Št. 4 (2579), leto L • Novo mesto, četrtek, 28. januarja 1999 • Cena: 210 tolarjev dolenjka,d.d. NOVO MESTO Obiščite JATIN DISKONT v prodajalni MARKET ČARDAK v Črnomlju! Delovni čas: - vsak dan od 8. do 19. ure; - v soboto od 8. do 13. ure; - v nedeljo zaprto. ISSN 0416-2242 VPRAŠLJIVO ZDRUŽENJE BANK 770416 224000 Nečednost za nazaj in za naprej Banka Slovenije za nazaj dala NKB Maribor dovoljenje za nakup deleža Dolenjske banke vaš četrt prijatelj dolenjski list SREBRNA ŽLICA GOSTILNI KUKELJ VELIKE LAŠČE - Posebna •tomisija je obiskovala in ocenjevala ponudbo domačih jedi j' gostilnah in na turističnih kmetijah, pred kratkim pa je Podelila najboljšim tudi priznanja. Plaketo s srebrno žlico je dobila gostilna Kukelj iz Ve-hkih Lašč (zlato gostilna Rajh •z Bukovcev pri Murski Soboti, bronasto pa Hiša kulinarike Jezeršek iz Sore pri Medvo-oah). Priznanja je dobilo še devet drugih gostišč in turističnih kmetij, med njimi z našega območja še gostilna Šekoranja z Bizeljskega in gostilna Žolnir ■z Kostanjevice na Krki. POBUDA ČRNOMALJSKEGA ZUPANA ZA REŠITEV GAČ - ČRNOMELJ - Črnomaljski upan Andrej Fabjan je pred-?f>aL nai bi vse belokranjske in dolenjske občine ustanovile in ^Povezale v Gospodarsko in-'eresno združenje (G1Z), v okviru katerega bi uresničile azlične projekte na regionalen} smučarskem središču na ačah. Po njegovem bi bila Prav ustanovitev združenja Rdgdjza rešitev smučišča na . acah, na katerem je zadnje čase zaradi zim s pičlim sne- |°m m°č smučati le kratek čas. Jjbdznimi topovi pa bi lahko K®{jursko sezono na tem pri-„ bljenem smučišču precej Podaljšali. NOVO MESTO - Pred dnevi je svet Banke Sloyenije dal Novi Kreditni banki Maribor (NKB) soglasje za nakup dobrih 24 odst. delnic novomeške Dolenjske banke. Odločitev sveta Banke Slovenije, ki je v bistvu protizakonito za nazaj legaliziral ta nakup, je neprijetno presenetila vodstvo in delničarje Dolenjske banke, pričakovana pa je bila pri ljudeh, ki bolje poznajo 'zakulisne politične igre in strankarski boj za vpliv v posameznih sferah, ki je v bistvu boj za oblast in s tem za denar, in pri teh nečednosti tudi vneto sodelujejo. Taki so tudi v Novem mestu in na ostalem Dolenjskem. Dejstvo je, da je Nova Kreditna banka Maribor za nakup delnic Dolenjske banke organizirala vzporedni trg, in to ob koncu tedna, na ta neobičajni način način kupila 67.000delnic ali 24-odst. delež Dolenjske banke in šele teden dni po izvršenem nakupu pisno zaprosila Banko Slovenije za soglasje, ki je po zakonu o bankah in hranilnicah potrebno za pridobitev več kot 15 odst. delnic s pravico upravljanja. Tako soglasje pa mora interesent dobiti pred nakupom. Tako pač zakon. Tako so ravnali, ko je japonska borznoposredniška hiša Daiwa Europe Ltd s sedežem v Londonu 1997 hotela kupiti 5 odst. rednih delnic Dolenjske banke. Svet Banke Slovenije je po šestih mesecih od vloge izdal soglasje za nakup le 3,5 odst. delnic, zato je interesent od namere odstopil. V primeru mariborske NKB, ko je šlo za iskanje naknadnega soglasja, pa je svet Banke Slovenije močno pohitel. To celo po sedaj veljavnem zakonu nezakonito nečednost so zmeštrali prav na hitro, vsekakor pa pred začetkom veljavnosti novega zakona o bančništvu, ki ga je Državni zbor sprejel 18. januarja letos. Po tem za- BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO °dprli smo novo poslovalnico v Črnomlju, na Kolodvorski ul. 4, T? 068/56-480 Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), TS 068/342-410 * Rimska cesta 11, Trebnje, ‘Z? 068/460-730 POKUŠNJA PRIDELKA - Pred praznikom vina Sremič 99 - ta se bo s danes v Krškem ■ so tri sedemčlanske ocenjevalne komisije, 0c.iene iz poznavalcev vina iz Ljubljane, Maribora in Posavja, vin 'u’kaj več kot 400 vzorcev, ki jih je dalo v ocenitev nad dvesto in Lednikov iz Posavja. Največ vzorcev je bilo sremiškega rdečega Da ) c 0 v‘na’ zatem pa cvička. Belih sortnih vin so ocenili 156, rdečih z. ■ Predikatov je bilo 21. Na sliki: Rudi Kos iz vinske kleti Kmečke in n<Če med ocenjevanjem cvička. Sicer pa se bo jutri, v petek kut zvrstH° w okviru vinskega praznika še več predavanj, razstav ve Tr‘ke' Pokušenj nagrajenih vin. Podelitev odličij v prisotnosti slo-ske vinske kraljice pa bo zaključek z vinogradniškim plesom. (Foto: konu bo treba dobiti predhodno dovoljenje Banke Slovenije že za nakup več kot 10 odst. upravljal-skih delnic banke (po sedanjem za več kot 15 odst.), sicer tak nakup ne bo veljaven. Po tem zakonu, ko bo stopil v veljavo, bodo obravnavali tudi vse zadeve, ki so bile začete že'predtem. Ta zakon bi, so očitno presodili, težje prekršili in je bilo treba stvar speljati še po starem, ki glede tega ni tako jasno določen. Čudno je tudi, da da Banka Slovenije tako na lahko in tako na hitro soglasje za divji nakup in požegna tako grob poseg državne banke, sanirane z javnim dolgom, v lastniško strukturo prve večje povsem privatne slovenske banke. In potem ob očitno zagrešeni nezakonitosti na Banki Slovenije besedičijo, da “centralna banka ne sme biti dovzetna za kakršne koli lokalne in druge občutke". Drugače povedano: če se majhna riba brani, da bi jo večja ob pomoči ribiča požrla, to počne iz lokalnega ali kakšnega drugega občutka. Pa bi lahko toliko pripomogla, da bi se večja na veselje ribiča še bolj zredila... O tem “koristnem” nakupu veliko pove tudi dejstvo, da se vodstvo Nove Komunalne banke Maribor ni ne pred nameravano raboto ne po njej niti z besedo oglasilo vodstvu Dolenjske banke. To nove situacije ne komentira. Edino, kar je direktor Dolenjske banke Franci Borsan dejal, je: “Dolenjska banka normalno dela naprej. Še zmeraj imamo več kot 800 delničarjev, največji je po novem Nova Komunalna banka Maribor. Gledano z ekonomskega stališča, je ta nakup za Novo Komunalno banko dobra naložba, kajti naša banka ima dobre rezultate. Za komitente naše banke sprememba v lastniški strukturi ne prinaša nič novega, vodstvo Dolenjske banke se bo še naprej trudilo, da bo banka izpolnjevala zastavljene na-* loge in uresničevala pričakovanja njenih delničarjev. ” ANDREJ BARTEU RAZGLASITEV “NAJ” MEŠČANA IN MEŠČANKE NOVO MESTO - Novi medij bo pripravil v petek, 29. januarja, ob 1930 v restavraciji Tango na Otočcu razglasitev “naj” meščanke in “n^j” meščana ter avta leta novomeške občine za leto 1998. To je že druga akcija, v kateri so bralci Novega medija in poslušalci radia Studia D izbrali “naj” meščana in “naj” meščanko ter avto leta. Prireditev bo vodil Janez Dolinar. Nastopili bodo še Gabi Novak, Lado Leskovar, Moji-mir Sepe z ansamblom, baletna šola, plesni klub Urška in ansambel Objem. NA POSVETU TUDI ŠOLSKI MINISTER - Dr. Slavko Gaber je na nedavnem posvetu o aktualni šolski problematiki v Novem mestu, ki so sega udeležili župani, občinski strokovni delavci in ravnatelji vrtcev ter osnovnih šol iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, poudaril, da morajo v občinah, kjer si želijo ohraniti poseljenost krajev, vzdrževati tudi bistveno dražje podružnične šole. Več o posvetu na 3. strani. (Foto: J. Dorniž) ODŠKODNINA ZA NEK Posavje do rente le z argumenti Podružnica SLS Krško opozarja, da je potrebno predlog zelo temeljito pripraviti KRŠKO - Zbiranje podpisov k predlogu zakona o renti iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK) s podporo, ki naj bi jo dale politične stranke občine Krško prejšnji torek, je pokazalo, da bo očitno potreben bolj strokoven in argumentiran pristop. Predlog so namreč v Krškem poleg SDS podprli le še Slovenski krščanski demokrati. Predlog zakona o renti je v proceduro državnega zbora vložil poslanec Branko Kelemina že leta 1997. Ker seje vlada do predloga negativno opredelila, na dnevi red v državni zbor pa še ni prišel, je bil predlagatelj mnenja, da je edina možnost, da se zakon premakne z mrtve točke, širša podpora v javnosti. Občani so se na predlog pozitivno odzvali 16. novembra lani na javni obravnavi, ko so med drugim na vlado naslovili tudi nekaj vprašanj in dilem. Med drugim jih zanima, zakaj vlada ne podpira predloga zakona, zakaj je v Posavju poleg NEK tudi skladišče radioaktivnih odpadkov, kdaj in kje bodo radioaktivni odpadki trajno odloženi in varno skladiščeni, kje in kako se skladiščijo radioaktivni odpadki Inštituta Jožef Štefan in drugi radioaktivni odpadki, ter opozorili na druge dileme, povezane z razvrednotenjem posavskega prostora, in na pereča zdravstvena vprašanja. Medtem ko je predlog zakona med političnimi strankami v Sevnici naletel na popolno podporo, se z njim v brežiški občini (še?) ni strinjala LDS, mnogo bolj negotova pa je podpora predloga v občini, ki pravzaprav ima elektrarno. Razprave ob podpisu so se namreč udeležili le predstavniki treh strank: SDS, SKD in SLS. IfcVREME Do konca tedna bo prevladovalo suho, vetrovno in precej hladno vreme. Predsednik SLS, podružnice Krško, Franci Bogovič, ki je tudi novi krški župan, je podpis predloga zavrnil iz več razlogov. Opozoril je na kar nekaj stvari, ki jih je potrebno uskladiti na ravni Posavja, da bi bil zahtevek pravno in ekonomsko utemljen, utemelj-na pa mora biti tudi pravica do višine rente. “Določanje idealne odškodnine je predvsem stvar sodnih organov, določanje odškodnin zaradi razvrednotenja nepremičnin pa je v večini primerov predmet ekonomske presoje in stroke. Razmere na političnem področju uveljavljanja rente so posledica eko-nimike, kjer se država trudi zadrževati naraščanje stroškov pri proizvodnji električne energije, po drugi strani pa na to vplivajo še nerazrešeni odnosi s Hrvaško,” je dejal Bogovič in opozoril, da se • Osnovni namen rente je, da se prebivalcem, ki živijo na območju Posavja, pravično dodeli renta kot nadomestilo za vse negativne posledice, ki so nastale s postavitvijo NEK. Preteča nevarnost ekološke katastrofe, razvrednotenje prostora in nepremičnin, povečano radioaktivno sevanje in nerešeno vprašanje skladiščenja radioaktivnih odpadkov naj bi bili dovolj veliki razlogi za sprejetje rente, ki po predlogu znaša 0,1 tolarja na proizvedeno KWh električne energije v NEK, med občine Krško, Brežice in Sevnica pa naj bi se delila po ključu 40:35:25 odstotkov. Pri tem velja omeniti, da je občina Krško že pridobila pravice pri plačevanju nadomestil iz naslova uporabe stavbnih zemljišč. vlada boji “rentnega razmišljanja”, saj bi bil to prvi tak zakon, ki bi sprožil plaz podobnih. Zato je po njegovih besedah potrebno pripraviti natančne izračune in izhodišča, saj obstaja velika možnost, da v primeru nesprejetja zakona popravnih izpitov za Posavje T. GAZVODA Berite danes stran 2: •Belokranjec postal častni konzul stran 3: •Nekateri bi javne vrtce kar zaprli stran 5: •Proti ukinjanju malih občin stran 6: •Stara Sevnica kliče po življenju stran 8: •Blaga niso razgrabili stran 10: •Lutke poživljajo kulturni utrip stran 11: •Zaradi mamil in izsiljevanja za zapahe stran 17: •Kolikor manj soli v glavi, toliko več na cesti •Naše noči so postale neznosne PLAKETE IN PRIZNANJA KRŠKIM ŠPORTNIKOM KRŠKO - V petek, 22. januarja, so krški župan Franci Bogovičv Športna zveza Krško in krški Časopis za šport v Kulturnem domu Krško pripravili sprejem najboljših športnikov, ki so jim za uspehe v lanskem letu podelili plakete in priznanja. Velike plakete športne zveze so prejeli: karateist Sašo Vaš, šahistka Mirela Ahma-tovič, karateistka Karolina Racman, strelec Andrej Pavlin, plesalka Vesna Vučajnk, plavalka Nika Jevnik in alpinist Andrej Sotelšek, člansko moštvo šahovskega kluba Triglav Krško in pionirska ekipa strelskega društva Leskovec. Za trenerske in organizacijske zasluge so posebne plakete podelili Franju Hornu (karate klub Brestanica), Jožetu Arhu (strelsko društvo Leskovec) in Tomažu Žnideršiču (šahovski klub Triglav Krško). V KRŠKEM NEPRIČAKOVANO - Medtem ko je predlagatelj zakona o renti poslanec Branko Kelemina (na levi) v občini Sevnica za svoj predlog dobil popolno podporo in se je v občini Brežice podpisa zadržala le LDS, je bil veliko slabši odziv političnih strank v občini Krško. Predlog zakona sta podprla le SDS (na levi predsednik Danilo Koritnik) in SKD. (Foto: T. G.) Krkina shujševaln Novomeška Krka bo nekoliko upočasnila naložbene programe in z načrtovanim tempom nadaljevala le pri programu Notol, kar posredno govori o težavah v dolenjskem gigantu. Že nekaj časa ni več skrivnost, da so v Krki to leto hit številka ena predvsem varčevalni ukrepi. Tako naj bi po napovedih vodstva v nekaj letih za desetino zmanjšali število delovnih mest, pri čemer navajajo upokojitve, prerazporeditve in zapiranje delovnih mest. Trudili se bodo tudi kar najbolj znižati stroške dela in nekatere druge posredne stroške. Zgodbe o bojazni za izgubo delovnega mesta so vse bolj žive, pridružujejo pa se jim tiste o “pobiranju ” nepotrebnih mobitelov in še kaj bi se lahko našlo. Krka, čeprav velika in bogata družba, ni izvzeta iz splošnih okvirov gospodarstva in tudi ni imuna za morebitne krize, kakor bi si lahko kdo napačno razlagal. Varčevalni ukrepi v tej družbi lahko pomenijo najmanj dvoje. Prvič lahko kažejo na to, da so se tej suvereni družbi velikanki malo zamajala tla pod nogami. Kako resno spolzka so postala tla, je seveda odvisno od vzrokov za krizo. Z nekega stališča lahko pretres v Krki celo naznanja boljše čase. Družbi je namreč v minulih letih šlo predobro, da bi se sama od sebe otresla nepotrebnih stroškov, kot so bila to primorana storiti številna druga podjetja. B. DUŠ1Č GORNIK I h. /v 4 5 4 4 /V /< f r 4 Nemirno združevanje trgovin Interspar, ko so ga odprli v Ljubljani, je v Slovenijo vnesel nemir. Odziv nakupovalcev je bil buren in, kot so ga verjetno občutili intersparovci, izdaten. Že na dan otvoritve so pod trgovsko streho, kjer se je vgnezdil evropsko ozaljšani Interspar, prodajali po smešno nizkih cenah