesenic, in Domijan Lora, računovodja z Jesenic, Bole Boris, dip. ekonomist iz Ljubljane, in Varga Vesna, stenograf iz Ljubljane, Kotar Milan, sprevodnik iz Male Gobe, in Novak Rozika, prodajalka iz Borovnice, Ramšak Aleš,orodjarizTrbovelj,in Pešec Alenka, varuhinja iz Trbovelj, Pograjc Tomaž, kmet iz Ko-njšice, in Hiršelj Majda, prodajalka iz Konjšice, Medvešek Milan, gradbenik iz Zagorja ob Savi, in Klarer Irena, gradbeni maturant iz Trbovelj, Rozina Roman, novinar iz Orehovice, in Lipovšek Sabina, med. sestra iz Polja, Rozina Bojan, skupinovodja iz Orehovice, in Prašnikar Bernarda, •knjigovodja iz Podlipovice, Hlebec Alojz, šofer izJZagorja ob Savi, in Arnšek Lea, uslužbenka iz Trbovelj, Ševerkar Anton, zidar iz Kolovrata, in Lavrin Urška, ek. tehnik iz Zvarulja, Koren Ivan, skladiščnik iz Podgorja, in Ajdič Danica, finančni knjigovodja iz Trebnjega, Grošelj Leon, študent iz Izlak, in Mausser Anita, študentka iz Hrastnika, Škerbec Jernej, strojni tehnik iz Renk, in Forte Janja, študentka iz Kleka.
Umrli v novembru:
Kobilšek Antonija, 75 let, iz Podšentjurja, Trdin Angela, 70 let, izPoto'.' ;ri Vačah, Kristan Angela, 78 let, iz Jesenj, Martinšek janež. 69 let, iz Kresnice, Nagode Ivan, 87 let, iz Holišč, Tome sanica, 55 let z Ustja, Izlakar Martin, 79 let, iz Bukovice, Kralj Anton, 79 let, iz Kresnic, Južnik Ladislav, 34 let, iz Zg. Hotiča, Bizjak Marija, 82 let, z Vač, Marini Mirko, 8 let, iz Litije, Bučar Angela, 81 let, iz Litije, Vovk Pavlina, 79 let, iz Pod vrha, Rotar Frančiška, 92 let, iz Litije, Prelogar Katarina, 90 let, iz Vrat, Pregrad Roza, 75 let, iz Ljubljane, Pavlovič Ljubica, 52 let, iz Ljubljane, Zapušek Danica, 75 let, iz Litije, Škoda Jožef, 76 let, iz Zagozda, Jelševar Ivana, 70 let, izTihaboja, Poterbin Angela, 74 let, iz Preženjskih njiv, Odlazek Henrik, 77 let, iz Dobovicc, Sluga Stanislav, 30 let, iz Preženjskih njiv.
Joža Čož
V torek, 11. decembra, so v okviru prireditev ob občinskem prazniku odprli v avli občinske skupščine ciklus slik akademskega kiparja, domačina Zlatka Rudolfa, z naslovom Meglice.
Avtor je postavil na ogled svoja zadnja dela, v katerih na izredno prefinjen in liričen način odkriva lepoto narave, ki nas obdaja, pa jo često zaradi naglice in preobremenjenosti niti ne opazimo.
Na otvoritvi, ki jo je pripravila ZKO Litija, so sodelovali tudi domači recitatorji in glasbeniki.
J. S.
Srečanje prosvetnih
delavcev občine Litija
tokrat v Gabrovki
V petek, 7. decembra, so se v Osnovni šoli »Lojze Hostnik— Jovo« zbrali prosvetni delavci iz vse šole na svojem tradicionalnem srečanju.
Prijazni gostitelji so jim pripravili pester in zanimiv kul-turnozabavni program, v katerem so poleg učiteljske igralske skupine sodelovale tudi pevke ŽPZ Gabrovka pod vodstvom Marjane Kraljeve.
Ob tej priliki je predsednik občinske izobraževalne skupnosti Litija tovariš Tone Sveršina podelil nekaterim najzaslužnejšim delavcem tudi posebna priznanja. Za večletno požrtvovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja so jih prejeli: Ni-ka Žunko in Marija Praunseis iz OŠ Litija, Drago Zaje iz OŠ^ Šmartno, Marta Božič iz OŠ Dole in Martina Naglic iz VVZ Litija.
Otvoritev prizidka k vrtcu
Petek, 23. novembrajebilza malčke vrtca Šmartno nepozaben dan, saj so dobili lep in moderen prizidek, da bo njihovo življenje poslej v vrtcu še lepše, še bolj udobno.
Sredstva zanj so prispevali delavci in občani iz III. občinskega samoprispevka, veliko denarja pa so neposredno dodali tudi delavci 1UV Vrhnika, TOZD Usnjarna Šmartno.
Malčki so se vsem, ki so kakorkoli prispevali k izgradnji njihovega drugega doma, zahvalili s prisrčnim programom, ki so ga izvedli v prepolni dvorani kina Šmartno, potlej pa vse prisotne povabili še na ogled novih prostorov.
J. S.
Kino po sedmih letih?
Če bo vse po sreči in če bo Zavodu za izobraževanje in kulturo uspelo rešiti še nekatere tehnične probleme, bo v drugi polovici januarja oziroma ob kulturnem prazniku v dvorani na Stavbah stekla prva filmska predstava.
To bo po sedmih letih, od/tur so zaprli staro kinodvprano prva tovrstna predstava v Litiji. Kinokabinaje skoraj že na-red. rešiti je treba še problem pritrditve stolov (dvorana bo še naprej večnamenska) in filmskega platna, ki ga bo moč odstraniti.
Upajmo, da bo ZlK-u v naslednjih letih uspelo kupiti še drugi projektor, da bodo predstave lahko brez odmorov.
.1. S.
KLUBSKI VEČERI V FARBARJEVEM GRADU V MESECU JANUAR 1985
4. januar — LITERARNI VEČER s pesnico ZVEZD AN O RU-PNIK — prebiranje pesmi ob glasbeni spremljavi in razgovor z ustvarjalko
11. JANUAR — LIKOVNA USTVARJALNOST FRANCIJA LESJAKA — predstavitev nekaterih značilnih del ustvarjalca in razgovor z njim
18. JANUAR VEČER OB GLASBI — predstavitev glasbene zvrsti različnih izvajalcev
25. JANUAR — MIROVNO GIBANJE IN DELO KLUBOV OZN — razgovor z ogledom filmov o raketah pershing
V sklopu klubskih večerov v mesecu januarju pa bomo poskusili pripraviti še razgovor o radiu v Litiji, o video rekorderjih in kasetah ter p baletu, organizirano pa bomo obiska/i tudi abonmanjsko predstavo v dvorani na stavbah in eno od športnih prireditev v Sloveniji.
Odbor za klubsko dejavnost pri OK ZSMS Litija
Vas veseli petje slovenskih, črnskih duhovnih in pesmi drugih narodo v? Če imate poleg tega še visok glas (prvi tenor), ste pravi za oktet, ki se ustanavlja v Litiji. Pokličite čimprej (popoldne) po telefonu št. 881-985.
