Poštnina pl ara n a v gotovini.
KRALJEVI.NA |||| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
63. nos.	V	LJUBLJANI,	dne	17.	oktobra 1931.	Letnik	II.
V S E B
427. Zakon o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko
428. Zakon o kazenskih odredbah glede izvrševanja člena 9. pogodbe med državo in Narodno banko.
429. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi naših vojaških pokopališč.
430. Naredba po zakonu o volitvah narodnih poslancev.
431. Uredba o razporedu zvaničniških in služiteljskih zvanj v resortu ministrstva za prosveto.
432. Pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami.
Zakoni in kraljevske uredbe.
427.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931.*
§1.
Odobruje se pogodba, sklenjena dne 13. junija 1931. v Beogradu med državo in Narodno banko zaradi izvrševanja zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne
11.	maja 1931.,** ki se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1931., št. 137/XLV/308.
** »Službeni liaU št. 105/32 iz L 1931.
I N A :
433. Odločba o sestavi vrhovnega zdravniškega discipl. sveta.
434. Rešitev min. za fin. o izvrševanju proračuna za 1. 1931./32. v krajih, ki so prešli v področje drugih fin. direkcij.
435. Razpis o ukinitvi izvozne carine na ovčjo volno.
436. Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev.
437. Pojasnilo po zakonu o volitvah narodnih poslancev.
438. Razglas glede potnih povprečnin banovinskim zdravnikom
»Med vlado kraljevine Jugoslavije,
ki jo predstavlja njen minister za finance gospod Šverljuga dr. Stanko — z ene strani in
Narodno banko kraljevino Jugoslavije,
ki jo predstavlja njen guverner gospod Bajloni Ignjat J. — z druge strani,
se je dogovorilo naslednje:
Clen 1.
Cisti dohodek v devizah od mednarodnega 7%-nega posojila, odobrenega z zakonom z dne 14. maja 1931.,* se izroči v celoti Narodni banki.
v
Znesek 1.400,000.000'— dinarjev se uporabi za znižanje prejšnjih predjemov, danih državi po Narodni banki, skladno s členom 2. te pogodbe; za preostanek čistega dohodka od posojila otvori banka ministrstvu za finance poseben račun, čigar znesek se mora uporabiti za javna dela.
Po členu 10., točki 6. zakona o Narodni banki** plačuje banka državi po računu za javna dela obresti, ki se obračunjajo ob vsakem šestmesečnem zaključku knjig po srednji obrestni meri, po kateri je oddajala Narodna banka devize v minulem polletju.
Olen 2.
Ko prejme dohodke od posojila, zniža Narodna banka prejšnje predjeme državi, in sicer:
1.	za znesek, ki se dobi z valorizacijo zlate podloge in terjatev v tujih devizah na podstavi nove paritete dinarja in z valorizacijo podloge v srebru po tečaju srebra kot kovine na mednarodnem tržišču na dan, ko stopi zakon o Narodni banki v veljavo;
* »Službeni list< št. 175/33 iz 1. 1931.
** službeni liaU št, 356/56 iz L 1931,
2. za oni del, ki pripade državi v višini 60% od dobička pri deviznih poslih, ki se je doslej dosegel;
3. za znesek dinarjev 1.400,000.000-— dinarjev, ki se izloči iz posojila. Za prejšnje predjeme državi se amatra jo:
1. oni znesek v dinarjih, s katerim se je izvršila zumenjava kronskih bankovcev;
2. blagajniški boni, eskomptirani za obrtno glavnico glavne državne blagajne;
3. izredni predjemi, dani na podstavi blagajniških bonov;
4. ostanek predjema, danega na podstavi kredita v francoskih frankih in odobrenega glavni državni blagajni;
5. ostanek raznih kreditov, odobrenih po Narodni banki na zahtevo in z jamstvom države, ki pa še niso izplačani.
Zamenjava, izvršena po računu začasne zamenjave državnih deviz za dinarje, se smatra za dokončno.
Člen 3.
Po odpisu vsot, označenih v členu 2., se zmanjšuje preostanek prejšnjih predjemov državi postopno z naslednjimi sredstvi:
1. z zneskom deleža države pri dobičku Narodne banke, skladno s členom 37. zakona o Narodni banki;
2. z obrestmi, ki jih odobri Narodna banka državi v računu za javna dela skladno s členom 1. te pogodbe;
3. z zneskom dobička od kovanja drobiža, ki je določeno v členu 7. zakona o denarju z dne 11. maja 1931.;
4. z zneskom bankovcev Narodne banke, vzetih iz obteka, ki se niso predložili v zameno skladno s členom 26- zakona o Narodni banki;
5. z zneskom dividende zastaranih kuponov z delnic Narodne banke po členu 39. zakona o Narodni banki;
6. z vsotami, ki se povrnejo državi od kreditov, omenjenih v členu 2. pod 5. te pogodbe;
7. z vsemi drugimi sredstvi, ki so določena ali se določijo v isti namen.
