ZtHtUH.
Čt H it (LM O
JKtCrCH
•cut iraz)ukh
r Imk stv-ciri v živli
GORENCs.p.	telefon: 01 564- 17-91
Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644 - 121
Popravila: - TVsprejemnikov, ..
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.	f Montaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike
Krajani Trzina, radi bi vas obvestili, da smo združili moči s trgovsko verigo TUŠ, saj menimo, da vam bomo lahko zagotovili oe boljšo ponudbo in še bolj kakovostne akcije, ki jih pripravljamo dvakrat mesečno. Imetniki TUŠ kartice pa imajo še dodatne popuste.
Vljudno vabljeni. Lep pozdrav

godnosti zadovoljnih Kupe
. „oiki TUŠ kluba še vedn< v akci)'1 do -50
S2B
K)er dobre stvari stan«l(
Mimesa d.o.o.
Ce sie pisoči. če obvladate tipkanje na računalnik. vas veseli fotograija ali pa bi enostavno želeli na nek način prispevati k uspe.šnejšemu in prijelnejšemu življenju našem kraju, vas vabimo, da se pridružite skupini zagftancev v uredništvu občinskcga glasila Odsev.
Vsi, ki bi želeli sodelovati / nami. se lahko Obrnete na katerega od članov uredništva, lahko pokličete po telefon (št.: 041/370-206) urednika Mirota ali pa se oglasite uli sredah popoldne med 17. in 19. uro v prostorih uredništv v prvem nadstropju stare osnovne šole Trzin. Mengeška (nad vrtcem PALČIĆA).
Vabljeni. pridružile se nam
Uredništvo Odsev!
M.
_esec februar. Mesec kulture. Ne gre le za en dan, ki mu pravimo kulturni praznik, kulturi naj bi namenjali več pozornosti kar cel mesec. Enim to uspe, drugim ne, tretjim pa kultura sploh ni mar. Ampak tudi to je kultura. Kultura nam-reč ni le umetnost in delovanje na umetnostnem področju. Kultura je mnogo več, je naš način življenja, je tisto, kar nas razlikuje od živali pa tudi od drugih ljudi. Pravzaprav je vse-obsegajoča. Tudi naš življenj-ski stil je del naše kulture. Celo pomanjkanje kulture je na nek način zrcalo revne, še zlasti srčne, kulture posameznika, lahko pa tudi družbe. Umetnost je le njen najplemenitejši del, nekakšna nadgradnja naše kulture.
Prav zaradi tega me niti ne mo-ti, če je dan, ki je v letu posvećen slovenski kulturi, nerodno
postavljen ravno na obletnico smrti našega največjega pcsni-ka. Mogoče tudi v tem lahko vidimo prispodobo slovenske duše, naše kulture. Včasih smo malo nerodni, togi, predvsem pa se mnogo raje zatekamo k bolečini kot pa veselemu raz-glašanju sreče. Saj se znamo poveseliti in smo lahko zabavni ljudje, a vseeno sta nam še vedno nekako bližja občutek majhnosti in ponižnost. Kar prevečkrat se radi zapremo vase, v svoje lupine, v svoje za-prto okolje. Ncvoščljivo škil-jenje in primerjanje s sosedi nam je bližje kot pa veselo, iskreno veselje in uživanje ob njihovih dosežkih in uspehih, ki bi tako poslali tudi naši. Nekaj leh slabih navad smo se sicer že otresli in vsaj na neka-terih področjih se že radi potr-kamo po prsih. Tudi drugi nam priznavajo, da smo med najus-pešnejšimi državami, ki se po-
ODSEV - glasilo Občine Trzin
Glavni m odgovorni urednik: MiroStebe Namestnik odgovornega urednika: MatejaErCulj Tehmčni urednik: EmilPevec Urednik fotografije: Jo2e Seljak Trženje: (oiica ValenCak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali člani uredništva: Tone Ipavec, Ur5a Mandeljc, NuSa Matan. Petra
MuSie, Viktorija Pečmkar - Oblak. Tanja PrelovSek, Kalja Rebec, Mirjani Stih,
Mojca Trćek, Peter Zalokar
Tisk: Marko Ravnikar s p., Domžale
Naklada: l700iivodov
Glasilo Odsev Izhala enkrat mesečno Id ga dobila brezplafno usa Bospodlnlstva In podleUa v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. marca 2003. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. marca na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236 Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu:
Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole vTrzinu (Mengeška c. 22/1)
SM01)564 45 67 S: (01)564 45 68
Slika na naslovnici: Zimski pogled na Trzin.
ISSN 1408-4902
(foto: Jože Seljak)
tegujejo za članstvo v Evropski zvezi. Čeprav nismo ravno naj-bolj zadovoljnije naša življenj-ska raven v primerjavi s štcvilni-mi drugimi državami na zemelj-ski obli v povprečju še vedno med najvišjimi. Marsikdaj smo lahko upravičeno ponosni na do-sežke nekaterih naših športni-kov, znanstvenikov in drugih sinov sloveče matere. Tudi na področju umetnosti imamo nekaj vidnih osebnosti, ki so s svojiini uspehi dosegli raven predstavni-kov drugih narodov. Žal pa so to pogosto bolj ali manj svetle izje-me. Država namenja premalo pozornosti spodbujanju delovan-ja in razvoja tistih, ki izstopajo iz povprečja, še zlasti pa umetnosti rada mačehovsko reže kruh. Na nekaterih področjih se nekateri že prenajedajo državne pogače, za umetnike pa še vedno zelo pogosto vel ja: »Slep je, kdor se s petjem ukvarja.« In kako je v Trzinu? Za Trzincc je vedno veljalo, da smo Ijudje posebne vrste. »Skirce« pač. Prave trzinske skirce so zdaj na žalost vedno bolj v manjšini. Trzin vse bolj postaja zbirni lo-nec kultur ljudi iz najrazličnejših krajev in predelov. To je po eni strani dobro, prav pa bi bilo, da bi le skušali ohraniti vsaj v spo-minu vse tisto, kar še spominja na nekdanjo trzinsko kulturo. To bi lahko dalo našemu kraju in naši občini prepoznavnost pa tudi koreninc. Prav je, daohran-jamo spomin na to, kako seje včasih v Trzinu živelo, da sc spominjamo ljudi, ki so tu boje-vali svoj boj za preživetje in ustvarjali, še zlasti pa tistih, ki so se vidneje zapisali v zgodovi-no kraja; pa naj bo to rokovnjač Dimež ali pa župnik Kragelj. Prav jc, da se zavedamo, da so pred nanti živeli Ijudje, ki so po svoje dali pečat kraju, v katerem živimo, in daje tudi zaradi njih naš Trzin tak, kot je. V zadnjih deseilctjih je naše naselje doživelo največje spremem-be, največji razvoj, zato se zdi, da so prispevki naših prednikov relativno manj pomembni. Vendar temu ni tako. Delovali so pač v svojem času, v razmerali kakršne so bile tedaj. Zdaj tak-
ratno življenje in miselnost vse težje dojamemo, ni pa nam treba tega omalovaževati. Nas-protno, na to moramo biti ponosni. Le tako bo naš kraj ohranil svojo dušo tudi, ko nas bodo še bolj stisnile lovke raz-raščajoče se Ljubljane.
V	zadnjem času je v Trzinu zelo živahno družabno življenje. Kar dosti prizadevnih društev in ljudi imamo v svoji sredi. Tudi ta društva in Ijudje dajejo pečat življenju Trzina in njegovi kulturi. Lcpo bi bilo, da
bi jih podprli še drugi. Da bi bilo družabno življenje v Trzinu še bolj množično in pestro. Med nami prebiva kar veliko uglednih, sposobnih in nadar-jenih ljudi. Nekateri se vklju-čujejo tudi v življenje kraja, precej pa je takih, ki nad pro-vincialnostjo in majhnostjo občine vihajo nos in se raje razdajajo in uveljavljajo v prestolnici. Vsi smo svobodni in lahko počnemo, kar nas je volja, verjetno pa bi bilo le prav, da bi v spominu kraja dali priznanje predvsem tištim, ki delujejo in se razdajajo na domačem področju.
V	Odsevu se trudimo, da bi ohranili spomin na takšne ljudi in dogodkc. Pravimo, da smo tudi kronika Trzina. Vsaj za zadnjih nekaj let to verjetno drži. Mogoče bi bilo tudi zaradi tega prav, da bi naš časopis še naprej obstál tak in v takš-nem obsegu, kot je zdaj, seve-da pa je lahko tudi še boljši. Prav bi bilo, da bi si bila o tem edina večina Trzinccv. Ce te podpore nimamo, pa je res škoda zapravljati čas in denar. Nismo prepričani, da bo anketa, ki smo jo vlagali v prejšnjo številko Odseva, pokazala pravo sliko volje Trzinccv, vendar menimo, da bi ludi v tem pri-meru lahko našli skupno besedo; tako bi Prcšernove besede iz naslova tega prispevka lahko dobile osnovo.
Urednik
( /'

4
ODSï-V O0S6V
5
K.
-ot je slišali, je anketni list, ki ste ga bralci Odseva dobili skupaj zjanuarsko številko, povzročil precej nepotrebnega vznemirjenja, češ da želi občina ukiniti občinsko glasilo, kije pri velikem delu občanov in občank zelo priljubljeno. Naj torej takoj z vso odgovornostjo poudarim, da nihče ne razmišlja o čem takem. Vsaj ne v tako imenovanem vodstvu občine.
Namena priloženega anketnega lista v januarski številki sta bila dva. Prvi je bil povezan z nespornimi ugotovitvami, da vsi naslovniki, ki Odsev dobivajo ali domov ali na sedež svojega podjetja, revije dejansko ne bcrejo in tudi menijo, da ni potrebe, da bi jo dobivali. Vsaj nekaj tovrstnih izjav smo že slišali in zato želimo preprosto preveriti, kolikšno je število izvodov, ki gredo, kot se reče, v nič. Gre za to, da Odsev trenutno izhaja v 1.700 izvodih, in če bi se izkazalo, daje od tega vsaj nekaj sto izvodov takih, ki romajo neprebrani v kontejnerje za odpadke in bi potem lahko naklado ustrezno znižali, bi v celem letu vendarle prihranili nekaj denarja (papir, raznos in nekoliko nižji stroški tiska). Vsi ostali, ki boste samo potrdili svoj interes za to, da Odsev še naprej redno dobivate, ga boste dobivali tudi nadalje enako brezplačno kot doslej. O tem torej ni nikakršnega dvoma. Gotovo pa tudi bralci Odseva, občani in občan-
Telefonske številke Občine Trzin so:
56445 44, 564 45 43, 564 45 50 m 564 45 49
Fax: 564 17 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si
Domaća stran na internetu: http://www.obclna-trzin.si/
ke Občine Trzin, soglašate s stališčem, daje varčevanje tudi v tem primeru smiselno, in daje popolnoma nepotrebno pošiljati občinsko glasilo nekomu, ki ga morda ni še niti enkrat odprl. Vemo pa, da takšni primeri obstajajo. Zato v tej številki še enkrat prila-gamo anketni list, da ga boste lahko oddali tisti, ki tega še niste storili in si tako zagoto-vili Odsev tudi v prihodnje. Drug namen januarske ankete paje bil istočasno izvedeti še kaj o tem, kaj vam je v Odsevu najbolj všeč, katerega pisanja bi si želeli več, katerega mogoče manj ipd. V ta namen je bil na drugi strani lista objavljen nekoliko obširen vprašalnik, ki ste ga pač izpolnili, če ste želeli; če ne, pa tudi ne. Tokrat še enkrat ponujamo možnost tištim, ki se niste odzvali že na januarsko anketo in vas sprašujemo samo po tem, ali želite še naprej prejemati Odsev. Če ga želite, ga boste, kot rečeno, dobivali enako kot doslej - brezplačno. Če ga ne želite, vam ga ne bomo več dostavljali.
Ker pa sem že omenil kontejnerje za odpadke, bi rad v zvezi s tem dodal še nekaj. Ze večkrat so se name ali na upravo občine obrnili občani, ki bi želeli, da bi bilo po Trzinu razmeščenih več velikih (zelenih) kon-tejnerjev, v katere bi lahko odlagali zlasti travo ob košnji zelenić, veje ob obrezovanju živih mej in podobne odpadke. Naj najprej omenim, da smo v prvih dveh letih po ustanovitvi občine to že zagotavljali, vendar smo po vztrajnih zahtevah posameznih občanov te kontejnerje odstranili, kajti ti občani in občanke so nas tudi upravičeno opozarjali, da drugi vanje odlagajo tudi odpadke, ki v odprte kontejnerje ne sodijo, in to je povzročalo zbiranje mrčesa in glodalcev. Če bi torej bilo mogoče zagotoviti, da bi v take kontejnerje mi vsi dovolj disciplinirano res odlagali samo določene odpadke (travo, veje, morda še druge odpadke iz lesa in nič drugega), bi bilo smiselno še enkrat posku-siti, vsaj na enem ali dveh krajih, kjer je živih mej in zelenić največ. Toda, žal je že s kontejnerjem na dvorišču občinske stavbě več slabih izkušenj. Ugotavljamo, da vanj odlagajo, deloma najbrž občani in lastniki
lokalov iz Trzina, deloma pa najbrž celo »obiskovalci« od drugod, ogromne količine raznih kosovnih odpadkov, embalaže, plastenk ipd. Če se bo to nadaljevalo, bomo tudi ta kontejner preprosto morali odstraniti, saj so stroški nenehnega pražnjenja preprosto previsoki.
4. SEJA OBČINSKEGA SVETA ODSEV NAJ IZHAJA PRAVOČASNO!
P.s.: V zvezi z »Izjavo za javnost«, ki sta jo v januarski številki Odseva objavila dva člana svetniške skupine Za zeleni Trzin, bi se rad le na kratko odzval. Pravita, da sem njihovo skupino jaz določil za opozicijo. To trditev zavračam. Res je, da sem se neposredno po volitvah "pogovar-jal" z nekaterimi skupinami o sodelovanju, vendar ne z vsemi ostalimi, razen z njihovo, temveč s tistimi, s katerimi smo se o delovanju občine v mandatu od jeseni 2002 dojeseni 2006 pogovarjali tudi žt pred volitvami. Sicer pa o tem, ali kdo je in ravna kot opozicija ali ne, ne kaže sklepati le po njegovih besedah, temveč po dejanj ih. Če nekdo tako rekoč za vse pomembnejše přetekle odločitve, ki so bile sprejete po veljavni proceduri oz. po predpisanih postopkih, zahteva, naj se o njih še enkrat razpravlja in odloča, ker pač njemu niso všeč, je to povsod razum Ijeno kot opozicijsko ravnanje. Isto velja za izkoriščanje pravice do postavljanja vprašanj in pobud županu in upravi. Če kdo vztrajno postavlja po deset in več vprašanj, pobud in zahtev, ki morda terja jo tudi po več dni dela posameznika v upravi, zato da bi morda odvrnil te ljudi od drugega dela ali v kakem primeru vzbu dil dvom o racionalnosti katere od odloči tev, je tudi to ponavadi razumljeno kot opozicijsko ravnanje. Sicer pa: sladko je biti pretežno »proti«. Če se sprejeta odločitev slučajno izkaže kot napačna, si heroj, ker si bil proti. Če se to ne zgodi, se tvoje nasprotovanje pozabi, zasluge pa pripadajo vsem. A ne glede na to, me čis to nič ne moti, če imamo tudi v občinskem svetu opozicijo. Če je opozicija res dobronamerna, bo to koristilo vsem, tudi t.i. vodstvu občine.
Tone Perša
W
Ce
He spreglejjte!
V tej številki Odseva (Uradni vestnik) je objavljen
RAZPIS ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE TRZIN ZA LETO 2003
Komisija za občinska priznanja, proslave in promocijo občine bo pri pripravi predlogov za podelitev priznanj in nagrad upoštevala samo predloge, ki bodo v zapečatenih ovojnicah vloženi ali bodo přispěli po pošti najkasneje do vključno 28. marca 2003 do 12,00 ure na naslov Občine Trzin. Predloge za podelitev priznanj lahko predložite občani in občanke Občine Trzin, občinske organizacije političnih strank, društva in druge pravne osebe, organizacije, javni zavodi, gospodarske družbe in samostojni podjetniki oziroma obrtniki.
-eprav je zunaj mraz in brije mrzel ve-ter s pobočja Kamniških Alp in čeprav bi vsak najrajši ostal doma, na toplem, s skodelico čaja v roki, dolžnost in odgovornost trzinske svetnike kličeta k delu. Tokrat so se sestáli že na četrti redni seji občinskega sveta (kajne, kako hitro mine čas?) in prvih nekaj kratkih sej je kronala tokratna daljša.
Nadnevnem redu seje namreč znašlo kar 11 točk (letno povprečje je, po moji oce-ni, 8) s popolnoma različno problematiko. Tokratna, lahko bi rekla, novost sta bila dva predstavnika javnosti, ki sta dobila tudi pravico do besede pri obravnavanju ene od točk.
S katerimi enajstimi točkami so se torej ukvarjali svetniki?
Začeli so s poročilom o uresničevanju strategije razvoja Trzina. Strategija je bila sprejeta ob ustanovitvi občine inje zave-zujoča (posamezni cilj i se seveda lahko spremenijo, če je njihova sprememba utemeljena), poročilo pa svetniki obravnava-jo ali ob zaključnem računu občine ali pa prej. Poročilo ugotavlja, daje uresničitev nekaterih ciljev zamudna (na primer center družbenih dejavnosti, ambulanta, konstrukcija povezovalke med OIC in Trzi-nom, modernizacija Jemčeve), čemur so botrovali objektivni razlogi, so pa zago-tovljeni pogoji pravnega reda in miru ter demokratičnosti.
Problematika Odseva
Nato so se svetniki soočili s problematiko časopisa, ki ga pravkar berete. Odsev naj bi bil za Občino preveč drag (občina je namreč izdajatelj časopisa), zaradi česar seje občinska uprava odločila za zmanjšanje števila izvodov. Odsev naj bi na dom (še naprej brezplačno) dobivala le gospodinjstva, ki se bodo za to odločila z naročilnico. Mnogo očitkov je letelo tudi na račun nenehnega zamujanja (česar se vsi v uredništvu prav dobro zavedamo), svetniki pa so dali tudi nekaj nasvetov, da do zamud v příhodnosti ne bi prišlo. Pri tej točki dnevnega reda je bil najbolj na tapeti Miro Štebe, glavni in odgovorni urednik Odseva, ki je pojasnjeval vzroke zamude, daje dejanski strošek izdajan-ja Odseva nižji, kot mislijo, v kolikšni men bo vplivalo zmanjšanje števila izvodov Časopisa na občinski proračun, v kak-
Pogojih dela uredništvo. Med raz-Pravo si lahko kaj hitro dobil občutek, da 0 ustvarjalci Odseva kot tudi občinska
uprava stojita na dveh različnih bregovih in se nikakor ne moreta sporazumeti o skup-nem dobru za časopis. Pri vsem 'pregovar-janju' okoli Odseva pa se mi zdi zanimivo prav to, da se le-ta ciklično ponavljajo, glavni urednik paje zaradi tega prav gotovo dobil kakšen siv las. Zanimiva ideja, ki seje porodila pri tej točki, paje bila, da bi trženje Odseva zaupali kakšnemu podjetju, ki se ukvarja izključno s tem.