INMEMORIAM
Miha Vahen
■ 4. decembra 1984 je nenadoma umrl dolgoletni učitelj in pevovodja Miha Vahen.
Rodil se je l. 1910 v Ljubljani. Oče je bil železničar. Starša sta rada prepevala in tako v malem Mihi vzbudila ljubezen do lepe narodne in umetne pesmi, pozneje tudi do partizanske. Že zgodaj so mu starši s težavo kupili klavir in mu omogočili prvo glasbeno izobrazbo, ki jo je dopolnil na učiteljišču. Že kot dijak je poskušal biti pevovodja in uspel. S tem se je v njem prižgala vnema z pevovodsko delo. Gore/a je dolgo, več kot 50let, šele bolezen je zadržala roki, da nista mogli igrati in dirigirati. Tedaj, I. 1980. je prenehal nastopati. Še vedno pa je pevce spremljal v mislih ali na sedežu v dvorani. Zadnjikrat jih je poslušal letos spomladi na reviji Zasavske pevske skupnosti v Litiji. Tudi jevniški pevci so se ga spomnili s šopkom cvetja.
Po končanem šolanju seje kot učitelj zaposli/ na Kaplji ob avstrijski meji. Bil je učitelj in pevovodja moškega in mešanega zbora. Nastopal je doma in v Mariboru. Uspešno delo je pretrgala vojna. Bil je v nemškem ujetništvu, kjer je vodil zbor Poljakov in Francozov. Pozneje se je vrnil v domovino, v Kresnice, kjer ni smel
širiti slovenske pesmi. Z veseljem pa je učil v partizanski šoli in vodil ženski zbor v osvobojeni Beli krajini v AdlešiČih.
Po vojni odi. 1946 dalje je vodil ženski pevski zbor v Jevnici. Kmalu je osnoval otroški pevski zbor Jevniški škorčki. Z njim je bogatil enoglasno otroško pesem in jo širil tudi v druge kraje. Pri tem sta mu pomagala skladatelja Pavle Kalan in Janez Bitenc.
Osnoval je še moški in mešani zbor pri KUD Jevni-ca. Zbori so peli na proslavah, pri mnogih odkritjih spominskih obeležij iz NOB, na tekmovanjih, revijah, festivalih, na ljubljanskem radiu, tudi v Šentvidu in še kje. Peli so žalostinke, podoknice, v veselje starejšim, bolnim in še komu.
Zbore je vodil tudi v drugih krajih ali jim pomagal. Kresnice, Litija, Štanga. Be-ričevo, Dolsko, Adlešiči .... Sam je pel tudi v učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič.
Ves čas je bil tudi učitelj učencev v Jevnici. kjer je I. 1972 dočakal upokojitev. Preselil se je v Ljubljano. Zbor je še vodil, a opustil je lutke, prenehal je fotografirati, opisovati dogodke kraja, le zdravnilna zelišča je še nabiral, ko je obiskoval starše nekdanjih učencev ali učence.
Za dolgoletno umetniško delo na področju zborovskega petja je dobil številna odlikovanja, od krajevnih do zveznih, bronastih in zlatih.
7. decembra smo se z besedo in pesmijo zadnjič poslovili od pevovodja, učitelja, krajana in sotovariša. Med nami so bili tudi krajani iz Adlešičev, saj jihpo vojni Miha ni pozabil. Se jih je obiskoval, jim pomagal, pisal kroniko, za kar so se mu lepo zahvalili.
Lepo zapeta pesem pa bo še dolgo v nas budila spomin na pevovodjo Miho Vahna.
Eva Kovic
STRAN 3
SGP Beton Zagorje ob Savi TOZD Gradmetal Litija
GOSTINSKO
PODJETJE
LITIJA
KOP Komunala Litija
LJUBLJANSKA BANKA
Gospodarska banka Ljubljana Ekspozitura Litija LITIJA
KMETIJSKA ZADRUGA
DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
Poslovalnica
Litija
DRUŠTVO
INTEGRAL TP Viator Ljubljana TOZD Ceprom UPOKOJENCEV
Litija Litija
GOZDNO
GOSPODARSTVO
Ljubljana
TOZD
Gozdni obrat
Litija
Osnovna šola Osnovna šola
FRANC LOJZE
ROZMAN-STANE HGSTNIK-JOVO
Šmartno pri Litiji Gabrovka
LESNA INDUSTRIJA LITIJA
— TOZD Mizarska proizvodnja
— TOZD Plastika
— TOZD Furnirska proizvodnja
— TOZD Žagarska proizvodnja
— Delovna skupnost skupnih služb
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD Usnjarna m mi* t jpjL^)
ZDRUŽENJE OBRTNIKOV LITIJA
HP
Kmetijska zadruga Gabrovka-Dole
BEOGRADSKA *
BANKA Temeljna banka Ljubljana PE Litija
MESARIJA IN PREKAJE-VALNICA LITIJA
Osnovna šola DUŠAN KVEDER-TOMAŽ Litija
CVETLIČARNA VIJOLICA Ulanec Tončka in Zvonko
SO Kozmetično-kemični izdelki BERČON Litija
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO Litija
SCT Ljubljana TOZD Industrija apna Kresnice
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA
Litija
ISTRA BENZ Koper PE Litija
Dom TIŠJE Šmartno, pri Litiji
TEKSTIL TOZD Pletilja Litija Predilnica TOZD Maloprodaja
rreuiiiii^a trgovina
a slivna
Litij
mm
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
I        KRAJEVNA SKUPNOST SAVA |
Tretji krajevni samoprispevek
Predsednik sveta KSSava Vladimir Mrzel je povedal, da so na zadnji seji razpravljali o finančnih sredstvih iz 3. krajevnega samoprispevka in sklenili:
1. Razpoložljiva finančna sredstva krajevnega samoprispevka (200.000din) se vežejo pri Beogradski banki, tako kot so se že prejšnja zbrana sredstva. Podrobno finančno poročilo bo podal blagajnik Marko Drnovšek na zboru občanov.
Kdor želi odgovore na razna vprašanja, se lahko oglasi ob ponedeljkih od 16. ure dalje v prostorih KS Sava.
2. Iz sredstev samoprispevka se plača Komunali Litija za izdelavo projekta za razširitev pokopališča na Savi 63000 din.
Kako je bil realiziran plan za leto 1984?
...... Pridobljena je številna dokumentacija za razširitev pokopališča na Savi.
— Nova zgradba za obrat TKG je zgrajena.
RAZPIS
za podelitev
Valvasorjevih plaket za leto 1984
Objavljamo razpis za podelitev Valvasorjevih plaket za leto 1984. Koordinacijski odbor podeljuje plakete za nadpovprečne uspehe pri delu družbenih institucij in posameznikov za vzgojo in izobraževanje, kulturo, raziskovanje, telesno kulturo, zdravstvo in druga področja.