Koncem vsakega polletja se zaključi račun prejšnjih predjemov državi.
Člen 4.
Za ostanek prejšnjih predjemov državi izda ministrstvo za finance Narodni banki eno ali več brezobrestnih obveznic, ki jih sme Narodna banka ukoristiti skladno s členom 12., točko 2., zakona o Narodni banki.
Narodna banka sme dvigniti iz računa prejšnjih predjemov, danih državi, ki je označen v členu 2., potrebne vsote za plačilo obresti in stroškov za izdajo teh obveznic.
Člen 5.
Skladno s členom 11., točko 2., zakona o Narodni banki otvori banka ministrstvu za finance račun z nazivom »Začasni predjemi glavni državni blagajni«. V breme tega računa ne sme biti neposredno postavljen noben državni razhod ek, ampak se smejo po tem računu knjižiti samo one vsote, ki jih dvigne glavna državna blagajna za poravnavo raznih razhodkov po drugih računih.
Člen 6.
Minister za finance sme ukoristiti ob kovanju novega drobiža v celoti ali deloma kot dopolnilni dodatek srebrni denar, ki je jgrpgUufen z« neveljavnega in ki je
sedaj v podlogi Narodne banke; v tem primeru je Izplačati Narodni banki ono vsoto, ki se izračuni ob valorizaciji podloge kot vrednost tega drobiža.
Če država ne ukoristi možnosti, da uporabi srebrni drobiž, proglašen za neveljavnega, ga proda Narodna banka v kolikor moči kratkem roku; izgubo, ki bi se podala iz tega posla, povrne država; dobiček pa, Ki bi se ostvaril, pripade državi in se uporabi za zmanjšanj« prejšnjih predjemov skladno s členom 2. te pogodbe.
Člen 7.
Cim se odobre statuti Narodne banke po zboiu delničarjev, se zviša bančni kapital od 30,000.000-— na
180,000.000-— dinarjev.
V ta namen se dodajo sedanji glavnici:
a) skupni znesek fonda za nakup zlata za glavnico;
b) skupni znesek fonda za dopolnitev dividende;
c) znesek pridržanega dobička iz deviznega posla, ki pripada Narodni banki;
č) del rezervnega sklada v znesku, ki je potreben za dopolnitev glavnice do višine 180,000 000-— dinarjev.
Nominalna vrednost delnic se zviša tako od 500 na 3000 dinarjev. Ta zvišba se ugotovi z označbo na vsaki delnici.
člen 8.
Prav tako se zviša takoj po odobritvi statutov Narodne banke tudi rezervni sklad, in sicer tako, da se doda preostanku dosedanjega rezervnega sklada nad znesek, vzet za dopolnitev glavnice:
1. znesek fonda za amortizacijo nepremičnin po stanju, ki se pokaže ob zaključku knjig na dan 28. junija 1931.;
2. kot prispevek države znesek poldrugikrat tolikšen, kolikršen je seštevek ostanka dosedanjega rezervnega sklada in fonda za amortizacijo nepremičnin; za ta znesek se zviša račun prejšnjih posojil državi.
Člen 9.
Minister za finance zaprosi ob emisiji zunanjih posojil bodisi za državo, bodisi za katerokoli javno ustanovo, Narodno banko, da odda o tem svoje mnenje; to mnenje se sme nanašati samo na to, ali je operacija glede na stalnost denarja primerna.
Narodna banka je dolžna, na zahtevo podpirati ministra za finance, bodisi da olajšuje, bodisi da omejuj« v ustrezni meri zadolžitve v inozemstvu ali kreditiranje iriozemstva, in sicer tako, kakor bo smatrala, da te operacije v prihodnosti krepč ali slabč stalnost denarja. Zato mora banka voditi evidenco o teh operacijah ih mora po potrebi predlagati ministru za finance nujne ukrepe za pobijanje morebitnih zlorab. Minister za finance sme odrediti take ukrepe z naredbami.
Člen 10.
Ta pogodba postane polnoveljavna, ko se odobri z zakonom in predhodno pritrdi besedilu pogodbe zbor delničarjev Narodne banke.
Sestavljeno in podpisano v dveh Izvodih v Beogradu, dne trinajstega junija 1931,
Za Narodno banko kraljevine Jugoslavije:	Za	vlado:
guverner	minister	za finance
I, J, Bajlcni e, &	d«.	S,	Švedju**	a. X*
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Na Bledu, dne 17. junija 1931.