Kadrovska zadrega
Brez premora in predaha so svetniki nadaljevali z razrešitvijo Anice Batis kot pred-sednice nadzornega odbora. Svetniške skupine lahko tako ponovno predlagajo svoje kandidate za novega predsednika ali pred-sednico, ki bo najverjetneje znan do prihodnje seje.
Zaradi sprememb jezika lahko prihaja tudi do sprememb v različnih pravilnikih, ki jih morajo svetniki prav tako obravnavati. Tokrat je bil zaradi terminologije spremenjen pravilnik za ugotavljanje upravičenosti do občinske sociálně pomoči. Pogoji, ki so določeni v pravilniku, pa ostajajo še naprej enaki.
Komu pomoč
Tudi pri naslednji točki dnevnega reda so se pogovarjali o denarni pomoči, in sicer o državni pomoči gospodarstvu in kmetijstvu. Pri teh vrstah pomoči občina ni samostojna pri odločanju o tem, koliko in komu bo na-menila pomoč, ker mora le-ta biti odobrena tudi s strani države, pri čemer mora občina upoštevati načelo konkurenčnosti (pomoč ne sme biti večja od pomoči v Evropski Uniji).
Svetniki so tako sprejeli pet sklepov, s katerimi soglašajo o izplačilu pomoči v predla-ganih zneskih, o posojilu za kreditiranje podjetništva in kmetijstva ter o razpisu sredstev za ekološko izobraževanje kmetov. Nekaj polemike seje razvilo pri amandmaju o višini pomoči za stroške analize somatskih celic in pri tej točki je přišel do besede predstavnik javnosti. Razložil je, čemu je potrebna analiza somatskih celic. Z njo namreč ugotavljajo število levkocitov pri kravah, na osnovi tega se potem lahko op-redeli, ali je mleko bolj ali manj kvalitetno in se ga glede na kvaliteto kmetom tudi plača. Analiza somatskih celic paje pomembna tudi pri sirjenju. Morda so svetniki tudi zaradi te razlage zavrnili amandma. Vsekakor pa se mi zdi, da smo vsi izvedeli nekaj popolnoma novega.
Poročila o delu Defektološkega zavoda na seji niso podrobneje obravnavali, je pa zavod to poročilo vsako leto dolžan posredovati, saj je Občina Trzin ena od njegovih ustanoviteljic. Defektološki zavod enkrat tedensko obravnava 61 otrok, od tega so štirje otroci iz Trzina.
Za kulturno turistično pot
Svetniki so s sklepom podprli projekt Po poteh kulturne dediščine, ki ga pripravlja 13 občin. Namen projekta je osnovati traso turistične poti mimo kulturnih, naravnih ali zgodovinskih znamenitosti. Občina Trzin bi za ta projekt namenila približno 170.000 tolarjev.
Svetniki so se seznanili s poročili o stroš-kih organizatorjev volilnih kampanj. Stroške naj bi prikazali vsi udeleženci volilnih kampanj, tudi tisti, ki vanje niso vložili niti tolarja, vendar pa so vse sankcije v zvezi z morebitnimi kršitclji pod nadzorom države oziroma računskega sodišča.
Po hitrem postopku so obravnavali Odlok o predkupni pravici Občine. Vladaje namreč 1. januarja sprejela zakon, ki ureja predkupno pravico občine znotraj poselit-venega območja. Ta zakon najbolj zadeva velike mestne občine, kjer je velik promet z nepremičninami, tako prodajalci kot kupci pa se želijo v čim večji meri izogni-ti vmešavanju občine v posel. V zakonu je tudi določba, ki od prodajalca zahteva, da nepremičnino po neki ceni najprej ponudi občini in šele ko se občina odloči, da ne-premičnine ne bo kupila, lahko po isti ali višji ceni nepremičnino proda drugemu kupcu. Zakon skuša ščititi predvsem ne-premičnine, ki so povezane z javnim interesom.
Nazadnje je občinski svet dal soglasje k imenovanju nove članice v Svet OŠ Roje. Svetniki so, kot že enkrat prej, pokazali svojo človečnost, ko so po koncu seje z minuto molka počastili spomin na gospoda Gradišarja, pokojnega svetnika, ki je deloval v prejšnjem mandatu. Upam, da bo v prihodnje teh minut čim manj.
Mateja Erčulj
Zakrpano prijateljstvo in pogreta juha ništa nikoli tako okusna, kot sta bila prej.
ttatijanski
T.
o se kar prepogosto vprašamo v uredništvu našega glasila. Prav neverjetnoje, da se nam ta vprašanja zastavljajo vedno, kadar na Občini govorijo o denarju in o polletnih poročilih o izhajanju našega časopisa. Zanimivo je, da ob tem na Občini hitro rečejo, daje časopis potreben in da ga podpirajo, ko mislimo, da so stvari razčiščene, pa se vprašanje spet pojavi. Ali nam je res treba vedno znova dokazo-vati, da ni tako slabo, če občina omogoči občanom, da so obveščeni o dogajanju na svojem območju tudi s pomočjo časopisa, kakršen je naš Odsev. Na Občini pravijo, daje v Sloveniji kar veliko občin, v kate-rih nimajo svojih občinskih glasil, pa jih ni nihče tožil. To je res, ampak zakaj naj bi se zgledovali po slabših, ko pa se v isti sapi radi trkamo po prsih, da smo ena naj-bogatejših občin.
Občina je dolžna seznanjati občane s svojim delom in odloki, ki jih sprejema ob-činski svet. Res je, da to lahko naredi na različne načine in da ji to omogoča tudi, da da v javnost le tište informacije, ki so ji pogodu. Za druge informacije se morajo občani v takem primeru bolj potruditi, če-prav so načeloma tudi te na razpolago. Zato ni čudno, da nekaterim verjetno ni pogodu, če kdo preveč dreza in na široko obvešča ljudi, saj to lahko spodbudi bral-ce, da začno postavljati še druga, manj ugodna vprašanja ali pa da celo začno razmišljati po svoje, kar je sicer pohvalno, ampak včasih, vsaj za občinske veljake, tudi naporno.
Kakšna je resnična cena
Prav je, daje občina varčna in da ljudje iz občinskega vodstva pretehtajo vsak tolar, preden ga kam vložijo. Ko gre za naš časopis, pa nekateri vseeno razmišljajo kar preveč ozko, birokratsko. Ves čas nas in vas prepričujejo, daje naš časopis predrag. Ko prikazujejo, koliko časopis stane Občino, vedno znova skupaj seštejejo stroške časopisa Odsev in Uradnega vest-nika Občine Trzin. Obe tiskovini sicer res običajno izhajata skupaj, vendar gre za dve različni stvari, ki jih v številnih obči-nah ne mešajo skupaj. Lani je enajst šte-vilk Odseva obsegalo 352 strani, kar je Občino veljalo 7.884.661 SIT. Če od tega odštejemo 2.433.325 SIT prihodkov od v Odsevu objavljenih reklam, potem lahko ugotovimo, da je resnični strošek Odseva 5.451.336 SIT, kar pa ni več tako visok znesek. Seveda, če k temu prištejemo 1.853.794 SIT izdatkov za 152 strani Uradnega vestnika, potem je izdatek za Odsev in Uradni vestnik višji -9.738.445,31
SIT, kar pa je še vedno manj od 10 milijo-nov, kolikor naj bi bilo v lanskem proračunu namenjenih za Odsev. Resnici na ljubo je treba zapisati, daje v nekaterih občinah ta znesek nižji. Nekje je organizacija delà v uredništvih drugačna, drugje prihranijo na druge načine, vendar pri tem najpogosteje trpi kakovost časopisa. Spet se vprašamo, zakaj naj bi se primerjali s slabšimi.
Naročilnice in anketa
Verjetno ste se vsaj nekateri zamislili, ko ste v prejšnjem Odsevu našli anketo in na-ročilnico. Na Občini zdaj pravijo, da smo anketo želeli mi, s pomočjo izpolnjenih na-ročilnic pa naj bi ugotovili, kolikšna je sploh želja občanov po našem glasilu. O anketi smo res večkrat govorili, vendar če bi jo sestavljali mi, ne bi sestavili tako zahtevne ankete. Želeli bi, da nam bralci odgovore predvsem na to, kaj pogrešajo, česa se jim zdi preveč in kaj menijo o se-danjem obsegu časopisa. 29 vprašanj, ki terjajo kar nekaj poznavanja Odseva, pa je, vsaj po našem mnenju, za tovrstno anketo skoraj prezahtevna naloga, še zlasti, če jo je treba potem še nesti na eno od določenih mest. Kar se tiče naročilnice, pa v uredništvu skoraj do zadnjega hipa nismo vedeli za namero Občine. Ker je Občina izdajatelj časopisa in ga pretežno tudi plačuje, kaj take-ga mirno lahko naredi, vseeno pa bi bilo le prav, če bi se o tem prej vsaj malo pogovo-rili in uskladili z odgovornim urednikom. Tudi take stvari se namreč dotikajo njegovih pristojnosti.
Svobodna izbira bralcev
Nikoli si nismo delali utvar, da vsi občani berejo naš časopis. Vedeli smo, da nekateri nimajo časa, drugih ne zanima, tretjim pa časopis preprosto ni všeč. Nič hudega. Tudi to je demokracija. Vemo, da praktično no-benega časopisa vsi, ki ga prejmejo, ne pre-berejo v celoti. To velja tudi za naročnike in tudi za tište, ki se ponavadi uvrščajo med redne bralce. Tudi kupci knjig, čeprav so jih izbrali in plačali, le teh nemalokrat ne pre-berejo. Postavijo jih na svoje knjižne police ali pa na skladovnice papirja na svojih de-lovnih mizah in čakajo, kdaj bodo imeli čas za njihovo branje. Tega pa mogoče nikoli ni. Takšno je pač življenje in zakaj bi bilo pri Odsevu drugače. Pomembno paje, da imajo vsi možnost, da časopis preberejo. Če je ne izkoristijo, je to njihov problem. Eno temeljnih orodij demokracije so volit-ve. Vsi volilni upravičenci imajo pravico in dolžnost, da gredo volit, če ne gredo, je pa to njihov problem in tudi njihova pravica. Pomembno je, da so imeli možnost. Enako je s časopisom. Ljudje ga lahko tudi nepre-
branega vržejo v kanto, važno je, da so dobili in da so imeli možnost, da se iz njega informirajo.
Za koliko nižji stroški
Na Občini pravijo, da bodo s tem, ko bo manj ljudi prejemalo časopis, znižal stroške. Za malenkost prav gotovo. Vendar je treba upoštevati, da so pri večji ali manjši nakladi stroški, ki se ne spreminj jo. Honorarje za urejanje, pisanje, fotografiranje, lektoriranje, grafično postav ljanje in oblikovanje strani in tudi tiskan je treba plačati v vsakem primeru. Zniá se le stroški papirja, ki se ga porabi man nekaj manj pa naj bi bilo tudi stroškov p raznosu časopisa. A to so vseeno soraz-merno majhni prihranki. Precej večji prihranki so, če se zmanjša število strani, če se zmanjša kakovost pa pirja, opusti barvne platnice, pusti več bt lega prostora v časopisu, poveča črke in fotografije itn. Še najceneje paje, če se časopis opusti.
To vedo tudi na Občini, vendar vsi v en glas poudarjajo, daje časopis krasen in je tudi potreben ter da mora izhajati. Čej. to res, se sprašujemo, zakaj se moramo vsake pol leta ukvarjati z vprašanjem o njegovi potřebnosti. Škoda je živcev in energije, a stvar se ponavlja, vemo pa, di bo še hujša, saj v Trzin letos prihaja spel nov val priseljencev, tako da bi morali naklado časopisa verjetno spet povečati Ker so v tej številki ponovno vložene na-ročilnice, vse, ki jih še niste izpolnili, časopis pa bi želeli prejemati še naprej, pozivamo, da jih tokrat izpolnite, kajti lahki se zgodi, da časopisa ne boste več přeje mali.
Glavni in odgovorni urednik Odsei Miro Štet
Bolečina
Kadar mije zelo hudo, solze nič ne tečejo. Le v prsih me boli, srce pa komaj še zdrži.
Misli begajo in iščejo, neusmiljeno mi dušo stiskajo. Upira se in bori, a svetel žarek prebudi.
Življenje hoče, da spoznaš kdo si - kaj si -in le ob bolečini naš značaj zori.
Anka Jurše
Letno poročilo občinskega glasila Odsev
V	letu 2002 je izšlo 11 rednih številk časopisa Odsev. 6 šte-vilk je imelo po 32 strani vsebine, dvakrat je imel časopis po 28 strani, po enkrat pa 24, 36 in 40 strani, to je skupaj 352 strani. Uradni vestnik, ki izhaja kot dodatek, pa je lani obse-gal 152 strani. Uradni vestnik je dvakrat izšel kot samostojni izvod, drugače paje izhajal vezan na sredini Odseva. Barvne platnice, ki so bile večinoma namenjene objavljanju reklamnih oglasov in čestitk, so štirikrat izšle s štirimi barvnimi listi. Časopis je redno poročal o dogajanju v občini. Prinašal je nekaj rednih rubrik, večinoma paje sledil aktualnim dogodkom v Občini. Mirno lahko trdimo, da smo pri vsebini še zlasti dosti pozornosti namenjali delovanju občine in seznanjanju občanov s perečemi problemi in nacrti, ki so bili v ospredju pozornosti občinske uprave. Poročanju o delu občine so bile tako redno namenjene naslednjc rubrike: Županov kotiček. Pogovor z županom, Poročila s sej občinskega sveta, polcg tega pa so tudi nekateri drugi članki temeljiteje poročali o tem, kaj seje dogajalo v občini. Nekateri od bralcev so celo opozarjali, da ima v glasilu preveč besede župan, zato smo žal večkrat morali poslušati očit-ke, daje Odsev županovo trobilo. Prepričani smo, da to ne drži povsem, saj smo večkrat pisali tudi kritično o nekaterih potezah občinskega vrha, trudili pa smo se tudi predstavljati drugačna mnenja in poglede občanov.
V	času pred lokalnimi volitvami smo nameravali izdati izredno številko Odseva, ki bi bila posvećena le volitvam, vendar po zahtevi prejšnjega Občinskega sveta, da naj časopis poceni svoje delovanje in izhaja v določenem obsegu, to je po 32 strani za posamezno številko, smo se v uredništvu tega držali. Volitvam smo namenjali nekaj več prostora le v številki pred volitvami in številki po volitvah.
Ocenjujemo, da smo dokaj objektivno predstavljali potek predvolilne kampanje.
Sorazmerno dosti prostora smo namenjali delovanju trzinskih društev in družabnemu življenju v Trzinu. Ker je v Trzinu kar precej društev, vsa vedno niso prišla na vrsto. Je pa tudi res, da vsa društva niso enako aktivna. Žal je pri nekaterih delovanje v zadnjem času zreducirano le na papirno delovanje. Precej prostora smo namenjali tudi predstavitvam posameznih, vidnih občanov in njihovi dejavnosti, predstavljali pa smo tudi nekatere stare trzinske družine.
V	letu 2002 smo nameravali dokupiti še nekaj prepotrebne
opreme za naše uredništvo, saj to z do sedaj kupljeno opremo ne more povsem zaživeti kot uredništvo. Žal nismo kupili niče-sar od načrtovanega, saj so nam z občinskega vodstva ves čas žugali, da smo drag časopis in da denarja ni. Tako je delo uredništva potěkalo še naprej več ali manj po ustaljenih tirih. Člani uredništva smo pisali na svojih računalni-kih, si sami kupovali diskete, diktafone, kasetke, telefonarili s svojimi telefoni, na svoj račun, po opravkih, ki jih pri takš-nem časopisu, kot je Odsev, ni malo, pa smo se v glavnem vozili s svojimi avtomobili, na svoje stroške. Za fotografije v Odsevu smo uporabljali svoje fotoaparate in na svoje stroške kupovali filme in jih razvijali na svoje stroške. Prav tako je delo pri časopisu zahtevalo sorazmerno dosti časa, energije pa tudi živcev, nenazadnje pa tudi drugega delà, npr. organizacij-
®a' ki 8a posamezniki, ki se s tem ne ukvarjajo, sploh ne poz-najo. Zato ocena občinskega vodstva, daje naš časopis predrag, ne drži povsem. Treba paje tudi vedeti, da smo se ves čas zav-zemah za kakovostno podobo časopisa in tudi njegovo sorazmerno kakovostno vsebino.
nznamo, da se vse da narediti še bolje in bolj kakovostno, ven-
kiu ""IT0' da 'ma naša občina glede na P°S°Je in razmere, v e de|amo, sorazmerno dober časopis, ki se lahko meri z
drugimi podobnimi glasili. Ponovno poudarjam, da časopis pišemo in oblikujemo ljudje, ki imamo še druge obveznosti in zaposlitve. Največ članov uredništva je Studentov, vsi ostali za ustvarjanje časopisa izrabljamo svoj prosti čas, dostikrat pa gre delo za časopis tudi na račun naših družin. Prav zato se ne strin-jamo, da gre pri časopisu za nekakšno prekomerno bogatenje ali predobro plačano delo. Lahko se pogovarjamo o cenejši možnosti, vendar menimo, da naša občina, ki se rada pohvali, daje med najbogatejšimi v Sloveniji, zasluži časopis na dostojni ravni, saj tudi v številnih drugih občinah izdajajo zelo lične in tudi boga-tejše časopise.
Seveda pri vsakem delu prihaja do napak. Ne trdimo, da smo najboljši, trudimo pa se, da po svojih najboljših močeh ustvarja-mo soliden časopis, ki se ga nikomur v občini ni treba sramova-ti. Med naše največje grehe pa štejemo zamujanje pri izhajanju. Do teh zamud prihaja iz najrazličnejših vzrokov, največkrat paje temu kriva želja, da bi bil časopis kar najboljši in da bi pri-nesel tudi najbolj sveže novice o dogajanjih v občini. V uredništvu pa nismo zadovoljni s cikličnimi posredovanji občine, z očitki na račun zapravljivosti in celo z ustavljanjem tiskanja časopisa. Pogosto gre za nesprejemljive posege v avto-nomnost časopisa, saj vnašajo nezadovoljstvo in zbijajo priprav-Ijenost za nadaljnje delo. Menimo, da bi se Občina končno morala odločiti, kakšen časopis želi in tudi jasno in glasno povedati, če si želi, da ne izhajamo.