sirkove metle. Tako poceni Slovencem dobro znano orodje so obiskovalci kupovali dokaj množično, kar je bilo tedaj celo deležno medijske pozornosti. Danes se zdi, da je takratna Intersparova metla simbolično napovedala prihodnje dogajanje v trgovinah na Slovenskem, in sicer, da bo v kapitalsko naravnani Sloveniji poznih devetdesetih let trg dodobra pometal med slovenskimi (vele)trgovci. Temu pometanju danes še ni videti konca, prej nasprotno, šele začelo se je. Slovenske velike trgovske družbe se neusmiljeno bijejo za kupca, slovenskega, hrvaškega in mogoče še katerega. Združujejo se in se bodo še. Na Dolenjskem in v Posavju, tu posebej, so lokalne trgovske družbe v želji po prevladi na poti v naročja denarno močnejših gospodarskih organizmov. Samo da ne bi trgovci ob silnem iskanju svojega prostora pod soncem pozabili na gospodinjo iz one odmaknjene vasi in začele drago prodajati gnil paradižnik in skisano mleko! Ankete včasih nasujejo vrsto spoznanj, pomislekov in predlogov. Kako je s tokratno anketo, v kateri smo se pogovarjali o združevanju trgovin? ALBINCA LONGAR, trgovka v Dolenjkinem Supermarketu v Novem mestu: “Če se bodo trgovine po Sloveniji združile v eno samo trgovino, ne bo dobro, kajti konkurenca je zdrava in dobrodošla v vsaki dejavnosti, še posebej v trgovini. Mislim, da si vsi v Dolenjki želimo, da bi v njej delali še naprej. Jaz sem v njej zaposlena že 15 let.” ANICA KASTELEC, administra-tivno-fmančno-računovodska delavka pri ZKD Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica: “V združevanju naših trgovin, kar je mogoče zaslediti zadnje čase, vidim nevarnost ustvarjanja monopola, kar ni dobro. To lahko prinese visoke cene. Da pa k nam prihajajo tudi tujci, zame pomeni konkurenco, ki pa je poztivna, predvsem za potrošnike.” FRANCI MALNARIČ, lesarski tehnik v semiški Iskri: “Za nas kupce je boljše, da je več trgovin različnih podjetij, saj imamo večjo izbiro. Če je več trgovskih podjetij, si med seboj konkurirajo in v boju za kupce znižujejo cene. Razumljivo je, da večja trgovska podjetja želijo monopol, ker tako lažje poslujejo, nas kupcev pa tako in tako ne vprašajo, kaj je za nas boljše.” MARJAN MUŠIČ, kmet iz Dragovanje vasi pri Črnomlju: “Strinjam se, da se naša trgovska podjetja združujejo v boju proti tujim trgovinam. Da pa imamo le enega monopolista in - kot kaže - bi to rad postal Mercator, pa za kupce tudi ni dobro, kajti s tem izginja konkurenca med trgovci. Monopolistu pa tudi ni kaj prida mar za stranke, zlasti še na podeželju, ampak le za velik profit.” MILKA BUDIMILIČ, lastnica trafike Dolfi v Sevnici: “Združevanje je po eni strani dobro, po drugi ne. Čas bo pokazal, ali bo res do njega sploh prišlo. Povezovali so se že včasih in nato spet razpadali. Res je neka logika v tem, saj so veliki lahko cenejši, toda vprašanje je, kolikokrat greš v veliko trgovino. Velike trgovine tudi ne bodo prišle prav v vsako mesto.” TONE BUČAR, upokojenec iz Krškega: “Podpiram, da so trije močni trgovci v državi. Če je samo eden, so vsi pod njegovo ingerenco in ni konkurence. Ne zdi pa se mi smiselno, da bi vlada odločala o tem. Trgovine so gospodarske organizacije, ki svojo organiziranost rešujejo samostojno in se pojavljajo na trgu. Za doseganje ciljev tudi pri teh rečeh niso izključene špekulacije.” ANDREJ STOPAR, dijak iz Breg: "Konkurenca mora biti. Tudi v trgovini. Če je konkurenca, so zmeraj nižje cene, popusti, vse je bolje za potrošnika. Navsezadnje je bilo pri nas zmeraj več trgovin, ne ena sama. Če se velike trgovine pri nas združujejo zato, da bi bile konkurenčne tujcem, je že malo prepozno. Malo je prepozno, da bi se naši kaj šli.” JANEZ KLJUN, strojni tehnik iz Ribnice: “Nič nimam proti združevanju, če temelji na poštenju. Združevanje pomeni manjše stroške iu nižje cene in je za potrošnika lahko samo dobro. Vendar pa Mercatorju s predsednikom Jankovičem na čelu ne zaupam. Mislim, da ne gre za zagotovitev konkurenčnosti tujim veletrgovinam, ampak za politično podprto željo uničiti male firme.” NADA KOVAČIČ, predmetna učiteljica slovenščine in nemščine iz Kočevja: “Konkurenca je zdrava in mora biti. Če se naše trgovnske hiše združujejo, da bi lahko bile konkurenčne tujim, mislim, da je to za kupca lahko samo dobro. Bi pa morala biti ponudba in cena izdelkov v naših trgovinah vsaj enaka, če že ne ugodnejša kot v tujih. Sicer se bomo kupci znašli po svoje.” Dolenjci v Bruslju priznanje uspešnemu rojaku Dr. Boris Cizelj na obisku v Novem mestu NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je bil na obisku v Novem mestu dr. Boris Cizelj, nekdanji slovenski veleposlanik v Bruslju in vodja slovenskega nevladnega gospodarsko-raziskovalnega predstavništva v Bruslju, ki bo začelo delovati v evropski prestolnici februarja in bo zastopalo slovensko gospodarstvo in razvojnoraz-iskovalne dejavnosti. To predstavništvo ustanavljajo Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med pridruženimi članicami so nekatere znanstvene ustanove in podjetja, med njimi tudi Krka. Dr. Cizelj se je srečal s predstavniki vodstva Krke, Dolenjske banke, Območne gospodarske zbornice in z novomeškim županom. Beseda je tekla o delovanjiu Slovenske hiše v Bruslju, o možnostih za sodelovanje dolenjskih podjetij in ustanov s slovenskim gospodarskoraziskovalnim predstavništvom, predvsem na gospodarskem področju. « Pomoč za Laško Za milijon tolarjev ozimnice za poplavljence NOVO MESTO - Novomeško Območno združenje Rdečega križa je prejšnji teden organiziralo zbiralno akcijo ozimnice in denarnih prispevkov za družine iz Laškega, ki sojih ogrozile jesenske poplave. Zbiralna akcija je potekala po krajevnih organizacijah: Orehovica, Bela Cerkev, Prečna, Straža, Žužemberk, Brusnice, Podgrad, Birčna vas, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Mali Slat-nik, Uršna sela, Hinje, Žabja vas in Dolž. Skupaj so zbrali 20 ton krompirja, 500 kg jabolk, 500 kg fižola, 300 kg žit in 300 kg drugih poljščin v skupni vrednosti milijon tolarjev. Akcija je nadvse uspela, zato so lahko poleg Laškega oskrbeli z ozimnico tudi Celje. S pomočjo Termotehnike in Krke, ki sta prispevali brezplačen prevoz, pa so zbrano pomoč v soboto prepeljali in oddali predstavnikom Rdečega križa v Laškem in Celju. Zbiralna akcija denarnih prispevkov še poteka in se bo zaključila v petek, 29. januarja. Zahvaljujejo se vsem darovalcem, aktivistom po krajevnih organizacijah, ki so akcijo speljali, terTermotehniki in Krki. Dolenjci so dokazali, da so še solidarni in da se znajo odzvati ob stiskah drugih, ko je to potrebno. KOPICA NEREŠENIH VPRAŠANJ METLIKA - Predstavniki metliške občine na čelu z županom Slavkom Dragovanom so se nedavno v Ljubljani sestali s komisijo za določanje mej. Pri tem so Metličani spomnili, da bi ob določitvi meje s Hrvaško morali dokončno rešiti tudi vprašanje vodnih zajetij onstran državne meje, iz katerih se napaja metliški vodovod, prav tako pa tudi vprašanje elektrifikacije. Metličani so imeli pred kratkim tudi informativni sestanek pri direktorju vladnih skupnih služb Rom-šku glede nerešenih vprašanj na mednarodnem mejnem prehodu v Metliki. Gre predvsem za neurejeno lastništvo zemlje, črno gradnjo in neplačan komunalni prispevek, ki ga po Dragovanovih besedah država dolguje metliški občini že za 50 milijonov tolarjev. KLUB POD KAVARNO NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov je skupaj z Robertom Tratnikom uredilo vse potrebno za odprtje novega glasbenega prizorišča Klub pod kavarno, ki ga bodo odprli jutri, 29. januarja, v prostorih pod kavarno na Glavnem trgu z nastopom skupine Dan D. Petki bodo namenjeni zabavni glasbi, sobote pa ostalim kulturnim dejavnostim, od literarnih večerov do potopisnih predavanj. Belokranjec postal častni konzul Slovenija je za prvega častnega konzula v Južnem Ontariu imenovala Jožeta Slobodnika METLIKA - Republika Slovenija je konec preteklega leta imenovala svojega prvega častnega konzula za kanadski Južni Ontario s sedežem v Torontu. Odločila seje za Jožeta Slobodnika, podjetnika iz Mississauge pri Torontu, sicer pa Belokranjca iz Rojanje vasi pri Metliki. Pretekli teden je Slobodnik prvič kot častni konzul uradno obiskal Slovenijo in v Ljubljani prevzel patentno pismo, ki sta ga podpisala predsednik države Milan Kučan in minister za zunanje zadeve dr. Boris Frlec. Naloga Jožeta Slobodnika je, očeta in brata, danes pa so onkraj kot je zapisano tudi v patentnem pismu, pospeševati vsestransko vzajemno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Kanado, še posebej na vseh tistih področjih, za katera obstajajo interesi v obeh državah. Slovenija se je po Slo-bodnikovem mnenju odločila za častnega konzula v Južnem Ontariu zato, ker je tam središče gospodarstva v Kanadi, hkrati pa tudi močna slovenska skupnost. Prav Jože Slobodnik ima v tej skupnosti že vrsto let pomemebno vlogo. Slobodnik je odšel v Kanado leta 1960, ker je imel tam starega luže štirje Slobodnikovi fantje. Poročil seje z Ribničanko, že leta 1964 pa je pričel s svojo orodjarno, v kateri je izdeloval orodje za izdelovanje plastičnih izdelkov. Delavnica je prerasla v podjetje s 120 zaposlenimi, med katerimi so tudi trije njegovi otroci, izdelke pa prodajajo po vsem svetu. “Ko sem prišel v Kanado, sem najprej iskal slovensko družbo zaradi jezika, saj angleščine nisem znal. A dlje ko sem bil od doma, pomembnejša je postajala zame vez s kanadskimi Slovenci. Zelo veliko pa nam je pomenilo, ko se je Sloveni- ja osamosvojila. Od takrat seje tudi življenje Slovencev v Kanadi močno spremenilo. Ustanovili smo Vseslovenski kulturni odbor, torej nepolitično krovno organizacijo, ki združuje 28 slovenskih organizacij in ustanov v Južnem Ontariu. Porajala seje Kanadsko-slovenska gospodarska zbornica, radio, časopis,” našteva častni konzul. Jože Slobodnik je bil prv' predsednik Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice. In še to:M Glasilo kanadskih Slovencev, ki izhaja že tretje leto, prvo leto plačal vse stroške. To pa je le drobec vsega tistega, kar je storil za slovensko skupnost. Vedno pa je bil nepristranski m si je prizadeval, da se Slovenciv Kanadi ne bi delili glede na to, tl katere slovenske pokrajine pfj' hajajo. “Ob lanskem štetju prebivalstva se je v vsej Kanadi za Slovence opredelilo 28.000 ljud‘> čeprav menim, da jih je vsaj se enkrat toliko. Prav je, da ohranjamo svojo identiteto in ne pozabi; mo na korenine, po drugi strani pa je pomembno, da smo del kanadske skupnosti in da se ne zapiramo v geto,” razmišlja Slobodnik. ki si je s svojim delom ne lev slovenski skupnosti, ampak tudi kot uspešen gospodarstvenik, ustvaril pri rojakih velik ugled. , M. BEZEK-JAKSb ČASTNI KONZUL NA OBISKU V METLIKI - Konec preteklega tedna so sošolci, s katerimi je pred več kot štirimi desetletji drgnil klopi v metliški nižji gimnaziji, pripravili za Jožeta Slobodnika v Metliki sprejem ob njegovem imenovanju za častnega konzula v Južnem Ontariu. Tako kot rojaki v Kanadi so namreč tudi tisti, ki so ostali v Sloveniji, ponosni nanj in na njegovo delo v slovenski skupnosti onkraj luže. Ob obisku v Metliki je prišel Slobodnika (na fotografiji levo) pozdravit tudi metliški župan Slavko Dragovan. (Foto: M. B.-J.) Fabjan trdi, da ni kršitelj Črnomaljski župan Andrej Fabjan pravi, da je dobil potrebna zagotovila o združljivosti funkcij ČRNOMELJ - V reviji Mag so pretekli teden zapisali, da so se pojavile neuradne vesti, da je poleg poslanca državnega zbora Aleksandra Merla, ki ni pravočasno odstopil kot direktor bolnišnice v Postojni, in Pavleta Ruparja, ki ni pravočasno odstopil kot direktor svojega podjetja, še en poslanec kršil zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. To naj bi bil črnomaljski župan in poslanec SLS v DZ Andrej Fabjan. Fabjan je predsednik nadzornega sveta Rudnika Kanižarica v zapiranju. V Magu o tem očitno niso bili povsem prepričani, saj so zapisali, da “če vest drži, je Fabjan neposredno kršil zakon. Posledice bi utegnile biti kar hude, če bi državni zbor z glasovanjem ugotovil, da je zakon kršil, bi mu odvzeli mandat poslanca. To se do zdaj še nikoli ni zgodilo, na takšno glasovanje pa še vedno čakata dva poslanca: Aleksander Merlo in Pavle Rupar”. Šli smo po sledi tega zapisa. Župan in poslanec Fabjan je potrdil, daje bil leta 1996, ko je bil izvoljen za poslanca državnega zbora, predsednik nadzornega sveta Rudnika Kanižarica v zapiranju. “A v treh mesecih, potem ko sem postal poslanec, nisem prenehal opravljati funkcije predsednika nadzornega sveta. Dobil sem namreč pravno tolmačenje, da sta ti dve funkciji združljivi. Tako sem še vedno predsednik nadzornega sveta, menim pa, da je Rudnik v zapiranju povsem nekaj drugega kot profitna dejavnost. Poleg tega sem se - čeprav je predsednikovanje nadzornemu VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak bo v torek, 2. februarja, obiskal Novo mesto. Obisk je namenjen predvsem pogovoru s tistimi občani, ki se želijo pogovoriti o vprašanjih, ki sodijo v pristojnost varuha človekovih pravic. To so primeri kršenja človekovih pravic in nepravilnosti državnih in občinskih organov v odnosu do posameznika. Pogovori bodo potekali v prostorih novomeške občine. Kdor želi priti na razgovor, naj se za čas razgovora predhodno dogovori po brezplačnem telefonu 080 15 30 najkasneje do petka, 29. januarja. svetu plačljivo - odpovedal plačilu in tudi pogodbe nisem podpisal. Sicer pa komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo o mojem primeru sploh še ni odločala. In če bo odločila, da funkciji nadzornega sveta in poslanca nista združljivi, se bom pritožil. Končno besedo pa bo rekel državni zbor, tja pa nista prišla na dnevni red še niti primera Merle in Ruparja,” je pojasnil Andrej Fab-J'an- M. B.