Aleksander s. r. Minister za finance	Predsednik
dr. S. Šverljuga s. r.	ministrskega	sveta,
Videl	minister	za notranje posle,
tn pritisnil državni pečal častni adjutant Njegovega čuvar državnega pečata,	Veličanstva	kralja,
minister pravde	armijski	general
Dimitrije V. Ljodd s. r.	P.	R.	Živkovi«; s. r.
428.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o kazenskih odredbah glede izvrševanja člena 9. pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931.*
Člen 1.
Minister za finance se pooblašča, da kaznuje kršitve pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami** kakor tudi vseh drugih naredb, izdanih na podstavi člena 9. pogodbe med državo in»Narodno banko,*** z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev, v težjih in ponovnih primerih pa še tudi z odvzemom pravice, poslovati z devizami in valutami.
Preiskava in izrekanje kazni se vrši po postopku, določenem v členu 19. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.
Člen 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 8. oktobra 1931.
Aleksander s. r.
Namestnik	Predsednik
ministra za finance,	ministrskega	sveta,
minister brez portfelja minister za notranje posle Nik. Uiunovid s. r.	P.	R. Živkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar drž. pečata minister pravde dr. Drag. S. Kojič s r.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. oktobra 1931., št. 239.
** »Službeni list« št. 63/432 iz 1. 1931.
*** »Službeni list št. 63/427 iz L 1931.
429.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde, Našega ministra za zunanje posle in Našega ministra za finance po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi naših vojaških pokopališč in grobov v domovini in v inozemstvu z dne 22. aprila 1922., zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino, z dne 23. avgusta 1925., in zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino, z dne 31. decembra 1928.,*
ki se glasi:
Člen 1.
Ukinjajo se: člen 7. zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužili za domovino,** člen 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino,*** in člen 17.,
18.,	19. in 26. zakona o ureditvi naših vojaških pokopališč in grobov v domovini in v inozemstvu.f
Člen 2.
Vsi posli, ki so spadali v področje odbora za izvrševanje zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino, in zakona o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu Osvoboditelju,+f preidejo v pristojnost oddelka za vere v ministrstvu pravde. Minister pravde predpiše, kateri odsek naj vodi te posle poteg poslov, označenih v zakonu o ureditvi naših vojaških pokopališč in grobov v domovini in v inozemstvu. Ta odsek ie obenem tudi obveščevalni odsek za vojna pokopališča in vojne izgube (»Izveštajni otsek za ratnička groblja i ratničke gubitke«).
Člen 3.
Člen 5. zakona	o izpremembah	in	dopolnttvan	v
zakonu o narodnem	priznanju onim,	ki	so zaslužni	za
domovino, z dne 31. decembra 1928. se izpreminja in se glasi:
Za izvrševanje odredb, razen odredb	členov 3. in	4.,
zakona o narodnem	priznanju onim,	ki	so zaslužni	za
domovino, in zakona o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu Osvoboditelju, je postaviti po možnosti vsako leto v proračun državnih razhodkov izvestno vsoto denar-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. septembra 1931., št. 225/LXXI/467
** »Uradni	list«	št.	271/84	iz	1.	1925.
*** »Uradni	list«	št.	27/8 iz	1.	1929.
t »Uradni	list«	št.	131/48	iz	1.	1922.
tt »Uradni	list«	št.	84/270	iz	1.	1925.
ja. Ta vsota se izroča kljub členom 21., 51., 75. in 80. zakona o državnem računovodstvu »Fondu za izvrševanje zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino«, ustanovljenemu pri Državni hipotekarni banki.
V ta lond se stekajo tudi prostovoljni prispevki, ki jih je doslej zbiral »Odbor za podizanje spomenika Kralju Petru Velikom Oslobodiocu«, kakor tudi vsi proračunski krediti, ki se odobre po členu 24. zakona o ureditvi naših vojaških pokopališč v domovini in v inozemstvu. Iz tega fonda se plačujejo vsi materialni izdatki, učinjeni za izvrševanje poslov iz člena 2. tega zakona.
Člen 4.
Člen 16. zakona o ureditvi naših vojaških pokopališč in grobov v domovini in v inozemstvu se izpreminja in se glasi:
Pokopališča, ki so zunaj mej naše kraljevine, se izročajo v varstvo in oskrbovanje kraljevskim poslaništvom in konzulatom, na katerih področju leže.
Poslaništva in konzulati morajo:
1. prevzeti dolžnost od dosedanjih duhovnikov-varu-hov in varuhov vojnih grobov v inozemstvu;
2. po svojih odposlancih pregledovati pokopališča na svojem področju in skrbeti za to, da se ta vzdržujejo v čim boljšem stanju;
3. biti v zvezi z oddelkom za vere v ministrstvu pravde glede vprašanj, ki se tičejo pokopališč in grobov;
4. podpirati rodbine pokojnikov ob njih posetih;
5. biti odgovorni računodajniki za vse vsote, ki bi se jim dajale za ureditev pokopališč;
6. na Vidov dan in na Vseh vernih duš dan opravljati potrebne spominske pobožnosti v imenu hvaležne domovine.