Po pravilniku so kriteriji na izbiro prejemnikov Valvasorjevih plaket naslednji:
— da je institucija oziroma posameznik (v nadaljnjem besedilu kandidat) s svojim delom oziroma družbenopolitično aktivnostjo dosegel nadpovprečne uspehe;
— daje kandidat uspehe dosegel s svojim rednim delom ali družbenopolitično aktivnostjo v okviru ene od samoupravnih interesnih skupnosti društvene ali druge interesne aktivnosti na področju občine Litija;
— da so rezultati aktivnosti kandidata nadpovprečno pomembni za delo sredine, kjer kandidat dela in je zato družbenopolitična skupnost še posebej zainteresirana za tako družbeno priznanje kot vzpodbudo za druge sodelavce;
— da so uspehi določene samoupravne interesne skupnosti oziroma druge sredine,f>d koder predlog prihaja, takšni, da opravičujejo upoštevanje predloga kandidata;
— da.kandidat poleg svojih delovnih uspehov v ožjem pomenu besede praviloma dosega tudi uspehe kot aktiven samoupravljalec v svojem okolju.
Predloge za kandidate pošljite do 15. 1. 1985 na naslov: Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket, Valvasorjev trg 9, Litija.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST LITIJA je na 6. seji skupščine dne 13.12.1984 sprejela naslednji
RAZPIS
PRIJAV KANDIDATOV ZA NAGRADE IN PRIZNANJA »INOVATOR LETA 1984«
1. Za nagrade in priznanja »INOVATOR LETA 1984« lahko kandidirajo delavci iz združenega dela in družbenih dejavnosti v občini Litija, ki so v letu 1984 uresničili dosežke s področja inventivne dejavnosti oziroma inovacije (izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, nasveti, opozorila, tehnološki dosežki).
2. Kandidate za nagrade in priznanja »INOVATOR LETA 1984« lahko predlagajo:
,:, — komisija za inventivno dejavnost v TOZD ali DO,
— delavski sveti TOZD ali DO,
— družbenopolitične organizacije,
— društva in
— fizične osebe.
3. Pismena prijava naj vsebuje:
— osebne in splošne podatke avtorja dosežka inventivne dejavnosti oziroma inovacij,
— kratek opis, iz katerega bodo razvidni pomembnost, pogoji in mesto nastanka, prihranek pri materialu, energiji itd., uporabnost, izvirnost in ekonomski ali drugi učinki, ki jih dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije zagotavlja,
— risbo ali pregledno skico,
— dokazilo, da je dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije obravnavala in ugodno rešila komisija za inventivno dejavnost ali drug pristojni organ.
4. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator lota« bo Odbor za pospeševanje inovacijskih in raziskovalnih dejavnosti Občinske raziskovalne skupnosti Litija ocenil predlagane dosežke in določil denarne nagrade. Nagrada in priznanja bodo podeljena na seji skupščine ORS Litija marca 1985.
5. Prijave pošljite na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Litija, Valvasorjev trg 9 a, 61270 Litija. Rok prijav je do 10. 2. 1985.
6. Poročilo o podelitvi nagrad in priznanj bo objavljeno v Glasilu občanov in drugih sredstev javnega obveščanja.
7. Dodatne informacije v zvezi z razpisom posreduje Občinska raziskovalna skupnost Litija, telefon številka: 882-215.
— TV pretvornik na Avguštinu deluje. Sredstva za izgradnjo je prispevala KS Sava, občani in krajani so prostovoljno delali.
In načrti za leto 1985?
Če bo dovolj sredstev in volje, bodo opravila naslednja dela:
adaptacija pokopališča, izgradnja gozdne ceste Sava — Leše, izboljšanje oskrbe v trgovini, uredila vodna zajetja, športno igrišče pri zadružnem domu, pripravila se bo dokumentacija za investicije (cesta) na Sp. Logu in Ponovičah (javna razsvetljava).
Predsednik sveta je poudaril, daje izvajanje planskih nalog in priprava novih planov odvisna od aktivnega sodelovanja članov sveta in skupščine ter ostalih brganov in organizacij v KS Sava. Svoj delež bi lahko doprinesli delegati v raznih delegacijah, če bi bili bolj aktivni in zainteresnirani. Anaelca Ocepek
KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Pomagali bodo šoli
— Na novembrski skupščini šolske skupnosti so šmarski šolarji govorili tudi o varčevanju, predvsem s papirjem, vodo in elektriko. Zedinili pa so se še, da bodo z nabiralno akcijo odpadnega papirja omogočili šolski kuhinji nakup skodelic, ki jih potrebujejo za malico.
Urejali so smučišča
— v tekočem šolskem letu izvajajo dneve družbenopotrebnegadela šolarji od prvega do petega razreda. Petošolci so svoj prvi dan izkoristili za delo na smučišču v Črnem potoku. Pod vodstvom učitelja telesne vzgoje Janeza Peterlina so dokončali nekatera zemeljska dela.
Okrepili bodo sodelovanje
— Na zadnji seji sveta šole, ki soji prisostvovali tudi zunanji člani, so obravnaval i sodelovanje šole z okoljem. Ugotovili so, da sicer uspešno poteka, vendar bi ga lahko še okrepili. V sodelovanju s krajevno skupnostjo SZDL bodo morali poskrbeti za organizacijo krajevnih proslav ob raznih praznikih, s krajevnoskupnostjo pa bi v okviru dnidružbenopotrebnega dela izvajali raznedelovneakeije in urejali okolje.
Obnovitev prehodov za pešce
— V Šmartnem in na Ustju so že povsem zbledeli označeni prehodi za pešce. V največji nevarnosti so zlasti mlajši šolarji, ki so večkrat v zadregi, kje naj prečkajo glavno cesto. Vemo, da za obnovo prehodov ni dovolj sredstev, vendar bi morali obnoviti oznake vsaj na najbolj nevarnih krajih, to je pri spomeniku na Ustju ter na glavnem trgu v Šmartnem. Bomo s tem res odlašali do prve nesreče?
Boris Žužek
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Najzahtevnejša naloga
Med nalogami, s katerimi se bodo morali spoprijeti Kresničani v naslednjem srednjeročnem obdobju, bo gotovo najbolj zahtevna gradnja kanalizacije.
Sedanje razmere ne dopuščajo odlaganja tega problema. Smrad, ki zaudarja po naselju zlasti ob nizkem zračnem pritisku in ob sušnih poletnih obdobjih, opozarja, da življenje v takem okolju ni prijetno, postaja celo nezdravo. Zaradi vse globljega pronicanja fekalij, ki se iztekajo iz greznice v zemljo, obstaja nevarnost okužbe vaškega vodovoda, saj salonitne cevi, po katerih je speljan vodovod, niso dovolj odporne proti agresivnim fekalijam.