Trzin, 30.1.03
Glavni in odgovorni urednik Odseva
Miro Štebe
Letni nacrt delà občinskega glasila Odsev
V	letu 2003 naj bi izšlo 11 rednih številk Odseva (razen v av-gustu v vsakem mesecu po ena). Načrtujemo tudi izdajo dveh izrednih številk, s katerima bi pokrili vidne obletnice dveh po-membnejših društev v Trzinu - 80-letnico KUD-a Franca Kotar-ja Trzin in 20-letnico PD Onger Trzin. Lahko pa bi bila katera od izrednih številk posvećena tudi kateri drugi pereči problema-tiki občine.
V	povprečju naj bi vsaka številka Odseva obsegala po 32 strani, izredne številke bi bile tanjše. Vsaka številka Odseva bo imela, kot je že običaj, enojne barvne platnice, če pa bi zbrali več reklamnih obvestil, pa bi bile platnice lahko dvojne.
V	vsaki številki naj bi izhajal tudi Uradni vestnik Občine Trzin, po potrebi pa bi lahko izšel tudi ločeno.
Glasilo bo še naprej spremljalo dogajanja v občini in skušalo kar najbolje osvetliti posamezne perece probleme. Prav tako naj bi še naprej predstavljali delo trzinskih društev in zanimivejše občane. Trudili se bomo, da bi bil Odsev še naprej tudi kronika dogajanja in dokument sodobnega časa v Trzinu. Želeli bi, da bi Uredništvo dobilo še nekaj dodatne opreme, predvsem si želimo primeren tiskalnik in vsaj še en računalnik, ki naj bi bil priključen na spletne strani. Želimo si namreč, da bi časopis přešel tudi na spletne strani.
Prizadevali si bomo, da bi časopis kar najbolj redno izhajal in da ne bi prihajalo do prevelikih zamud.
Trzin, 30.1.2003
Glavni in odgovorni urednik Odseva Miro Štebe

Ker je februar mesec kulture, smo tokratnl pogovor s trzinskim županom g. Antonom Peršakom začeli z vprašanjem, ali je kulturni dom končno že nazaj v trzlnsklh rokah.
Zdaj je tako, da smo uradno lastniki doma mi. Res pa je, da seje na sodbo upravne-ga sodišča Sportna unija pritožila, in zdaj čakamo, kakšen bo razplet te pritožbe. Pričakujemo, da se bo vse skupaj še nekaj časa vleklo, vendar nam zdaj ne ostane drugega, kot da počakamo. Trenutno pa smo kot lastniki že vpisani mi.
Ali to že omogoča sanacijo doma?
Da. To nam že omogoča začetek del in to pravzaprav že počnemo. Naročili smo Studijo, ki bo pokazala, kakšne so možnosti za sanacijo oběh zgradb. Na podlagi te átudije borno v občinskem svetu preudari-li, kaj naj bi naredili, in naročili projekte. Seveda mora vse teči po določenem zapo-redju del. Ker so prav zdaj před nami tri, štiri velike naložbe, sanacija kulturnega doma zdaj ni med přednostními nalogami. Naj pa povem, daje študija pokazala, da je del stavbě, v katerem so občinski prostori, primeren za sanacijo, problematičen paje del, v katerem je dvorana. Vprašljiv je iz samega gradbenega vidika, to je statika, dotrajanost zidov. Enostavno ni bil grajen, kol se danes gradi. Vprašljiva je tudi njegova ureditev. Želimo si sodob-nejšo dvorano, sedanja rešitev pa za to ni najbolj primerna. Problematičen je predvsem oder, njegova velikost in pa prostori ob njem, za njim in pod njim, garderobe, sanitarije.
Pred kratkim so v javnih medijih spet poročali o plačevanju gradnje štiripa-sovne obvoznice skozi Trzin. Poročali so, da bo morala tudi občina Trzin pri tem plaćati svoj delež. Kako je zdaj s tem? Ali ni Trzin svoj del gradnje ob-voznicc že plačal?
Gre za dve stvari. Po zakonu o javnih ces-tah, ko gradi država ceste skozi naselja, država plača gradnjo ceste, vse ostalo, kar sodi zraven, od pločnikov do prometnih oznak lokalnega značaja do javne razsvet-Ijave in znakov, paje strošek občin. Vse tisto, kar je zaradi naselja ali lokalnih potřeb postavljeno na cesto ali ob njej, po zakonu plača občina. Ko so dělali štiripa-sovnico, sojo del naredili še pred nastankom občine Trzin, en del pa kasneje. Del, ki so ga naredili po 1.1.1999 oz. po nastanku občine, je občina Trzin že plačala. Glede tistega, kar je bilo zgrajenega pred 1. 1.1999, pa je prišlo do spora. Takratna občina Domžale je namreč z državo o tem
podpisala sporazum, ni pa podpisala pogodbe. Ker stvari tako niso bile povsem opre-deljene, domžalska občina opravljenega ni plačala, zato jo je Direkcija RS za ceste to-žila in tožbo tudi dobila na dveh ravneh, na okrajnem in na višjem sodišču. V Domža-lah so ocenili, da ni več smiselno, da bi se še naprej tožarili, saj cena zaradi obresti samo raste. Raje so se odločili za izvensodno poravnavo, direkcija paje pri tem pristala, da se bo odrekla delu obresti. Ker smo zdaj tako občina Trzin kot sedanja občina Domžale pravni nasledniki prejšnje skupne občine, del plači la pade tudi na nas. Po že znaném ključu gre za 9 %, kar pomeni približno 7 do 8 milijonov tolarjev.
Je pri tej obvoznici še kaj nedokončanih obveznosti, ki bi jih moral investitor izvesti?
Na sami cesti pravzaprav ni. Je pa nekaj stvari, ki so jih obljubljali, pa jih niso naredili. Med drugim gre tudi za ozelenitev pro-tihrupne ograje.Glede na to, da nima več smisla čakati, saj država za to enostavno ne predvidi več sredstev, smo se te naloge lani jeseni že lotili kar sami, saj ne gre za veliko denarja. Ker ne želimo, da bi bila omenjena ograja še naprej tako neživljenjska, betonska, smo se odločili, da jo bomo postopno ozelenili kar sami.
Na občini tudi menimo, da bi bilo le prav če bi štiripasovnico nekoliko spremenili in prilagodili potřebám. Že par let neuspešno prosimo državo za nekaj dodatnih znakov, na primer za smerokaz, ki bi kazal v industrijsko cono. Dopovedujemo jim tudi, da bi bilo smiselno narediti izvozni pas za industrijsko cono v smeri Domžal. Zdaj tam nas-taja kolona, tišti, ki morajo zavijati, pa se včasih tudi izpostavljajo nevarnosti. Država te naše zahteve vztrajno zavrača, saj pravi-jo, da bo cesta bistveno razbremenjena, ko bo zgrajena povezovalna cesta med gorenj-skim in štajerskim krakom avtocestnega križa, to je med Želodnikom in Vodicami.
Kaj pa povezovalna cesta med cono in ostalim delom Trzina? Država nas opominja, da jo moramo zgradi-ti. Z vidika države je to servisna oz. tudi ob-vozna cesta. Tam zdaj želimo zgraditi ulico, ki bi cono in ostali del naselja povezovala, vendar pa ne želimo delati nekakšne obvoz-ne ceste, ki bi tja pritegnila več prometa. Se je pa treba zavedati, da zdaj štiripasovnica nima obvoznice, kar bi bilo nerodno, če bi
se na primer zgodila kakšna hujša nesri ča. Obvoza tam enostavno ni. Tudi za t te ga ni, ki želijo priti iz cone v Trzin a obratno. Moram tudi reči, daje zahtev p povezovalni cesti zelo veliko, tudi iz ni selja. Kar veliko ljudi iz starcga delà ní selja in Mlak namreč delà v coni in se morajo voziti naokrog. To kratkoročno sicer ne pomeni veliko, če pa to seštejet na daljši rok, se pa kar nabere precej p rabljenega časa, goriva pa tudi onesna; vanja okolja.
V Mengšu so v teh dneh dobili še en« dodatno semaforizirano križišče. Kak. je to mogoče in kako to, da ob isti cesti se pravi Mengeški, v Trzinu semaforj ne moremo dobiti ? Verjetno je tam podjetje Vele v celoti pl; čalo namestitev dodatnih semaforjev. Treba paje tudi reči, daje ta novi par sema foijev tudi relativno oddaljen od naselja Pri nas, v Trzinu, bi bilo najbolj smisel postaviti semafor pred občinsko stavbo pekariji Kralj. Z državne strani naše pred-loge in prošnje vztrajno zavračajo, češ, d. je to preblizu drugemu semaforiziranemi križišču in da bi to povzročalo dodatne prometne zamaške. Prav na izkušnji M-gša, kjer imajo na krajši razdalji več se maforjev in zato prihaja do velikih zašto jev, nam na Direkciji za ceste vztrajno za vračajo naše zahteve. Mi jim jih vztraji pošiljamo naprej in se s tem ves čas uk varjamo. Oni pa trdijo, da se bodo razme re na tej cesti kmalu spremenile.
Zakaj pa se občina, tako kot se je Vel ne odloči, da v celoti plača namestitev semaforjev? Nenazadnje gre za varnc ljudi in še zlasti šolarjev? Verjetno bi se to res dalo, vendar paje to relativno velik izdatek. Po vseh dosedán jih pogovorih s predstavniki Direkcije pí nam postavitve semaforja pred pekarijo Kralj verjetno ne bi dovolili, več možno.' ti pa bi imeli za postavitev semaforja v križišču ob Jan baru. Prav tako nam ne b dovolili postaviti semaforja ob vrtcu Palčića oz. stari šoli, ker tam naj ne bi bilo primernih pogojev. Na drugi strani bi namreč moral biti pločnik, tega pa tam ro moremo narediti.
Že v prejšnji številki Odseva smo obja vili obvestilo o tem, da naša občina so-deluje v akciji Podjetne regije za izbo-Ijšanje usposobljenosti, ustreznosti in konkurenčnosti kmetijstva. Kako to, d Trzin sodeluje pri tem projektu, saj je v Trzinu sorazmerno malo kmetov, i: podjetne regije pa pri tem ne sodeluj
nekatere druge pretežno kmetijske ob-
To vprašanje je zame dobrodošlo zato, ker bi želel občanom povedati kaj več o Podjetni regiji. Ta regija je povezava osmih občin z območja severovzhodno od Ljubljane. To so občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Vodice, Lukovica i'n Moravče. Zadale so si skupni razvojni program in eden od elementov tega programa je tudi ohranjanje in spodbujan-je kmetijstva, še zlasti v smeri bolj eko-loškega kmetovanja. V zvezi s tem seje Podjetna regija lani prijavila na razpis delegacije Evropske komisije, ki je bil na-menjen sofinanciranju izobraževanja v lokalnih skupnostih in nevladnih organi-zacijah. Šio je za izobraževanje kmetov, in Komisija je projekt podprla. Prav pred kratkim je bila že ena od izobraževalnih delavnic, ki jih pripravljajo v sklopu tega projekta, tudi v Trzinu. Pripravili bodo 9 izobraževalnih delavnic, od katerih jih je večina namenjena kmetom, nekaj pa tudi predstavnikom strokovnih služb in zaposlenim v občinskih upravah, ki pokrivajo to področje. Evropska komisije bo za projekt zagotovila 80 % sredstev, preostali denar pa morajo zagotoviti občine udele-ženke. Moram povedati, da v primeru Trzina to ni veliko, le približno 75.000 tolarjev Druge občine, ki imajo več prebi-valcev in tudi več kmetov, pa morajo seveda prispevati več. Ob tem pa je treba reči, daje za nas pozitivno, kar koli se izboljša na področju kmetijstva, pa četudi gre za sosednje občine. Z njimi delimo Mengeško polje, s katerega pijemo vodo. Čese pri tem kaj izboljša, je ugodno tudi za nas. Po drugi strani občina Trzin po številu kmetov res ni neka izrazita kmetij-ska občina. Po površini kmetijskega zem-Ijišča paje naša občina kmetijska. Treba seje zavedati, daje pozidanih le 20 % površine občine, drugo pa so kmetijske površine, gozd ali pa obdelovalno kmetij-sko zemljišče. Res je, daje precej površin v lasti kmetijskega centra Jable in posest-va Pšata, vendar imajo tudi naši kmetje kar precej zemlje.Nam pa v nobenem primeru ne sme biti vseeno, kaj se na teh zemljiščih dogaja. Po drugi strani paje občma tudi v svojo strategijo zapisala pnzadevanja za ohranitev značaja Trzina, kakršnega je nekoč imel. Gre za to, da Pokrajina ostaja obdelana, negovana in da
ob tem i
amenjamo večjo skrb tudi varo-
vanju nar
Ob koncu delavnic bodo pripravili tudi «ud.jski primer, kjer naj bi na mestu samem v praksi prikazali, kako deluje-J° stvari, ki jih obravnavajo na delavni-
KoliMno zanimanje za to je v Tr-«»<« in zakaj „iso bili o tem posebej ^«Mudi predstavniki Turistiine-ïvîï s»i "i bi v projektu obrav-tud. skupni nastop kmetov, tu-
rističnih organizacij, okoljevarstvenikov in lokalnih skupnosti?
To ne vem natančno. Za vsak tak projekt je koordinator delà ena od občin. V tem primeru je to občina Kamnik. Na delavnici, ki je bila v Trzinu, sta sodelovala podžupan in svetovalec za finančně zadeve, ali so bili še drugi udeleženci iz Trzina, pa bi moral še vprašati. Sodeloval sem predvsem v začet -nem obdobju, ko so tekle priprave in smo podpisovali razne dokumente.
Kateri pa so še drugi projekti, ki jih pripravlja Podjetna regija? Skupni razvojni program je pretežno usmer jen v tri smeri. Eno je prizadevanje, da bi regija ohranila dosedanji razvojni zagon in da bi tudi ohranila neko neodvisnost v raz-merju do Ljubljane. Prestolnice namreč rade podredijo svojo okolico svojim interesom v povsem servisna območja, industrijske cone, spalna naselja itn. To tej okolici prinaša nekakšen neperspektiven značaj. Po drugi strani pa si v regiji prizadevamo tudi za ohranjanje naravne dediščine, ekologijo in predvsem neodvisnost tudi na tem področju. Želimo spodbujati oblikovanje razvojnih območij. Pri tem ne gre za klasične industrijske cone, ampak za območja pod-jetništva, ki spodbujajo razvoj malih in srednjih podjetij in poslovnih dejavnosti, hkrati pa omogočajo tudi ekološke usmerit-ve. Vse to potegne za sabo oblikovanje ust-rezne infrastrukture, podjetniških centrov, inkubatorjev, storitvenih dejavnosti itn. Seveda pa si prizadevamo tudi za zagotovitev ustreznih prometnih povezav med samimi naselji in pa tudi prestolnico. Ta naš program je vključen tudi v razvojni program ljubljanske urbane regije. Ob tem pa se zavzemamo tudi za spodbujanje turizma. Ne gre ozko le za Trzin, ampak celotno ob-močje, ki ima na tem področju kar nekaj naravnih pa tudi zgodovinskih in kulturnih danosti. Eden od projektov je tudi zaščita in ohranjanje vodnih virov. Pri tem imamo srečo, da smo v zaledju Kamniških Alp, ki za zdaj zagotavljajo zadostno oskrbo s pitno vodo, vendar je treba tudi na tem področju dolgoročno poskrbeti za zaščito in boljše ohranjanje naravnih virov pa tudi zagotav-Ijanje ustrezne oskrbe z vodo.
Druga povezava, v katero je vkJjučena naša občina, je Skupnost občin Slovenije. Kot vemo, na tem področju deluje tudi Združenje občin Slovenije. V slednje združenje naj bi se vldjučevale predvsem manjše občine, v Skupnosti pa naj bi iz-stopale predvsem mestne občine. Kako vi gledate na to?
Najprej je treba povedati, da je v Skupnost občin združenih 108 občin, od tega je 58 takih, ki jih uvrščajo med manjše občine, to pomeni, daje med članicami več kot polovica manjših občin. Skupnost pa sestavljajo tri kategorije občin: skupina majhnih, druga skupina so občine, v katerih so sedeži up-
ravnih enot, v tretji pa so mestne oz. večje občine. Majhnih občin je več kot vseh drugih občin skupaj. V Trzinu smo se odločili za pristop k Skupnosti zato, ker je vanjo vključenih krepko več kot polovica slovenskih občin. Skupnost tako sestavljajo občine, ki imajo skupaj več kot mili-jon 700.000 prebivalcev. To pomeni, da ima takšna organizacija precej večjo težo, ko si prizadeva uresničiti svoje cilje. Eden od prednostnih ciljev te povezave je vzpo-stavljanjc partnerskega odnosa z vlado oz. državo, še zlasti pri oblikovanju lokalne zakonodaje. Poskušamo vplivati na spre-jemanje zakonodaje, da bi bila ta bolj prijazna občinam, želimo pa tudi ustvariti nek dialog in nekako vplivati tudi na druge ukrepe državne oblasti. Ko smo se vključevali v Skupnost občin, to sem predlagal jaz, seje Skupnost zdela bolj perspektivna in to je verjetno še zdaj. Moram pa reči, da nimam nič proti Združenju občin, le da menim, da ima Skupnost večjo težo. Treba paje reči, daje bilo v za-četnem obdobju Združenje tudi bolj politično usmerjeno, čeprav tudi proti temu nimam nič. V Združenju so se v prvem obdobju združevale predvsem občine, katerih vodstva so bila bolj vezana na tak-ratno Ljudsko stranko. To ne pomeni, da je še zdaj tako in daje pri tem kaj narobe.
Skupnosti občin pa očitajo, da je pro-vladna.
Na ustanovni skupščini smo bili predstavniki približno 70 občin in kolikor sem videi, smo bili tam pravzaprav predstavniki vseh strank, Člani predsedstva so še zdaj tudi iz opozicijskih strank, iz SDS in NSi.
Kate j«
:ilji Skupnosti občin Sloven
Kot sem že rekel, je ena od nalog sodelo-vanje v postopkih priprave slovenske zakonodaje, še zlasti tište, ki kakorkoli za-deva lokalne skupnosti. Druga naloga je servisiranje občin. To je vzpostavljanje služb ali pa mehanizmov, s katerimi Skupnost lahko občinam pomaga pri raz-lagah in uresničevanju predpisov itn. Tretja naloga paje sodelovanje s sorodni-mi organizacijami v tujini. Moram pouda-riti, da so takšne organizacije v tujini, predvsem v državah EU, izredno močne. Gre celo tako daleč, da imajo takšne organizacije celo svoje predstavnike v Bruslju in Strassbourgu, pri ustanovah EU. V ne-katerih državah je tem organizacijam res uspelo vzpostaviti partnerski odnos z vlado.
Kako pa se Skupnost financira?