Potrebne kredite odobri v ta namen minister pravde.
Člen 5.
Dosedanje osebje (duhovniki-varuhi in varuhi) v inozemstvu in v državi se postavlja na razpoloženje ministru pravde.
Minister pravde se pooblašča, da obdrži po potrebi varuha vojnih pokopališč v severni Afriki.
Člen 6.
Ko stopi ta zakon v moč, predpiše minister pravde način likvidacije odbora za izvrševanje zakona o narodnem priznanju onim, ki so zaslužni za domovino.
Člen 7.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Niški banji, dne 20. septembra 1931.
Št. 114.070—3.649.
Aleksander s. r.
Minister pravde	Predsednik
dr. Drag. S. Kojič s. r.	ministrskega sveta,
minister za notranje posle, Minister za finance častni adjutant Njegovega
dr. D. Durič s. r.	Veličanstva kralja,
armijski general Videl	P. R. živkovič s. r.
in pritisnil državni pečat	Zastopnik
čuvar državnega pečata, ministra ža zunanje posle, minister pravde	minister	za trgovino
dr. Drag. S. Kojič s. r,	in	industrijo
dr. K, Kuinanudi s, r,
Uredbe osrednje vlade.
430.
Naredba	S
po zakonu o volitvah narodnih poslancev.*
Vsem sreskim, okrožnim in prvostopnim sodiščem.
Da more kasacijsko sodišče izvršiti vse, kar mu je postavljeno s predpisi §§ 25, in 26. o volitvah narodnih poslancev v dolžnost, in na podstavi člena 46. zakona o sodnikih
odrejam:
1. Pristojna sreska, okrožna, odnosno prvostopna sodišča morajo postaviti na sreske, odnosno krajevne kandidatne liste, njim predložene, glede na § 25. zakona o volitvah narodnih poslancev in §§ 20. in 21. istega zakona
potrdilo naslednje oblike in vsebine: »Ker se je...........
sodišče uverilo, da je predložilo to kandidatno listo v zakonu določeno število predlagateljev in da so ti vpisani v stalni volilni imenik svojih občin, kakor tudi, da so priložili kandidatni listi pismeno privolitev označenega sreskega kandidata in njegovega namestnika in pismeno overovljeno privolitev označenega nosilca državne liste, potrjujem na podstavi §§ 20. in 21. v zvezi s § 25. zakona o volitvah narodnih poslancev to kandidatno listo.«
Kraj; dne .... oktobra 1931.; št........
(Pečat.)
Sodnik (ali predsednik sodišča)
I. I.
Zapisnikar — (tajnik);
I.	I.
2. Da se olajša overovitev natisnjenih izvodov (§ 26-zakona o volitvah narodnih poslancev) ob predaji potrjenih sreskih (krajevnih) kandidatnih list, je opozoriti sreske (odnosno krajevne) kandidate na to, naj se postavi na vse natisnjene izvode, označene v § 26. zakona o volitvah narodnih poslancev, zaradi potrditve po ka-sacijskem sodišču nastopna potrditev:
»Kasacijsko sodišče v Beogradu potrjuje po § 26, zakona o volitvah narodnih poslancev to listo.
,&t........
, , . . . oktobra 1931.; v Beogradu.
Predsednik senata »,
Zapisnikar — (tajnik):	I.	I.«
I.	I.
3. Obenem naj se sreski, odnosno krajevni kandidati upozore, da morajo po zakonu o volitvah narodnih poslancev izročiti nosilcu državne liste vsak svojo potrjeno kandidatno listo s temi natisnjenimi izvodi v tolikem številu, kolikor je volišč v dotičnem srezu (odnosno kraju banovinskega sedeža).
V Beogradu, dne 9. oktobra 1931-; št. 12.930.
Minister pravde, dr. Drag. S. Kojič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z d00 1<1 oktobra 19314 Št. 236,
431.
Na podstavi § 45. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se predpisuje ta-le
uredba
o razporedu zvaničniških in služitelj-skih zvanj v resortu ministrstva za prosveto.*
§i.
Zvaničniki s« razporejajo tako-le:
I. skupina:
zvaničnik,	bolničar,
vratar,	častna sestra,
babica,	gospodar,
strokovni mojster,	vlagalka,
laborant,	zgibalka,
kurjač,	števka.
II. skupina:
zvaničnik,	bolničar,
vratar,	častna sestra,
babica,	gospodar,
strokovni mojster,	vlagalka,
laborant,	zgibalka,
kurjač,	števka.