Strošek izgradnje bo nedvomno zelo visok. Zaradi težkega ekonomskega položaja si krajani od širše družbene skupnosti ne morejo nadejati velike pomoči, zato se bodo morali opreti predvsem na svoje moči in sredstva. Toda. kerso Kresničani z dosedanjimi akcijami že večkrat dokazali, da so kos marsikaterim problemom, jim gre verjeti,.da bodo tudi tokrat uspeli.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, na podlagi 13. člena Pravilnika p pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Litija (Ur. I. SRS, št. 30/82),
RAZPISUJE
DELNO NADOMESTITEV STANARINE ZA LETO 1985 (SUBVENCIJO)
Prosilci, ki vlagajo prošnjo prvič, morajo k vlogi priložiti:
— potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov gospodinjstva za preteklo leto,
— potrdilo o številu članov gospodinjstva,
— izjavo upravičenca o drugih dohodkih gospodinjstva,
— izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda,
— izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik avtomobila nad 1000 cm3.
Vsi drugi prosilci; ki vloge samo obnavljajo, priložijosamo potrdila o letnem dohodku za leto 1984. Do subvencije niso upravičeni imetniki stanovanjske pravice: . . *
— če oddajajo stanovanje ali del stanovanja v podnajem,
— če uporabljajo stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost,
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik stanovanja, stanovanjske hišeali vikenda,
— če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje,
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo, pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen, kar se dokaže z ustrezno dokumentacijo,
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik avtomobila nad 1000cm'.
To določilo ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov.
ROK ZA ODDAJO VLOG JE 31.1. 1985.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINI' LITIJA
Voda je pritekla
Po ceveh vodovoda je pred nekaj tedni pritekla prva voda. Prvo fazo, ki zajema glavno zajetje z rezervoarjem in cevovodom do prvega hidranta, so zgradili v enem letu. Naložba je veljala blizu 7 milijonov din oziroma 700 starih milijonov. Na posnetku je mesto hidranta tik pred dograditvijo prve faze.
Besedilo in fotografije: Rudi Bregar
PISMA BRALCEV
Pripomba k obvestilu Komunale Litija, objavljenem v novembrski številki Glasila občanov.
Na sestanku hišnega sveta Trg na Stavbah 6 smo obravnavali to obvestilo in dajemo naslednjo pripombo:
V prihodnjem letu bo Komunala Litija organizirala novo razdeljevanje parcel za vrtičkarstvo. To akcijo podpiramo, ker je nujno potrebna. Sedanje stanje je namreč tako, da Komunala Litija ne ve, kdo ima v najemu določeno parcelo. Zato predlagamo, da se parcele Oštevilčijo, ker bo tako laže določiti najemnike. Predlagamo tudi, da imajo prednost pri razdeljevanju vsi tisti, ki so najbliže tem parcelam in so v družbenem stanovanju.
Ne strinjamo pa se, da bi parcele preorali. S tem bi namreč uničili že posajene rastline, npr. zimsko solato, česen, motovileč. Hišni svet meni, da bi komunala vsa dela glede razdeljevanja parcel lahko izvedla brez oranja.
Sprašujemo tudi, če je Komunala pripravljena povrniti škodo, ki bi nastala zaradi oranja.
Menimo tudi, da bi moral nekdo plačati oranje. Če ima komunala toliko denarnih sredstev, da lahko to plača, naj ta sredstva raje nameni za čiščenje potoka, ki teče med parcelami in pri vsakem večjem dežju poplavlja.
Pri razdeljevanju naj se upošteva geslo, ki pravi »zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Sedaj pa se dogaja, da se nekateri spomladi borijo za zemljo, nato pa ostane neobdelana in zaraščena s travo. Po pridelke pa hodijo na sosedovo njivo.
Adolf Pajtler
SGD BETON ZAGORJE TOZD »GRADMETAL« LITIJA
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. SKUPINOVODJA MIZARJEV
Pogoji:
— končana poklicna šola lesne smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— izpit B kategorije
— poskusno delo traja 3 mesece
2. 2 VK ELEKTROVZDRŽEVALCA
Pogoji:
— končana poklicna šola elektro smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— izpit B kategorije
— poskusno delo traja 3 mesece
3. VK STRUGAR
Pogoji: 40»
— končana pokJicna šola kovinarske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— izpit B kategorije
— poskusno delo traja 3 mesece
4. 2 KV KLEPARJA
Pogoji:
— končana poklicna šola kovinarske smeri
— izpit B kategorije
— poskusno delo traja 2 meseca
5. 2 PU KLEPARJA
Pogoja:
— nedokončana poklicna šola kovinarske smeri
— poskusno delo traja 1 mesec
6. 4 KV KLJUČAVNIČARJE
Pogoja:
— končana poklicna šola kovinarske smeri
— poskusno delo traja 2 meseca
7. KV SKLADIŠČNIK
Pogoji:
— končana poklicna šola ali izpit iz skladiščnega poslovanja •
— izpit za voznika B kategorije
— poskusno delo traja 2 meseca
8. ČISTILKA POSLOVNIH PROSTOROV
Pogoja:
— končana osnovna šola
— poskusno delo traja I mesec
Pisne pri jave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: SGD BETON ZAGORJE, TOZD GRADMETAL Litija, Ljubljanska c. 9, Litija, v 15 dneh od objave razpisa.
6.STR#m
★
i *
•k •k * •A *
★
*
★ * * ♦ *
¥ ¥
¥ ¥
¥
¥
¥ ¥
¥ ¥
¥
¥
¥
t ¥ *
! t
*
¥
¥
t ¥
¥
t
t ¥
¥
l
¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
t
t ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
¥ ¥
¥ ¥ ¥ ¥
¥ ¥ ¥ ¥
¥
¥
PISE:
Vida Brčon
Spomini na prvo srečanje s partizani pred bitko na Tisju in po njej
Na pragu koledarske zime v noči od 21. na 22. december leta 1941 je prišel v zaselek Tišje II. štajerski bataljon. Nikoli ne bom pozabila, kako mi je takrat brat Jože navdušeno zaklical: »Naši so že prišli v Tišje!« Bila sem vsa nestrpna od pričakovanja. 22. decembra proti poldnevu se je pri nas oglasil borec bataljona Slavko Židanik. Koje prišel, smo ravno rezali krmo za živino. Takoj je priskočil na pomoč in pomagal vrteti slamoreznico. Takrat je prišla iz Litije tudi neka ženska po kokoš za praznike. Ko je zagledala neobritega neznanega moškega, je s strahom vprašala, če je kak bandit. Previdno sem ji odgovorila, da je očetov sorodnik. Koje ženska odšla, mu je oče takoj ponudil britev, da bi se obril. Pohvalil seje, kako dobro brije. Naredil jo je sam, ko je bil mlad med prvo svetovno vojno v ruskem ujetništvu. Slavko se je takoj obril, potem pa sta z Jožetom odšla v Šmartno. Jože se je kmalu vrnil, proti večeru pa je prišel za njim tudi Slavko. Potem sta šla skupaj v Tišje in se šele ponoči vrnila. Židanik je prespal pri nas, z Jožetom sta se namestila v hlevu. Ko sem zjutraj prišla molst, mije Jože naročil, naj dosti skuham. Oglasil seje tudi Slavko in me vprašal, kaj bomo jedli. Povedala sem, da bom skuhala žgance. Kmalu smo sedli za mizo. Komaj smo dobro začeli jesti, sta prišla Franc Rozman—Stane in PeveC Anton — Rusov. Pova-
bila sem ju, naj prisedeta, in dala na mizo dve žlici. Stane pa seje nasmejal, vzel izškor-nja žlico in nam pojasnil, da se samo s svojo žlico dobro naje.