Denar dobimo s članarino. Taje določena v sorazmerju s številom prebivalstva po-samezne občine. Za Trzin je sorazmerno nizka. Mislim, da gre za 70.000 SÍT. Drug vir financiranja je državni proračun.
Míro Štebe
odsen o osev
il
PREDSTAVLJAMO SVETNIKE (3)
Mesec je naokoli, mi pa vam ponovno predstavljamo tri svetnike. Tokrat srno se pogovarjali s starim mačkom, ki mu je blizu tehnika, z uspešnim mizarjem in s svetnikom, ki ima tudi funkcijo podžupana.
MILAN KARČE
Kratka osebna predstavitev
Sem diplomirani inženir stroj-ništva, zaposlen v Leku. Vsak dan se ukvarjam z investicijami, predvsem imam funkcijo nadzora nad temi investicijami. Smo štiričlanska družina. V Trzin pa sva z ženo prišla pred približno 25 leti.
V	katerih občinskih odborih in komisi-jah sodelujete? Ste predsednik katere od komisij oziroma odborov? Sodelujem v odboru za okolje in prostor in v odboru za gospodarske javne službe.
V	odboru za gospodarske javne službe sem tudi predsednik. Naj povem, da mije bila ta funkcija zaupana že v prejšnjem mandatu. Zdi se mi, z ozirom na moj poklic in glede na izkušnje, da lahko v tem odboru največ prispevam za razvoj občine.
Za kaj si kot svetnik prizadevate?
Tudi pri tem vprašanju bi se navezal na prejšnji mandat, ko sem si, vsaj po mojem mnenju, največ prizadeval za uvedbo kabelske televizije in za pripravljalnc aktivnosti (razpisni pogoji, izbirni postopek), daje prišlo do podpisa koncesijske pogodbe s Petrolom. S temi projekti bom nadaljeval tudi v tem mandatu. Želim si, da bi vsako gospodinjstvo imelo možnost priključka na kabelsko televizijo, enako velja za uvedbo zemeljskega plina. Ti dve področji sta bolj tehnične narave, zato pri njima tudi bolj sodelujem. Seveda pa tudi pri ostalih tekočih zadevah sodelujem po najboljših močeh.
Katere so po vašem mnenju prednostne naloge občinskega sveta?
Načeloma se ve, kaj so prednostne naloge sveta. V tem obdobju so to prizidek k osnovni šoli, center za družbene dejavnosti v T-3 (ambulanta, knjižnica, mladinski klub), uvedba zemeljskega plina in poso-dobitev in ureditev Jemčeve (menjava cevi,...) ter ureditev športnega parka. Že iz prejšnji li let se vleče zgodba o povezo-valni ccsti med OIC-o in Trzinom, vendar pa pri uresničitvi tega načrta prihaja do številnih zapletov z zemljišči. Tako je
razumljivo, da ta projekt še ni dokončno izveden.
S čim se ukvarjate, ko ne delate za občino oziroma kako zapolnjujete svoj prosti čas?
Pozimi rad smučam, poleti igram tenis, včasih se usedem na kolo, rad grem na Dobeno. Veliko časa pa preživim tudi na vrtu, ki ga imamo ob Savi v Čmučah.
ANTON KRALJ
Kratka osebna predstavitev
Po pokliču —. sem mizar in sem že nekaj let samostojni podjetnik.
Sem poročen : igHř' jj^V-j^K
in imam dva
otroka, dve
hčerki. V Tr- ÊË
zinu pa živim
že vse svoje
V katerih občinskih odborih in komi-sijah sodelujete? Ste predsednik katere od komisij oziroma odborov?
Sodelujem v statutarno-pravni komisiji in v odboru za družbene dejavnosti. V oběh sodelujem kot član.
Za kaj si kot svetnik prizadevate?
Prizadevam si za čim boljšo kvaliteto bivanja v Trzinu, da bi bila kraj in okolica urejena. Zavzemam se za dobro medsebojno sodelovanje društev. Katere so po vašem mnenju çrednostne naloge občinskega sveta? Cimprej bi moral biti narejen prizidek k osnovni šoli, da bi devetletka lahko normalno delovala, pomembna se mi zdi ureditev prometne vamosti in povezava Trzina (na primer povezovalka med OIC in Trzinom).
S čim se ukvarjate, ko ne delate za občino oziroma kako zapolnjujete svoj prosti čas?
Prostega časa imam bolj malo, preživim ga z družino, v naravi, sodelujem pa tudi v nekaterih društvih.
VALENTIN KOLENC
Kratka osebna predstavitev
Po pokliču sem strojni tehnik, v Trzinu živim že 31 let. Podjetnik sem že 23 let,
VESTI 0 DEJAVNOSTI TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN
TRZIN
imam tri otroke. V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete? Ste predsednik katere od komisij oziroma odborov?
Sem predsednik odbora za finance, sodelujem pa ludi v komisiji za volitve in imenovanja.
Za kaj si kot svetnik prizadevate?
Prizadevam si za razvoj Trzina, to je za področja, ki še niso dovolj razvita. Katere so po vašem mnenju prednostne naloge občinskega sveta? Prednostne naloge imamo vse stranke zapisane v svojih programih in jih ne bi po-navljal. Zdi pa se mi, da se vsi zavzema-mo za iste stvari, le da nanje gledamo z različnega zomega kota.
S čim se ukvarjate, ko ne delate za občino oziroma kako zapolnjujete svoj prosti čas?
Prostega časa nimam veliko, takrat, ko ga imam, pa se odpravim na ribolov (mu harjenje), v prejšnjem letu sem bil tudi vodja reprezentance za muhaijenje, mi pa grem včasih smučat in na kratke pohode.
Klošar
Tvoj dom je vse, kar te obdaja, nemiru tvojemu ni kraja. Utrujen zlekneš se na klopi, v jutro prebude te hrupni zvoki.
Tvoj zajtrk pa je šilce žganja. Nek glas te spet na pot preganja, in mrk je tvoj pogled, v njem je trpljenja sled.
Pahnjen v negotovo si usodo, naprtili so ti človeštva zlobo. Utapljaš se v revščini, a gospod v razkošnosti živi.
Anka Jurše
Imam psa, ki me rad ima. Obvezni so sprehodi, kamor pa on mene vsak dan vodi. Lopatke in vrečke nama ni treba, saj v naravi se delà potreba.
Ivko
V Podjetni regiji - turizem sprejet okvirni náčrt delà za le-tošnje leto.
Na zadnjem srečanju v občini Vodice ob koncu januatja smo predstavnik! osmih občin Podjetne regije - turizem poročali, da so, oziroma naj bi bila, v občinskih proračunih zagotovljena sredstva za osrednje aktivnosti v letu 2003, in sicer po ključu števila prebivalcev /naša občina naj bi bila v skupnih sredstvih udeležena s približno 120.000 SIT/. Zato smo se lahko dogovorili za troje letošnjih aktivnosti: skupni nastop na sejmu Alpe Adria od 20. do 23. marca, sodelovanje na razstavi cvetja v Vol-čjem Potoku od 27. marca do 2. maja in nadaljevanje s projektom kolesarskih poti v naši regiji. Še letos naj bi se dogovorili še
o logotipu Podjetne regije - turizem in preučili možnosti tudi za formalno obliko organiziranosti turizma v Podjetni regiji, o čemer pa seveda odločajo v občinskih svetih vključenih občin. Nenazadnje bo letos tudi Mednarodni čebelarski kongres od 24. do 29. avgusta - imenovan XXXVIIIAPIMONDIA. Udeležence kongresa borno povabili v našo regijo in jim razkazali turistične znamenitosti.
Federation of
Beekeepers'
Associations
Na razpis Čebelarske in Turistične zveze Slovenije za priložnostni spominek naj bi se odzvali tudi naši rezbarji. Za vse ostale, ki jih zadeva zanima, so informacije na voljo pri TD Trzin /564 45 28/.
Za promocijo skupnih aktivnosti - in seveda promocijo posamez-nih občin - smo se odločili za izdajo posebne zloženke v 16.000 kosih /8.000 v angleškem jeziku/. V njej bomo predstavili gos-tinsko ponudbo regije in začrtali čebelarsko pot. Zloženko naj bi pokrili s sponzorskimi sredstvi in sredstvi, ki jih turistična društva oz. občine namenjajo za turizem.
D,
ržavno tekmovanje TZS in OŠ Turizmu pomaga lastna glava na temo Bili so in ostanejo veliki Ijudje bo v aprilu - pred tem se bodo zvrstila regijska tekmovanja. In eno od teh bo 10. marca v Trzinu. Kot smo že poročali, bo raziskovalno nalogo, razstavo in igro z naslovom: Marjana Ručigaj in kultumiško življenje v Trzinu v prejšnjem stoletju" na omenjenem regijskem tekmovan-ju představil tudi turistični podmladek in dramska skupina OŠ Trzin.
V pondeljek, 10. marca 2003, bomo v Trzinu od 10. do 19. ure gostili blizu sedemdeset osnovnošolcev in mentoijev. Priredit-vena prostora bosta OŠ in Kulturni dom Trzin.
-T olkorna skupina OŠ in TD Trzin pod mentorstvom Maje in Petre nadaljuje z vajami. Letos se bodo mladi folkloristi s še bo-gatejšim programom predstavili najprej 26. marca v Radomljah na Območni reviji folklornih skupin.
Napovedujemo
o 1.3. ob 11. uri - pustni karneval, zbirališče- ploščad za Občino Trzin
10. 3. od 10. do 19. ure - regijsko tekmovanje Turizmu pomaga lastna glava: OŠ in Kulturni dom Trzin o 11. 3. ob 18. uri - gregorjevo, TD, OŠ Trzin - enoti Žabica in Palčića, ob mostu čez Pšato pri OŠ Trzin
■=> 14. 3. ob 18. uri - predavanje g. Rajka Vuga ob barvnih di-apozitivih: O balkonskem cvetju, zasaditvi in vrtnarstvu po svetu - OŠ Trzin 29. 3. ob 19. uri - občni zbor TD
O0SE\ opsEV
13
Novosti v programu Društva prijateljev mladine Trzin
Predavanja z delavnicami pod skupnim imenom »ŠOLA ZA STARŠE«
»Srečni starši dajo svojim otrokom korenine in krila. Korenine zalo da vedo, kje je dom, in krila, da odleiijo in vadijo, kar sojih naučili«
Jonas Sal
Starševstvo je naloga, ki pred vsakega od nas nenehno postavlja mnoga vprašanja, katerih odgovori niso vedno enostavni. Za vse poklice in hobije se učimo v življenju vrsto let. Za vlogo očeta ... matere, ki je ena najpomembnejših vlog, pa te možnosti nimamo Starševska odgovornost je toliko večja, ker se verjetno ves čas zavedamo, da nimamo možnosti popravnega izpita. Pa vendar zi razvijanje boljših medsebojnih odnosov ni nikoli prepozno, če želimo vzeti čas za razmišljanje O VZGOJI OTROK IN ZA UČENJE NOVIH POTI DO NJIH. Ravno zaradi tega smo se v društvu prijateljev mladine Trzin od ločili, da povabimo starše, tako mame kot očete, ter vse tište, ki se srečujejo z vzgojo mladih, da se nam pridružijo v tem za-nimivem programu pridobivanja novih znanj, pogledov, izkušen ter tako prijetno preživijo del svojega prostega časa.
CIUI. KI SMO SI JIH ZASTAVILI, SO:
•	Spodbujati otroke k samostojnemu reševanju problemov, večji odgovornosti in sodelovanju, jih odvračati od agresiv nega vedenja in zmanjšati stres v odnosih.
•	Prikazati pomen emocionalne inteligence in povezati úspěšnost otroka v razredu in širšem okolju.
•	Pridobiti in poglobili psihološko in pedagoško znanje staršev
•	Izboljšati odnose med staršema, kajti otroci so srečni in se normalno razvijajo, če se imata starša rada, se spoštujeta in razu meta.
•	Učenje drug od drugega.
Pogovor s Sta hitro' Tino Levićnik 'Prave mnogobojke odnesejo s stadiona na nositih'
Bližajo se zimske počitnice
(24.2. - 28.2.). Društvo prijateljev mladine oz. njegovi aktivni člani že razmišljajo, kako bodo organizirali razne deiavnice, ki bi pritegnile šolske lahko pa tudi predšol-ske otroke, da bi se jih udeležili v čim večjem številu. Organizirali bodo likovno delavnico, računalniško delavnico, tenis, badminton, igre z žogo (košarka, nogomet).
Deiavnice bodo tudi tokrat brezplačne. Po-tekale bodo ves teden od 9.00 - 12.00
ure v osnovni šoli, razen tenisa in badmintona, ki bosta organizirana v Taubi športnem centru od 9.00 - 14.00 ure.
VABLJENI
Ko smo kot otroci na sosednjl ulici skakali gumltwist, se šll 'zemljo krasť in boj med dvema ognjema, Je Tlna,kadar smo bili že vsi utrujenl, še vedno kot nora poskakovala okoli in nas izzlvala k raznoraznim tekmovanjem. Da niti ne govorim o tem, da je imela okoli devet let (jaz sem imela tri leta več ln Jih Imam še vedno), ko sva tekli od enega konca Pernetove do drugega - 'nažgala' me Je za pol ulice. Sedaj pa taista Tina že nekaj let vsak dan resno ln zelo uspešno - na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince na Madžarskem Je zasedla odlično 11. mesto v mnogoboju - 'poskakuje' v atletskem društvu Mass v Ljubljani.
bi spet stopila na kotalke, a mi to željo zaenkrat potešijo drsalke in rolarji.
Kaj te pri atletiki najbolj vznemirja?
Tisto, kar me vznemirja inje tudi moj cilj, je tehnična dovršenost in usklajenost giba, ko veš, kaj dela vsak tvoj še tako majhen del telesa in zmoreš to uskladiti v visoki hitrosti. Ja, tudi hitrost je nekaj, kar mije všeč pri atletiki. Ali si vedela, da dosežejo najboljši šprinterji tudi do 37 km/h?
Uau! To hitrost si za pešca težko predstavljam. Koliko pa ti tečeš na uro? Jaz pa 29 km.
Odločila si se za mnogoboj. Zakaj ravno mnogoboj in katere discipline pravzaprav vsebuje?
Nekaj časa nisem hotela niti slišati za mnogoboj, potem pa sem pred štirimi leti, po končani sezoni, za zabavo nastopila v mnogoboju in to je bila ena mojih najlepših tekem! Kar meje pritegnilo, je bila sprošče-nost, ki je do takrat nisem bila vajena v taki meri. Mi, mnogobojci, smo kot ena malo večja družina, saj preživimo med tekmovanj i cela dva dneva skupaj in tedaj ni dvoma, da ne bi bili prijatelji. Ženski mnogoboj sestavlja sedem disciplin; štiri so na spore-du prvi dan tekmovanja, tri pa drugi dan. Po vrsti si sledijo takole: 100 metrov ovire, skok v višino, met krogle, 200 metrov, skok v daljavo, met kopja in 300 metrov. Že nekaj časa razmišljajo, da bi ženski sedmero-boj razširili na deseteroboj, kot ga imajo moški, vendar za časa mojega življenja tega še ne bo. Rada pa bi se kdaj preizkusila v deseteroboj u, da premagam vse fante, (smeh)
Kaj od tega ti najbolj leži, kaj najmanj?
Moja ljubezen so ovire na 100 metrov, ki so bile tudi moja prva disciplina, ko sem začela trenirati. Dobra sem tudi v skoku v daljino in metu kopja. Drugače pa imam rada vseh sedem disciplin, še najbolj pa osmo, ko se gremo po končanem
Kako to, da si po štirih letih kotalkanja prestopila k atletiki? Ali kaj pogrešaš kotalkanje?
Vzrokov je bilo več: od politike kluba, kjer so imeli starši več besede kot trenerji, do visokih stroškov ... V osnovni šoli sem hodila na šolska tekmovanja v atletiki, kjer seje pokazalo, da bo morda nekoč še kaj iz mene. Tako sem v sedmem razredu prvič prišla na atletski stadion. Sicer pa sem še vedno mnenja, daje kotalkanje lep šport, kjer pridejo do izraza tako ele-ganca kot tudi eksplozivnost, vzdržljivost m moč. Priznam, da me včasih zamika, da
mnogoboju, ko vsi komaj stojimo na no-gah, sprostit v kakšen klub.
Imaš že ves čas istega trenerja?
Ja, že ves čas me spremlja Slavko Černe, ki mu res ni para. Vsakič, ko me na treningu popravlja, mi stvar razloži z vseh možnih vidikov. Se najraje ima fiziko, tako mi dokaže, da res ne govori tja v en dan.
Kako se počutiš v klubu? Je tekmoval-nost med sotrpini zelo izrazita? V klubu se počutim zares dobro, saj nas pustijo, da mi v miru treniramo, oni, 'zgo-raj' pa se ukvarjajo s financami, katerih primanjkuje kot v vsakem športu (razen v nogometu). Meni je pomembno, da treniram, da imam ta šport samo zase, da se nihče ne vtika vame. Med seboj nismo tekmovalni. Tekmovalnost je mogoče bolj
medkrajevna (Ljubljana-Celje, itn ). Zdi se mi, da bolj ko sotekmovalca spoznaš, manj gojiš tekmovalnost do njega. Sicer pa se med seboj zelo veliko družimo, se spodbujamo, predvsem v trenutkih, ko bi svojo športno opremo najraje pospravil v najbolj skrit kot sobe. Opazila sem tudi, da so fantje bolj tekmovalni med sabo kot punce, mogoče punce to bolj skrivamo.
Tudi tvoja ljubezen trenira v istem klubu. Kdaj najdeta čas, ki je samo vajin in ni povezan z atletiko?
No, vidiš, da se veliko družimo (smeh). Če ti povem po pravici, imava pol ure do uro časa na dan. Takoj po šoli. Ugotovila sva, da se več vidiva med šolo kot med počitnicami. Ne vem, kako bi bilo, če on ne bi treniral atletike; verjetno bi me že odslovil, ker ne bi imela časa zanj, tako pa razume, da moram kakšen petek ali soboto zvečer spat, ker imam naslednji dan tekmo ali težak trening.
Kaj pa ostali prijatelji in zabave?
Večina mojih prijateljev trenira atletiko, tako da se po navadi vse zmenimo na tre-
PROMETNA VARNOST
T
JL ako kot vsako leto so bili tudi letos tretješolci aktivni v tednu prometne varnosti. Udeležili so se akcije BODI PREVIĐEN, BODI VIĐEN. Svojim starim staršem so pisali pisma, v katerih sojih opomnili, kako povečaš svojo vidnost in varnost v prometu, ob tem pa so seveda oblikovali tudi svoje vedenjske vzorce.
TRADICIONALNO SMUČANJE DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE
Cerkno leži v zahodnem delu Slovenije. Samo mesto s svojo okolico nudi dovolj zanimivosti, ki so vredne ogleda. Na Cerk-ljanskem je rojenih več pomembnih Slovencev, najbolj znan med njimi je gotovo pisatelj France Bevk. Tu se nahaja še zelo znana partizanska bolnišnica Franja, kije avtentičen spomenik iz časa druge svetovne vojne.