III. skupina:
zvaničnik,	bolničar,
vratar,	častna sestra,
babica,	gospodar,
strokovni mojster,	vlagalka,
laborant,	zgibalka,
kurjač,	števka.
§ 2.
Služitelji se razporejajo tako-le:
I. skupina:
služitelj,	snažilec oddelka	in
strojev,
prenašalec sestavkov,	nekvalificirani	delavec.
II. skupina:
služitelj,	snažilec oddelka	in
strojev,
prenašalec sestavkov,	nekvalificirani	delavec.
V Beogradu, dne 24. septembra 1931.; P. št. 44.938.
Minister za prosveto Bož. Maksimovič s. r.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 0. oktobri 1831., št 232/LXXII/48Q.
432.
Na podstavi člena 9. zakona o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931. in na predlog Narodne banke predpisujemo
pravilnik
o ureditvi prometa z devizami in valutami.*
Člen 1.
Razen Narodne banke se smejo baviti s trgovino z devizami in valutami samo oni denarni zavodi in zgolj valutne menjalnice, ki dobe pooblastitev od Narodne banke.
To pooblastitev lahko Narodna banka ob vsakem času odtegne.
Člen 2.
Celotni devizni promet se mora opravljati po domačih borzah in po pooblaščenih denarnih zavodih. Prav tako se opravljajo tudi vsi poboti, ki jih vrše pooblaščeni zavodi za svoje naročnike.
Če je izvoznik hkratu tudi uvoznik, sme od deviz, dobljenih od izvoza, porabiti znesek, potreben za plačilo nabavljenega blaga v inozemstvu, toda je dolžan, izpričati to uporabo svojih deviz enako, kakor nakup pri Narodni banki ali pri kateri pooblaščenih bank. Pobot izvozniških deviz za jdačilo uvoženega blaga smejo vršiti samo oni trgovci, ki dobe predhodno odobritev od Narodne banke.
Člen 3.
Za potrebna plačila kupljenega blaga v inozemstvu se smejo nabavljati plačilna sredstva v inozemstvu samo po pooblaščenih denarnih zavodih.
Pooblaščene banke smejo prodajati plačilna sredstva v inozemstvu samo, če prejmo predhodno izrecno pismeno obvezo kupčevo, da uvozi v državo ustrezno količino blaga najkesneje v mesecu dni, brez take pismene obveze pa samo, če predloži kupec izvirno fakturo o že uvoženem blagu in carinsko deklaracijo.
Razen obveze, omenjene v prednjem odstavku, morajo kupci deviz predložiti tudi potrdilo o protokolaciji firme, kakor tudi o plačanem davku za prejšnje in minulo polletje tekočega leta
Člen 4.
Po viziranih potnih listinah smejo prodajati pooblaščene banke, odnosno valutne menjalnice našim državljanom kakor tudi inozemcem, ki živijo stalno v naši državi, valute in ostala plačilna sredstva v inozemstvu do 10.000 dinarjev.
Pooblaščene banke, odnosno valutne menjalnice morajo vpisovati prodane zneske v potne listine in kontrolirati, ali so prej prodane devize in valute po tej potni listini pravilno ukoriščene, t. j. ali so izvožene iz države, in prijaviti vsak nepravilen primer Narodni banki, oblastva pa ministrstvu za finance.
Razen teh inozemskih plačilnih sredstev smejo naši državljani nesti iz države s seboj v našem denarju samo do 3000 dinarjev.
* »Službene novi no kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	oktobra 1931., št. 234. — Upoštevan je že popravek, objavljen v št, 235 »Služb, novinc z dne 9. oktobra t. 1.
Člen 5.
Za nabavo deviz in valut, na katere se člena 3. in 4. tega pravilnika ne nanašata, je potrebna posebna odobritev ministrstva za finance (oddelka za državno računovodstvo in proračun — devizni valutni posli). Odobritev se sme dati samo na pismeno vlogo, v kateri se mora obrazložiti osnova zahteve in ki se ji morajo priložiti dokazi.
Člen 6.
Ob izvozu blaga iz države, opisanega v priloženi razpredelnici in za vrednost nad 5000 dinarjev se mora valuta zavarovati in izvoz vršiti samo s potrdilom enega pooblaščenih zavodov. Zavaruje se pa valuta s pismeno obvezo izvoznika, da se uvozi v državo ves znesek devize, dobljene za izvoženo blago. Po tej dobljeni pismeni obvezi izdajo pooblaščeni zavodi potrdila o zavarovanju valute. Vsak izvoznik je dolžan, da dobljeno devizo takoj uvozi v državo, najkesneje pa v treh mesecih, odkar se je blago izvozilo (obrazec), kolikor ne dokaže potrebe, da se rok podaljšaj.
Člen 7.