Po zajtrkjj smo se pogovarjali. Stane je rekel, da bi moral imeti tako kuharico, ki zna skuhati dobre žgance. Takoj sem se ponudila, da grem z njim. Bila sem zelo naivna in mislila sem, da bodo Nemce kar čez noč pregnali. Stane pa je rekel: »Malo šale ne škodi. Moramo pa se dobro organizirati, da Nemci ne zvedo za naše delo.« Odgovorila sem mu: »Tudi če bi me ubili, ne bi nič povedala.« To obljubo sem držala tudi ko so me zaprli, zasliševali in pretepali ter me za šest tednov zaprli v temnico.
Po razgovoru so šli Jože, Slavko in Stane spet proti Šmartnem. Pevec pa je odšel domov. Jože se je kmalu vrnil, proti večeru pa sta prišla še Slavko in njegov bratranec Albin Rozina. Stane Rozman pa se ni oglasil. Rozina je prinesel nekaj hrane, nekaj pa sem je zbrala jaz. Zvečer so jo odnesli v Tišje. Naslednji dan, 24. decembra, je bil pri nas v Jelši, po domače pri Bučarju, sklican sestanek litijskih aktivistov. Vodila naj ga bi Rozman in Židanik. Pri naši hiši smo imeli skritega veliko orožja. Že zjutraj tega dne smo ga začeli pripravljati. Brata Jože in Tone sta šla čistiti puške, mitraljez pa sta šla preizkusit v klet. Streljala sta kar v kup korenja. Z njima
je bil tudi Ciril Dobravec iz Jablanice. Da ne bi bilo slišati streljanja, sem jaz zunaj tolkla po deskah. Kmalu je prišel Slavko Židanik in bil pri nas na kosilu. Potem so se začeli zbirati v sobi na podstrešju tudi drugi. Na ta sestanek so prišli: Franc Poglajen, Franc Gorenc, line Poglajen, Zlato Leskovec, Šepčev z Brega in še nekateri drugi. Oče je stražil pred hišo, kamor je postavil kad, zbil z nje nekaj obročev in jiTi potem počasi nabijal nazaj. Jaz sem ravno pekla kruh. Ko je bil pečen, sem ga vzela iz peči, nato pa šla pometat okoli hiše, da bi bila straža še boljša. Ker Staneta Rozmana še ni bilo, mu je šel Jože naproti. Srečala sta se pri Jesenškovi koči. Ko sta prišla nad kočo, sta se ozrla in zagledala Nemce tik pod Rcsom. Stane je ustrelil,da bi bataljon opozoril na nevarnost. Jožetu pa je rekel: »Ker nimaš orožja, pojdi hitro domov in povej zbranim, naj se razidejo!« Jože je tekel proti domu, za Me-žnarjevo hišo pa je patrulja streljala za njim. Zbežal je v gozd in jim ušel. Bila sem pred hišo, ko sem zaslišala streljanje. Šla sem povedat zbranim aktivistom. Odprli so okno in poslušali. Res seje iz smeri Tišje slišalo streljanje. Vsi so postali zaskrbljeni. Takrat pa je že prihitel Jože in povedal, da so Nemci napadli. Udeleženci sestanka so se razšli skozi zadnja vrata. Židaniku je dal brat Jože puško, z njo na rami je hotel
skozi prednja vrata. Prav takrat pajeprišlapocestimimo naše hiše neka ženska. Bila je zelo zgovorna. Će bi ga videla, bi kmalu zvedela vsa okolica. K sreči sem jo še pravi čas zagledala. Jožeta sem zadržala toliko časa, daje ženska odšla, potem pa je odšel tudi Židanik. Mama in oče sta šla v Šmartno k maši, mi trije pa skrit orožje in municijo, ki smo jo zjutraj znesli izskriva-lišča. Ko sta se starša vrnila, je bilo že vse pospravljeno. Oče, mama in Jože so odšli spat, Tone pa je šel k Piško-vim. Jaz sem v hiši brala knjigo. Ura je bila pol desetih, k« je nekdo potrkal na okrto, da naj odprem, da so sami domači fantje. Ko sem odprla okno, sem zagledala Rozmana. Povabila sem jih noter. Rozman mi je rekel: »Poglej proti Tisju!« Zagledala sem odsev ognja. Povedal je, da so domačije zažgali Nemci, ljudje pa so se umaknili čez mejo. V hišo sta poleg Rozmana stopila še Dušan Kveder — Tomaž in Peter Stante—Skala. Postregla sem jih s potico in vinom. Zbudila sem Jožeta in nesla hrano tudi straži. Jože pa je spet nosil orožje iz skrivališča. V kuhinji sem z doma narejeno svetilko svetila Kvedru, ki je sestavljal pištolo. Povedal mije,dajoje ravno čistil, koje zaropotalo, pa jo je kar razstavljeno dal v žep. Koje Jože spravil skupaj orožje in municijo, meje poslal še po Šiškovega Bineta. Že na koncu našega senika pa sem zagledala Bineta, Toneta
in Adolfa Goršeta. Straža jih je ustavila z naperjeno puško. Zelo sem se prestrašila, mislila sem, da bodo kar streljali.
Kmalu so se partizani odpravili na pot. Dala sem jim celo peko kruha, ki sem ga spekla za praznike, in nekaj vina. NaRodenškem hribu so jih čakali ostali 6orci. Odšli so proti italijanski meji. Spremljala sta jih Bine in Jože. Ko sta se vrnila, sem ju postregla s čajem. Bine je nato odšel, Jože pa je zaspal za četrt ure.
Nato se je vrnil Slavko Židanik. Dejal je, daje skušal priti čez cesto do italijanske meje, pa mu ni uspelo. Z Jožetom sta se dogovorila, da ga bo zjutraj pospremil čez mejo. Povabila sem ga, naj gre spat na peč, a je odvrnil, da gre raje v hlev. Zgodaj zjutraj sem skuhala žgance, da sta se dobro najedla. Jože ga je srečno prepeljal čez mejo. Komaj se je vrnil domov, so že prišli Nemci. Spodili so nas iz hiše. Bilo jih je zelo veliko.
Vse so premetali. V kleti pod hramom je imela sestra krompir. Da ne bi zmrznil, smo ga prekrili s ponjavo, nanjo dali otave, po njej pa nametali repo. Dva vojaka sta šla v klet in z nasajenimi bajoneti prebadala kupe korenja in repe. Ko pa sta začutila ponjavo, sta poklicala vojake Prebadali so kup, nato pa začeli odmetavati. Nehote sem se zasmejala. Z vojaki je bil Lojze Koprivni-kar (doma iz Štangarskih Poljan). Ta je opazil moj nasmeh in me vprašal, kaj je tam
spodaj. Ko sem povedala, da je krompirje Nemcem zaklical, naj nehajo. Preiskali so hišo in gospodarsko poslopje, toda našli niso nič. Pregledali so še hišni seznam, ki ie moral viseti na vratih vsake Viiše. Ko so ugotovili, da smo vsi doma, so odšli.