-J. TERMOTEHNIKA ZA ULTRAZVOČNI APARAT NOVO MESTO - Območni obrtni zbornici Novo mesto se je pri zbiranju sredstev za nakup ultrazvočnega aparata za novomeško bolnišnico pridružilo tudi Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine-Še posebej prizadevno se je v to hvalevredno akcijo vključilo novomeško podjetje Termote-hnika z lastnikom in direktorjem Jožetom Papežem na čelu-Termotehnika - mimogrede, pred nedavnim seje preselila v nove prostore Pod Trško goro-ob novomeški Avtohiši - je že lani namesto novoletnih daril in čestitk uredila centralno kurjavo družini Grabnar v Dolenji vasi pri Mirni Peči, tokrat pa je prizadevni Papež skupaj s svojimi kupci in dobavitelji zbral 1.260.000 tolarjev za nakup ultrazvočnega aparata. Prav bi bilo, ko bi ta zgled posnemalo čimveč drugih podjetnikov. Mariborsko pismo Rešitelj iz Amerike Bo John Eapen, Amerikanec indijskega rodu, rešil TAM? MARIBOR - Mariborčani so na začetku tega leta končno dočakali, na kar so čakali dve leti in pol: stečajnemu senatu in stečajnemu upravitelju je končno uspelo prodati premoženje Thma v stečaju in 16 odvisnih družb v celoti. Več kot 744.000 kvadratnih metrov zemljišč, 154 proizvodnih in poslovnih objektov v skupni izmeri preko 227.000 kvadratnih metrov, 21 kilometrov vodovodnega, plinskega in električnega omrežja, delovne stroje, naprave in orodja, 3,5 milijona konstrukcijskih risb, 64.000 pogonskih navodil, 50.000 opisov tehnoloških postopkov, preko 1000 tekočih metrov drugega dokumentarnega gradiva, blagovni znamki Tam in Tam Bus, izume, zaščitene modele in know-how je za 10,5 milijarde tolarjev kupilo podjetje MTI Evropa s sedežem v Mariboru. To podjetje je v stoodstotni lasti podjetja M. Tam International iz Združenih držav Amerike, katerega večinski lastnik je ameriški poslovnež indijskega rodu John Eapen. Rešitev za Tam, kakršnokoli že je, je prišla v zadnjem trenut- ku. Če stečajni upravitelj ne bj do konca minulega leta našel kupca za celotno premoženje Tama v stečaju, bi premoženje nekdanjega mariborskega g1' ganta morali začeti razprodajati po delih. To bi povzročilo prevelike stroške, ker bi bilo treba predhodno po sodni po11 razdeliti premoženje med že propadla hčerinska podjetja-Poleg tega bi razprodaja Jamo' vega premoženja po delih dokončno pokopala vsako upanje, da bo v Mariboru še kdaj stekla proizvodnja avtomobilov^ John Eapen pa obljublja pra* to. Podjetje MTI Evropa namerava ohraniti blagovno znamko Tama. V posodobitev proizvodnje namerava vložiti do leta 2000 okoli 27 milijonov dolarjev, do leta 2003 pa dodatno Se 47 milijonov dolarjev. Letno namerava podjetje proizvesti 500 avtobusov, 3000 šasij, 2500 industrijskih vozil in 2000 traktorjev. Veliko večino proizvodnje namerava John Eapen il’ voziti, saj ima njegovo ameriško podjetje zlasti v državah tretjega sveta za naslednjih 6 let že 2 milijardi dolarjev prednaročil-John Eapen ocenjuje, da ima Tam za določena tržišča zlasti v tretjem svetu še vedno zanim|V proizvodni program, solidno tehnologijo in visoko usposobljene delavce. Zato namerava MTI Evropa zaposliti 1700 bivših delavcev Tama, podjetja pa bo potrebovalo tudi okoh 5000 kooperantov. TOMAŽ KŠELA Novomeška kronika NADSTANDARD - V prenovljeni novomeški gimnaziji potrebujejo še kakih 9 milijonov tolarjev za izvedbo tako imenovanih nadstandardnih dejavnosti, za katere ministrstvo noče primakniti denarja. In kaj vse spada v nadstandard ob koncu tisočletja? Računalnik, internet, strokovna literatura in podobna nedostopna učenost, ki je za šolsko ministrstvo očitno luksuz. Naša država pač bolj potrebuje propadle referendume kot z računalniki opremljene šole. In tako naj bi po sklepu sveta staršev vsak dijak 10 mesecev prispeval po 1500 tolarjev na mesec. Očitno v svetu staršev sedijo zgolj imoviti starši. HRUP - V sodobnih časih je hrup eno hujših nasilij nad človekom. In ljudje smo mu izpostavljeni tako rekoč na vsakem koraku. To, žal, velja tudi za glasbo oziroma tisto, čemur danes tako pravijo. Včasih je bila hrupna glasba značilna samo za diskoteke, danes pa se dere iz zvočnikov v vsakem gostinskem lokalu. V sicer dobro obiskanem novem lokalu na novomeškem Glavnem trgu je ni mize, nad katero ne bi rohnelo iz zvočnika. Ko bi vsaj pijača zato bila cenejša! Lastnik lokala na Novem trgu pa je zvočnik montiral še nad vhodom. Zakaj bi bilo tistim zunaj lepše, kot onim notri! DRIVER - Priča smo vsesplošnemu spakovanju s tujka-mi- Celo po radiu in televiziji nas posiljujejo z nerazumljivo potujčenim jezikanjem, zlasti kratice črkujejo po tuje. V slogu tega spakovanja in nekritičnega Poveličevanja vsega, kar prihaja od drugod, zlasti iz Amerike, si je dal inštruktor zasebne avto-sole na avtomobilska vrata napisati pred svoje ime “driv- er • Voznik se pač ne sliši tako nobel. Ena gospa je rekla, da če ocejo Dolenjci imeti svojo ban-Je to za guvernerja Banke lovenije lokalizem, če jo hočejo P°hopsati Štajerci, je to pa °nkurenčna krepitev. (Suhokranjski drobiž j SODELOVANJE - Gasilci iz z-uzemberka so se z gasilskim štvom Črnomelj pobratili, ko J® bl Predsednik Janez Gliha, P veljnik Jaka Godec in tajnik 'na Filipič. Zgledno sodelova-1, .."fdaljujejo vsa leta, le lani ob , o-letnici PGD Žužemberk rnomaljcev zaradi višje sile ni Zk V Zužemberku. So se pa vrli ^.ateni gasilci odrezali in v so-7i ? Prišli s celotno delegacijo v zemberk, kjer so tudi izročili o- Na sliki: poveljnik PGD SDnm^16^ Tone Planinc izroča darilo predsedniku jeiY^yCRAN - Avgust Kuštrin 80 I ti0 *eto dopolnil častitljivih in . eteran, dolgoletni šofer občn C> seie ,ud' *etos udeležil prj c|a zbora in pokazal svojo simn -°st gasilstvu ter požel zbori"''*6 pr' vse*1 udeležencih ievn^ *fOPI-AVUENCE - Kra- Žuž' °u 0ri RK Dvor in KO RK Čila vnTerk sta se delovno vklju-Duni ,.c'j° zbiranja in pomoči za saniov ^nvCC v ' aškem. Takt) so 160(1 v I žemberku zbrali preko tun; r°mpirja, ovsa, fižola pa lUd' Precej denarja. S. M. S POSVETA ŠOLSKEGA MINISTRA Nekateri bi javne vrtce kar zaprli O spremembah zakona o financiranju občin s poudarkom na financiranju vrtcev, šol in športa NOVO MESTO - Preteklo sredo je bil v prostorih Visoke šole za upravljanje in poslovanje posvet, ki ga je pripravilo ministrstvo za šolstvo in šport. Posveta, o katerem smo na kratko že poročali, so se udeležili nekateri župani, strokovni delavci občin in ravnatelji osnovnih in glasbenih šol ter vrtcev iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin, namenjen pa je bil predstavitvi sprememb, ki v občinah nastajajo zaradi sprememb zakona o lokalni samoupravi. Posveta se je udeležil tudi minister dr. Slavko Gaber. S spremembami zakona o lo- likovanje cen, ampak bo občinam kalni samoupravi se spreminja tudi način oblikovanja cen programov v vrtcih. Po novem država ne bo več predpisovala meril za ob- SRECANJE KRKINIH UPOKOJENCEV OTOČEC - Pred nedavnim so se na Otočcu zbrali upokojeni delavci Krke na tradicionalnem novoletnem srečanju. Pozdravil jih je predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Vseh Krkinih upokojencev je 991, od tega 183 iz družbe Krka Zdravilišča. V Krki lepo skrbijo za svoje upokojence. Tako lahkoletuje-jo v njihovih zdraviliščih, počitniških domovih in apartmajih, udeležujejo se lahko rekreativnih in drugih dejavnosti, namenjenih Krkinim zaposlenim, ob novem letu pa jim vedno pripravijo srečanje in se jih spomnijo z drobnim darilom, ki ga dobijo vsi zaposleni. posredovala le priporočila in usmeritve. Se naprej pa mora lokalna skupnost zagotavljati denar za delovanje javnih vrtcev v višini razlike med ceno programov in plačili staršev ter za investicije in vzdrževanje. Na ministrstvu ugotavljajo, da plačila staršev znašajo okrog 30,5 odst. celotnega zneska za vrtčevsko vzgojo in varstvo, pomembno pa je, da v nobeni občini ta delež ni manjši od 25 odst. To pomeni, da imajo otroci širom Slovenije zagotovljen približno enak standard, še pred leti pa so bile po Sloveniji velik razlike. Župane, ki razmišljajo, da bi javne vrtce kar zaprli in za predšolsko vzgojo raje podelili koncesije zasebnikom, pa so predstavniki šolskega ministrstva opozarili, da se javnih zavodov ne da kar tako zapreti. Predstavili so tudi obveznosti občin pri financiranju osnovnega šolstva, državni sekretar za investicije pri šolskem ministrstvu Matjaž Vrčko pa je opozoril, da bodo na ministrstvu pripravili javni razpis za investicije, občine pa Edini hotel v Novem mestu Poslovni Hotel Krka je na visoki strokovni ravni NOVO MESTO - Hotel Krka je edini hotel v Novem mestu. Po prenovi - začela seje leta 1995 in je trajala do leta 1997, ves čas pa je hotel obratoval - je dobil A kategorijo, po novi kategorizaciji pa je to hotel s 4 zvezdicami; v številnih elementih pa jih celo presega. Poleg tega ima Hotel Krka tudi znak specializacije za konferenčni nastanitveni obrat. “Vse kaže, da bomo letos pridobili tudi certifikat po mednarodnem standardu ISO 9001,” je povedala direktorica hotela Vanja Munih, ki hotel vodi zadnjih 5 let, prej pa je bila 10 let vodja hotela v Zdravilišču Šmarješke Toplice. “Naš hotel je sicer poslovni hotel, a ker gre za edini hotel v Novem mestu sploh, imamo seveda tudi veliko prehodnih gostov in turističnih skupin.” Število njihovih gostov se iz leta v leto povečuje in v lanskem letu so imeli že blizu 10.000 nočitev, od tega je bilo več kot 80 odst. tujcev, med katerimi so na prvem mestu francoski gosti, sledijo Italijani, Nemci in Američani. V hotelu je 29 enoposteljnih in 24 dvoposteljnih sob, od tega so 4 apartmaji, v enem je soba za pogovore za 10 oseb, v dveh je masažna kad; vse sobe so klimatizirane in imajo vso opremo za dobro počutje gosta. V hotelu je zaposlenih 28 ljudi, ki skrbijo še za Krkin hram na Trški gori ter Krkini protokolarni vili Epos na Bledu in Tartini v Strunjanu, kjer se večkrat zadržujejo visoki domači in tuji gosti. V Hotelu Krka imajo vse, kar je potrebno za uspešno izvedbo Vanja Munih tudi najzahtevnejšega seminarja. Tudi sicer je ponudba tega hotela bogata in pestra. Lani so za dnevne redne goste v hotelski restavraciji pripravili več kot 25.000 malic in kosil, vse bolj se ob nedeljah in praznikih uveljavlja tako imenovani brunch, to je obrok namesto zajtrka in kosila, ki so ga v Hotelu Krka uvedli prvi v Sloveniji in so pri tem za sedaj še edini. Pripravljajo tudi poslovna srečanja, konference, sprejeme, vse več je družinskih praznovanj, še posebej porok; poročnemu paru za prvo poročno noč podarijo tako imenovani poročni apartma, kjer nevesto in ženina čaka še kakšno presenečenje. A. BARTEU i HOTEL KRKA - Poslovni Hotel Krka, edini novomeški hotel, ima 4 zvezdice. Število gostov se iz leta v leto povečuje, lani so našteli že 10.000 nočitev. V njem pogosto prirejajo razne seminarje, saj ima hotel najsodobnejšo tehnično in drugo opremo. (Foto: A. B.) se bodo nanj lahko prijavile, če bodo imele urejene šolske okoliše, in glede na zmogljivosti njihovih šole. Med programi, ki jih je občina dolžna sofinancirati, je tudi izobraževanje odraslih. Minister dr. Slavko Gaber je pri tem dejal, da si vsaka občina tega izobraževanja ne more privoščiti, zato bi se morali na tem področju med sabo povezovati. Državni sekretar za šport pri šolskem ministrstvu dr. Janko Strel je poudaril, da je zelo pomembno, da občine pokažejo svoj delež pri investiciji, saj šele potem lahko pričakujejo tudi pomoč države. Hkrati je ugotovil, da je * Pogovarjali so se tudi o postopnem uvajanju programa 9-letne osnovne šole, na katerega se v šolskem letu 1999/2000 pripravljajo v osnovnih šolah Globoko, Krmelj, Semič in Metlika. V drugi krog prenove, za šolsko leto 2000/ 2001, pa se bodo šole lahko prijavile naslednji mesec. lani na Dolenjsko in v Posavje prišlo le 4 odst. celotnega slovenskega denarja za investicije na področju športa. Ker se skoraj 13 odst. otrok ne ukvarja s športom, manj kot 20 odst. pa le enkrat tedensko, še slabše pa je pri odraslih, kjer se s športom ne ukvarja kar 46 odst., si na ministrstvu prizadevajo, da bi bila športna aktivnost otrok in odraslih večja, radi pa bi izboljšali tudi “plavalno pismenost”, ki je pri Slovencih zelo slaba. J. DORNIŽ POHOD NA GOBAVICO IN RAŠICO NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis iz Novega mesta vabi vse svoje člane, simpatizerje in ostale ljubitelje planin, da se jim pridružijo na prvem letošnjem planinskem pohodu na Gobavjco (434 m) in Rašico (641 m), ki bo v soboto, 30. januarja. Odhod bo ob 7. uri s parkirišča nasproti avtobusne postaje. Cena izleta je 1.500 tolarjev za odrasle in 1.200 za otroke. PO “CVICKOM GASI” OTOČEC - Turistično društvo Otočec priredi v soboto, 30. januarja, 5. pohod po “cvič-kovi gasi”. Odhod bo ob pol devetih izpred otoškega gasilskega doma. Ljubitelji narave in cvička vabljeni! KVARTET TROBIL GALLUS V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE TOPLICE - V okviru Šmarjeških glasbenih večerov bo danes, 28. januarja, ob 20. uri v spodnji restavraciji Zdravilišča Šmarješke Toplice koncert trobilnega kvarteta Gallus. Vstopnine ni. Vabljeni! NAJBOLJŠA VINA IZ BRD - Člani Kluba Gradu Otočec se enkrat na mesec dobivajo v grajski restavraciji. Prejšnji četrtek je bil njihov gost Aleš Kristančič iz Medane v Brdih (desni), eden najbolj znanih slovenskih vinogradnikov, ki svoja vina prodaja pod blagovno znamko Mivia. Seveda je beseda tekla o izvrstnih slovenskih vinih, najboljša Kristančičeva pa so gostje ob izborni grajski večerji in ob bogatem komentarju vinogradnika in vinarja tudi poskušali. Večer, ki ga je vodil novinar Andrej Bartelj, je lepo dopolnil kvartet Movia, ki ga sestavljajo štirje pevci Slovenskega okteta. (Foto: Marko Klinc) PONOSNI NA OPRAVLJENO DELO - Prostovoljno gasilsko društvo Žužemberk je v soboto ob vsakoletnem pregledu svojega dela na občnem