Po vseh predmetih zavarovanja valute ima Narodna banka pravico, da odkupi eno polovico zavarovanega zneska. Potemtakem mora vsak pooblaščeni zavod ponuditi Narodni banki polovico vsake izvozniške devize ali valute, uvožene iz inozemstva (da je izvozniška valuta uvožena iz inozemstva, se dokaže s potrdilom uvozne carinarnice).
Člen 8.
Inozemci smejo imeti terjatve v domači valuti (dinarjih), s katerimi smejo prosto razpolagati v katerikoli namen, samo pri pooblaščenih denarnih zavodih, in sicer ob teh-le pogojih:
a) da je nastala ta terjatev s tem, da so se položili za kupljeno blago dinarji, izpričani po členu 3. tega pravilnika;
b) da je nastala ta terjatev s prodajo deviz in valut v naši državi po Narodni banki;
c) da je nastala ta terjatev po izplačilu kuponov in amortizaciji obveznic državnih posojil kakor tudi po izplačilu kuponov od delnic domačih denarnih zavodov in delniških družb, če zajamčijo domače pooblaščene banke, da so te obveznice državnih posojil, delnice in kuponi dejanski svojina inozemcev.
Pooblaščene banke morajo voditi za inozemce posebne račune, ki se nanašajo na svobodne dinarje, in morajo imeti ti računi označbo »svobodni dinarji«.
Prenos terjatev svobodnih dinarjev za račun inozemske tvrdke na račun druge inozemske tvrdke pri istem pooblaščenem denarnem zavodu je dopusten, toda prenos na račun pri drugem pooblaščenem denarnem zavodu je vezan na prijavo Narodni banki.
Dinarske terjatve inozemcev, ki se zateko pri pooblaščenih denarnih zavodih na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, morajo prijaviti banke Narodni banki in obrazložiti njih izvor.
Člen 9.
Pošiljke efektivnih dinarjev iz inozemstva se smejo vršiti samo po Narodni banki in njenih podružnicah. Terjatve v dinarjih, ki bi s temi pošiljkami efektivnih dinarjev iz inozemstva nastale, se z odobritvijo Narodne banke (člen 8.) smejo uporabiti tudi katerikoli namen.
Člen 10.
Terjatve inozemcev v dinarjih, ki niso nastale tako, kakor je označeno v členih 8. in 9., se smejo uporabiti izključno le za plačila v državi in samo tedaj, če se po redni poti osvobodč.
Člen 11.
Zadolžitev v inozemstvu v inozemski valuti ali v dinarjih po denarnih zavodih, delniških družbah in privatnih tvrdkah in osebah se mora predhodno prijaviti ministrstvu za finance, da se po teh prijavah pozneje lahko kupijo devize za povračilo prejšnjih dolgov.
Člen 12.
Dinarje v inozemstvu prodajati sme samo Narodna banka.	1
Istotako sme samo Narodna banka odkupovati devize, izdane po domačih pooblaščenih bankah.
Čeki, potegnjeni v dinarjih po domačih bankah, trgovcih in privatnih osebah na domačo banko, se brez dovolitve Narodne banke ne smejo honorirati, če imajo žiro inozemcev.
Člen 13.
Krediti v dinarjih se smejo otvarjati inozemskim tvrdkam, podjetjem in privatnim osebam samo s predhodno odobritvijo Narodne banke.
Denarni zavodi, pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami, smejo otvarjati inostranskim zavodom pri sebi kratkoročne kredite (post-kredite) ob vzajemnosti, t. j. največ do zneska kratkoročnih kreditov (post-kreditov), ki jih imajo pri teh inozemskih zavodih.
Člen 14.
Nalogi za prodajo deviz iz inozemstva zato, da se ostvari svobodna dinarska terjatev, kakor tudi devize, ki izvirajo iz posojil v inozemstvu, se morajo v celoti ponuditi Narodni banki v odkup.
Člen 15.
Dopušča se nakazniški promet, kakor tudi promet denarnih pisem z inozemstvom do vrednosti 3000 dinarjev bodisi v inozemskem bodisi v domačem denarju.
Člen 16.
Vsi denarni zavodi in valutne menjalnice, kakor tudi borze v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani morajo voditi posebno evidenco o vseh nakupih in prodajah deviz in valut in pošiljati Narodni banki podatke o teh nakupih in prodajah.
,	Člen	17.
Izvoz vrednostnih papirjev je dovoljen samo, če so kupljeni s svobodnimi dinarji.
Člen 18.
Za vse one posle z devizami in valutami, ki niso omenjeni v tem pravilniku, se mora zaprositi predhodna odobritev od Narodne banke.
Člen 19.
Vse kazni po zakonu o kazenskih' odredbah zaradi izvrševanja člena 9. pogodbe med državo in Narodno banko zaradi kršitve predpisov tega pravilnika izreka minister za finance po referatu oddelka za državno računovodstvo in proračun — devizni valutni posli.