Ker je bila naša hiša od Tišja precej oddaljena, niso mislili , da so se tu zadrževali partizani. Že na koncu naše vasi pa so aretirali Tineta For-tuno, na Libergi pa še Franca in Tineta Potiska, Tineta in Franceta Medveda in Jožeta Fortuno. Že zvečer 24. decembra pa so odpeljali s Tišja bolnega Rusovega očeta, mamo Alojzijo, hči Ano ter Tisenško mamo Marijo Zaman. Na božični dan, 25. decembra, so Nemci prodirali proti Tisju s teh strani. Bili so zelo jezni, ker niso dobili partizanov. Našli so le živino.
Vračali so se z aretiranimi domačini in živino. Aretirance so odpeljali v Šentvid nad Ljubljano, čez tri dni pa v Begunje. Rusov oče je v Begunjah umrl. Drugi so se 2. februarja 1942 vrnili domov.
Marija Zamanova je bila do pomladi pri nas, ker so njeno hišo požgali. Spomladi jo je začela popravljati.
Taki so moji spomini na prvo srečanje s partizani in aktivisti. Nekateri dogodki so se mi tako živo vtisnili v spomin, da jih ne bom nikoli pozabila.
Naši zvesti ljudje C
PIŠE: Milan Garantira
J
V tem prispevku sem se namenil opisati delo naših obveščevalcev med drugo svetovno vojno. Le-ti so imeli nalogo obveščati prebivalstvo in partizanske enote o premiku sovražnih enot, vohunih, ki so hodili po vaseh in se izdajali za partizane.
Nemci so imeli razpredeno telefonsko zvezo Litija—Vače—Moravče—Kamnik, kjer je bil okraj za celo kamniško, domžalsko, moravsko in litijsko področje. To zvezo je naša enota zasavskega bataljona uničila že v jeseni 1942. Nemci so že naslednjega dne hoteli zvezo ponovno vzpostaviti, vendar jim ni uspelo. Delavce ja napadla patrulja, ki jo je vodil Lojze Gos-tič. V brezglavem begu so odvrgli pokrivala in nekaj opreme. Naši borci so to pobrali, kape pa nataknili na glavo. Ko seje skupina vrnila
v bataljon, ki je bival nad Studencem pri Zasavski gori, je stražar Jože Arh—Franc začel streljati nanje, kajti mislil je, da prihajajo Nemci. K sreči krogla ni nikogar zade^ la. Dober obveščevalec je bil mladinec Filip Povirk—Gor-škov iz Gore. Učil se je za čevljarja. Vedno se je vračal domov pred večerom čez Klanec nad Vačami. Tam se je skril in opazoval, če bi Nemci naredili zasedo. Kadar jih ni bilo, je počakal naš bataljon in ga spremil čez Klanec.
Med vaškimi orožniki so bili obveščevalci Jože Bjrle, Franc Razberger in Jože Šta-ldeher—Korošec, kije bil doma iz Dobrle vasi na Koroškem. Prva dva sta odšla v partizane.
Po zaslugi obveščevalcev so prijeli in likvidirali izdajalca  Dolinarja  iz Peč, pri
katerem so našli seznam menda osemnajstih ljudi. Nesel ga je na orožniško postajo v Moravče.
Tudi že tolikorat omenjeni vaški paket je bil na rožniško postajo poslan po eni izmed zvez obveščevalne službe, seveda v sodelovanju s kamniško-zasavskim odredom.
Za našo obveščevalno službo pa so bile pomembne tudi mladinke in žene. Naj jih naštejem nekaj: Marija Urba-nija iz Potoka pri Vačah, poročena Cirar, živi v Litiji. Ta je imela zvezo s sestro Jožefo Tič.
Z možem sta odpirala pisma oz. pošto in nam posredovala podatke. Pri tem je sodelovala tudi Iza Brle, žena orožnika, ki nam je dajal podatke. Zveza je potekala preko Klanca od Vid-marjevih do Ježevih, Nahle-
va in Pelkovih proti Moravčam.
V nasprotni smeri pa od Vač, Potoka, Laz do Pog-rajčeve Mici, Lokačeve Angele, k Prašnikarjevim in Semčevim dekletom, nato v Rovišče, Tirno, Senožeti in Čolniše na zagorsko območje. Obveščevalna zveza je potekala tudi iz Litije preko Gornjega Loga, Konja (Ba-tisova ' Vika, Požarškova dekleta in mlajše Pečarjeve), Ržiš, Cirkus, tu so bila Ci-rarjeva dekleta in Piškova Minka iz Ponovič. Iz Litije je potekala tudi preko Bajdeto-ve Minke, kasneje poročene Vuk: Na Savi je podatke zbirala Šuštarjeva, doma iz Leš, Brdajsovi iz Grabna, Jože Drnovšek in njegova žena ter Karel Lovše. Ti so nosili ustna in pisna sporočila preko savskega mostu na Spodnji Log do kmeta Poldeta Haup-
tmana s Hriba.
Zveza je potekala hitro in uspešno, tako da smo bili aktivisti, kurirji in prebivalci obveščeni o vsem. To zgovorno pričajo tudi tile primeri: na Vačah sta se sestala Franc Obreza—Gašper in Jože Kokec—Babčnikov iz Gmajne z dvema Zagorjano-ma. Hoteli so nad nas v sliv-niške gozdove. Obveščevalci so nas obvestili, tako da smo se pravočasno pripravili. Dva sta nam ušla v bližini Polsnikovega studenca. Ula-ufove sonas obvestile, da nas išče raztrganec Jože Ozim— Koparjev iz Laz. Po hitrem posredovanju desetine iz zasavskega bataljona, kije tega dne taboril na roviškem vrhu, smo ga uspeli dobiti. O izdajalcu Antonu Planku iz Leš in njegovi selitvi je bil obveščen KZO, ki je Nemce pognal v beg, nekaj gestapovcev pa
ubil,
V Čolnišah je bil ujet mlad gestapovec, kije, kot je povedal, sodeloval v boju s pohorskim bataljonom leta 1943.
Mici Urbanija je bila hči devetčlanske družine, ki je živela v težkih razmerah. Bratje so delali po raznih rudnikih v Srbiji. Starejši brat Jernačje bil v službi pri cestni električni železnici v Ljubljani. Bil je predvojni član partije, kasneje aretiran in poslan v koncentracijsko taborišče v Nemčijo.
Družina je bila napredno usmerjena. Štirje bratje so bili v NOB, eden izmed njih je padel v boju nekje na ptujskem območju. Bilje komandir narodne milice. Mlajši brat Anton je bil Jiudo ranjen v boju z Nemci, ujet in zaprt v Begunjah. Od tam se je kasneje vrnil v partizane.