zboru ugotovilo, da so lahko zadovoljni z opravljenim delom. Gasilci so tudi kritično pokazali na napake, na katerih pa se društvo, ki ima 110-let-ne izkušnje tudi uči. Vpreteklem letu so razvili nov prapor, preuredili gasilski stolp in notranjost doma ter ob praznovanju 110-letnice prevzeli novo visokotlačno motorno brizgalno, kakor je povedal prizadevni predsednik Marko Zajc. Številne zbrane gasilce so pozdravili župan Franc Škufca, predsednik G Z Novo mesto Alojz Muhič, predsednik turističnega društva Vlado Kostevc in poveljnik PGD Črnomelj Tone Planinc. Na sliki: Z zbora prostovoljnega društva: poročilo o delu podaja predsednik Marko Zajc. (Foto: S. Mirtič) & TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA - Novomeško medobčinsko društvo gluhih in naglušnih je v društvenih prostorih tudi letos organiziralo začetni tečaj znakovnega jezika, ki ga obiskujejo predvsem mladi prostovoljci. Jezika gluhih jih uči tolmačka Sabina Pokovec iz Ljubljane (prva z desne). Prejšnji četrtek so medse povabili gluhonemo Marjano Kastelic (druga z desne) in preiskusili svoje znanje v pogovoru z njo. (Foto: J. D.) Znajo se “pogovarjati” z gluhimi Novomeško medobčinsko društvo gluhih in naglušnih organiziralo že tretji tečaj znakovnega jezika - Za tečaj se zanimajo predvsem mladi prostovoljci - Najboljši še v šolo _ NOVO MESTO - Vsakdo ima pravico do svojega jezika, tudi gluhi, ki se sporazumevajo v znakovnem jeziku. Pa vendar so prav oni največkrat prizadeti, saj so slišeči ljudje razen izjem gluhi za njihov jezik, ker ga ne poznajo. Tako morajo gluhi pri urejanju raznih opravkov na občini, zavodu za zaposlovapje, policiji, v bolnišnici in drugje imeti s sabo tolmača, najpogosteje so to njihovi svojci. Zadnje čase pa je vse več pro- manje za tečaj je veliko, še pose- stovoljcev, predvsem mladih, ki se želijo naučiti znakovni jezik. Novomeško medobčinsko društvo gluhih in naglušnih organizira tečaj znakovnega jezika že tretje leto zapored. Začetni tečaj, ki ga letos obiskuje 11 ljudi, med njimi tudi starši gluhonemih otrok, organizira društvo s pomočjo zveze gluhih in naglušnih Slovenije, udeleženci tečaja pa prispevajo le simbolično šolnino. 40-urni tečaj, ki poteka od septembra do marca, vodi tolmačka Sabina Pokovec iz Ljubljane, hčerka gluhih staršev, ki uči v zavodu za usposabljanje slušno in govorno motenih otrok v Ljubljani. “Zani- bej med mladimi, vendar za učenje večjih skupin nimamo prostora,” je povedala sekretarka društva Vesela Banič. Žal pa v ustanovah, kjer bi morali imeti koga, ki bi znal znakovni jezik, tega zanimanja ni. Vsi, ki opravijo začetni tečaj, se z gluhimi lahko sporazumevajo, najboljši pa lahko nadaljujejo učenje znakovnega jezika na zavodu v Ljubljani. Lani so se za nadaljnje šolanje odločila tri dekleta. Društvo jim krije polovico stroškov, dekleta pa jim pomagajo, kadar potrebujejo tolmače. Lani so jih povabili za mentorice v Tabor mladih v Dolenjskih Top- licah, kjer društvo vsako leto organizira letovanje gluhih in naglušnih otrok skupaj s slišečimi. Nekaj udeleženk tečaja smo povprašali, zakaj so se odločile zanj. Nataša Dežan, po poklicu učiteljica, se zaveda, da bodo devetletno šolo obiskovali tudi naglušni otroci, zato ji bo to znanje le koristilo, sicer pa se je za tečaj odločila tudi zato, da spozna svet gluhih in naglušnih. Renata Medle, absolventka defektologije, pa razmišlja, da bi po končanem šolanju delala z gluhimi in naglušnimi otroki. Jožica Kupljenik. kije po poklicu medicinska sestra, in Simona Medved, študentka razrednega pouka, pa se tečaja udeležujeta že drugič, poleg tega obiskujeta tudi šolo za tolmače v Ljubljani in sta že v veliko pomoč društvu. J. DORNIŽ OBCI Zupan zavrnil izsiljevanje Andrej Fabjan ni pristal na ultimate SKD in SDS -Podžupanski kandidat Kavšek ČRNOMELJ - Pretekli konec tedna so se na občnem zboru zbrali člani črnomaljske podružnice Slovenske ljudske stranke. Ker je bila udeležba pičla, so se nekateri čudili, kako to, da je stranka na volitvah dobila veliko podporo, medtem ko članov ni. Eden od razprav-ljalcev je menil, da je očitno nekaj narobe, da ljudje ne prihajajo na sestanke. Jože Mravinec je dejal, da so v stranki očitno premalo zavzeti, da bi združili ljudi, ki so pripravljeni stopiti v stranko. Zlasti na podeželju je po njegovem takšnih kar precej. Zupan Andrej Fabjan pa je pripomnil, da bo naloga izvršilnega odbora in programskega sveta pridobiti nove člane. Kaj več so želeli zvedeti tudi o odstopu predsednika podružnice Tomaža Burazerja, ki je sicer že pred enim letom poslal odstopno izjavo predsedniku SLS Marjanu Podobniku. Toda o odstopu odloča izvršilni odbor podružnice, v katerem so se pred kratkim dogovorili, da bo Burazerja po statutu do volitev, ki so vsaka štiri leta, nadomeščal podpredsednik Marjan Mušič. Sicer pa je Burazer, ki še vedno ostaja v izvršilnem odboru črnomaljske SLS, v prispodobi dejal, da kmet prepusti kmetijo nasledniku, ko mu gre dobro. Kot dobro je ocenil, vsaj po rezultatih lokalnih volitev Andrej Fabjan sodeč, tudi delo črnomaljske SLS. Andrej Fabjan pa je obširneje pojasnil podpis koalicijske pogodbe, podpisane 5. januarja, ki sojo podpisali predsedniki štirih strank in vodje svetniških skupin. V črnomaljski koaliciji je 16 svetnikov iz SLS, DeSUS, LDS in ZLSD. Gre torej za dvotretjinsko večino v občinskem svetu. Tovrstna koalicija je plod šestih pogovorov, ki so trajali po osem ur. Na vprašanje, zakaj sta ostali v opoziciji SKD in SDS, je župan pojasnil, daje bilo z njune strani veliko izsiljevanj. “Zahtevali so, da je občinski tajnik Jože Grdiša, da je podžupan iz njihovih vrst, če pa bodo imeli še četrtega koalicijskega partnerja, bo to tisti, ki ga bodo določili oni. Na te ultimate nisem pristal. Sedanja koalicija je programska, partnerji so se zavezali, da podpirajo moj program, strinjali pa so se tudi s podžu-panskim kandidatom Andrejem Kavškom iz SLS,” je pojasnil Fabjan. M BEZEK-JAKŠE Tudi starost je lahko zelo lepa S takšno mislijo delajo člani društva upokojencev Metlika, njihovih uspehov pa ni moč spregledati - Lani udarniško obnovili dom in ga rešili propadanja - Letos dvoje srečanj METLIKA - Društvo upokojencev Metlika, ki je staro okrog 45 let, je največje v občini. V njem je 600 članov, nekaj med njimi pa jih je celo iz Hrvaške. V metliško društvo upokojencev se včlani velika večina Metličanov in okoličanov, ki se upokojijo, sicer pa je v občini še dvoje upokojenskih društev, na Suhorju in v Gradcu. Lani so v metliškem društvu ca društva upokojencev Ivanka upokojencev največ časa namenili obnovi ostrešja, zamenjavi kritine in obnovi spodnjih prostorov ter kanalizacije v njihovem domu. Metliški upokojenci imajo namreč svojo hišo, kar je v Sloveniji sicer bolj izjema kot pravilo. Vsa dela razen strokovnih so upokojenci opravili udarniško. “Pri tem se je še posebej izkazal gradbeni odbor s predsednikom odbora Ivanom Brodaričem na čelu ter podpredsednik društva Ivan Škof. Zahvala pa gre tudi prejšnjemu predsedniku društva Jožetu Jankoviču, ki je pred leti začel z obnovo naših nepremičnin,” pohvali predsedni- LITERARNI VEČER, LUTKE IN RAZSTAVA METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika in območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti v ustanavljanju Metlika vabita v počastitev slovenskega kulturnega praznika danes, v četrtek, 28. januarja, ob 19. uri v čitalnico Ljudske knjižnice na literarni večer. Na njem bo upokojeni novinar Dolenjskega lista Tone Jakše predstavil svojo novo knjigo “Naše korenine”. V sredo, 3. februarja, pa bo ob 18. uri v Ljudski knjižnici pravljična ura o lisici in Grdini z lutkami in glasbo, ki jo bosta pripravila Jelena Sitar in Igor Cvetko. Od 1. do 12. februarja bodo v Ljudski knjižnici na ogled tudi knjižne novosti za odrasle. Rus. “Veseli pa smo tudi, da nam je obnovljena hiša v ponos in da smo jo rešili pred zagotovim propadom. Sedaj jo bomo lahko redno vzdrževali z najemnino. Najemnik gostinec pa gre članom društva tudi sicer zelo na roko, saj jim kuha kosila, tudi dietna, in jih, če želijo, pripelje na njihov dom.” Čeprav je bila lanskoletna obnova hiše velik zalogaj, člani pri rednem delu niso bili prikrajšani. Društvo doslej od občine ni dobilo dotacije, ampak so se preživljali le s članarino in lastno iznajdljivostjo, pri tem pa so jim veliko pomagali tudi sponzorji, ki so jim upokojenci zelo hvaležni. Tako se člani vse leto zbirajo v klubski sobi doma, kjer delajo ročna dela, šahirajo, igrajo pikado. Sicer pa organizirajo izlete, srečanja, predavanja, pred koncem lanskega leta pa so prvič pripravili tudi srečanje članov, starejših od 80 let, tiste, ki se ga niso mogli udeležiti, pa so obiskali in obdarili na domu. Z organizatorji kul- OBCNIZBOR METLIKA - Društvo podeželske mladine Metlika vabi na občni zbor, ki bo v soboto, 30. januarja, ob 19. uri v tukajšnji Vinski kleti. Po uradnem delu bo Petra Nemanič predavala o nevarnostih droge med mladimi, sledilo pa bo družabno srečanje. ZUPAN S PREDSTAVNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI ČRNOMELJ - Črnomaljski župan Andrej Fabjan je imel pretekli teden pogovor s predsedniki in tajniki krajevnih skupnosti v občini. Beseda je tekla o globalnem programu razvoja občine v letih od 1999 do 2002. Predstavniki KS so predstavili tudi dela, ki jim bodo dali v KS prednost. V obkolpskem in višinskem delu občine ima prednost vodovod, v več krajevnih skupnostih pa tudi mrliške vežice. Sicer pa bodo predstavniki KS vsaj enkrat na mesec dobili vse potrebne informacije na občinski upravi, prve razgovore s predstavniki vsake KS posebej pa bo imel župan 6. in 13. februarja. Kmalu dnevno varstvo starejših V prizidku črnomaljskega doma starejših občanov bo prostora za 15 starostnikov, ki bodo v dnevnem varstvu - Prednost pri gradnji - Aktivno preživljanje prostega časa ČRNOMELJ - Te dni mineva eno leto, odkar je tukajšnji občinski svet sprejel občinski program varstva starejših oseb, ki naj bi veljal do leta 2005. S tem je postala črnomaljska občina tudi prva v Sloveniji s tovrstnim programom, usklajenim z nacionalnim programom, kije bil sprejet le dva meseca prej. Občina je na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prijavila tudi dozidavo doma starejših občanov (DSO). V prizidku bi namreč potekal program dnevnega varstva starejših oseb. V DSO pa so pripravili investicijski program, a komisija pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je presojala tehnični vidik dokumentacije, je imela drugačne poglede kot v DSO. Tako so morali v Črnomlju dodatno dopolnjevati dokumentacijo in pretekli teden je komisija presojala že četrto inačico. “V našem domu izhajamo iz življenjskih izkušenj in želje, da bi se ljudje dobro počutili ter ohranjali svoje dostojanstvo. Čeprav bi radi, da bi tehnično usklajevanje potekalo hitreje, pa smo po drugi strani zadovoljni, da je minister Tone Rop podpisal sklep, da ima naš prizidek prednost, tako da imamo vse možnosti, da še letos začnemo graditi,” je optimističen direktor črnomaljskega DSO Milan Krajnc. V program dnevnega varstva bi bilo vključenih 15 ljudi, ki čez dan potrebujejo varstvo, a jim ga doma ne morejo nuditi, ker so družinski člani v službi in šoli. V DSO pa bodo aktivno preživljali prosti čas in bodo vključeni v različna dela, ki jih bodo pač ve- Prednost zgodovine pred umetnostjo Društvo likovnih ustvarjalcev Semič na stežaj odpira vrata vsem, ki slikajo, fotografirajo ali so vešči različnih ročnih del - Razstava likovnih del predsednika društva Antona Gerkšiča SEMIČ - Čeprav selniška občina ni velika, kar nekaj imenih prebivalcev ljubiteljsko slika, zato so pred letom dni ustanovili Društvo likovnih ustvarjalcev Semič. Njihov namen je bil predvsem, da se združjjo tisti, ki slikajo doma po sobicah in garažah, da pritegnejo v svoje vrste še druge člane ter da se s pomočjo društva predstavijo. Društvo šteje enajst članov, bodisi amaterskih slikarjev, bodisi takšnih, ki bi to radi postali ali pa zgolj podpirajo umetniško delo sokrajanov. Kot sta povedala predsednik Anton Gerkšič in tajnik Žare Žbogar, pa se lahko včlanijo tudi fotografi in tisti, ki kleklajo, vezejo, pletejo. Sicer pa so člani društva lani pripravili razstavo ob Krakarjevih dnevih, dekoracijo za proslavo ob kulturnem prazniku, dobro so sodelovali tudi z revijo Likovni svet, s katero imajo v letošnjem letu že dogovorjeno razstavo v Celju. Načrtujejo, da bodo letos sodelovali tudi na tradicionalni semiški likovni koloniji. Prav sedaj pa pripravljajo katalog, s pomočjo katerega bodo ljudi podrobneje seznanili s svojim društvom. V Društvu likovnih ustvarjalcev Semič so pričeli delavno že na Anion Gerkšič začetku tega leta. V penzionu Smuk so odprli razstavo predsednika društva Antona Gerkšiča. Gerkšič, sicer konstruktor v Iskri, že desetletje slika, piše pa tudi pesmi. Večina njegovih del prikazuje nekdanje kmečko življenje v Beli krajini, ki se ga avtor še spominja, rad pa bi, da bi na njegovih oljih na platnu ostalo za spomin zanamcem. “Zavedam se, da ni tolikšen poudarek na umetnosti, pač pa imajo dela zgodovinsko in etnološko vrednost. Dobro bi bilo, da bi bile vsaj tiste slike, ki prikazujejo najbolj tipična kmečka opravila, na ogled v enem prostoru, da bi se lahko tudi mlajši poučili, kako so živeli ljudje rodove pred njimi,” je prepričan Gerkšič, ki se občasno loti tudi kakšne aktualne tematike. Tako je še posebej ponosen na dva metra krat meter in pol veliko olje na platnu z naslovom Sprava. M. BEZEK-JAKŠE selila. “Po vsej Evropi smo videli, da je tovrstno varstvo dobro, a tudi potrebe so vse večje. Mnogim bo dobrodošel izhod v sili, ko potrebujejo pomoč od zunaj, je pa bolj domač kot odhod v dom, saj * Pu zadnji inačici bi imel prizidek doma starejših občanov, v katerem bo potekalo dnevno varstvo za starejše, 160 kvadratnih metrov pokritih površin: dnevni prostor s čajno kuhinjo, garderobo, sanitarije, prostor za počitek in garderobo. Gradnja in oprema bosta veljali okrog 54 milijonov tolarjev. 