Leta 1956 so v Cerknem obnovili starodavno pustno šego, tako imenovano laufarijo, ki vsako leto privabi lepo število obiskovalcev.
Le 10 kilometrov iz Cerknega se na pobočjih Čmega vrha (129lm nadmorske višine) nahaja priljubljeni in znani smučarski center. Smučarske proge se razprostirajo na 50 ha in so primerne tako za začetnike kot za izkušene smučarje. Dobro smu-ko omogočajo štirisedežnica, dve dvosedežnici, ena šestsedež-nica in štiri vlečnice.
Drušlvo prijateljev mladine je že tretje leto zapored organiziralo smučarski izlet na to priljubljeno smučišče. Daje bilo zanimanje veliko, pove že dějstvo, da seje izleta udeležilo kar 80 smučanja željnih udeležencev, ki pa vsi niso mogli na avtobus, zato so se odpeljali z lastnim prevozom. Bili smo zelo veseli, ker seje izleta udeležilo veliko družin. Zjutraj smo odšli iz me-glenega Trzina, kmalu pa seje izza pogorja prikazalo sonce, ki je še bolj pripomoglo k že tako prijetnemu vzdušju. Danje kar prehitro minil, zadovoljni obrazi smučarjev pa so nam izražali željo po še kakšnem podobném izletu. Zatorej - nasvidenje prihodnje leto.
Za DPM Petra
pomaga mi dosti, če zmagam s slabim rezultatom.
Lani si se poškodovala. Kako so po po. škodbi izgledali tvoji treningi?
Lansko leto je bilo precej mučno, saj sen zaradi poškodbe hrbta izpustila štiri me: ce polnega treninga (toliko časa so potre bovali zdravniki, da so ugotovili, kaj mi je). Vrnitev je bila težka, saj sem se vrn na stezo na začetku sezone in kar takoj pričela tekmovati, čeprav se mi je pozn lo, da mi primanjkuje treninga in predvsem hitrosti. Treningi se niso dosti razl kovali od tistih pred poškodbo, vendar sem veliko bolj pazila ter izvajala stvari submaksimalni hitrosti.
Kako se sedaj počutiš? Si spet v formi
Še letos se mi pozna, da nisem čisto v foi mi, vendar do poletja le-ta ne bi smela bi problem. Sedaj pravzaprav Sele razume« tište športnike, ki so dejali, da imajo po poškodbi še večjo motivacijo za treniran je. In res, vsa energija, ki se nabira v teb mesece, in to, da bi rad preizkusil zmog-ljivost svojega telesa, ti da polet.
Kakšen je tvoj način življenja? Imaš kakšne posebne prehranjevalne in spalné navade?
Imam precej natrpan dan, točno »popre dalčkan«, čeprav včasih po šoli raje zaspim, kot da bi kaj naredila. Vendar mije všeč, da imam npr. le dve uri časa, da naredim to in to, ker potem to res naredim, če ga imam kdaj več, stvari kar prelagani Na hrano moram paziti ali najraje rečem da bi morala paziti. Kilogrami se takoj poznajo pri rezultatu in trener mi s pre-prostim fizikalnim izračunom to tudi do kaže (smeh). Jaz pa pravim, da sem še mlada in ko bodo hormoni nehali skakat se bo vse uredilo. Spim pa bolj malo, ke imam le zvečer čas zase in se po navadi zatopim v kakšno knjigo ali pa preprosli vegetiram ob glasbi. Na pripravah paje stvar drugačna, tam mi ni treba dvakrat reči, naj grem spat.
Kako občutiš, če sploh občutiš, odre-kanje ostalim 'sladkostim življenja' o* račun predanosti športu?
Ugotovila sem, daje bolje, da ne razmii
ljam o odrekanju, ker ga v bistvu ni. To je moj način življenja in atletika je moja droga, moja sladkost življenja. Stadion je moj drugi dom in ljudje tam so moja druga družina. Pa saj gre tudi oboje skupaj, šport in zabava. Vseje v glavi!
Sedaj si v četrtem letniku bežigrajske gimnazije. Kaj bo pa v jeseni? Se še vedno navdušuješ nad arheologijo ali bodo tvoje študijske poti zavile dru-gam? Morda na DIF? Septembra grem najprej za en mesec na odklop od tega sveta, sicer še ne vem, kam, ampak dobiš kartico. Potem pa se bom vpisala na arheologijo. Če bi se od-pravila študirat na Fakulteto za šport, bi težko združila študij s treningom, saj je tam več kot 3000 ur na leto prakse, tako da si cel dan v gibanju in tako težko po-
SVETI LKE
Spoštovano uredništvo!
Sem lastnik podjetja JAP d.o.o. Hrastovec 6,1236 Trzin, ki posluje v obrtnoindustrij-ski coni Trzin že celih deset let. Na vas se obraćam s prošnjo, da pomagate raziskati problem delovanja »javne razsvetljave«. Gre namreč za to, da v omenjeni ulici Hrastovec (glej náčrt v prilogi) ponoći gori samo še nekaj svetilk. Ker nas lastnike skrbi tema, ki je kakor nalašč za morebitne viorne, smo se obrnili na podjetje »Elektro Skočaj«, ki je do sedaj skrbelo za razsvet-Ijavo, vendar smo dobili odgovor, da za Trzin letos nimajo podaljšane pogodbe o vzdrževanju. Nato smo se obrnili na Občino. kjer smo dobili prijazen odgovor, daje to stvar lastnikov, saj da smo lastniki ob deležih parcele 1244/106 tudi lastniki ceste in s tem pripadajočih instalacij. Zaradi tega nam tudi nihče ne pluži ceste, čeprav so nam v času domžalske občine vse navedeno počeli brez vsakršnih zapletov. Edino kar smo »pridobili« z novo občino, je to, da smo morali ponekod s svojih zem-l.iišč in objektov odstraniti reklame ali us-m«jevalne table, saj bi sicer morali placenti nekakšne »letne najemnine«. Ob vsem povedanem se ne morem znebiti občutka, Ja kadar je treba kaj narediti ali plaćati, je 4 se naše (beri zasebno), ko paje treba kaj zaračunati, je pa njihovo (beri od občine). _ clj'in "Panju, da bo morda vam uspelo "4IH odgovor na omenjeni problem, se "Jm za odgovor v naprej zahvaljujem in • Js lepo pozdravljam.
JAP d.o.o.
Andrej Pogačar
tem opraviš še kvaliteten trening. Mamljiva je bila tudi ponudba, da bi šla študirat v Ameriko, vendar za zdaj še ne, morda čez leto, dve.
Kaj bi bila, če ne bi bila športnica?
Hm...svetovna popotnica. Ze kot petletno kobacalo sem ušla od doma v vrtec med druge otroke. Zelo rada potujem, pa čeprav samo do sosednje vasi. Doma imam kup re-vij Svet in ljudje in se kar slinim ob čudovitih slikah. Ko boni v pokoju, bom šla na štop okoli sveta.
Tvoja pričakovanja za příhodnost?
Ker mije do sedaj postalo jasno, da příhodnosti ne morem sklepati iz preteklosti, me bo verjetno příhodnost presenetila. Rada bi dokončala šolo in nato uživala v življenju, pa čeprav bom tekala za kupom otrok in od-plačevala kredite. Zaenkrat bom še naprej
ostala otrok in naj me jutrišnji dan prese-neti.
Kaj najbolj ccniš pri ljudeh?
Vse, česar nimam sama. Predvsem odpr-tost do sočloveka. Drugače pa danes ljudje izgubljamo na vrednosti, saj so nas na-domestile stvari, ki jih je moć kupiti. Ampak jaz imam srečo, da me obkrožajo ljudje, ki znajo biti tišti pravi prijatelji in se znajo predvsem nasmejati. Cenim tudi to, da se nekdo ne počuti več vredcn od drugega, ker mi je taka logika, če to lahko tako imenujem, zgrešena. Cenim vse ljudi, ki se vsak dan borijo.
Tina, hvala lepa za pogovor. Želim ti veliko sreće in zadovoljstva zasebno in seveda pri atletiki, da se bomo sosedje še naprej lahko postavljali s tvojimi uspehi.
Ana Oblak
ningu. Obvezno pa gremo ven po tekmi; mi temu rečemo, da se gremo 'regeneri-rať. Veiikokrat grem ob petkih raje spat kot pa ven, ker imam v soboto dva naporna treninga. Še nikoli mi ni bilo žal. Tako pač gre pri športu.
Kako pa domači gledajo na tvojo polno zasedenost?
Na stadionu me dostikrat vprašajo, če me doma ne marajo, ker sem včasih po cele dneve tam ... Verjetno je domaćim v redu, saj točno vedo, kje sem in da počnem nekaj zase, nekaj, kar imam rada. Tako se tudi izognem težavam, ki jih prinese fenomen, imenovan »preveč časa«.
Koliko časa na teden posvetiš treningu? Bolje, da ne računam. Če je navaden teden, ko imam šolo, preživim na stadionu sedemkrat po dve do tri ure, med počitni-cami pa dvakrat toliko, med pripravami pa še dve uri več na dan. Za mnogobojce velja, da pridemo prvi na stadion in odi-demo zadnji.
Posebne priprave si preživljala na Ka-narskih otokih. Za kakšno tekmovanje je šio in kako so priprave potekale?
Tisto leto sem imela srečo, da so bile olimpijske igre v Sydneyu in sem se tako lahko 'přilepila' naši skupini na pripravah. V bistvu so bile to priprave na letno sezono, kot jih imamo vsako leto v Puli. Po navadi trajajo 14 dni, od tega so prosti tri-je do štirje dnevi. Zjutraj, pred zajtrkom, opravimo 'footing', to je lahkotnejši 20-minutni tek z raztezanjem. Po zajtrku se odpravimo na stadion, kjer smo tri do štiri ure, odvisno od treninga. Po kosilu se od-vlečemo v postelje in nato zopet na trening, ki traja tri ure. Zvečer po navadi analiziramo tehniko skokov, metov ali tekov, kar smo pač čez dan opravili in se po kakšni igri play-stationa odpravimo spat.
Veliko potuješ. Ali uspeš kljub napornim treningom videti lepote dežel, po katerih se potepaš?
Potujem toliko, kolikor imam sreće, da tekmovanja potekajo izven meja Slovenije. Na pripravah ponavadi vidim več kot
vis	ut/vjitire	lAtJveKHw v unci hkMTMl v 0,c
'omi ň/o Ai fvtvt if OA/ Pt*t<-*i Jifni JÍ st J
na tekmovanjih, ker trener skrbi za našo kulturno vzgojo in nas popelje malo naokoli. Obisk tekmo-vanj je namreč načrtovan tako, da smo tam kar naj-manj časa, da tako prihranimo denar.
Med drugim si bila juli-ja 2001 na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v Debrecenu na Madžarskem. Kako si se počutila na tako velikem tekmovanju in po zasedenem odličnem 11. mestu? Na svetovnem prvenstvu je bilo res neponovljivo. Tekmovanje sem imela zadnja dva dni in vsi moji soreprezentanti so že končali svoje nastope. Komaj sem čakala, da bi lahko začela tekmovati. Samega tekmovanja nisem vzela kot en bav bav, in sem nastopila sproščeno, sicer pa si v sedmero-boju načet le pred prvo disciplino (100 met-rov ovire) in če ti ta uspe, dobiš polet za naprej. Tako je bilo tudi v Debrecenu, saj sem na ovirah dosegla odličen rezultat in naprej je šlo skorajda samo od sebe. Ne bom pozabila, kako se mi je zadnjih 150 metrov pred ciljem v zadnji disciplini (800 metrov) kar stemnilo pred očmi in do cilja nisem viděla ničesar. Po končanem tekmovanju mije reprezentančni trener rekel, da so prave mnogobojke tište, ki jih odnesejo na nosilih s stadiona po končanem teku na 800 metrov. No, jaz zaenkrat še stojim na dveh nogah ob odhodu s stadiona.
Pa druga tekmovanja?
Vsako leto se udeležim ekipnega evropske-ga pokala v mnogoboju; bilje na Dánskem, v Litvi, zadnji dve leti pa v Mariboru. S klubom smo odšli na evropsko klubsko prvenstvo v London, in sicer z vlakom! Drugače pa se većina tekmovanj odvija v Italiji, na Hrvaškem in v Avstriji. Rada imam predvsem mnogobojske tekme, ko spoznaš tekmovalke iz drugih držav. Pred dvema letoma me je neka Grkinja povabila celo k sebi na Kreto, tako da že vem, kje bom med počitnicami.
Podělili so ti tudi naziv atle-tinje leta. Kaj ti pomeni to priznanje?
Leto 2001 je bilo res noro. Najprej dober nastop v Debrecenu, potem pa še naslov najboljše mlajše mladinké. To pomeni, da trenerji iz cele Slovenije ce-nijo tvoj trud in ti namenijo glas. Vedno sem se spraševala, kaj mi pomeni to, da zmagam ali da se dobro odrežem na tekmovanju, vendar sem prišla do zaključka, da mi pomeni već, kaj pokažeta ura in meter. Ne
SCOC+J
HH.MJ
(■m » "	-""i: T&f gj Y fj>
16
ODSEy o OSEV
	-il
	KUDOVSKA
80 let	INVENTURA
# -
Pozdravljeni, ljubitelji kulture!
Mesec je kaj hitro naokoli. Tokrat ne moremo poročati o obilici dogodkov v dvorani našega Ijubega kulturnega doma. Po veseiem decembru smo si tudi kulturniki privoščili nekaj zimskega dreme-ža. Ni lepšega, kot sedeti za toplo pečjo in skozi okno opazovati manj srečne od nas, tište, ki jih je usoda ali lastna nespamet pog-nala ven, v snežni metež in druge vremenske neprilike. Če pa zraven srkamo še kaj toplega in takole spotoma še malce pokritiziramo v stilu-poglej no tistole staro gospo, kako neradno se že pol ure trudi, da bi dobila avto iz snega, takrat je idila že skoraj popolna. Vendar nismo dolgo uživali v pogledih na stare gospe, že kar kmalu smo se vrgli v snežni metež organiziranja kulturnih dogodkov.
Konec januarja smo pod Juretovim modrim vodstvom in v sodelovanju s Studentskim klubom Domžale organizirali rockovski festival Kišta. Igrali, peli in žagali so nam Kslht, Los ventilos. Bitch boys (fantje s plaže) in Ultra. Prav zani-mivo je bilo na majhnem trzinskem odru videti obraze in ansamble, ki jih drugače lahko gledamo samo v raznoraznih vi-deospotenih oddajah na različnih televi-zijah. Na trenutke nam je srce ponosno bilo v prsih, ko so nam v živo iz trzinske-ga odra odpeli komade, ki smo jih prej vsak dan lahko videvali samo na prvém, najvišjem klinu domaćih TV lestvic. Seveda pa si brez bogatega pokrovitelja oziroma soorganizatorja tega ne bi mogli privoščiti. Na Studijski ekskurziji v Dela-marisu so nam nazorno pokazali, kako se pakirajo sardine. Prido-bljeno znanje smo s pridom izkoristili v naši dvorani in tja nabasali približno 350 sardin, pardon, obiskovalcev. Pa še pri ogre-vanju smo privarčevali, kajti dvorana nima ventilacije, zato se toplota praktično ne izgublja.
Navkljub številnemu obisku pa bi brez sodelovanja Studentskega kluba potegnili finančno »ta kratko«. Takle festival je namreč velik finanční zalogaj. Tako pa smo našli skupni interes: naše društvo da na razpolago dvorano in tehniko, Studentski klub pa manj-kajoča sredstva, kar rezultira v skupni odmevni prireditvi. Pri marsikateri gledališki predstavi je za odrom (da garderobe sploh ne omenjamo) dostikrat veliko bolj zanimivo kot na odru. Tudi rockerski koncerti niso izjema. Prav zanimivo je bilo pred koncertom opazovati priprave posameznih skupin. Večina rock glasbenikov na ven deluje zelo »skulirano«, kot da jim je vseeno za cei svet in še za pol Iraka povrhu. Zdi se, kot da jih zanima samo njihova glasba in pa kje bi lahko razbili kakšno kitaro ali pa hotelsko sobo. V resnici pa jemljejo svojo umetnost zelo profesionalno. Vsi so prišli že nekaj ur pred začetkom koncerta in se disciplinirano uigravali in sodelovali na dolgotrajnih tonskih vajah. Pri tistih bolj uspešnih ni ničesar prepuščenega naključju. Temeljito pripravijo svoj image, vrstni red skladb skrbno določijo in na nastopu dajo vse od sebe. Po koncertuje bilo celo možno opazovati skupino, ki je, namesto da bi razbijala hotelske sobe, skupaj s
svojim managerjem analizirala celoten potek svojega nastopa. Da, da, tudi rock and roli ni več tisto, kar je bil včasih... Kmalu zatem smo se srečali s popolnoma drugo zvrstjo glasbe. Občinski komisiji za priznanja, proslave in promocijo občine sr namreč pomagali organizirati osrednjo občinsko proslavo ob sli venskem kulturnem prazniku. Slavnostna govornica je bila naš: sokrajanka, priznana operna pevka Ana Pusar Jerič. Celotna pr( slava je bila mišljena bolj kot kulturni dogodek ob našem prazn ku. Bili smo namreč priča prvemu samostojnemu koncertu mlai trzinske violinistke Eve Oblak z gosti: Saro Lajovec na violini, Klemenom Golnerjem in Tomislavom Frančiškovićem za klavi jem. S koncertom seje Eva Oblak želela zahvaliti Občini Trzin ki jo finančno podpira pri njenem študiju violine. Celotni dogodek je potěkal pod budnim očesom njenega mentorja in umetnii kega vodje. Po posvetu z njim smo skupaj prišli do zaključka, d je najbolje, da samostojnega koncerta kot konceptualne celote, navkljub kulturnemu prazniku, ne razb jamo z recitativnimi vložki. Ker tudi klasični violinisti cenijo in spe štujejo svojo umetnost, je mlada Eva z vajami za svoj prvi samostojni koncert začela že kakšne tri mesece pred tem, v novembru lanskega leta. Poleg tehnike igranja pa profesor svojo učenko tudi uči, da mora svojo energijo in virtuoznost brezkompromisno razdajati svoji publiki. Hkrati pa mora spoštovati sebe in v zameno za užitek, ki nam ga nudi ob poslušanju svoje glasbe, zahtevati vsaj minimalne pogoje za izvajanje sva je umetnosti.