★
★ ★
★ * ★ *
* *
i ★
★
★ ★ * * * ★
i
★ ★
★
★
★ ★ ★
★
★
*
★ ★ ★
★
★ ★ ★ ★ ★ ★
★ *
■k *
*
*
* *
★ ★ ★ ★
★ * ★ ★ *
* ★
* ★ ★
* * *
Novice iz knjižnice
OBILICA KNJIŽNIH NOVOSTI _
V letošnjem letu so se knjižne policematičnein podružničnih knjižnieobogatile za 3.000 knjižnih novosti. Knjige so namenjene bralcem vseh starosti, po vsebini pa so leposlovne in poučne.
NAJBOLJ ISKANE KNJIGE
Kljub večjemu številu izvodov so nekatere knjige ves čas izposojene, saj je zanimanje zanje veliko. To so: Dedijerjeva — Novi prilozi za biografiju J, Broza—Tita, Britovškova — Stalinov termidor, Torkarjeva — Umiranje na obroke, Franje Bidovec — Pisma mojemusinuin Ruže Vregovs Podeželskazdravnica. Bralci tudi veliko posegajo po vseh knjigah v zvezi z računalništvom.
POSLOVANJE V LETU 1985
Knjižnica bo v prihodnjem letu odprta tako kot doslej: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 11. do 18. ure in v torek od 8. do 14. ure. Stroški članarine bodo znašali za učence osnovne šole 100 din, zaostale člane 200 din, članarina za čitalnico pa 30 din.
NOVOST ZA OTROKE
Naši najmlajši bodo v prihodnjem letu najbrežz.elo zadovoljni, saj si bodo poleg slikanic lahko izposojali Je kasetes pravljicami in otroškimi pesmicami. Za izposojo kaset bo zadostovala plačana članarina. 1,,^., Konj;ir
Srečanje
Kot vsako leto je bilo tudi letos organizirano srečanje starejših občanov v krajevni skupnosti RK — levi breg. Srečanje je bilo"v restavraciji »Pošta«.
Udeležilo se ga je 97 starejših občanov in krvodajalcev, ki so darovali kri 5 in 10 krat. Zal ni bilo med nami okoli 30 starejših občanov, ki se zaradi starosti ali bolezni srečanja niso mogli udeležiti. Te bomo v decembru še obiskali na domu.
Srečanje je bilo prisrčno, popestreno je bilo s srečelovom, na harmoniko pa je igral učenec glasbene šole lAlcš Pc-nčur. Ob tej priliki se mu zahvaljujemo, kakor tudi osebju restavracije za odlično in ne predrago postrežbo.
lima Blažič
STRAN 7
ŠPORT REKREACIJA
SPORT
illlliillllillllH
REKREACIJA
Martinovanje
Turistično društvo Litija je 10. 11. 1984 organiziralo »veselo martinovanje«. Prireditev je potekala v prostorih gostilne Kovač v Gradcu. Vsa organizacija je bila brezhibna, na voljo so bile jedi in novo vino. Za zabavo in ples je poskrbel Vili Kralj, gost večera pa je bil tudi znani litijski glasbenik Ado Bola. V program so bile vključene tudi družabne igre. Obisk je bil zadovoljiv, obiskovalci pa zadovoljni.
Vladimir Jakopič
C
.O
NOV
Ustanovitelj: občinska konferenc? SZDI Litija:
Glavni urednik: Andrej I sij. Ureja uredniški i dbor: Jože Sevljak (od-j ivorni urednik), . Mija s .'rnik, Franc Končar, >'ojca Lebinger, Franc Iv ali st., Slavko Rokavec, 1' >ris —užek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine (odgovorni ured-Mari Merzel, Vid nseis. Roža Urbane.
Obveščam občane, da popravljam osebna vozila. Mahkovic Alojz, Sp. Log 27, p. Sava. Telefonska številka «74-112.
Obveščam občane, da sem našel zlato žensko uro, ki se nosi na ovratni verižici. Lastnik jo lahko dobi na naslovu: Alojz Urbič, Občinska konferenca SZDL Litija
MALI NOGOMET
Občinska rekreacijska liga
V organizaciji TVD Partizan Litija se odvija tekmovanje v občinski rekreacijski ligi v malem nogometu.
V letošnjem tekmovanju nastopa 9 ekip inje tekmovanje pravkar končano, to je jesenski del tekmovanja.
V vodstvu je ekipa HOTIČ, ki ima isto število točk kot ZAVRSTNIK.
Tekmovanje se bo nadaljevalo v mesecu aprilu in končalo junija, ko bo na Sporedu še zaključni turnir.
Lestvica—jesenski del:
TRELSTVO
L HOTIC
2. ZAVRSTNIK
3. DOLINA
4. OROGLAS
5. GRADEC
6. SAVA
7. POLŠN1K
8. ZL
9. TIŠJE
Traktoristi
()	1	1	28:6 13
6*	1	1	31:12 13
4	3	1	31:18 11
2	4	2	27:31 8
3	0	5	31:30 6
2	2	4	27:31 6
2	2	4	26: 33 6
2	2	4	12:30 6
1	1	6	12:31 3
			Mirko Plaznik
\			
V skladu z novo zakonodajo morajo imeti vsi vozniki traktorjev vozniško dovoljenje za traktor. Za pridobitev tega dovoljenja pa je potreben predhodni tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki.
Tečaj mora kandidat opraviti pri pooblaščeni organizaciji. Ker je zanimanje za tovrstna dovoljenja veliko, bo v zimskem času oddelek za notranje zadeve organiziral tečaj, ki ga bo izvedla pooblaščena organizacija. Da bi dobili podatek, kolikšno je zanimanje za tečaj, vas prosimo, da se prijavite do 15. 1. 1985 na Oddelku za notranje zadeve SO Litija. Kandidati morajo biti stari najmanj 15 let.
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Ekipa »Mački« zmagovalci
V organizaciji TVD Partizan Litija je bil v športni dvorani JOSIP JURČIČ v Ivančni gorici že 5. občinski turnir v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo 23 ekip iz občine Litija, to se pravi, daje sodelovalo preko 200 igralcev, kar potrjuje, da je za to zvrst rekreacije veliko zanimanje, čeprav so morale posamezne ekipe priti v Ivančno gorico, ker v Litiji ni primerne dvorane.
Po dvodnevnih zanimivih dvobojih po izločilnem sistemu so v finalni tekmi zmagali igralci ekipe MAČKI I. in takodokazali,da so trenutno najboljša ekipa v občini.
Ob zaključku turnirja je organizator podelil najboljšim štirim ekipam pokale, ravno tako pa so pokale prejeli najboljši strelec, vratar in igralec. Sodniška trojka Nikolič, Repič in Cešek je svoje delo zelo dobro opravila.