Pritožbe na državni svet po izrečenih razsodbah nimajo odložilne moči glede izvršitve razsodb,
Clen 20.
Posedanje pooblastitve ministrstva za finance za poslovanje z devizami in valutami veljajo do dne 31. tega meseca; odtlej pa veljajo samo pooblastitve, dane po Narodni banki v smislu čleha 1. tega pravilnika.
Clen 21.
Vsa tolmačenja, ki bi bila potrebna po odredbali tega pravilnika, izdaje mlnistet za finance.
V Beogradu, dne 7. oktobra 1931.; št. II.—112.400.
Zastopnik ministra za finance, minister brez portfelja Nikola Uzunovič s. r.
433.
Sestava vrhovnega zdravniškega disciplinskega sveta.*
Po odredbi § 109. zakona o zdravnikih je sestavil gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje z odločbo z dne 21. septembra 1931., S. št. 17.664, vrhowi zdravniški disciplinski svet za dobo 1931. do 1934. tako-le:
Predsednik: dr. Štefan Sagadin, državni svetnik.
Predsednikov namestnik:
Antonije Vildovič, državni svetnik.
Člani:
dr. Vojislav Milovanovič, načelnik sanitetnega oddelka.
Njegov namestnik: dr. Ivan Kun, višji svetnik, oba pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, dr. Milan Popovič iz Starega Bečeja, dr. Miron Malojčič iz Skoplja, dr. Milan Jojkič iz Sarajeva,
Člani namestniki: dr. Arandjel Stojanovič iz Nisa, dr. Sava Ned^ljkovič iz Zemuna, dr. Jerko Makijedo iz Šibenika.
Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, dne 21. septembra 1931.; S. št. 17.664.
434.
Rešitev ministra za finance.**
G. minister za finance je izdal dne 21. septembra 1931. pod št. 105.900-11. naslednjo rešitev:
>V zvezi z razpisom z dne 14. septembra t. 1., štev. 64.480-1, s katerim se je izdalo finančnim direkcijam navodilo glede prenosa in prevzema poslov poedinih finančnih ustanov, ki preidejo po § 1. zakona o izpremembah
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	oktobra 1931., št. 232/LXXII/488.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« i dne 28. septembra 1225/LXXJZ424.
in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dne 28. avgusta 1931.* iz področja pristojnosti ene direkcije v področje druge direkcije, rešujem:
Vsi državni uradi in ustanove na ozemlju srezov, ki preidejo po zgornjem zakonu v krajevno pristojnost druge banske uprave, ostanejo glede računskega poslovanja in izvrševanja proračuna do konca proračunskega leta 1931./1932. pod finančno direkcijo, pod katero so bili do časa, ko je stopil omenjeni zakon v moč.
Potemtakem naj otvarjajo pristojni naredbodavci teh uradov in ustanov še naprej kredite in odrejajo izplačila pri dosedanjih finančnih direkcijah. Istotako se morajo predajati tudi vsi dohodki, ki se zbero do konca tega proračunskega leta, dotlej blagajnam, ki so sedaj pristojne za sprejemanje teh dohodkov.
Glede zak’jačitve knjig in obračunov koncem proračunskega lem 1931./1932. po onih finančnih ustanovah, ki preidejo z dnem 1. aprila 1932. v pristojnost druge finančne direkcije, se izda naknadno navodilo.«
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun; dne 21. septembra 1931.; 105.900/11.
435.
Razpis
o ukinitvi izvozne carine na ovčjo volno.**
Na podstavi Člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je izdal minister za finance naslednjo rešitev, s katero soglaša tudi predsednik ministrskega sveta pod št. 3.809 z dne 26. septembra 1931.:
>1. — Ukinja se izvozna carina na ovčjo volno iz št. 14., točke 1. izvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
2.	— Ta rešitev stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.«
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelek za carine; v Beogradu, dne 30. septembra 1931.; št. 34. 017/IV.
436.
Tolmačenje
po zakonu o volitvah narodnih poslancev.***
i.
Po § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. se izdaje to-te	tolmačenje:
Ce j© v enem srezu več sreskih sodišč ali če se spoji več srezov v en volilni srez, je pristojno za prevzem volilnih spisov po §§ 56. in 58. zgoraj omenjenega za-
* »Službeni list« št. 339/53 iz 1. 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	oktobra 1931., št. 232/LXXII/488.
*** »Službene novine kralievine Jugoslavije« z dne 10, fiktabr« 1831., št, 238.
kona ono sresko sodišče, odnosno prvostopno sodišče, ki je pristojno za potrditev sreskih kandidatnih list.
.V Beogradu, dne 7. oktobra 1931.; št. 119.528.
Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
II.