Ko smo se tako trudili, da bi našo dvor nico primerno pripravili za slovesni do godek, da bi uglasili novi pianino, zage tovili primerno temperaturo in akustiko pravilno napisali koncertní spored, nabavili cvetlične aranžmaje, priskrbeli primerno zakusko in še milijon drugih drobnih opravkov, smo skoraj pozabili na protokol. Sele nato smo se domislil daje ob državnem prazniku potrebno n začetku proslave odigrati našo državno himno. Ker pa smo s to svojo željo sez nanili profesorja bolj ali manj pozno, Zdravljice zaradi izredne zahtevnosti skladbe svojima učenkama ni dovolil interpretirati Ce lahko parafraziramo letošnjega Prešernovega nagrajenca Zlal ka Šugmana: »Da bi preprečili komedijo (beri: slabo interpretaci jo), smo rajši tvegali tragedijo (beri: kulturni dogodek brez him ne).« In obratno.
Sicer pa naj prvi vrže kamen v nas (ki se tudi še učimo) listi, ki že kdaj organiziral kakšno proslavo, oz. tišti, ki joje organiziral popolnoma brez napake!
•'ïWêM,'
spremljati različne umetnike in njihove interpretacije. Samo želimo si lahko, da bo tako še naprej in da bo edino merilo žanje kvaliteta.
Za zaključek pa bi želei pozdraviti še vseh sedemnajst bodočih naročnikov Odseva, ker domnevam, da jih več ne bo. Še sam, ki preberem Odsev od prve do zadnje strani in tu pa tam še kaj napišem vanj, sem iz dneva v dan odlašal z izpolnjevanjem anketnega lističa. Ko pa sem se končno domislil, da bi ga bilo potrebno nekam oddati, ga že nisem mogel več nikjer najti.
Andrej Župane
jr i
• IZW
i tisi jr.: J! S-
Drugače pa so nam mladi umetniki uspeli pričarati pravo koncert-no vzdušje. Marsikdo je na krilih otožne violinske glasbe iz zate-mnjene dvorane odplaval v skřite globine svojih misli ali pa mu je zaigralo srce ob zvokih živahnega čardaša. Za navdušen aplavz na koncu so se nam oddolžili še z dodatno skladbo. Po duhovni hrani je prijalo tudi malo drugačne, in šli smo na okusno pripravljeno in vabljivo aranžirano zakusko v zadnji del naše dvoranice.
V kratkem času smo si torej na našeni odru lahko ogledali dva na videz popolnoma različna kulturna dogodka. Seveda je stvar naše subjektivne presoje in okusa, katero področje umetnosti nam je blizu. Nimamo pa pravice, da na osnovi lastnega okusa dajemo vnemar druge umetniške zvrsti. Če hodimo po svetu z odprtim umom in srcem, brez predsodkov, se nas lahko dotakne vsaka umetniška zvrst. Dobra knjiga, zanimiv film, občuten koncert, is-kriva komedija, so lahko jagoda na smetani našega življenja, tisto nekaj več, tišti joy de vivre, tisto nekaj, kar osmisli naše bivanje. Zato smo lahko samo veseli, da imamo v Trzinu toliko možnosti
Kulturno umetniško društvo Franca Kotarja Trzin vabi vse svoje člane na
zbor članov KUD-a,
ki bo dne 21.03.2003 ob 18h v dvorani kulturnega društva.
KUD Franca Kotarja in Studentski klub Domžale vabita na drugo letošnjo Kišto, ki bo v petek, 28.02.03, ob 21h uri v dvorani kulturnega društva Trzin.
Nastopajo: Egida, Leelojamais, Billys private parking, Alya.

KAKO SMO V TRZINU PROSLAVILI SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
aje le spet přišel! Kdo, se boste vpra-šali. - Slovenski kulturni praznik vendar. 8. februar - dan, ko je umri naš, kot vedno radi poudarjamo in smo pri tem zelo ponosni, največji pesnik France Prešeren. Glavni krivec že malo prej omenjenega Praznika, katerega se spominjamo ob ob-letnicah njegove smrti. Prav ste slišal, smrti. In ne rojstva, kot bi bilo morda pri-mernejše in bolj veselo. Ampak pustimo zdaj Prešerna, o njem ste tako ali tako že veliko slišali v Soli. Morda ste celo eden P«1 tistih, ki se vam je takrat zelo prikupil, ■n še dan es ne morete zaspati, ne da bi si, Preden zdrsnete v spanec, prebrali eno «med njegovih pesmi.
b vsem tem ne smemo pozabiti, da ta P m Posvečen samo spominu na poeta panceta, ampak kulturi nasploh. Torej /- samo poeziji oz. literaturi, lemveč kul-"" v širšem smislu. Namenjen je tudi »P osnému razmisleku o slovenski idenli-ln 0 tem, kaj le-to konstituira. In to je
kultura, kultura, iz katere je zrascl slovenski narod.
Ker pa ima večina ljudi v življenju še mnogo drugih opravkov in se ne utegne osredo-ločiti samo na namembnost kulturnega praznika, po vsej Sloveniji že kar tradicionalno prirejajo proslave, ki ljudi vsaj malo opomni-jo na pomembnost kulture - na kateri svet stoji! Tudi v Trzinu smo jo kajpak imeli, tako kot že vrsto let pred tem. Organizirala stajo Občina Trzin in Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin, ki sta poskrbela za prav prijetno druženje. Vse skupaj seje pričelo ob 19. uri. Dvorana je bila polna. Kar kaže na to, da so se Ijudje privadili obiskovati prireditve. Res pa je, daje bila večina navzočih iz starejše generacije, lako da sem se že začela spraše-vati, kako bo dvorana ob tovrstnih priložnos-tih izgledala čez nekaj let. Morda prazno? Ali pa bo današnja mladina v zrelejših letih raje zahajala na proslave in med drugim tako dobila priiožnost za druženje z ljudmi, ki jih žc dolgo ni srečala?
Sedaj pa k bistvu. Torej k programu, ki seje
tokrat zelo razlikoval od programov iz proteklih let. Lelos namreč na odru niso stali člani kulturnega društva (bili pa so organizalorji) in nihče ni prešerno recitira! poezije, kot smo bili vajeni. Slavnostní govornik ni bil g. župan. In tudi Zdravljice (čeprav bi jo bilo skoraj pričakovati) ni bilo slišati. Vendar to še ne pomeni slabše prireditve. Nasprotno, lahko bi rekla, da se vsake toliko časa prav prileže malo spremembe. Kot ni na-pačno kdaj pa kdaj odpreli okno in v prostor spustiti piš svežega vetra. Program je bil seslavljen iz dveh sklopov. Najprej je vse zbrane nagovorila priznana operna pevka, Trzinka, Ana Pusar Jerič. Najprej je opozorila, da se kulturni praznik nanaša na vsesplošno kulturo, torej na vse, kar se dogaja okoli nas. Na umetnost, na vse, kar je lepo, pa tudi na kulturo v sociološkem smislu - na medčloveš-ke odnose, na odnose do narave in do domovine. Pri tem je še posebej izpostavila, da moramo Slovenci premagati strah
pred evropsko integracijo, se vključiti v širšo skupnost in se odpreti svetu. Res, da smo majhni in po svoji velikosti ne moremo biti enakovredni drugim evropskim državam, lahko pa smo enakovredni v kulturnem smislu - v smislu omikanosti, umetnosti in življenja kot takega. Evropska skupnost namreč temelji na različ-nosti in ravno zato je združitev smiselna. Nadalje je besedo navezala na umetnost in umetnike v povezavi z zvestobo narodu. Po njenem prepričanju je edino tisti pravi umetnik, ki si upa prestopiti narodne in kulturne meje, si v tujini nabirati izkušnje in se nepotujčen vrniti domov, kjer tudi nadaljuje svojo pot skozi ustvar-janje, resnično zvcst svojemu narodu. Zastrašujoče pri tem paje to, daje le-ta nato doma pogosto ožigosan. Pri tem je imela v mislih, kot je povedala, tudi Franceta Prešerna.
In potem seje začel koncert, katerega glavna zvezda večera je bila Eva Oblak, sedemnajstletna dijakinja Srednje glasbene šole, kije skupaj s svojo "prijateljico"

violino že kar nekajkrat sodelovala na občinskih proslavah. Vendar je bil za spremembo od prejšnjih let ta večer (ob spremljavi pianista Klemena Golnerja) resnično njen - večer, ki ga Eva ne bo pozabila, večer njenega prvega samostojnega koncerta. Najprej nam je "postregla" z dvema skladbama J.S Bacha, ki sta nas (no, vsaj mene) zazibali v nek čisto drugi svet. Imelo meje, da bi zaplavala, da bi me veter poneslo na polje, polno cvetlic, kjer bi z bosimi nogami lahkotno tekala sem in tja in pri tem občutila popolno svobodo. Sledila je Vitallijeva skladba Ciaccona, za spremembo malo bolj vesela, bolj optimistična. In nato gostja večera; Evina prijateljica Sara Lajo-vec, ki nam je prav tako na violino, ob spremljavi Tomislava Frančiškovića, na klavirju zaigrala Mozartov koncert v A-duru. In spet je bila tukaj Eva, ki je z veliko mero profinjenosti in nadvse lahkotno (kot se za glasbe-nice tudi spodobi), zaigrala še Fantazijo za violino in klavir (M. Bravničarja), Koncert v g-molu (M. Bruch-a), Čardaš (V. Monti-ja) in za poslastico Ave Mario. Sledil je aplavz, kije prebudil zasanjane poglede ljudi v dvo-
rani, ki so se ob milih zvokih Evine violi ne zazibali v skoraj pol hipnotično stan je. Ni kaj, koncert je odlično uspel! Ozi roma kot je na koncu vse skupaj povzela in v pravljični ovoj zavila mama mlade violinistke: "Ko je kralj Tibor zaigral na svoje gosli, je materi od veselja poskako valo srce, očetu greben zrasel, svatom dih zastal!"
Sledila je zakuska, ki je tako kot že toli-kokrat do sedaj zaokrožila večer proslave. Za veliko ljudi odlična priložnost, da malo prigriznejo, nazdravijo in, kar je najpomembnejše, poklepetajo z znanci ki jih zaradi pomanjkanja časa ali pa ker si časa enostavno ne vzamejo, srečujejo le na tovrstnih prireditvah. Toda tudi toj nekaj. Konec koncev je druženje in raz-pravljanje (predvsem o zadevah, ki se tičejo skupnosti, odnosov in kulture kot bivanja) bistvo takšnih srečanj. ln če smo ga dosegli, smo lahko zadovoljni. Zelo zadovoljni.
Mirjam Št
Dc
'ostikrat, ko nimam kaj početi, si zaželim sprostitve ali pa moram enostavno na sprehod peljati psa (ker pes pač to, ho-češ - nočeš, zahteva), in se odpravim v naravo. Ponavadi uberem eno in isto pot. Pot, ki ni niti predolga niti preveč prometna (da lahko pes prosto teka) in ki je kolikor toliko zanimiva. Le-ta od mojega doma vodi mimo župnišča, cerkve in kamno-loma (v smeri proti Dobenu) do Jabelj, kjer zavije po Jemčevi cesti v smeri proti trzinski osnovni šoli. Pri tem z gotovostjo lahko zatrdim, da mi je ta pot dodobra poznana, saj je medtem, ko stopám po njej, moj pogled vedno z zanimanjem usmerjen v okolico, ki me obda-ja. Tako vedno znova uživam v objemu gozdnih dreves, spomladi me navdihuje vonj pisanih cvetlic, navdušeno spremljam obnovo jabeljskega gradu, ki kar kipi v svoji prenovljeni podobi, godrnjam nad lu-žami in blatom na cesti, po kateri stopam. Kako prisrčna se mi zdi loška cerkvica sredi polja. Opazim mnogo stvari. Dobre, pri-jetne, tište, ki v meni vzbujajo radost in občudovanje, pa tudi slabe, manj prijetne in graje vredne. Pri slednjih imam v mislih predvsem t.i. kulturno dediščino. Dedišči-no, na katero bi morali biti ponosni, ki bi predstavljala kraj in služila promociji le -tega. Vendar vedno znova ugotavljam, da temu ni vedno tako. Zdi se mi, da se vse premalo oziramo na tovrstne zadeve. Preveč smo orientirani na sebe ter svojo pose-st in kot okoliščine kažejo, premalo na
širšo okolico, v kateri živimo (vsaj na nekatere vidike le-te). Ogromno je sicer dela okoli novih gradenj (pa naj gre tukaj za novi trzinski center T-3 ali pa zidanje privatnih stanovanjskih hiš), zaskrbljenost za naravo še nekako zasledimo, vse premalo pozornosti paje v Trzinu namenjene objektom, ki spadajo pod okrilje že prej omenjene kulturne dediščine. S tem pojmom merim predvsem na kužna znamenja, kapelice, stare hiše in za njih značilne portale, rozete, kamnite vodnjake...
Pri tem bi rada izpostavila dva za Trzin lahko pomembna objekta, na katera sem na svojih sprehodih postala še posebej pozorna. Gre za objekta, ki bi našemu kraju lahko dala svojstven pečat in bolj pristno podobo, ne pa da sta v sramoto krajanom in identiteti Trzina kot taki. Kritika tukaj leti predvsem na kapelico, imenovano Kraljevo znamenje (včasih znano tudi kot Vovkovo znamenje), ki stoji ob križišču cest iz Trzina proti Loki in od Jabelj proti glavni cesti Trzin - Mengeš. Znamenje je tukaj stalo že pred letom 1825, malo kasneje pa so na tem mestu se-zidali sedanjo, t.i. zaprto kapelico. Odprta je namreč samo spredaj, kjer skozi stekleno pregrado lahko vidimo v njeno notranjost, ki jo krasi kip Marije, mojstrovina slovenskega kiparja Tomčiča. Na zunanji južni steni (obr-njeni proti Trzinu) je naslikan sv. Florijan, proti Loki pa sv. Mihael. Skratka, vse lepo in prav, če ne bi bile na zunanji strani naslikane freske že zelo zbledele in zato zelo slabo opazne. Še malo in zob časa bo izbrisal podobe, ki se z grenkim priokusom smehljata
iz zidnih ploskev, ko přečkám pot mimo Korak me nato ponese kakih 200 metrov po Jemčevi cesti navzdol do mesta, kjer cesti stoji znamenita zgradba, v kateri se leta 1851 rodil znani ljubljanski župan Ivan Hribar. In ne morem mimo, ne da b se oko ozrlo na razpadajočo Hribarjevo hišo in da mojega srca ne bi obšla tesnol Škoda. Res škoda, da se spreminja v pod tijo. Da propada. Da izpod razpadajoče fasade gledajo opeke, kot kosti trohneče trupla. Razbita okna in propadajoče lese strešno ogrodje pa se zdijo kot polomljei udje. Pri vsem paje še najhuje to, da se okolica domačije spreminja v "smetiščne deponijo". Da, tako je. Prav nobene drug besede ne najdem. Vsepovsod nametane avtomobilske prikolice, razpadajoči star avtomobili in polno stare krame. Rcsnič« prizor ob katerem si člověk zares lahko spočije oči, ironično rečeno. Vendar ni še vse izgubljeno. Še vedno la ko kaj storimo, če je le volja in seveda želja. Želja po ohranjanju dediščine naš' kraja in urejeni okolici. Kajti ohranjanje identitete, ki jo gradimo preko kulture in tradicije, se mora vedno začeti na nižji ni (v tem primeru na lokalni). A včasih kljub nenehnemu poudarjanju, daje naš namen ohraniti kulturne značilnosti in p< poznavnost, sedaj ko vstopamo v Evrop sko unijo, velikokrat na to pozabimo. naj vas še enkrat spomnim, začeti je potrebno na lokalni ravni!
Mirjam St
MARJANA RUČIGAJ IN KULTURNO ŽIVLJENJE VTRZINUV PRETEKLEM STOLETJU BILI SO IN OSTAJAJO VELIKI UUDJE
M oram že kar dobro pomisliti, koliko let je že, odkar smo se prvič udeležili tekmovanja 'Turizmu pomaga lastna glava': Aha, naslovi skečev, ki smo jih ob tem pripravili, so se mi dobro vtisnili v spomin: Krompir, Trzinske čenče, Skavti ob trzinskem bajerju... in letos Znana oseb-nost iz domačega kraja. Letos bo četrto leto.
Naj vam najprej povem, o čem govorim. Turistična zveza Slovenije vsako leto raz-piše tekmovanje z določeno 'turistično' temo. Za tekmovanje je potrebno pripraviti raziskovalno nalogo na temo. ki je razpisana, odrsko predstavo in razstavo. Tekmovanja se lahko udeležijo učenci turističnega krožka iz katere koli osnovne šole In tako je tudi trzinske osnovnošolce gnala želja po novih izkušnjah, znanju, sreči in uspehu. Prvo leto (2000) smo osvojili drugo mesto, naslednje leto smo s temo 'Kulturna dediščina' dosegli tretje mesto, lani, ko smo na tak in drugačen način preiskali trzinski bajer, pa smo spet zasedli drugo mesto. Letos bo za nas to tekmovanje nekaj prav posebnega. Ne Ie da se ga bomo udeležili, temveč bomo tudi gostitelji tekmovanja, ki bo 10. marca. Priprave so že v velikem zagonu, kajti treba je pripraviti mnogo stvari. Letošnja tema, ki joje razpisala Turistična zveza Slovenije, je: Bili so in ostajajo veliki ljudje. Trzinci bomo predstavili veliko osebnost s kulturnega področja. Preden vam izdam ime, naj vam jo opišem.
• 'Bita je člověk velikega srca, razdajajoč se za vsakega posebej, ne glede na žrtve. ' (Lovrenc ija Nemecj — Kako je ta drobna žena s svojo močno v'oljo znala krotiti včasih preveč razigrano druščino, je bilo res neverjetno. ' 'Marija Perne)
■•■ Predstavljala je prav gotovo enega naj-svetlejših in najbolj opaznih spomenikov v Zgodovini dramskega ustvarjanja v povolném Trzinu.1 (Tone Ipavec)
T° se Ie kratki citati o Maijani Sicherl, Potočeni Ručigaj, ki je še danes kot živ spomin v mislih in srcih vseh, ki sojo podali na tak ali drugačen način. •»nogo o njenem življenju pa lahko zve-' '°1X1 "Jenega sina Ivana Ručigaja: 'Ma-Si-k!iexr0dila25- '01898, v družini Kní i 3 mama Je bila hii slikarja °*elja, oče paje bil načelnik na želcz-
niški postaji. Imela je štiri brate in tri sestre, vsi so bili igralci in pevci. Sama se je že med obema vojnama vključila v prosvetno društvo v Trzinu. Zelo zgodaj seje začela ukvarjati z režijo. Prvo gledališko igro z naslovom Dve materi je postavila na oder leta 1931. Prva igra po vojni, ki jo je režirala, je bila Razvalina življenja. Režirala je pet-deset představ ter pripravila veliko proslav. Bila je sama za vse, saj je sama izbirala igralce, skrbela za kulise. Bilaje igralka, scenáristka, nadzornica v prosveti in knjižni-čarka pri odboru Nepolitičnega izobraževal-nega društva. Za režijo svojih iger je dobila veliko nagrad, npr. bronasto Linhartovo značko, bronasto Kersnikovo plaketo, srebrni List svobodě ... Bilaje zelo priljubljena med Ijudmi.'