REZULTATI POSAMEZNIH TEKEM: UF — UF : PRESAD ŠTRUMPFOVI —"APNAR 1 RIBČE: SRČKI OROGLAS: APNAR II DOLE: TIŠJE MAČKI I: RECEPT ELDORADO:KOVAČI KROVCI : UF —UF BUNKER 44: ŠTRUMPFOVI PEČ. RANČIGAJ : RIBČE MAČKI II: APNAR II
PRETVORNIK : ČEZNEM DATE ZEZNEM DOLE: OSVEŽILCI ZRAKA MAČKI I: ZL 22 HOTIČ: ELDORADO KROVCI : BUNKER 44 MAČKI II : PEČ. RANČIGAJ PRETVORNIK : OSVEŽILCI ZRAKA MAČKU —HOTIČ Polfinale:
PEČAR. RANČIGAJ — KROVCI 1:0 MAČKI I NIK8:2 Za 3. mesto:
KROVCI : PRETVORNIK 8 : 7 Za 1, mesto:
MAČKI I : PEČARSTVO RANČIGAJ 4 : 2 Najboljši strelec : Domadenik Darko 10 golov Najboljši igralec : Juvančič Franc (Mački I) Najboljši vratar : Mrzel Mile (Mački I) Najbolj disc. ekipa: Srčki
3:0p.f. 4:2 2: I 2:4 3:0 6:5 3: 1 4: 1 4:3 3: 1 2:0 6: 1 2:4 1:0 4:0 8:6 4:5 2: 1 3 :0 p.f.
PRETVOR-
Mirko Plaznik
iikovani'.' in tehnično' •janje: Drago Pečcnik. .tava za-tisk: IBM —
levnik. ,
-isk: Tiskarna Ljudska vica. Naslov uredni-Litija, Parmova 9 881 -617. Časopis prejo vsa gospodinjstva
•»bčini brezplačno na
Tradicionalni strelski turnir v počastitev občinskega praznika
VorganizacijiOŠTO Litija in Strelski družini Šmartno — Litija je 8. in 9. decembra 1984 potekal tradicionalni 7. strelski turnir z zračno puško serijske izdelave za prehodni pokal občinskega odbora ZRVS Litija.
Dvodnevno tekmovanje v počastitev občinskega praznika je bilo organizirano na desetmestnem avtomatskem strelišču za zračno puško v Šmartnem pri Litiji.
Prvi dan seje med seboj pomerilo sedem tričlanskih ekip pionirjev in devet tričlanskih ekip mladincev, drugi dan pa je tekmovalo deset tričlanskih ekip članske selekcije. Mladinci in pionirji so tekmovali v .disciplini 5 poizkusnih strelov in 20 za oceno, člani pa so tekmovali v disciplini 10 strelov za preizkus in 40 za oceno.
Ekipe so dosegle naslednje rezultate: Pionirji:
1. mesto Litiji I, 447 krogov
2. mesto^ekipa Osnovne šole Franc Rozman—
Stane Šmartno pri Litiji III 404 kroge
3. mesto: ekipa Osnovne šole Lojze Hostnik—Jovo Gabrovka I, 287 krogov
4. mesto: ekipa taborniške organizacije Srebrni
pajki 282 krogov
5. mesto: ekipa Osnovne šole Lojze Hostnik—Jovo Gabrovka II 248 krogov
6. mesto: ekipa Osnovne šole Dušan Kveder—
Tomaž Litija 239 krogov
7. mesto^ekipa Osnovne šole Franc Rozman— StanaSmartno pri Litiji 189 krogov
Iz rezultatov je razvidno, da z dosežki močno izstopata ekipi pionirjev Osnovne šole Franc Rozman—Stane iz.Šmartnega, saj doseženi rezutiati tudi 7Z mladince niso bili dosegljivi, so pa posledica dokaj redne vadbe z zračno puško. Mladinci:
1. mesto: ekipno OO ZSMS Velika Stanga II
2. mesto: ekipa OO ZSMS Predilnica Litija
3. mesto: ekipa OO ZSMS Velika Štanga
4. mesto: ekipa OO ZSMS Gabrovka
5. mesto: ekipa OO ZSMS Stavbe
6. mesto: ekipa OO ZSMS Kresnice
7. mesto: ekipa Osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž Litija II
8. mesto: ekipa Osnovne šole Dušan Kveder-Tomaž Litija I
9. mesto: ekipa OK ZSMS Litija
Podatki kažejo, da so si bile ekipe zlasti v enakovredne.
386 krogov 386 krogov 323 krogov 322 krogov 268 krogov 257 krogov
247 krogov
209 krogov 137 krogov
prvi tretjini dokaj
Člani:
1. mesto: ekipa SD Šmartno—Litija I 1039 krogov
2. mesto: ekipa SD Šmartno—Litija II 997 krogov
3. mesto: ekipa SD Šmartno — Litija III 882 krogov
4. mesto: ekipa ŠD Gabrovka 858 krogov
5. mesto: ekipa KO ZRVS Litija levi breg I 762 krogov
6. mesto: ekipa OŠTO Litija II 734 krogov
7. mesto: ekipa KO ZRVS Litija — desni breg 714 krogov
8. mesto: ekipa KO ZRVS Gabrovka 679 krogov
9. mesto: ekipa OŠTO Litija I 675 krogov lO.mesto: ekipa ZRVS Kresnice 598 krogov
Tudi pri članih je izstopala s svojimi rezultati Strelska družina Šmartno—Litija, ki je v trajno last osvojila prehodni pokal OO ZRVS.
Med posamezniki so bili najuspešnejši:
— pri pionirjih od 200 možnih krogov:
Anžur Marko 158 krogov
Koci Stane 152 krogov
Vidic Peter 147 krogov
Planinšek Slavko 141 krogov
Fašing Jure 129 krogov
— pri mladincih od 200 možnih krogov: Medved Igor Žust Vinko Groznik Brane Zupančič Branko Jančar Marjan
— pri članih od 400 možnih krogov: Groznik Rajko Intihar Franc Koren Jože Nograšek Janez Izlakar Janez ml.
149 krogov 145 krogov 142 krogov 141 krogov 133 krogov
354 krogov 347 krogov 343 krogov 338 krogov 337 krogov
Čeprav tokrat niso sodelovale ekipe nekaterih organizacij, ki so se udeleževale vseh dosedanjih tekmovanj v počastitev občinskega praznika, je bil turnir po številu sodelujočih ekip doslej vendarle rekorden. Turnir, organiziran v počastitev občinskega praznika, naj pomeni izziv za vse tiste sredine, ki se iz kakršnih koli razlogov letošnje prireditve niso udeležile.
In nenazadnje, kvalitete, še zlasti pa množična udeležba na prireditvah, posvečenih praznikom naše družbe, naj tudi v prihodnje simbolizirajo naš odnos do pomnikov naše revolucije.
Brane Pintar
OBVESTILO
Športno društvo »1'rcsad« Gabrovka bo organiziralo 29.in 30.decembra 19X4 v telovadnici osnovne šole novoletni turnir v dvoranskem nogometu.
Lkipe se lahko prijavijo po telefonu v dopoldanskem času na Številko 871-042. v popoldanskem času pa na številko 871-041, kjer boste prejeti tudi vse ostale informacije.
likipii mora šteti najmanj 4 in največ 6 članov. Igra se po pravilih dvoranskega nogometa. Prijavnina stane 1000 dinarjev.