Po § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. se izdaje to-le
tolmačenje:
Dražbe (javne prodaje) premičnin in nepremičnin se ne smejo vršiti one dni, ki so navedeni v § 3. zgoraj omenjenega zakona. Izjeme so dopustne samo pri dražbah premičnin ob neodložni potrebi, na primer, če gre za stvari, ki se po svoji naravi rade pokvarijo.
V Beogradu, dne 9. oktobra 1931.; št. 120.432.
Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
437.
Pojasnilo
po zakonu o volitvah narodnih poslancev.*
Na podstavi § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev
pojasnjujem:
Tretji stavek drugega odstavka § 25. zakona o volitvah narodnih poslancev je razumeti tako, da mora poslati kasacijsko sodišče upravništvu državne tiskarne zaradi objave v prvi prihodnji številki »Službenih novin kraljevine Jugoslavije« prepis celotne vsebine državnih kandidatnih list, kraljevskim banskim upravam pa iz državnih kandidatnih list prepis le v onem obsegu, kolikor se nanaša na dotično banovino.
V Beogradu, dne 9. oktobra 1931.; št. 120.929.
Minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
Banove uredbe.
438.
LVI. No. 23.713/1.
Razglas.
Na osnovi § 15. »Zakona o zdravstvenih občinah« in po zaslišanju banskega sanitetnega sveta odrejam
glede potnih povprečnin banovinskih zdravnikov in sester pomočnic v področju Dravske banovine sledeče:
Člen 1.
Združene zdravstvene občine se razvrščajo po višini potne povprečnine v štiri skupine.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 10. oktobra 1931.; št. 236.
Člen 2. Potna povprečnina znaša: v 1. skupini za banovinske zdravnike , , , .	Din	4.200—	letno
za sestre pomočnice	Din	3.000—	letno
v 2. skupini za banovinske zdravnike , , . .	Din	5.400—	letno
za sestre pomočnice ......	Din	4.200—	letno
v 3. skupini za banovinske zdravnike . , , .	Din	6.600—	letno
za sestre pomočnice ......	Din	5.400—	letno
v 4. skupini za banovinske zdravnike , . ■ .	Din	7.800—	letno
za sestre pomočnice	Din	6.000—	letno
Člen 3.
V 1. skupino spadajo združene zdravstvene občine:
Breg p^i Ptuju, Cerknica, Domžale, Dobrunje, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Metlika, Novo mesto - okolica, Ormož-zahodni del, Radeče, Radovljica, Ribnica, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Šoštanj, Št. Jurij ob južni železnici, Št. Vid nad Ljubljano, Teharje, Toplice pri Novem mestu, Trebnje, Tržič, Višnja gora, Vojnik, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec. (30)
V 2. skupino spadajo združene zdravstvene občine:
Apače, Bled, Bohinjska Bistrica, Brežice, Cerklje, Doljna Lendava, Dravograd, Konjice, Kostanjevica, Ljutomer, Logatec, Lož, Maribor - okolica desni breg, Maribor - okolica levi breg, Marenberg, Mokronog, Murska Sobota, Ormož-vzhodni del, Poljčane, Polzela, Pragersko, Ptuj - okolica, Sevnica, Slovenjgradec, Središče, Sv. Pavel pri Preboldu, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Vransko, Združene barjanske občine, Železniki. (31)
V 3. skupino spadajo združene zdravstvene občine:
Beltinci, Brdo,Črna, Dobrova pri Ljubljani,Dobrovnik, Fram, Gornji grad, Gornja Lendava, Grosuplje, Guštanj, Kozje, Kranjska gora, Laško, Loče, Mozirje, Muretinci, Podčetrtek, Radenci, Rajhenburg, Ribnica na Pohorju, Ruše, Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Peter pod sv. Gorami, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Št. Ilj v Slovenskih goricah, Št. Jurij ob Ščavnici, Trata nad Škofjo Loko, Velike Lašče, Vuzenica, Žužemberk. (31)
V 4. skupino spadajo združene zdravstvene občine:
Bizeljsko, Cankova, Fara pri Kostelu, Križevci (srez Ljutomer), Križevci (srez Murska Sobota), Ljubno, Mislinje, Oplotnica, Planina pri Sevnici, Ptujska gora, Preddvor, Raka, Rogatec, Sodražica, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv, Urban pri Ptuju, Stari trg pri Črnomlju, Velike Vitanje. (19)
Člen 4.
Potna povprečnina pripada banovinskim zdravnikom in sestram pomočnicam od dne nastopa službe in se nakazuje v mesečnih vnaprejšnjih obrokih.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. septembra 1931,
Ban
'dr. Marušič s. r,
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni orednlk: Pohar Robert t Ljubljani. Tiska ja zalaga: Tiskarna	i	Ljubljani; njen predstavnik; filmar Mihštek * Ljafaljsut