70 odst. stroškov bo pokrilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ostalo pa črnomaljska občina, ki tudi sicer daje programu varstva starejših oseb vso podporo. starostnik še vedno ostaja tesno povezan z domačim okoljem in družino,” je pojasnil Krajnc. Sicer pa je povpraševanje po tovrstnem programu v-črnomaljski občini veliko, tako da bodo že te dni v okviru možnosti, ki jih imajo v domu, vključili prva dva starostnika. Bojijo pa se, da bo tudi v prizidku, ko bo zgrajen, kmalu premalo prostora. M. BEZEK-JAKŠE O DAVKU ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabi v petek, 29. januarja, ob 18. uri vse zainteresirane iz črnomaljske in semiške občine na predavanje o davku na dodano vrednost, ki bo v sejni sobi občine Semič. Predavala bo mag. Tanja Strniša iz oddelka za kmetijsko svetovanje Novo mesto. USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA ČRNOMELJ - Območno združenje Rdečega križa Črnomelj je sredi januarja pripravilo v črnomaljski in semiški občini dvodnevno krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi Republike Slovenije. Akcije seje udeležilo 356 krvodajalcev, kar je za 18 odst. več kot lani, za kar se jim Območno združenje RK Črnomelj najlepše zahvaljuje. turnih prireditev “Pridi zvečer na grad” pa so omogočili upokojencem ogled prireditev s 30-odst. popustom. Po besedah Rusove imajo v letošnjem letu v društvu upokojencev velike načrte. Poleg rednega in že utečenega dela nameravajo obnoviti vsaj del fasade na svojem domu, so pa tudi organizatorji športnega srečanja društev upokojencev iz Dolenjske in Bele krajine ter gostitelji srečanja vseh upokojenskih društev iz Bele krajine. M. B.-J. ŽUPANOVE URE METLIKA - Metliški župan Slavko Dragovan bo imel vsak semanji dan, torej vsak prvi torek po 1. in 15. v mesecu, od 8. do 11. ure županove ure. Takrat bodo na stežaj odprta njegova vrata vsem, ki se bodo želeli o čemer koli z njim pogovoriti. PRIKAZ REZI IN DAN RDEČIH VIN METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika vabi v petek, 29. januarja, na prikaz rezi vinske trte, in sicer ob 10. uri na Kučarju, ob 12. uri v vinogradu Janeza Humljana na Boldražu in ob 15. uri v vinogradu Franca Zepuhar-ja na Plešivici. Predstavitev bo vodil dipl. inž. Jože Maljevič. V sodelovanju z metliško podružnico Društva vinogradnikov Bela krajina pa pripravlja tukajšnja kmetijska svetovalna služba dan rdečih vin, ki bo v soboto, 30. januarja, ob 9. uri v Vinski kleti Metlika. , GOSTOVANJE DRAME ČRNOMELJ - V petek, 29. januarja, bo ob 19.30 v tukajšnjem kulturnem domu gostovala ljubljanska Drama z gledališko predstavo Wernerja Schvvaba Predsednice. Igrale bodo Polona Vetrih, Nataša Barbara Gračner in Marijana Brecelj. PLASTIQUE V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V soboto, 30. januarja, bo ob 22. uri v tukajšnjem Mladinskem kulturnem klubu nastopila z novimi lastnimi skladbami skupina Plastique iz Karlovca, kije že pred leti kot najstniška skupina Krug navdušila črnomaljsko publiko. Družbo jim bodo delali hardko-rovci New breed iz Novega mesta. KNJIŽNA RAZPRODAJA ČRNOMELJ - ZIK-Knjižnica Črnomelj vabi vse ljubitelje in zbiratelje knjig na knjižno razprodajo starih in odpisanih knjig, ki bo od 28. januarja do 15. februarja. Knjige bodo prodajali po 100 do 500 tolarjev. HVALA ZA POMOČ ČRNOMEU - Območno združenje Rdečega križa Črnomelj se najlepše zahvaljuje vsem, ki so prispevali denar za novoletno obdaritev starejših občanov, ki bivajo v Domu starejših občanov v Črnomlju in Domu počitka v Metliki. To so Danfoss Compressors, d.o.o., Občina Črnomelj, trgovina Hutar, Mit-hreum, d.o.o., Lokve, Eki, d.o.o., Črnomelj, Dolenjska banka, d.d., Črnomelj, Komunala Črnomelj, Elektro instalaterstvo-meritve Dragice Vrščaj in Foto Gorše. Hvala tudi Društvu upokojencev in Zvezi borcev Črnomelj za sodelovanje in finančno pomoč pri obdaritvi oskrbovancev. OCENJEVANJE VIN, PREDAVANJE O SADJU JANKOVIČI - Danes, 28. januarja, bodo na domačiji Raztresenovih v Jankovičih pri Adlešičih sprejemali vzorce vin lanskega letnika z vinorodnih gričev v KS Adlešiči. Naslednji dan bodo vina ocenili, v soboto, 30. januarja, pa bo ob 19. uri pri Raztresenovih razstava vina, kruha in peciva, podelitev priznanj vinogradnikom ter predavanje o starih sortah sadja, ki bi bilo primemo za gojenje v Beli krajini. [Sprehod po Metliki NEBODIJIHTREBA - Pred leti so v suhorski fari predlagali, naj bi osvetlili župnijsko cerkev na Suhorju, da bi bila bolj privlačna za turiste. A župnik Franc Šifrar ni bil nad idejo prav nič navdušen. “Kaj pa ima človek od turistov! Samo dren delajo, da še s traktorjem ni mogoče na cesto,” je župnik utemeljeval svoje nasprotovanje osvetljevanju cerkve. On bo že vedel, saj so ga domačini razglasili za najboljšega kmeta med župniki. KRONIKA - Prof. Zvonko Rus je pripravil zajetno kroniko Metlike, vendar knjiga že kar nekaj časa čaka na tisk. Slišati je bilo predloge, naj bi delo izšlo ob letošnjem prazniku metliške mestne skupnosti, ki bo 29. aprila. A avtor glede na dolgo čakanje ni prepričan, če bo delo takrat res zagledalo luč sveta. Pa so ga nekateri večni optimisti hitro potolažili z vestjo, da v Črnomlju prav tako pripravljajo kroniko svojega mesta, ki bo menda izšla že ob občinskem prazniku februarja meseca. Ko bodo to zvedeli tisti v Metliki, ki bi morali primakniti denar za izdajo metliške kronike, bodo gotovo odvezali svoje mošnje. Bog ne daj, da bi imeli Črnomaljci nekaj, česar Metličani nimajo! SOIMENJAKA - V poplavi občnih zborov sta nedavno naredili inventuro tudi folklorna skupina “Ivan Navratil” in metliška mestna godba. Občna zbora sta bila drug za drugim istega dne m v istih prostorih. Zbor folkloristov je vodil Jože Vraničar, prav tako pa je Jože Vraničar vodil tudi delovno predsedstvo na občnem zboru godbenikov. A m šlo za istega človeka. Prvi sliši tudi na “partizansko ime” Bosec, drugi pa na Rogi. '-v----------------------"'j Črnomaljski drobir J v ■ ■■ ■ I SREČNEŽI - Na občnem zboru črnomaljske podružnice Slovenske ljudske stranke so skromno udeležbo utemeljevali s tem, da imajo ob istem času občne zbore tudi živinorejci in nekatera gasilska društva. Srečna politična stranka, ki jo lahko rešijo rejci živine in krotilci ognja! KOLIKO JE URA? - Sicer pa naj bi se občni zbor črnomaljske SLS pričel preteklo soboto ob 16,30, ker pa niso bili sklepčni, so pričeli sejo ob 17. uri. Gostje iz ostalih dveh belokranjskih podružnic SLS in tudi novinarji pa so dobili vabila, s katerimi so bili vabljeni na sejo ob 17.30. Tako se je dogodilo, da je sedma sila prišla na občni zbor, ko so zaklju-čevali s šesto od sedmih točk (zadnja točka se je glasila “Razno”). A to ni bila edina cvetka. V dnevnem redu, napisanem na vabilu, je namreč pod točko tri m pet pisalo: “Blagajniško poročilo”. Povabljenci, ki jim sicer ni bilo dano biti na občnem zboru od začetka, so že začeli ugibati, ali nimajo morda v SLS toliko denarja, da vodijo kar dve blagajni. DOBROTA JE SIROTA / Članstvo Belokranjskega muzejskega društva je, kot že ime pove, iz vse Bele krajine, a se kljub temu vse tri občine do njega ne obnašajo enako. Če pogledamo samo lansko leto - pa tudi predhodna niso izjema - semiška t® črnomaljska občina nista dal' društvu niti tolarja dotacije, čeprav je imelo akcije tudi pri njih’ Metliška občina pa mu je nakazovala po dobrih 20 tisočakov na mesec. Pač, tudi črnomaljska občina se je lani enkrat odrezala z 20 tisočaki: ko je društvu povrnila stroške za obnovo spomin; skih plošč na Župančičevi rojstn' hiši v Vinici. Mimogrede: za obnovitvena dela je Belokranjsko muzejsko društvo odštelo 180 tisočakov. r------------—— ■" Semiške tropine ^ VUHA - Semičanki, ki je prebrala zapis v enih od prejšnjih Semiških tropin in jo je zbodlo, da je bilo zapisano “uha” namesto “vuha” svetujemo, da zapis prebere še enkrat in bolj natanč; no. Če bi to storila že prvič, bi s' prihranila strošek za klicarjenje v rubriko “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!”. Če pa še vedno ne bo dojela, za kaj gre, naj ji pojasni; mo, da župnik Janko Štampar, k' je izrekel citirane besede o tem, kako mu bodo “uha odpala”, zares ni Belokranjec. Če bi vprašala župnika o njegovem poreklu, bij1 zagotovo s ponosom pojasnil, da prihaja iz Štajerske. Drobne iz Kočevja ODRAZ POTREB IN STANJA - Na razgovoru o možnostih organiziranja srednješolskih programov na kočevski Srednji šoli, ki so se ga udeležili predstavniki kočevskih podjetij, občine, obrtnikov ter učitelji in starši srednješolskih otrok, je tajnik območne obrtne zbornice Kočevje Anton Starc povedal, da je bil odziv obrtnikov na razpis učnih mest slabši, kot so pričakovali. Poudaril je, da 13 za letošnje leto pri kočevskih obrtnikih razpisanih učnih mest, ni odraz realnih potreb. Je pa, sodeč po njegovi izjavi, da so kočevski obrtniki takšni, da jim je očitno pretežko napisati prijavnico, odraz stanja, ki za razvoj obrti in podjetništva na Kočevskem ni vzpodbudno! DELAVNICA - Cilj kočevskega Sklada dela bi po besedah direktorja Recinka Braneta Merharja moral biti, da bi v Skladove delavnice vključili ljudi iz podjetij, kjer predvidevajo ukinitve proizvodnje. To pomeni, da naj bi prešli presežki delavcev na Sklad, predno bi sploh prišlo do sklepov o trajnih presežkih. Čeprav uradno še nihče ni potrdil, da se jim bo to posrečilo uresničiti že na Sla-dovi delavnici, ki se bo pričela v začetku februarja v Kočevju, pa zj!'’ je več kot samo naključje, da se v enem izmed kočevskih podjetij prav sedaj pripravljajo odpusti ljudi, ki jih je ravno dovolj za eno Skladovo delavnico! MMU iz maši občim KttU Ribniški zobotrebci OBVOZNICA - Kljub temu da je zaradi obnove Gorenjske ceste promet močno oviran, v Ribnici ntso poskrbeli za ureditev obnova. Vsakodnevni hrup, ki ga povzročajo vozila, ki se s težavo prebijajo po razriti cesti, blato ali prah -odvisno pač od vremenskih razmer - stanovalci Gorenjske ceste bolj ali manj potrpežljivo prenašajo. Seveda pa tudi takšnih, ki se pritožujejo nad vsem, tudi tu ne manjka. Prav slednji pa se tuui sprašujejo, ali se odgovorit) sploh zavedajo, kakšna škoda m nastala, če bi se, denimo, pripetilo (ze samo njihova razmišljanja P 113 kuj takega sploh ni zkljuceno!), da bi v najbolj oz-Kem grlu na vpadnici v Ribnico, Po kateri kot delu magistralne ceste od Ljubljane pa do mejnega prehoda Petrina dnevno pote-osebni, potniški in tovorni Pr°met iz države in v državo, t? 'okiral 30 tonski tovornjak. °de ne bi bilo mogoče oceniti, zato bi bila*v vsakem primeru neprimerno večja, kot bi stala ureditev nekaj sto metrov sedaj Kolovozne poti (beri: zaželjene in Potrebne obvoznice!) od Joras Pfn!,ra priključitve na magistralko na Bregu' NOGAVICE - Velike proiz-i“ne dvorane nekdanjega Rika, Katerih danes poleg nekaj zasebnih podjetij posluje tudi Riko *s°r, so zaradi prevelikih stroškov ogrevanje prenehali ogrevati ze pred leti. Ce je kdo izmed nepoučenih delavcev, ki že pet let elajo v neogrevanih halah se- anjega Riko Kora, še pričakoval, -. k kot je bilo predvideno, nekaj oh/6 |e na^ralo še s prodajo Drfl! ga Premoženja. Pri pokih i Proračuna pa so pri izdat-sic . t*vc nov' postavki, in m za. organizacijo pustnih dot 'n za Pripravo projektne umentacije za prizidek in P enovo Jakličevega doma. M. S. Recinko je že med večjimi podjetji V dobrih dveh letih so v Recinku prešli od 15 na 216 zaposlenih - Zgornja meja je 240 zaposlenih - Letošnja največja investicija bo nova tehnologija v vrednosti 300 tisoč mark KOČEVJE - Podjetje za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov Recinko je ob ustanovitvi pred slabimi tremi leti oralo ledino v slovenskem prostoru. “Začeli smo s 15 zaposlenimi, danes pa jih imamo 216 in že sodimo med večja podjetja v kočevski občini,” pravi direktor družbe Recinko Branko Merhar. ‘‘Prednost Recinka je, da imamo v primerjavi z drugimi podjetji širši manevrski prostor,” pojasnjuje tehnični direktor Stanislav Gabrič. Tako so, na primer, nekdanje sekače zaposlili v kmetijski dejavnosti, v kateri dela okoli polovica vseh zaposlenih v podjetju. “Trenutno imamo 113 zdravih delavcev in 103 delavce invalide. Število zaposlenih namerevamo še povečati, vendar pa ne bomo mogli zaposlovati v nedogled,” pravi Gabrič. Tega jim namreč na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, s podporo katerega so kočevska občina, M-KG Kočevje, Gozdarstvo Grča, Lik Holding in Trikon ustanovili Recinko, tudi ne bi dovolili. “Dovoljujejo nam zaposlitev do 240 delavcev in do toliko jih tudi še nameravamo zaposliti. Več bi namreč pomenilo, da bi 'padli’ med večja podjetja tudi v državnem merilu,” pravi Gabrič. Tako kot leto poprej, ko so v tekstilno dejavnost vložili milijon mark za nakup objekta in ureditev proizvodnje za dodelavo nogavic, so tudi minulo poslovno leto kljub PREDAVANJE O STUPICI RIBNICA - Odmevno likovno razstavo del na papirju akademskega slikarja Gabrijela Stupice, ki je odprta v Miklovi hiši še do konca tega meseca, so prejšnjo sredo, 20. januarja, vsebinsko dopolnili s predavanjem dr. Nadje Zgonik, kije kot avtorica razstave z besedo in diapozitivi razgrnila ustvarjalnost tega priznanega slovenskega slikarja. JUTRI PREDAVANJE KOSTEL - Predavanje z naslovom “Trajnostni razvoj našega območja” bo jutri, 29. januarja, ob 17. uri v osnovni šoli Fara. Organizira ga turistično-športno društvo Kostel, predaval pa bo mag. Janez Černač o ohranjanju naravnega okolja in naravnih parkih. investicijam v skupni vrednosti preko 200 tisoč mark zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom. “Pretežni del sredstev, ki smo jih vložili v razširitev proizvodnje, so bila lastna sredstva v obliki kreditov, 30 odstotkov pa je bilo državnega denarja, ki smo ga pridobili na podlagi javnih razpisov,” pravi Merhar. Pri tem je imela država za Recinko precej razumevanja, podobno pa je tudi, kot pravi Merhar, s kočevsko občino. Nova delovna mesta, zagotovitev boljših delovnih pogojev in ekološko neoporečne proizvodnje ter postopna realizacije lesno predelovalnega programa, ki je še edini, ki ga niso v celoti uresničili, šo bili razlog, da so lani adaptirali hleve na Mlaki, nabavili ergonomsko opremo in zgradili novo, 140 tisoč mark vredno sušilnico za les, ki jo sedaj oddajajo v najem, a jo nameravajo kasneje vključiti v lesni program. Poprej namreč želijo urediti tekstilni program. Z razširitvijo objekta tekstilne dejavnosti nameravajo letos pridobiti dodatnih 500 kv. metrov površin, tako da bodo lahko rešili tehnologijo barvanja in beljenja. Investicija bo vredna 300 tisoč mark, omogočila pa jim bo, da bodo brez dodatnega zaposlovanja dnevno proizvodnjo nogavic, ki sedaj dosega 16 tisoč parov, povečali za dva tisoč parov. M. LESKOVŠEK-SVETE OBČAN SPRASUJE, MEDVED ODGOVARJA “Zakaj tudi po dolenjskih občinah pridno blagoslavljajo konje, oslov pa ne, čeprav so oboji kopitarji?” “Ker so osli na takih položajih, da sodijo že v republiško oziroma državno pristojnost.” Šolajo mlade planince V soboto se bodo preizkusili na pohodu na Slavnik KOČEVJE - V kočevski občini že četrto letu deluje pri osnovnih šolah Ob Rinži in Zbora odposlancev planinska šola, pri podružnični šoli v Stari Cerkvi in vrtcu pa planinski krožek. Letos obiskuje šolo in krožek skupno 96 otrok. Doslej pa je tako obliko Milena Vlašič, predsednica Planinskega društva Kočevje in mentorica mladih planincev. planinskega izobraževanja uspešno dokončalo že preko 120 otrok. Mentorica šole in krožka je predsednica Planinskega društva Kočevje Milena Vlašič, kije povedala: “V šoli in krožku mlade učimo opazovati, spoznavati in ljubiti naravo pa tudi obnašanja v njej. Spoznavamo rastlinstvo in živalstvo v planinskem svetu.” Že to soboto, 30. januarja, pa bomo teoretično znanje preizkusili v praksi, saj bomo šli na izlet na Slavnik. Nanj' so razen obisko- valcev planinske šole in krožka vabljeni tudi starši otrok. Računam, da se nas bo nabralo za en avtobus. j_ primc “Glavni dobitek” za petletnico V soboto na igro v Jakličev dom DOBREPOLJE - Z veselo- igro v treh dejanjih “Glavni dobitek” bodo 30. januarja ob 19. uri nastopili v Jakličevem domu na Vidmu člani dramske skupine KUD Dobrepolje, ki so se lani poimenovali v Scena. S tem nastopom bodo praznovali tudi petletnico obstoja skupine. To bo v petih letih že šesta predstava te skupine, katere režiser je David Jakopič. Veseloigra “Glavni dobitek”, katere avtor je Fran Lipah, govori o revnem profesorju, ki je na loteriji zadel glavni dobitek, in kako se je potem usoda poigrala z njim. Dramska skupina šteje 10 članov, v vseh dosedanjih igrah pa sta nastopila Bojan Novak in Vida Jakopič. Pred kratkim je v okviru Scene začela delovati še podskupina. Zato so v Sceni sklenili, da bodo letos uprizorili še eno igro. Že konec aprila se bodo predstavili s komedijo v treh dejanjih “Nevesta iz Amerike”, v kateri bodo nastopili novi člani dramske (pod)skupine. J. P. direktor Recinka Branko Merhar VEČNOST V TRENUTKIH DOBREPOLJE, STRUGE, ŽELIMLJE - 17-letna dijakinja Gimnazije Želimlje Melitka Križman je pri založbi Salve izdala svojo prvo pesniško zbirko “Večnost v trenutkih”. Mlada pesnica, ki je doma iz Četeža v Strugah v občini Dobrepolje je zbirko predstavila 14.januarja v dvorani gimnazije Želimlje. Njene pesmi, v katerih izpoveduje svoje bolečine, sanje in upanje, je bral igralec Samo Gašperšič. Literarni večer sta popestrili sopranistka Mojca Logar in pianistka Katja Frelih, domače dobrepoljsko vzdušje pa je pričarala še dramska skupina Scena z odlomkom iz povesti Frana Jakliča “Nevesta s Ko-rinja”. M. S. tehnični direktor Stanislav Gabrič PREDAVANJA OB RAZSTAVI KOČEVJE - V okviru razstave Narod si bo pisal sodbo sam - od ideje do države, ki bo v Pokrajinskem muzeju v Kočevje na ogled do leta 2000, so pripravili tudi številne spremljajoče dejavnosti. Do maja bodo pripravili štiri tematska predavanja. Bogdan Osolnik, nekdanji delovni predsednik zasedanja kočevskega zbora, bo v okviru Korenin slovenske državnosti predstavil knjigo Trnova pot mojega rodu. Dr. Dušan Nečak bo prihodnji mesec predaval o Nemcih na Kočevskem, prof. dr. Božo Repe bo marca predaval o povojnih sodnih rocesih, maja bodo prisluhnili domačinu Dimmitriju Žilevskem, ki bo predstavil knjigo Otok brez milosti - spomini na sveti Grgur. Sodražica varčuje pri obveščanju Za podžupana izvolili Zvoneta Janeža SODRAŽICA - V dobrih dveh urah je na drugi seji devet sodraških svetnikov in župan Andrej Pogorelc po hitrem postopku sprejelo začasni statutarni akt in za podžupana izvolilo odvetnika Zvoneta Janeža, Andreja Pogorelca pa so imenovali v sosvet načelnika Upravne enote Ribnica. Svetniki niso podprli odločitve o skupnem izdajanju občinskega glasila Rešeta z občino Ribnica. Večina jih je menila, da brez sprejetega proračuna ni smiselno načrtovati denar za informiranje. V kratkem naj bi se dogovorili o zakupu strani v Rešetu, kjer bi občane obveščali o dogodkih v novi občini. Zavrnili pa so pobudo lokalne televizije R-kanal iz Ribnice za zakup programa ter enako pobudo tudi Radia Ognjišče. Sprejeli so pristopno izjavo Turistične zveze Slovenije o vključitvi v vseslovensko akcijo Moja dežela, lepa čista in urejena ter pristopili k projektu po Poteh naravne in kulturne dediščine. Beseda je tekla tudi o nadaljevanju del pri obnovi regionalne ceste Žlebič-Sodražica. Zupan Andrej Pogorelc je povedal, da so s predstavniki direkcije za ceste RS dosegli dogovor o izvajanju del, od večine zasebnikov so odkupili zemljo. Težave pa bodo pri trasi ceste na nekaterih ovinkih. Županje opozoril, da bodo v primeru zavlačevanja izvajanja del - cesto naj bi dokončali do leta 2001 - pripravili zaporo za ves promet. M. GLAVONJIC JARMOVA RAZSTAVA V VALENTINU - Minuli četrtek zvečer so v restavraciji hotela Valentin v Kočevju odprli razstavo umetniških del akademskega kiparja Staneta Jarma. Domačega umetnika, ki je delal vrsto let kot pedagog, so med nastopi moškega pevskega zbora Svoboda Kočevje predstavili njegovi nekdanji učenci. Obžalovanje, da jih ne uči več umetnik, kot je Stane Jarm, pa so v svojih literarnih spisih izrazili tudi sedanji učenci obeh kočevskim mestnih osnovnih šol. Razstavo je odprl direktor družbe M-KG Kočevje, ki je razstavo organizirala, Janez Žlindra. S svojo navzočnostjo so umetniku in njegovemu delu, v katerem prevladujejo v les vklesani motivi žalujoče matere, zapeljivih čarovnic, trpečega Kristusa, otroka in gozdarja, izkazali zasluženo priznanje številni njegovi prijatelji, znanci in ljubitelji umetnosti. (Foto: M. L.-S.) Turisti gnojijo kostelsko koruzo Javni poziv društva KOSTEL - Turistično-šport-no društvo Kostel že zdaj, se pravi dovolj zgodaj, opozarja, kaj je najbolj potrebno za občane in turiste. To je predvsem zadostna količina zdrave pitne vode, kar še posebej velja za vodovod Fara-Jakšiči, pa tudi za ostale, na cestnem področju pa ureditev ceste Kostel-Žaga in obvoznice pri mejnem prehodu Petrina. Pri vodovodih je potrebno zagotoviti zdravo vodo z vrtanji in s kloriranjem. Cesto Kostel-Žaga so začeli urejati že pred leti, dokončana pa še ni in je zato potreben precej daljši obvoz. Obvoz pri mejnem prehodu Petrina je potreben zato, ker je v poletnih mesecih za prehod meje potrebno čakati po več ur. Za turiste pa je potrebno zaradi dolge čakalne dobe pred mejnim prehodom urediti ob magistralki počivališča oziroma parkirišča in sanitarije, namesto katerih zdaj motorizirani turisti uporabljajo kar obcestne njive s koruzo. . P-c Proti ukinjanju malih obcm Pogovor s podžupanom občine Loški Potok inž. Maksom Lavričem o lokalni samoupravi LOŠKI POTOK - Inž. Maks Lavrič je bil tokrat že drugič izvoljen v občinski svet v tretji'volilni enoti, v KS Draga. Tako se njegovo učinkovito delo praktično nadaljuje in zato je postal tudi podžupan občine. Ker je znano, da je po novi zakonodaji delo župana in podžupana nekoliko drugače zastavljeno, nam je v zvezi z delom občine in njenega sveta odgovoril na nekaj vprašanj. “Da sem ponovno kandidiral, okvire za normalno delo in sode- so me izzvale nekatere nedokončane stvari iz prejšnjega mandata. In ker je ponovno kandidiral župan, sem menil, da bi jih skupaj tudi dokončali. Vsi smo bili začetniki in je bilo prvo mandatno obdobje za vse, ki so sodelovali, velika šola. Novi zakon nalaga županu dodatno odgovornost, zato mora biti pripravljen na različnost mnenj in zanje dovzeten. Trdno pa sem prepričan, da v zvezi s tem v naši občini problemov ne bo in bo delo uspešno potekalo. Bolj problematično se mi zdi vodenje občinske uprave preprosto zato, ker nimamo ustreznega kadra oziroma bi nujno potrebovali pravnika in gospodarstvenika v eni osebi, kar bi bilo seveda idealno. Glede delitve dela sva z županom že govorila in postavila lovanja,” pravi Lavrič. Na vprašanje, kakšno vlogo naj bi imel inž. Maks Lavrič strankarsko obarvani svet občine, pa inž, Lavrič pravi, da je na neki seji že povedal, da je potrebno strankarske interese potisniti na stran, sicer ni pričakovati prevelikega uspeha. Na vprašanje, ali je smiselno nadaljevati z nekaterimi projekti, ko prebivalstvo spričo nezaposlenosti pada, pa Lavrič pravi: “V načrtu je obnova šole in gradnja večnamenske dvorane in še česa. Smatram, da je šola sedaj in bo tudi v bodoče center kulturnega dela, zato tak projekt podpiram. Res je, da se pričakuje manjši občinski proračun, vendar ne nameravamo odstopiti od del, ki pomenijo napredek in prijaznejše življenje.” Glede ukinjanja in združevanja občin Lavrič meni, da to za občino Loški Potok ne bi bilo dobro. Občina olajša neposreden stik s pristojnimi državnimi ustanovami. Težnje po regijskem združevanju pa se krepijo. A. KOŠMERL I Z N ASIH OBČI JAVNE RAZPRAVE ZA SAMOPRISPEVEK ČATEŽ - KS Čatež se zaradi težkih finančnih razmer pripravlja na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Zato bo na štirih krajih organizirala javne razprave. V petek, 29. janu-arja, bo ob 18. uri na Goljeku v Ravnikarjevi zidanici (sem spadajo vasi Goljek, Sejeni-ca, Kriška Reber in Križ), v soboto, 30. januarja, bo ob 19. uri v gasilskem domu na Trebanjskem Vrhu (Trebanjski Vrh in Roje), v četrtek, 4. februarja, bo ob 19. uri v Razborah pri Zovcu in v petek, 5. februarja, ob 19. uri v Domu Čebelica na Čatežu (poleg samega Čateža še Dolenja in Gorenja vas ter Zagorica). Vodstvo KS vabi, da se krajani razprav udeležijo, saj bodo tako bolje seznanjeni z razlogi za uvedbo samoprispevka. UREDITI VODOVODE IN ZAŠČITITI ZAJETJA TREBNJE - SKD, Občinski odbor Trebnje, v zvezi z zadnjimi težavami prebivalcev Trebelnega zaradi zastrupitve pitne vode z gnojnico predlaga, naj se v občini prioritetno uredijo vodovodi in zaščitijo zajetja pitne vode, še posebej na Trebelnem. Občinski svet je lani jeseni na njihov predlog sprejel sklep, da se vodovodni sistemi na Trebelnem čimprej uredijo. Pozivajo tudi inšpekcijske in druge pristojne organe, da v zvezi z zaščito zajetij pitne vode in vodovodnih sistemov storijo vse, da se ne bodo ponovile stvari, ki so se žal zgodile ljudem na Trebelnem. PREDAVANJE IN OBČNI ZBOR TREBNJE - Konjerejsko društvo Trebnje in Kmetijska svetovalna služba Trebnje vabita na predavanje mag. Iztoka Repa Vzdrževanje in zdravstveno varstvo konj, ki bo v soboto, 30. januarja, ob 19. uri na turistični kmetiji Brezovar na Repčah pri Trebnjem. Po predavanju bo redni letni občni zbor društva in družabno srečanje. PRED NOVIM DOMOM -Alojz Piškur in Tone Fortuna Najprej štalca... PGD Veliki Gaber uspešno dograjuje gasilski dom VELIKI GABER - “Že več let smo ugotavljali, da je naš gasilski dom premajhen,” je povedal razloge za obnovo in dograditev gasilskega doma, ki bo služil tudi za razne druge prireditve v kraju, predsednik PGD Veliki Gaber Tone Fortuna. Lani januaija so se lotili zbiranja prostovoljnih prispevkov v materialu in denarju na celotnem sektorju PGD Log, Sela -Šumberk, Zagorica in Veliki Gaber. Da je gradnja lahko tako hitro napredovala - trikrat večji prostor od prejšnjega je zdaj že pod streho - imajo zasluge vsi, ki so sodelovali s prostovoljnim in brezplačnim delom. Do sedaj je bilo opravljenih preko 3300 delovnih ur in preko 500 traktorskih ur. Dela pa bo še veliko: letos želijo napeljati vodo, elektriko, stavbo zapreti in urediti tudi okolico doma. Nekaj zemlje so dokupili. “Potem pa nas čaka nakup vozila. Če danes nima društvo vsaj enega večjega kombiniranega vozila, je slabo opremljeno. Naše orodno vozilo TAM 2001 pa že počasi peša,” je predsedniku pritrdil sektorski poveljnik Alojz Piškur. Graditev je do zdaj stala preko tri milijone tolarjev, Gasilski zvezi Trebnje pa se zahvaljujejo za finančno pomoč 700 tisoč tolarjev. L. M. Muljava - ne le ceste, tudi Jurčič Nova predsednica KS Muljava Tatjana Lampret - Od lanskega maja teče petletni samoprispevek - Poleg urejanja komunalnih zadev še mrliška vežica - Povezati delovanje društev MULJAVA - “Naj bo Muljava takšna, kot si zasluži, predvsem pa je treba vedeti, da Muljava ne pomeni le asfaltiranje cest, napeljava vodovoda in podobno, ampak je nekaj več. Ima Jurčičevino, eno najprivlačnejših slovenskih muzejskih postojank, živ spomin na pisatelja Josipa Jurčiča in zakladnico dolenjske starožitnosti,” je povedala Muljavčanka, nova predsednica KS Tatjana Lampret, sicer vodja Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, ki deluje še za občini Grosuplje in Dobrepolje. Poudarila je, da je KS s prejšnjim predsednikom marsikaj spremenila na boljše, toda kljub temu tudi novemu vodstvu dela ne bo manjkalo. O tem priča lanska uvedba petletnega krajevnega samoprispevka. KS Muljava je skupaj s KS Zagradec edina z njim. “Že to, da so krajani pripravljeni sodelovati tudi na ta način, daje voljo,” meni Lampretova, ki se zaveda, da bo delo v KS z 12 razdrobljenimi vasi in zaselki prej zahtevno kot enostavno. Samoprispevek bo namenjen izgradnji ter vzdrževanju komunalnih objektov in naprav ter ostale infrastrukture, sofinanciranju in urejanju krajevnih cest in javnih poti, sofinanciranju vodovodnega omrežja ter izgradnji mrliške vežice. Slednjo so že kar nekaj let imeli v programu in naj bi bila končana do konca letošnjega leta, toda Lampretova je povedala, da bodo letos skušali kupiti zemljišče in poskrbeti za izdelavo projektne dokumentacije. Potreben bo še dogovor s cerkvijo. Odbor za komunalo se bo lotil izgradnje vodo-hrama Mevce, brez vodovoda pa je le še zaselek Brezje. KS bo sodelovala tudi pri izgradnji novega gasilskega doma, saj vse dejavnejše gasilsko društvo prostor potrebuje. 