Še mnogo stvari so o Marjani Ručigaj izvedeli mladi raziskovalci: Jana Golob, Ksenja Lagoja, Mirela Avdič, David Lap, Dan Špendal, Lara Župan in Ana Rosić. V razis-kovalni nalogi, ki sojo pripravili pod vodstvom mentorice Nuše Slatner, pa lahko veliko preberemo tudi o drugih zgodovinskih okoliščinah, ki so se v času Maijane Ručigaj pojavljali v Trzinu, npr. postavitev kulturnega doma...
Ker letos ciljamo na najboljšo uvrstitev, bomo vse sile napeli tudi kulturniki (no, saj jih vsako leto in tudi vsako leto imamo v mislih zlato). Pripravili bomo odlomek igre, ki joje napisala sama Marjana Ručigaj, z naslovom Poredni Mihec in dobra Marjetka. V desetminutni predstavici bo Lara Župan igrala vlogo režiserke, Maja Gorenc bo Dobra vila, Anabel Črnohorski in Eva Mioč bosta rožici marjetici. Lana Črnohorski mačka, Tina Stražar dobra Marjetka in Sašo Štih medved. Vse skupaj bo izgledalo kot delovna vaja: kako režiser na oder postavi igro. Ker bomo tokrat na domačem odru, upamo res na najbolje. In če tisti ponedeljek popoldne ne boste imeli početi nič pamet-nega, priđete v domačo dvorano navijat za domače.
Na koncu raziskovalne naloge učenci pred-stavijo še današnje delo kulturnega društva Franc Kotar Trzin, v zelo pozitivni luči, kar meje malo zamislilo. Nekateri, v tem tre-
nutku, morda ne bi tako mislili.
Za konec pa še misel Lovrencije Nemec: 'Ćutim se počašćeno, da sem lahko odigrala kar nekaj vlog pod njenim vodstvom. Na podlagi vsega nave-denega menim, da smo ji Trzinci dolž-niki, v zahvalo biji lahko postavili vsaj doprsni kip, da bi nas spominjal na našo pripadnost.'
Literatura: Bili so in ostajajo veliki ljudje - Marjana Ručigaj in kulturno življenje v Trzinu v preteklem stoletju, raziskoval-na naloga, Turistični krožek osnovne šole Trzin.
Urša Mandeljc
Jezen sem bil, ker nimam čevljev; a potem sem srečal člověka brez nog in sem bil zadovoljen s svojo usodo.
Kltajski
Tvoja dlan
Ko tvoja dlan se mije lica dotaknila, je kot balzam mi dušo umirila. To tvojo dlan na licu sem čutila še dolgo - dolgo, saj meje bodrila.
Ko vihar v notranjosti razsaja, nemir lepoto misli mi razkraja, in ko me strah obdaja, toplota tvoje me dlani opaja.
Hvala ti za ta dotik iz dna srca -saj me miri, bodri in upe da. Še čutim na licu tvojo dlan, kot da mi odstira lepši dan -ta tvoja dlan...
Anka Jurše
Anketa - Kulturno dogajanje v Trzinu ZA PRIREDITVE JE KAR DOBRO POSKRBUENO
Ker pri Odsevu že lep čas nismo naredili ankete, s katero bi Trzince in Trzinke o čem po-vprašali in jih tako spodbudili k razmišljanju o kakovosti življenja v naši občini, smo se odločili, da to storimo v mesecu februarju. In ker je le-ta posvečen kulturi, smo izbrali tudi temu primerno temo - kulturno dogajanje v Trzinu.
S fotografinjo Jano Urbas, sva se s tem namenom polni energije odpravili najprej v novi del Trzina, natančneje pred trgovino Merkator, kjer naj bi mimoidoče povprašali, kakšno je njihovo mnenje o kulturnem dogajanju v našem kraju. Kaj jim je všeč, kaj pogre-šajo... Skratka, nič tako težkega, da člověk ne bi našel odgovora. Vendar je ob mrazu in veliki večini ljudi, ki niso bili pripravljeni žrtvovati minutko za zares kratko anketo ali pa so zatrjevali, da enostavno ne vedo kaj povedati, najino navdušenje nad tovrstno novinarsko dejavnostjo počasi začelo bledeti. Vendar nisva kar tako vrgli puške v koruzo! Odločili sva se, da poskusiva srečo še v starem delu Trzina, vendar se naju je tudi tu izogibala. Bili sva kratko malo zgroženi in po pravici povedano zelo razočarani nad sokrajani. Sko-raj nisva mogli verjeti, da so nama bili v celih dveh urah pripravljeni na postavljeno vpra-šanje odgovoriti le trije ljudje. Neverjetno! In hkrati žalostno. Bili sva obupani. "Kaj sto-riti zdaj?" sva se spraševali. Anketo vendar morava narediti. In kaj nama je bilo storiti drugega, kot da sva za sodelovanje prosili moje in Janine prijazne sosede. No, vidite, tako ste tudi vi zvěděli za neprijetno plat takega delà.
Marjana Sajovic: V Trzinu je kulturno dogajanje zelo pestro. Pa tudi obiskanost je kar visoka. Morda bi bilo dobro, če bi bile podobne aktivnosti kot v spomladanskem času (Trzinska spomlad) tudi pozimi.
Nataša Pahič:
V Trzin sem se preselila iz Ljubljane, Vendar moram reči, da se mi zdi, da je tukaj za kulturne prireditve veliko bolje poskrbljeno. Sem mnenja, da v Trzinu na vseh področjih zelo dobro skrbijo za raz-lične dejavnost, pa naj bo to za otroke, za odrasle in tudi za starejše občane. Druga-če pa so mi najbolj všeč prireditve, ki se navezujejo na otroke, npr. Miklavž.
V	Trzinu sem tudi prvič v življenju doži-vela budnico za prvi maj. Tega običaja prej nisem poznala. Tega v Ljubljani ni. Razen pešpoti, še posebno za tište z otr-oškimi vozički, ničesar ne pogrešam.
Roman Iglič:
V	Trzinu je kar dosti kulturnih prireditev in dogajanj, povezanih s kulturo. Se kar veliko dogaja. Najbolj všeč pa so mi
razne igre, predstave. Predvsem to. Res pa je, daje v zimskem času malo manj pestro kot spomladi.
%
Gordana Gardaševič: Dejavnosti je v Trzinu kar dosti. Zdi se mi, da se v trzinski občini zelo zelo trudijo. In tako gre lahko kdor hoče kadar-koli na razno razne prireditve ob različnih praznikih... Naredi se res veliko. Spomladi in poleti je aktivnosti sicer več, kar paje seveda normalno, ker je takrat tudi več praznikov (občinski, državni...). Pa tudi bolj pridejo do izraza, saj so dogajanja na prostém in so tako tudi bolj odmevni.
Polona Perne:
Kultura v Trzinu je še kar v redu, veliko se dogaja. Še posebej mije všeč Miklavž, ker se mi zdi, da otroci pri tem res nekaj doživijo. Na vse prireditve ob različnih praznikih je po mojem mnenju kar dober odziv. Da pa tovrstne prireditve uspejo, je odvisno predvsem od določenih ljudi, ki se zelo trudijo. Ponavadi se udeležim prireditve ob dnevu samostojnosti, ki ji sledi kres v kamnolomu, miklavževanja in Trzinske spomladi. Dru-gače pa ne morem reči, da v Trzinu karkoli pogrešam. Zdi se mi, da če bo šlo tako naprej, v tej smeri, bo kar dobro.
Milena Urbas:
Odkar je župan trzinske občine g. Peršak, se na kulturnem področju zelo veliko dogaja.
Za vse prazn so organiziraj kulturne prire ditve, na katei sodeluje tudi veliko gostuji čih umetniko Mislim, da ta kot je v zadnj nekaj letih, ni bilo še nikoli. Kar pa se ti obiska, ni mogoče vedno tako, kot bi si želeli. Morda je malo premalo poskrblj no za obveščanje ljudi. Ampak ljudje se bodo sčasoma navadili in bodo tako bol obiskovali prireditve Prav ničesar ne pogrešam, saj so zastop na vsa področja, tako za mlade kot tudi starejše. Morda le uprizoritve odrskih iger.
Primož Mušič: Včasih se ude-ležujem prireditev. Najbolj pase mi je v spomin vtisnil koncert Ane Pusar Jerič v trzinski cerkvi.
Za prireditve je kar dobro poskrbljeno pogrešam ničesar.
Mirjam Š
TRZINSKI MEDGENERACIJSKI SKUPINI ZA SAMOPOMOČ STAREJŠIH
V Trzinu se starejši ljudje družimo v dveh skupinah.
Prva medgeneracijska skupina TRZINSKI IZVIR je v decembru 2002 slavila že drugo obletnico, druga, NAŠE VEZI, paje svoje »rojstvo« doživela 9. januar-ja letos.
Članice in člani oběh skupin se družimo enkrat tedensko, vsaka na svoj dan, po dve uri. Ob pomembnejših temah pa se zberemo na isti dan in ob isti uri. Tako
je bilo tudi ob svetovnem dnevu bolnikov (11.2.03), ko smo medse povabile patronaž-no sestro Vido Čeh. Z veseljem seje odzva-la vabilu ter nam izmerila pritisk, krvni sladkor ter hoiesterol. Pogostila nas je s hrano, ki je zlasti v starejšem obdobju najbolj priporočljiva: različni jogurti, lahki mlečni namazi ter raznovrstno sadje. Ob uživanju hrane nam je v sproščenem pogovoru pojasnila nekatere dejavnike, ki pov-zročijo bolezenske spremembe v našem or-
ganizmu zaradi nepravilnega prehranje-vanja. Prijetno vzdušje so popestrile tudi krajše družabne igrice ter lažje razgi-balne vaje. Prepevanje priljubljenih ljudskih pesmi paje zaokrožilo tokratno srečanje oběh skupin. Brž ko bo posijalo toplo sonce in ko se bo narava obdala s prvimi znanilci pomladi, se bosta obe skupini podali na krajše izlete in prijetne sprehode. Ob mrzlih zimskih ter turobnih dežev-nih dopoldnevih pa se družimo na domu ene izmed voditeljic. Sicer zelo prijetno okolje, počasi postaja tesno, zlasti ob praznovanju rojstnih dni, ko si prijateljsko delimo veselje ob naših slavnostnih trenutkih. Društvena soba v stari šoli pa je žal v prvem nadstropju, kamor se mar-sikatera starejša članica zaradi zdravstvenih težav ne more povzpeti. Zato že vsi težko čakamo na sobo v pritličju v novih prostorih T3 ali kje drugje, ki jo bodo lahko delile z drugimi humanitar-nimi organizacijami (RK, Karitas, Društvo invalidov itd).
Prijetni pogovori, občutek sprejetosti in medsebojno spoštovanje nas vsakič znova bogatijo in lepšajo jesenske dne-ve našega življenja, zato težko pričaka-mo vsako novo snidenje.
Helena Ogorelec
Potopisna predavanja v knjižnici Domžale ^
6.3. ob 19h
20.3. ob 19"
Treking skozi notranjost Islandije
(Damjan Končnik) Vonj po Mediteranu
(Matjaž Jeran)
ON6U
PREDAVANJE
POZOR, S!%EŽ1\1 PLAZ!
Kako nastane snežni plaz, za kaj se sproi kje preži največja nevarnost snežnih plazov, kakšni so samozaščltni ukrepi.
PD Onger Trzin bo za vse, ki jih zanim problematika snežnih plazov pripravilo predavanje mag. Miha Pavška, enega naših najboljših poznavalcev problematike snežnih plazov.
Kdaj in kje bo predavanje bomo objavil na običajnih plakatnih mestih.
Sašo ALOVIČ Loka pri Mengšu, Testenova 69, 1234 Mengeš, Slovenija,
EL-Shop Avtoelektrika -elektronika
telefon: 723 02 70, GSM 031 684-178, Fax: 723 02 75, e-mail: elshop@siol.net http:/www.elshop-sp.si
Servis, prodaja, montaža, zastopstvo
IH Cr i/fond
Garažna - tudi rolo- vrata, nakladalne
ploščadi, prodaja oljnih gorilnikov Intercal in servis vseh vrst gorilnikov.
Sprejem naročil med 7. in 8. uro zjutraj. Tel.: 017230-270, GSM: 031 684-178
ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠEALI POSLOVNI PROSTORI !
•	ČIŠĆENJE STEKLA •TALNIH OBLOG
•	OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLIJOGIJI...)
•	GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
•	STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
•	STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
•	LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ
•	ROLOJEV
•	ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!

clean beat d.o.o.
Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
tel/fax: 01 / S64 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671
e-mail: samo.music@siol.nec
OPS*OP
Stv
23
1983-200 20 let
V
petek, 14. februarja, je imelo Planinsko društvo Onger Trzin svoj redni občni zbor. Tokrat je bila sejna soba nad vrtcem Palčića polna.
Po začetni dia-predstavitvi tabora mladih planincev v Romuniji lansko poletje, na katerem so sodelovali naši člani, so prisotni poslušali poročila predsednika, načelnikov odsekov, blagajničar-ke, predsednikov Nadzornega odbora in Častnega razsodišča. Prisotni, med katerimi so bili tudi župan občine g. Peršak, pred-stavniki trzinskih društev (TD, PGD, DPM in DU Žerjavčki) ter predstavniki nekaterih sosednjih PD, so bili s poročili očitno zadovoljni. Pravzaprav seje razprava o poročilih vrtela okoli edine-
»PREKRIVANJE TERMINOV«
Ker seje v přetekli številki na več mestih pojavila kritika nesode-lovanja med PD Ongcr Trzin in SD Trzin (sobota, 18. 1. : istočasna izvedba državnega tekmovanja »Mladina in gore« ter občinskega prvenstva v veleslalomu) čutim kot svojo dolžnost, da bralce ob-vestim, da sem bil o smučarski prireditvi obvcščen šele v četrtek, 16.1. zvečer - in še to iz ust trgovca, na katerega smo se očitno oboji obrnili kot na potencialnega sponzorja. O datumu izvedbe tekmovanja »Mladina in gore« seje vedelo že celo leto, saj je to tradicionalna prireditev s tradicionalnim datumom. In ima tudi tradicionalno isti začetek: ob 10. uri. Konec kon-cev je to državno tekmovanje. Torej državno prvenstvo. In za objavo datumov smo poskrbeli - tudi v Odsevu. Ker je v večini novonastalih trzinskih društev precej ljudi, ki se radi potrkajo po prsih, da so tudi planinci (nekateri so bili nekdaj celo v vodstvu PD), bi vendarle pričakoval večje zanimanje za planinske dogodke. Seveda bi se s pravočasnim dogovarjanjem (o spremembi bi morali kot prireditelji pravočasno obvestiti sodelujoče ekipe!) izognili določenim neprijetnostim. Mi bi začeli prireditev uro prej, smučar-ji uro kasneje, in volk bi bil sit in koza cela. Tako pa ostaja grenak priokus obema akterjcma v tej zgodbi. Škoda. Pravzaprav so zaradi prekrivanja terminov imeli največ problemov najvidnejši predstavniki Trzina (in ne toliko planinci ali smučarji), ki niso mogli biti istočasno na oběh prireditvah, ki sta si njihovo prisotnost seveda zaslužili. In seveda sodelujoči mladi folkloristi in KUD-ovci (katerih dejavnosl najlaže povežemo z alpskim prostorom).
Pa brez zamere, k' smo pr'jatli. Predsednik PD Onger Trzin in organizacijski vodja tekmovanja »Mladina in gore« Emil Pevec
ga problema, katerega sedanji upravni odbor (ki začasno oprav! tudi funkcijo Vodniškega odseka) zaradi nesodelovanja nekatei bivših vodnikov društva ni mogel realizirati: v Trzinu manjka izletov za starejše ljubitelje narave.
UO se tega problema zaveda. Vendar obstaja za trenutno stanje več razlogov. Vendar pa UO, ki je prvo leto svojega mandata veliko časa namenil ureditvi razmer v društvu, ni vrgel puške v koruzo - še naprej poskuša naj ti rešitev tudi za ta problem. Predvsem bomo zainteresirane skupine (DU in DPM - z DPM MO že uspešno sodeluje) povprašali o njihovih željah - potem I seveda lažje najti kakšno stično točko. Vrnimo se k občnemu zboru. V večini poročil je bilo zaznati 0{ romno prostovoljnega delà, ki ga vlagajo člani PD v delovanje društva. Izredni uspehi so že prislovični za Mladinski odsek, ki dobil novega vodjo - Tomaža Kocmana (pravzaprav so ga mla« člani PD izvolili za načelnika že na Občnem zboru MO 29. jan arja). Prisotni niso pozabili omeniti izredno dobro pripravljene; državnega tekmovanja »Mladina in gore« januarja letos. Prizadevni markacisti so redno vzdrževali poti na Krvavcu. Pro bleme, ki se pojavljajo zaradi nedorečenosti pri »lastništvu« po
Svoje poročilo je dal tudi Janez Rupar, predsednik Nadzornega odbora. Po nasmehih sodeč nepravilnosti ni bilo.
bodo poskusili v krátkém rešiti. Morda se malo zatika pri narav varstvenikih, a ne kritično, saj so se časi spremenili in naravov; stveno delujemo prav vsi »resni« obiskovalci gora.
Morda ne bo odveč, da bralce obvestimo, da bo v nedeljo, 25 maja, dopoldne (ok. 10.00) v Trzinu zakijuček letošnjega Roko" njaškega pohoda. Več o tem zahtevnem, celonočnem pohodu (Trojane - Limbarska gora - Trzin) pa vas bomo obveščali v pr hodnjih mesecih. Vsekakor je to izredna priložnost za promocijo »našega« roko* njača Dimeža!
www.onger.org
V prejšnji številki Odseva smo napovedali, da nas boste od 10 februarja (20. rojstni dan društva) že lahko obiskali na zgornje-naslovu - a smo se ušteli. Spletni mojster je namreč zbolel in odšel pogledat bolnišnične zidove - od znotraj. Močno upamo, da bomo v naslednji številki Odseva že lahko poročali o »zagonu« strani. Pa še to: 9. februarja bi, če bi še živel, 90 let praznoval eden od najvidnejših Trzincev, prvi častni član PD Onger Trzin prof. Tine Orel. Kaj več o njem si boste lahko prebrali tudi na našib spletnih straneh ...
Mladinski planinski tabor
DREŽNICA 2003
29. julij - 6. avgust
Mladinski odsek PD Onger Trzin organizira letos že 17. mladinski planinski tabor.
Tabor je namenjen osnovnošolcem od 1. do 8. razreda in dijakom 1. letnika.
Letos se bomo podali v Drežnico, vas pod južnimi stěnami mogočnega Krna. V Drežnici in okolici je precej naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimi-vosti (soška fronta). Seveda pa je Drežnica znana tudi po svojem - drežniškem pustu.
Kaj te čaka na letošnjem taborjenju?
>	prijetni dnevl v naravi in noči pod platneno streho,
>	hoja v gore, igre v naravi, lov za zakladom, ustvarjalne delavnice, nova gorniška znanja, večeri ob tabornem ognju, planinski krst,
>	ogled zgodovinskih, naravnih in kulturnih zanlmivosti v okolici Drežnice,
>	pa še kaj!
Cena tabotjenja: 25.000 SIT. Možnost plačila v treh obrokih -v gotovini.
V	ceno je vračunano: prevoz (Trzin - Drežnica in nazaj), hrana, stroški organizacije in vođenja, obraba taborne opreme, vstopnine, majica.
Ob umiku prijave zaračunamo organizacijske stroške v višini 3.000 SIT.
V	primeru kasnejšega prihoda na tabor oz. predčasnega odhoda s tabora denarja ne vračamo.
Rok za oddajo přijav je 28.3.03.
Prostih mest je 35.
V	primeru polne zasedenosti do določenega datuma imajo prednost otroci, ki obiskujejo planinski krožek oz. hodijo na naše izlete. Prijave po roku so možne le, če bo prostor. Prijavnico dobite (in oddáte) v tajništvu OŠ Trzin, na pla-ninskem krožku ali učiteljici Dragici v podaljšanem bivanju.
Sestanek za starše na tabor prijavljenih otrok bo v sredo, 9.4. 2003, ob 18. uri v OŠ Trzin (učilnica zemljepisa v 1. nadstropju).
Vodstvo tabora
Vodja (in vodnik): Emil Pevec
Vodniki: Irena Mučibabić, Tomaž Kocman, Boštjan Kralj,
Urša Košir (pripravnica)
Kuharica (in vodnica): Nataša Kramar
Pridruži se nam, ne bo ti žal!
Če nas še ne poznaš, lahko več o nas izveš v knjižici
B.N. (Brezmejna navkreberlazenja), ki bo predvidoma na voljo po zimskih počitnicah. Dobiš jo na planinskem krožku ali v tajništvu OŠ.
MO PD Onger Trzin
horoRskop
Jasno Vidko smo poprosili, da samo za Trzince pokuka v zvezdnato nebo in vam razkrije, kaj je za vas zapisano v zvezdah v mesecu februarju. Že vnaprej pa vas opozarjamo, da nebo nad nami v tem zimskem času, žal, pogoslo zakrivajo oblaki. in lahko zaradi lega pride do kakšne napačne razlage položaja zvezd.
oven
Ljubezen je kot rastlina, ki jo je treba zalivati vsak dan, sicer uvene in umre. Ta misel vas bo spremljala skozi ves mesec, potem pa se boste odločili, ali jo boste zalivali ali pa jo boste pustili veneti.
tf bik
Ne vztrajajte trmasto pri .Če se boste vsaj za trenutek odmaknili od svoje trme, se vam bo na novo odkril svet in kaj je lahko lepšega kot doživ-Ijati občutke, ki jih je preživljal Krištof Kolumb, koje odkrival Ameriko?
h dvojčka
Ta mesec je kar preveč stvari, ki si zaslužijo, da jih proslavite. Sodela-vec v službi bo namreč postal očka, sosedovi ženi bo končno uspela prva torta, sinko bo iz iole prinesel petico, da niti ne omenjam še vseh ostalih priložnosti... In vi se potem še sprašujete, kje tiči vzrok, da vidite dvojno?!
Krak
Pravijo, da za dežjem vedno posije sonce. Tako je tudi v vašem primeru, saj vam v preteklem mesecu zvezde res niso bile naklonjene, toda zdaj jim vračate udarec. Le pogumno naprej, saj vam bo vse uspelo.
lev
Spomin na novoletno rajanje je že nekoliko obledel, pa čeprav skušate z različnimi triki (na primer isti make up, uporaba istega parfuma, gledanje slik...) tisto noč na vsak način podoživeti. Do tu vse lepo in prav, le da ne boste pozabili, da se v preteklosti ne da živeti.
hl) devica
Varčnost v prednovolelnem časuje blagodejno vplivala predvsem na va-šo denamico. Ne vidite, kako kar sije od sreće, ko v njej kar naprej nekaj šumi? Pazite le, da vas ob polni denarnici in dobri volji ne zanesejo prikupni oglasi in nakupovalna mrzlica.
tehtnica
Drobnc pozornosti nam lepšajo življenje. Če jih je veliko, toliko boljše. V mesecu februarju se vam obeta kup lepih, drobnih stvari. Pazite le, da jih ne boste zaradi njihovih majhnosti in drobnosti spregledali.
til. škorpijon
Vam že preseda kidanje snega? Verjemite, niste edini. Toda v prihajajo-čem času vremenarji napovedujejo še več snega, tako da ne bi bilo slabo, če bi razmislili o krajšem potovanju v tople kraje.
x* střelec
Vaš avanturistični duh se prebuja, čeprav naj bi po pravilu med zimo vse spalo. Sprejmite povabilo simpatičnega temnolasca na uro potapljanja v dvoje, morda vas bo presenetilo, kako natančno zna leteti Amorjeva puščica tudi pod vodo.
kozorog
Čeprav je vaš moto, da delo krepi člověka, si vzemite dan ali dva dopusta. Počitek se vam bo prilegel, saj si že dolgo niste vzeli časa samo zase. Da vas ne bi preveč pekla vest, si zapomnite, daje edino delo, ki osvo-baja, piljenje rešetk.
™vodnar
Poskrbite za zdrav duh v zdravém telesu in se spustite po kakšni smuči-ni. Čeprav bi vas znala presenetiti majhna zaplata snega v Dolgi dolini, se nikar ne pustite zmesti in se odpravite na kakšno drugo smučišče.
s ribi
Mraz ne prija ravno najbolje vaši lepi koži. Tudi megla, veter in drugi vremenski pojavi vam niso ravno pri srcu. Ko vas bo najbolj zazcblo, se spomnite nasvetov naših prababic: čajček, odejica in najljubša oseba vam polepšajo dolge zimske noči.
ODSlVNÏK
PR-ESfc.EcEN SK021	Ckoit> tflT/M,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
JULIJANE MUŠIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svečc ter spremstvo na njeno zadnjo pot. Lepa hvala g. župniku Pavlu Krtu in ministrantom za opravljen obred ter gasilcem iz Trzina za zadnji pozdrav. Posebej se zahvaljujemo sosedi, gospe Emi Mušič, za pomoč v težkih trenutkih naše družine.
Vsem še enkrat lepa hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta
FRANCA GRADIŠARJA
se zahvaljujemo vsem občanom Trzina, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje ali sveče. Še posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku Pavlu Krtu za pogrebni obred in gospodu županu Tonetu Peršaku za iskrene in ganljive poslovilne besede.
Družina Gradišar Trzin, 11.2.2003
Našemu dragemu prijatelju in kolegu Francu Gradišarju v slovo
S Tvojim odhodom je nastala praznina. Tudi nam je zastala besedy a ? nate »as še vedno druži in oživlja Tvoje življenjsko delo, vsa 'voja prizadevanja, Tvojo pokončnost in vedrino duha. UrJIUmV d'pl"ing' arhilekture- strokovnjak na svojem področju. Moaer m pravičen. V ta namen si žrtvoval vse svoje moči. Nibilo viwT da S11X13,31 občinski svetnik. Predan krščanskim •ređnotam si se politično udejstvoval pri Slovenskih krščanskh naHir '150 njlhovi združitvi s Slovensko ljudsko stranko pa si kori - de'° V n0V0 nastali Sl0venski ljudski stranki. Ni zaradi _„„,'■ temveč da bi bil učinkovitejši pri uresničevanju svojih
moralnopolitičnih načel.
\d°a|S,pe SlU,il' da Se bolezen P°la5ča Tvojega telesa, se v duhu nisi Te I» i 1° Sl deloval do konca svojih telesnih moči. Pogrešali ga mPrUatelja oziroma kot člověka, predvsem pa nafeT . V Stranki' 0s,al nam boš vzor, ki nas spodbuja k W skupnemu delu Hvala Ti za to, kar si nam pomenil, in hvala Tvniim; Z1 Sl, ' naž draë' Franc- V globoki žalosti sočustvujemo s aomačimi injim izrekamo iskreno sožalje!
iZ^"5^'Judska stranka Trzin
I	K Marko Bregar, univ. dipl. ing. str.
Besede župana g. Peršaka ob grobu FRANCA GRADIŠARJA
Dragi člani družine pokojnega Franca Gradišarja, sorodniki, prijatelji, sodelavci in sosedje, zbrali smo se, da se poslovimo od člověka, ki je pri vsakem od nas pustil odtis svoje prijazne in dobrohotne osebnosti, ne glede na to, ali smo se z njim srečeva-li kot sodelavci, znanci ali kot še kaj več. In ravno zato, ker se poslavljamo od člověka, ki je znal biti tako prijeten sogovornik in tako nekonflikten sodelavec, je slovo toliko težje. In zato je izguba, ki nas je doletela, ne le za družino, ki je veliko prezgo-daj ostala brez moža in očeta, temveč tudi za vse nas, ki smo ostali brez prijatelja, sodelavca ali preprosto brez enega najbolj razumevajočih soobčanov, toliko bolj bridka.
Bilje, to lahko rečemo, pravi Trzinec. Priselil seje pred več kot dvajsetimi leti, si zgradil lepo hišo in se zelo dobro in hitro vključil v okolje, o čemer pričajo njegovi odnosi s sosedi in drugimi sokrajani. S časom seje, kot strokovnjak za prostorske zadeve in gradnjo, dejavno vključil tudi v javno življenje bivše krajevne skupnosti in kasneje Občine Trzin. S svojim prijetnim značajem, šegavostjo, ki se je je znal poslužiti tudi v trenutkih, ko je bilo potrebno razbremeniti vzdušje v svetu občine ali v kakem delovnem telesu sveta krajevne skupnosti ali občinskega sveta, v katerem je sodeloval, je zelo hitro osvojil vse, ki smo kakorkoli sodelovali z njim. Prepir, če je do njega prišlo, je znal preusmeriti v konstruktivno razpravo ali prekiniti, če drugače ni šio in s svojo strokovno avtoriteto ustaviti neprimerne debate, ki ponavadi samo še poglobijo konflikte med ljudmi. Znal je to storiti s šalo ali dobrodušno anekdoto in vse skupaj obarvati s svojo pojočo govorico, ki je vedno pomalém in na simpatičen način izdajala, iz katerega konca je pravzaprav přišel v Trzin. Ampak bil je vesten in tudi natančen. Dobronamernost, s katero seje loteval sleheme naloge ali razprave o še tako spornih za-devah, kot so vedno znova načrtovani posegi v prostor, ga ni ovirala pri tem, daje bilo treba izreči strokovno oceno predla-ganih rešitev in to oceno, ki ni bila obremenjena s kakršnimi-koli postranskimi oziri ali mogoče politikantskimi in zákulisními interesi. Že v času sodelovanja s svetom krajevne skupnosti in kasneje kot član občinskega sveta, v vseh teli letih, ko smo imeli srečo, da smo lahko sodelovali z njim, je vedno znova izpričeval in potrjeval to svojo vestnost in strokovno nepristran-skost. In ne samo to. Vse do konca, tudi v času, ko gaje neiz-prosna bolezen že zelo hudo prizadela, je ostal prizadeven sodelavec in seje kljub temu, da mu prav gotovo ni bilo nit malo prijetno sedeti na večumih sejah in poslušati razprave, ki so se mu kdajpakdaj gotovo zdele nepotrebne, udeleževal sej in, če lahko tako rečem, izpolnjeval svojo dolžnost tudi še tedaj, ko tega ni več imel nihče pravice zahtevati od njega. S takim člo-vekom je lepo sodelovati in tak člověk vsakogarod nas zaveže, da premislimo o tem, kako mi izpolnjujemo svojo dolžnost in odgovornost. To je njegova zapuščina vsem nam.
Dragi člani družine, sorodniki in prijatelji pokojnega Franca, veliko prezgodaj smo izgubili člověka, ki bi gotovo, če bi mu bilo dano, še veliko naredil in veliko prispeval v dobrobit svojih najbližjih in tudi v dobrobit vseh nas. Poslavljamo se z žalostjo, ker se ne borno več srečevali s prijateljem, ki je imel vedno na zalogi kako prijazno šalo in ki seje znal vedno, tudi čisto proti koncu, ko so bile posledice njegove bolezni že zelo vidne, še vedno prijazno nasmehniti, kadar smo se srečevali z njim.
Poslavljamo se z žalostjo, ker smo izgubili dragocenega sodelavca ali vsaj svetovalca, na katerega smo se lahko zanesli.
Naj mu bo lahka ta prst, zdaj, ko je řešen vsaj bolečine in trpljenja, ki ju je bil deležen v zadnjem času. Družini in sorodnikom, ki boste najbolj od vseh nas čutili to izgubo, izrekam iskreno sožalje.


Xfyj ses iB® mmmym® y tmzqiexs] ©MSI&S©®]}®^®
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimiv, prireditev, da nas o tem obvestijo. VroCo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
Trebnje - Vrhtrebnje (581 m)
96. redni Občni zbor PGD Trzin (v dvorani KUD) Deiavnice med zimskimi počitnicami
KIŠTA (sodelujejo: Egida, Leclojamais, Billys private parking, Alya)
Pustni karneval - zbirališče: ploščad za Občino Trzin Pustovanje v dvorani KUD Regijsko tekmovanje »Turizmu pomaga lastna glava« v dvorani KUD-a in OŠ Gregorjevo, na mostu pri OŠ Trzin
predavanje g. Rajka Vuga ob barvnih diapozitivih: O balkonskem cvetju, zasaditvi in vrtnarstvu po svetu - OŠ Trzin Zbor članov KUD-a (dvorana kulturnega društva) Občni zbor društva Občni zbor društva v dvorani KUD Računalniški tečaj
Zaključek "Rokovnjaškega pohoda" (Trojane - Limbarska gora - Trzin) v Trzinu
Obvestila:
>	Planinsko drušlvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Planinski krožek za osnovnošolce vsako sredo od 15. do 16. ure (učUnica zemijepisa), srečanja za dijake in študente vsak drugi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici).
>	Žerjavčki vabijo vse, ki bi se jim radi pridružiti v njihovem društvu, vsak ponedeljek oh ló.uri v Bar »Dozu« (zraven pizzerijej.)
>	Ob ugodnih snežnih razmerah lahko vsak vikend smučate na smučišču v Dolgi dolini. Vabi Smučarsko društvo.
>	Aerobika TNZje vsak TOREK ob 20.00 uri in ČETRTEK ob 19.00 uri v telovadnici OŠ Trzin (informacije: Andrei a tel št 041/748 - 333).
22.02.	8.30	Mladinski odsek PD Onger
		Trzin
22.02.	18.00	Prostovoljno gasilsko društvo
24.-28.02.		Društvo prijateljev mladine
28.02.	21.00	Studentski servis Domžale in
		KUD F. Kotar Trzin
1.03.	11.00	Turistično društvo Trzin
1.03.	19.00	Društvo prijateljev mladine
10.03.	10.00	TD in OŠ Trzin
11.03.	18.00	TD, OŠ Trzin, vrtca Žabica in
		Palčića
14.03.	18.00	Turistično društvo Trzin
21.03.	18.00	KUD F. Kotar Trzin
28.03.		Društvo prijateljev mladine
29.03.	19.00	Turistično društvo Trzin
Marec		Žerjavčki
		NAPOVEDUJEMO:
25.05.	10.00	PD Onger Trzin
f V Babica je imela tri odrasle vnuke, za katere je domnevala, daje nimajo preveč radi. Da bi ugotovila, kako radi imajo, jih je preizkusila.
(j/ VJ PrVi dan-'t; Povabila PrveSa vnuka "a sprehod ob reki. Naredila seje, kot da ji je spodrsnilo in "padla" v reko, i ÁV Tv Pa zavpila na Pomoč- Vnuk je skočil v reko in jo rešil. Naslednji danje vnuka pred hišo čakal nov Mercedes, za brisalci paje bil zataknjen listek z napisom: "Hvala, ker si me rešil! Tvoja babica."
Drugi danje na sprehod povabila drugega vnuka. Prav tako seje naredila, daji je spodrsnilo in skočila v reko, nato pa poklicala na pomoč. Vnuk je skočil v reko in jo rešil. Naslednje jutro je drugega vnuka pred hišo čakal Mercedes z listićem za brisalci: "Hvala, ker si me rešil! Tvoja babica".
Naslednji danje preizkusila še tretjega vnuka. Povabila gaje na sprehod ob reki in se zopet naredila, da ji je spodrsnilo. Skočila je v reko in poklicala na pomoč, toda tretji vnuk se ni niti ozrl, temveč je nadaljeval svojo pot. Naslednje jutro gaje pred hišo čakal nov ferrari, v njem je bil kovček z desetimi milijoni dolarjev, za brisalci paje bil zataknjen listek z napisom: "Hvala, ker si me rešil! Tvoj dedck!"
SLASCICARNA OGER
stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domaće piškote in ostale slaščice.
Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE
VTTSA POSEBNA ZELJAj
Vi přinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure
(iVTOLIČfiRSTVO VIDMfiR
Nudimo vse ovtoličarske j y::.wm $ jn avtokleparske storitve
Hûbotova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27
BAH WE
Loren Line fí
POPOLNA TOPLOTNA TEHNIKA ^^ »
Plinski center Ljubljana
Verovškova 70, Ljubljana, tel.: 01/565 86 30, 01/566 16 12 http://www.loren-line.si e-mail: loren.line@siol.net
Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin:
-	izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij,
-	ogled objekta in izdelava predračuna brezplačno, -nájem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina,
-	Pridobitev soglasij,
-	izdelava notranjih plinskih inastalacij,
-	dobavo in montažo plinskih peči,
-	dobavo in montažo radiatorjev po izbiri strank.
-	sanacijo dimnika (s soglasjem) v kolikor je potrebna. " Pooblaščen servis Junkers.
. Ugodni plačilni pogoji za vsakogar!
Pmi - qjnjmfr m z ttfîm!
Čistilni servis
Depala vas d.o.o. Depala vas 5, Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657. 041/ 695 339,01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblačil. ludi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor
Pridemo na dom. po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesii i velikim parkirišćem. Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 8h do I3h.
Čistilni servis
Možnost plačila na obroke
Dobeno 75,1234 Mengeš
Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si
		RENAULT
		
SAMO DO 28.2.2003
VOZILA L.2002 PO IZJEMNO UGODNIH CENAH.
RENAULT AVTO SET d.o.o.
Dragome!) 26, Domžale
BENOTOURS
turizem in prevozi
Bernard Jesenko s.p. Jezero 87 Preserje
tel.: 01 4239810, 041623-663, 041644-588