6. marca bo pohod po Jurčičevi poti, 25. aprila bodo na Muljavi pripravili Jurijev sejem z razstavo izdelkov domače obrti in dobrot iz kmečke kuhinje, junija bo potekal 10. likovni ekstempore, v Letnem gledališču za letos pripravljajo Jurčičevega Desetega brata, tretjo soboto v septembru se bo zabavno priključiti dolenjskim pol- Tatjana Lampret harjem, povabili bodo na enotlo-ško razstavo kmečkega orodja itd. “Že glede na to, da Muljavo vsako leto obišče mnogo turistov, pa bo naša skrb veljala tudi ureditvi izgleda samega središča kraja,” je še dodala Tatjana Lampret. L. M. RAZSTAVI OBERSTARJEVE IN TRATARJEVE IVANČNA GORICA - V prostorih Nove ljubljanske banke bo februarja razstavljala Marija Ober-star, domačinka iz Stične, ki sedaj živi in dela v Novem mestu. Pri svojem likovnem ustvarjanju se posveča predvsem ljudskemu izročilu oziroma panjskim končnicam, ki so njena posebnost. KUD Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični pa za prvo sredo v februarju načrtuje otvoritev še ene razstave svojih članic. V prostorih Knjižnice Ivančna Gorica se bo predstavila Marija Tratar z Vira pri Stični. Jedro njene prve pregledne razstave v domačem kraju bodo poslikave na svili po literarni predlogi, razstavila pa bo tudi olja in slike v drugih tehnikah. OBČNI ZBOR ČASTNIKOV TREBNJE - Združenje slovenskih častnikov občine Trebnje vabi jutri, 29. januarja, ob 18. uri na redni letni občni zbor vse častnike in podčastnike občine Trebnje. Zbor bo v prostorih prehrane Retelj, Goliev trg 4, za občinsko stavbo. Najprej pločniki, most in ceste Ambiciozen program KS Mokronog s petletnim samoprispevkom • Izgradnja pločnikov, ureditev mostu v Martinji vasi, asfaltiranje cest - Mokronajzar ■ Potreba po lastni občini? MOKRONOG - Za štiriletni mandat predsednika KS Mokronog je bil drugič zapored izvoljen Anton Maver, po poklicu profesor specialne pedagogike, zaposlen pa kot vodja službe za varnost in zavarovanje v ZPK Dob. Kljub temu daje mokronoška KS ena večjih v trebanjski občini -zavzema 18 razdrobljenih vasi z zaselki, kar terja še veliko več razumevanja do ljudi in dela - Maver upa, da bo skupaj s sodelovanjem članov sveta veliko naredil. To n^j ne bi bilo nemogoče, saj so se krajani decembra leta 1996 odločili za uvedbo petletnega samoprispevka, ko naj bi se skupaj z občinskim prispevkom zbralo 71 milijonov tolarjev. Maver je skupaj z računovodjo na KS Slavkom Žnidaršičem zagotovil, da so v dveh letih del am- Stara Sevnica kliče po življenju V zadnjih letih je občina vložila precej denarja v prenovo starega mestnega jedra, toda s pročelij še pada omet in mnogi lokali so opusteli - Bo Sevnici uspelo oživiti Glavni trg? SEVNICA - V starem jedru Sevnice se ne dogaja veliko ne dopoldne, ne popoldne in ne zvečer. Zdi se, kot da umira. Mnogi prazni objekti zgolj čakajo boljših časov. Ali bo Glavni trg spet zaživel? V občinskem Oddelku za oko|je in prostor pravijo, da seje stanje v zadnjih petih letih za sto odstotkov izboljšalo. Občina je veliko vložila v ureditev starega jedra, kar pa je očitno premalo, da bi zaživelo in dobilo novo vsebino. Kot nam je povedal tajnik krajevne skupnosti Vinko Rodišek, se tam več ukvarjajo z vlaganji v okoliške kraje, medtem ko za drago prenovo mestnega jedra skrbi občina. Pred letom in pol, je ta sprejela prostorskoureditvene pogoje za staro mestno jedro, po katerih naj bi na območju Glavnega trga med drugim umirili promet, razširili parkirišča in popravili cesto. V občinskem oddelku za okolje in prostor so nam postregli s podatki o pospešenih vlaganjih na območju stare Sevnice v zadnjih letih. Sklad stavbnih zemljišč je pred petimi leti dodelil kar nekaj ugodnih kreditov za obnovo pročelij in streh stanovanjskih objektov. Občina se je v letu 1997 lotila celovite obnove infrastrukture na tem območju: prenovili so vodovodno in telefonsko omrežje, uredili javno razsvetljavo ter asfaltirali razkopane prometne površine. Lani so nadaljevali s prenovo pločnikov in doslej v prenovo Glavnega trga iz sredstev Sklada stavbnih zemljišč vložili že 20,4 milijona tolarjev. Sevničani lahko pričakujejo tudi stebričke ob pločnikih, še prej pa prenovljen pločnik proti križi- šču s Florjansko ulico in preplastitev na cesti skozi Glavni trg. Do minule jeseni so 12,6 milijona tolarjev vložili v ureditev križišča ob priključku Drožanjske ceste. Razširili so mostiček na glavni cesti, zgradili hodnik za pešce, obnovili mostno ograjo in vanjo vgradili sakralno znamenje. V sodelovanju s krajani so asfaltirali ulico ob izteku Glavnega trga in uredili okolico florjanske cerkve. Na pobudo občanov so asfaltirali pešpot na pokopališče, v načrtu pa imajo še ureditev drugih pešpoti, zasaditev dreves in postavitev klopi. V letu 1997 so uredili še del ceste na Škovec; samo za asfaltiranje so potrebovali 5,1 milijona tolarjev. Infrastruktura pa ni vse, saj po obnovi kličejo tudi zgradbe. Prenova teh po mnenju nekaterih sogovornikov teče počasi tudi zato, ker je mestno jedro spomeniško zaščiteno in je za vsak poseg potrebno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dokler je stanje tako, staro mesto ne more pričakovati tudi kulturne vsebine. Po mnenju Alberta Felicijana iz Zveze kulturnih društev Sevnica, je zdaj mesto prazno, promet skozi jedro pregost, ni pa niti primernih prostorov za prireditve, zato v zadnjih letih oživljajo sevniški grad. Vsak dan postaja bolj očitno, da se Življenje na Glavni trg ne bo vrnilo samo od sebe. Za kaj takega bo potreben s premislekom pripravljen program oživljanja mesta, ki bo sedanjim ali bodočim lastnikom lokalov ponudil nekaj, kar jih bo zadržalo v stari Sevnici. Tu bo odločnejši korak k oživljanju morala narediti občina. B. DUŠIČ GORNIK biciozno zastavljenega programa že uresničili. S pomočjo JKP Trebnje in občine so prišli do novega vodnega vira Ribjek, rekonstruirali so nad 3 km krajevnih cest, na 4 km pa je trasa že pripravljena in bodo asfalt dobili letos, uredili so krajevno knjižnico in preuredili prostore KS, zgrajena je bila avtobusna postaja v središču Mokronoga, lani so dogradili mrliško vežico na Belem Griču in delno obnovili staro župnijsko stavbo ob pokopališču na Svetem Vrhu idr. Ena izmed prednostnih nalog in tudi največjih postavk samoprispevka je izgradnja pločnikov v Mokronogu v dolžini 900 metrov. Letos si obetajo tudi veliko dela na cestah (za lokalne ceste bodo morali zbrati 30 milijonov), pri čemer se mora v prvi vrsti urediti nevaren in dotrajan most v Martinji vasi, za krajevne pa 33 milijonov. Ena večjih želja in potreb je tudi obnova dvorane v kulturnem domu, kar bo zahtevalo ok- Anton Maver in Slavko Žnidaršič rog 17 milijonov, sanacija peskokopa v Ostružniku, ureditev vodovoda v Laknicah in kanalizacije v delu vasi Most, z odlokom urediti način plakatiranja v kraju, urediti mokronoško sejmišče in parkirne prostore za tovornjake, trudijo pa se že tudi za odprtje Ceste za zidom ob tovarni Iskra, kar ljudje pogrešajo že vrsto let. Vodstvo KS Mokronog upa na dobro sodelovanje s trebanjsko občino in novim županom. “Lani smo se vključili v Združenje KS in in manjših občin v RS s sedežem v Mirni Peči in si prizadevali za ustanovitev svoje občine. S temi aktivnostmi bomo verjetno nadaljevali, za kar je imenovana tudi komisija,” je povedal Anton Maver. L. MURN ZBOR IZGNANCEV SEVNICA - Krajevna organizacija Društva izgnancev iz Sevnice vabi prihodnji petek, 5. februarja, ob 16. uri na redni letni zbor članov, ki bo ob 16. uri v prostorih jedilnice Lisce. NEKDAJ MESTNO SREDIŠČE, DA N ES PA...- Staro mestno jedro daje videz praznine, in to dobesedno: s pročelij odpada omet, ljudje imajo tu vse manj opravkov, prazno je nekdanje gostišče Na vogalu, prazna Mercatorjeva trgovina in s papirjem prelepljene okoliške izložbe. Je Glavni trg le v obdobju pospešene prenove ali pa življenje v njem zares zamira? (Foto: B. D. G.) PO SREDINI SEVNICA - Kaj naj naredi človek, ko na pločniku naleti na opozorilo, da mu ravno tu, do koder je prišel, lahko pade omet na glavo? Na Glavnem trgu v Sevnici se sicer lahko izogne padajočim delcem, a že po nekaj korakih pride do novega opozorila. Lična tablica je že kdove kako dolgo pritrjena na stavbo, v kateri domuje okrajno sodišče. Ker je obnova stavb draga, bi se nemara bolj splačalo zapreti promet skozi Glavni trg. Pešci bi bili sredi ceste vami, izložbe pa bi lahko ogledovali tudi od tam. Itak ni kaj videti. Rrjavljcvc iskrice ŽUPAN IN MULJAVA - Župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret je doma z Muljave, toda mnogo ljudi pravi, da se to razvoju in napredku kraja ne pozna dosti. Župan menda meni, da ne sme biti tako očitno, od kod prihaja, in mora paziti na enakomeren razvoj celotne občine. Takšne poštenosti danes skorajda ni več mogoče najti. No, k sreči so krajani lani izglasovali samoprispevek in bodo stvari prijeli v svoje roke. Med njimi pa je seveda tudi župan. VEČKRAT NA OBČINSKA VRATA - KS Muljava se po mno-gočem razlikuje od drugih KS. Le tu in v Zagradcu plačujejo samoprispevek, le KS Muljava in KS Krka že drugi mandat v občinskem svetu nimata nobenega predstavnika razen župana z Muljave, ki pa na poznanstvo ne da prav dosti. Predsednika teh dveh KS bosta zato morala verjetno pogosteje in vztrajneje trkati na občinska vrata kot drugi. Upajmo, da uspešno. LJUBITELJ LIKOVNE UMETNOSTI IZ KOČEVJA - V lanskem decembru in letošnjem januarju so se v hotelu Valentin v Kočevju predstavili likovniki KD likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. Razstava je bila odmevna in dobro obiskana. Enemu od obiskovalcev pa je slika mlade umetnice Ksenije Drab tako ugajala, da si jo je kar “sposodil”. Neznanemu novemu lastniku sporočajo, da ni izbral slabo, saj je mlada umetnica, trenutno še dijakinja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, na začetku svoje umetniške poti-Neznanemu občudovalcu šentviški likovniki pa vendarle sporočajo, da so možne tudi druge poti, da postaneš lastnik tistega, kar ti zelo ugaja. Trebanjske iverT) . ČATEŽ ŽIV, DA JE KAJ-Na Čatežu pod Zaplazom je bilo ta konec tedna živo, da je kaj, lahko bi celo rekli, daje bilo središče dogajanja v trebanjski občim-Najprej omenimo republiški seminar za tolkale, ki je tri dni pod vodstvom svetovno priznanih glasbenikov potekal v Domu Čebelica. V gostilni Ravnikar so priredili občni zbor trebanjskega društva rejcev drobnice, v gasjf skem domu pa je bil sklican tudi svet KS Čatež. TREBANJSKA TpLKAL-A -Trebanjci so lahko upravičeno ponosni na svojo godbo, ki je vse uspešnejša in bo maja na državnem tekmovanju godb v Krškem igrala celo v prvi kategoriji. Naj predka so seveda veseli tudi sami glasbeniki, ki pa jim veliko pomeni tudi to, da so na njihove inštrumente - tolkala igrali ta konec tedna udeleženci seminarja za tolkala na Čatežu. Kafcsta seminar vodila evropsko in svetovno priznana tolkalca, so zdaj tudi njihova tolkala postala svetovno znana. To pa je promocija, kaj - PA SMO LE PRIŠLI V MEDIJE! - Okrog 400 prebivalcev m desetih vasi v KS Trebelno je minuli teden na lastni koži občutilo, kaj pomeni ostati brez teko; če pitne vode. Vodovod so zaprl' zaradi onesnaženja zajetja z gnojnico. Vaščanom so vodo dovažali s cisternami. Pri tem zase m bilo težko poskrbeti, mnogo bol) zapleteno je bilo za živino, ki Je imajo v tistem koncu veliko. Toda tudi v hudih trenutkih velja ohraniti optimizem in dobro voljo- Tako se je ob obisku novinarjev eden izmed kmetov pošalil: “B?" mo pa vsaj po televiziji, na radm in v časopisu, ne? Drugače verjetno tja ne bi nikoli prišli.” Sevniški paberkTJ CESTA SEM! - Ob Drožanj-skem potoku pelje cesta, menda je prava cesta in nikakor ne zakotna mestna ulica. Kdor se zapelje proti njej z Glavnega trga, ga lepa tabla opozori na DrO' žanjsko cesto. Malo naprej, kjer se cesta res začne, pa jo tabla preimenuje v ulico. “Mar ni bilo dovolj, da so me prej imeli za (brrr-) Klavniško ulico?” se sprašuje Drožanjska cesta. MANDARIN - Poslanec Branko Kelemina je Posavje razburkal s svojim predlogom zakona o renti iz NEK. Vsak drugi dan ga pokažejo tudi na nacionalni teve-Nastopa tu, nastopa tam, pa kljuj! temu še ni dovolj poznan. Kaj h1 ovinkarili - na lastna ušesa srno slišali, da so bolj uveljavljene od sevniškega mandarina, celo maj®’ sladke in okrogle mandarine. Na valovih Radia Krke so brez paT dona snovalca zakona o rent' poimenovali za Branka Klementina. Krške novice AGRAFA - Agrafa, podjetje nekdanjega novomeškega podjetja Pionir, bo menda žalostno končala, in sicer tako, kot so nehala obratovati mnoga slovenska podjetja: ni plač, potem pa - delavce na cesto. Mnogo resnic o Agrafi je v računalnikih, vendar 9 ni. mogoče vklopiti, ker so Agrafi izklopili elektriko. In vse grdobije bodo ostale skrite. Vsaj za čas redukcije. MRAZ IN KURJAVA - Krški samski dom naj bi v teh dneh ostal brez elektrike, ker mu iz Ag-rafe ne plačujejo za stanovanja. Predlagamo, da stanovalci, če bodo res zmrzovali, sami kurijo peci, seveda tako, da ne bo zgorel Za kurjavo bi vsaj za začetek lahko imeli tiste izmed sum-'Jivih listin, ki so pokopale krško gradbeništvo. VLADNI OBISKOVALCI - V Posavju so imeli podjetniki posvet o davku na dodano vrednost. Posavski organizatorji so povabili toliko ljubljanskih vladnih velmož, da bi v državi nastopila vladna kriza zaradi nenadne odsotnosti, če bi vsi vabljeni res prišli v Posavje. No, take krize seveda ni mio, ker po pravilu vladne visoke živine ne prihajajo prav pogosto, Posebno pa ne velikoštevilno v Save*]'*10 °k spodn-iem toku reke DAROVI - V krajevni skupnosti mesta Krško so ogorčeni zara-® smeti na bregu reke Save. Smeti so prišle s poplavami, to je dej-?’ ??P'ave’ torej obilna voda, so božji dar ali božji bič, kakor se vzame. Tudi za smeti ob Savi bi . mislil. Vendar je med njimi preveč takih s slovenskimi najtisi, tako da se ve, kdo jih je Novo v Brežicah 1 priganjača potrebu- . ,9 " Ni nujno, da je novo tudi ha Preteklem obdobju je no slišati veliko pripomb zoper nelo brežiškega občinskegs sveta, aterega člani so se včasih obna-■ ali kot poslanci v državnem zbo-u in se pogostoma spotikali ob Povsem nepotrebne reči ter v nedogled zavlačevali obravnavo Posameznih točk dnevnega reda. onedeljkova prva delovna seja °ve sestave svetniškega zbora je amreč pokazala, da zgledi vle-eJo in da novi občinski par-mentarci ne bodo nič boljši od t 3 h ePrav se ie seja pričela ob reh popoldne, so dnevni red Ptejeli šele uro in pol pozneje. 9^Prekinitve seje in odložitve na Prihodnji teden pa so od sprejetjh d PreV (edafona), s tem pa tudi sproščanje in kroženje rastlm-nci, . il- Izboljša se tudi struktura zemlje, to pa pomeni boljšo Oskrbo z vodo in plini. J- EP Vs ,ato je tudi pašnike, in ne le obdelovalno zemljo, skoraj v to t k Pr'meru koristno apniti. Za pašnike velja pravilo, da je ljen a ^?'att večkrat, vendar po malem. S poskusi je ugotov- dež°’ -*c l?°8°^e samo s pospešenim razmnoževanjem n0sfVn|k°v’ k' Ra spodbuja apnjenje, za četrtino povečati donos- t pašnika. Če računamo, da je na kvadratnem metru do 300 ueze-»„;i— • . J . ....... trikov, imamo tako na hektarskem pašniku do štiri tone pod- * * DOmnrnilfm/ lri npntnirlnn Han i r» rtr\n nrorlpliiioirt od m rln sam t i m~- *"-* >w>i» >i« u«.i zaužije toliko hrane, kot je dost • k’ tak° vsi skupaj predelajo neverjetne količine in zato 11 pripomorejo k rodovitnosti prsti. drugič. 1 detelj izboljša I i pa več kdaj Inž. M. L. rejci drobnice predstavili na razstavi plemenske živine, ki jo bo v začetku septembra pripravilo Govedorejsko društvo, sodelovali bodo na prireditevi Iz trebanjskega koša idr. V razpravi so rejci razkrili svoje težave, med katere spada: pogi-njanje hitro rastočih jagnjet, oddajanje starih ovc, pomanjkanje centrov za vzrejo ovnov, tetoviranje jagnjet, ki lahko privede do raznih nevšečnosti in bolezni, itd. Med večjimi problemi je gotovo prodaja mesa kot tudi volne. Zdaj je največji odjemalec mesarstvo Cvetan iz Mokronoga, sicer pa se morajo rejci znajti, kamor sami najbolje vejo in znajo. Skupaj z gostjo, urednico revije Drobnica Marjano Cvirn, so si bili enotni, da je še veliko premalo narejenega za promocijo ovčjega in kozjega mesa in izdelkov. “Ljudje sploh ne vedo, da je to meso veliko bolj zdravo, dostikrat pa so tudi predsodki krivi, da se raje odločajo za nakup drugih vrst mesa in sirov,” je dejala Čvimova. L. MURN SREČANJE Z ZABA VO - Po končanem občnem zboru rejcev drobnice, ko sta jim spregovorila predsednik Jože Grmovšek in Anica Moder iz Kmetijske svetovalne službe Trebnje, je za dobro voljo poskrbel trio Efekt. (Foto: L. M.) Svetovalček metliškim kmetom Dopolnilne dejavnosti zavira nedorečena zakonodaja METLIKA - Na kmetijski svetovalni službi Metlika so nedavno pripravili posebno izdajo Svetovalčka, v katerem so predstavili precej možnosti za razvoj kmetij v občini. Poleg osnovnih dejavnosti pa lahko kmetje izbirajo tudi med številnimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji- Kmetijski strokovnjaki svetujejo, naj bodo dohodkovno zanimivi programi dopolnilnih dejavnosti grajeni predvsem na tradiciji, znanju in sposobnostih nosilcev dejavnosti, pomemben pa je tudi prostor, ki ga imajo na voljo. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah morajo biti seveda v skladu z zakoni in predpisi, vendar mnogi kmetje že opozarjajo, da je prav na tem področju še vedno veliko nedorečenega. Zakon, ki bo urejal pogoje za dopolnilne dejavnosti, je še vedno v pripravi. V metliški občini so na prvo mesto med dopolnilnimi dejavnostmi postavili turizem na kmetiji. Na vinorodnih gričih naj bi se razvijal predvsem izletniški turizem, usklajen pa naj bi bil s potrebami oz. razvojem belokranjske vinsko-turi-stične ceste. V nižinskem obkolp-skem delu, kjer so možnosti za razvoj manjših turističnih kampov na kmetijah ter kmetij odprtih vrat, pa naj bi večjo pozornost namenili stacionarnemu turizmu. NI GA ČEZ DOBER NASVET Pravi čas za cepiče Ob koncu januarja je čas za nabiranje cepičev koščičarjev, v februarju pa cepičev peškarjev, ki jih bomo uporabili za tako imenovano cepljenje na živo oko ob koncu marca ali v začetku aprila, ko postanejo vejice muževne. Narezane cepiče (do debeline svinčnika) je treba shraniti v vlažni mivki, vendar tako, da se ne dotikajo med seboj. Vlažnost se najlažje ohrani v primerni kleti, je pa cepiče mogoče ohraniti do cepljenja tudi v hladilniku v vlažnem papirju ali naluknjani polivinilasti vrečki. Za cepiče izberemo zdrave enoletne poganjke z zunanjega, sončnega dela krošnje drevesa, katerega sortne in druge značilnosti poznamo. Tako pridoboljeni cepiči so primerni za cepljenje na razkol (ki ni več priporočljivo), cepljenje na oko (t.i. angleška kopulacija), cepljenje za lub in žlebičkanje, ki je eden najbolj pogostih primerov cepljenja sadnega drevja oz. precepljanja že rastočih dreves, kar pride pogosteje v poštev, saj veliko večino sadik cepijo že v drevesnici. Sicer pa so v metliški občine še velike možnosti za predelavo različnih kmetijskih pridelkov, kot so meso, mleko, žita, zelenjava, sadje, grozdje. Predvsem na kmetijah, ki imajo veliko gozdov, bi bila dobrodošla predelava lesa. Sicer pa bi se kmetje lahko odločali tudi med pridelavo in predelavo gob, pridelovanjem zelenjave, sadik in okrasnih rastlin, čebelarstvom, ribogojstvom, rejo malih živali, kot so na primer polži ali kožuharji. Dopolnilna dejavnost bi bilo lahko tudi ohranjanje domače obrti. M. B.-J. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Organizacija vinskih ocenjevanj (Nadaljevanje) Komisija za ocenjevanje na ocenjevanjih, ki jih prirejajo društva vinogradnikov, ni uigrana skupina. Idealno bi bilo, da bi delovala kot filharmonični orkester. Tudi vloga predsednika komisije je podobna vlogi dirigenta. Na mednarodnih ocenjevanjih predsednik komisije vin ne ocenjuje, njegova dolžnost je, da usmerja delo komisije. Predvsem bdi nad potekom ocenjevanja, da bi zagotovil za vsa vina enake pogoje. Profesionalni degustatorji so preverjeni strokovnjaki. Predsednik s svojo avtoriteto lahko le opozarja degustatorje, če se ne držijo pravilnika o ocenjevanju. Nevarnost, ki je vedno prisotna, so nedisciplinirani posamezniki med degustatorji. Nekateri čutijo potrebo po vzbujanju pozornosti oziroma lastnem potrjevanju ali tudi vsiljevanju svojega mnenja o posameznem vinu s polglasnimi izjavami. Takšno vedenje zelo moti delo ostalih. Zato je včasih dobro vodenje komisije prava umetnost. Psihološka nadarjenost lahko pomaga predsedniku, da ustrezno motivira vse člane, da ne prizadene nobenega od njih in da ustvari sproščeno delovno vzdušje. Pravilomo se vsak dan pred začetkom degustacije skupinsko poskusi vzorec vina enake kategorije, kot sledi na ocenjevanju. Pri vsaki menjavi kategorije vin se ponovno poskusi tako imenovani uvajalni vzorec. Po oceni uvajalnega vzorca predsednik komisije javno prebere ocene posameznih degustatorjev, ne da bi le-te imeno- val z imenom in priimkom. Celotna komisija sliši razpone med ocenami in predsednik pomaga s svojim komentarjem degustatorje zbližati v njihovih merilih. Za objektivno ocenjevanje je tudi važno natančno natakanje vina v kozarce. Degustacijski kozarci, ki so si jih društva vinogradnikov skoraj povsod že nabavila, merijo 2,2 del. Ta kozarec omogoča približati vinske značilnosti našim čutilom, če je natočen do ene tretjine. Premajhna količina vina v kozarcu ne sprosti dovolj aromatičnih snovi. Zato bi morali natakarji natakati vsa vina do enake višine v kozarcu. Večina društev najame za natakarje mlada, brhka dekleta, ki s svojo pojavnostjo vplivajo na prijetno vzdušje. Nevarno je pa, da se katera od mladenk preveč nadišavi, tako da vina z manj intenzivno aromo pri tem trpijo. Dober organizator poskrbi tudi za “nevtralno” urejenost osebja za strežbo. Arome vina lahko prekrivanjo tudi krpe za brisanje kozarcev, ki so zaradi pre-dišečega pralnega praška no-vinsko aromatične. Tudi preveč klorirana voda za splakovanje kozarcev moti ocenjevanje. Najbolje se pripravi (ovini) vino z istim vinom, zato je pri sedemčlanski komisiji potrebno imeti na razpolago za vzorec vsaj 7 del vina. Po mojih izkušnjah je organizacija na večini ocenjevanj po vinogradniških društvih kolikor toliko zadovoljiva. Zahteve za kakovost so na vseh področjih vsako leto višje. Škoda pa bi bilo, da bi zaradi prepovršne organizacije trpela pričakovanja vinogradnikov in ne bilo nagrajeno najboljše delo v vino--gradu in kleti. dr. JULIJ NEMANIČ CAS GNOJENJA PRIHAJA Vedno ponavljajoče se napake Strnjen pregled napak pri gnojenju kmetijskih rastlin, njih vzrokov in posledic Bliža se čas gnojenja, enega najvažnejših agrotehničnih ukrepov za uspešno kmetovanje. Prav pri gnojenju z mineralnimi pa tudi organskimi gnojili delajo slovenski pridelovalci največ napak, katerih vzrokov in posledic je veliko. Zaradi slabe založenosti trgovin, prevelikega vpliva trgovcev in premajhnega vpliva stroke, starih navad, nizke cene dušika (na primer v gnojilu KAN), nepoznavanje lastnosti rastlinskih hranil in vsebnostnih hranil v tleh nepravilno izberemo gnojilo in nepravilno gnojimo. Posledica so majhni in slabši pridelki, izpiranje dušika v podtalnico, neodpornost rastlin proti boleznim in škodljivcem, podrto ravnovesje hranil v tleh in protesti okoljevarstvenikov. Napaka ni le v tem, da premalo ali nič ne gnojimo, napaka je lahko tudi v pretiranem gnojenju, ki količino pridelka resda poveča, zmanjša pa njegovo kakovost, poslabša odpornost rastlin in ekološko ogroža okolje. Podobne posledice ima tudi nepravi čas uporabljeno gnojilo, nepravilni strojni raztros, ročno gnojenje v PREDAVANJE ZA REJCE DROBNICE TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje je v sredo, 27. januarja, popoldne v prostorih Centra za izobraževanje in kulturo organizirala predavanje o prehrani in paši drobnice. O OŽIVITVI NASADOV ŠTREKLJEVEC - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj pripravila v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli na Štrekljevcu predavanje o oživitvi kmečkih nasadov. Predaval bo inž. Jani Gačnik iz Kmetijskega zavoda Novo mesto. pasovih, nepoznavanje vloge korenin in nekakovostno gnojilo. Brez analize zemlje je uporaba gnojil tvegana, saj ne vemo, ne kolikšne so zaloge hranil v tleh, ne kakšna je kislost ali bazičnost (pH) tal, ne kolikšen je odstotek humusa, ne kako je z izpiranjem nitratov v tla, ne česa je preveč in česa premalo. Obdelovanje zemlje je, kot je zapisal pokojni profesor poljedelstva Vinko Sadar, res umetnost in tudi gnojenje spada zraven. Inž. JOŽE POVSIČ HELENA MRZLIKAR gospodinjski kotiček Kdaj vitaminske dodatke? Nasploh nezdravo živimo, se manj gibljemo in več jemo. Zaradi mraza naše telo poveča energijske potrebe in zato tudi več posegamo po hrani z več maščobe. Tako se nam pričnejo kopičiti odvečni kilogrami in naše telo dobi preveč neustreznih snovi. Biološko polnovredna hrana (sadje, zelenjava) pozimi zaradi dolgotrajnega skladiščenja pospešeno izgublja vitamine. Zato se v zimskih in zgodnjih pomladanskih mesecih priporoča dodajanje predvsem vitamina C v dražejih in tabletah ali multivitaminski preparat, seveda le v priporočeni količini. Uporaba vitaminskih dodatkov je priporočljiva predvsem v starosti, ker se z leti poveča potreba organizma po vitaminu B12 in vitaminu D. Zmanjšana izguba teka in neustrezna sposobnost žvečenja sta v poznih letih pogosta vzroka za nedohranjenost. Dodatki vitaminov so potrebni tudi pri kroničnih boleznih in pri dolgotrajnih ter strogih dietah. Do pomanjkanja vitaminov in rudnin (kalcij, cink, vitamin B12) pride tudi pri vegetarijanski prehrani, če je iz prehrane odvzeto meso, mleko in mlečni izdelki. Kadilci potrebujejo približno 100 dodatnih miligramov vitamina C na dan, kar je dvakrat toliko, kot ga potrebujejo nekadilci. V nosečnosti je zvišana potreba po železu, kar je 30 mg na dan. Dolgotrajno jemanje velikih odmerkov lahko okvari notranje organe. Ljudje vse prepogosto kupujejo drage pripravke, ki so v prosti prodaji, v upanju, da jim pripomorejo k izboljšanju zdravja ali morda upočasnijo staranje. Dodatki ne morejo nadomestiti uravnotežene prehrane, ki jo pretežno sestavljajo zdrava živila, kot so žito, stročnice, sadje, zelenjava, mleko in mlečni izdelki, ribe in druge vrste belega mesa. Ker vitamini sčasoma izgubijo moč, je potrebno ob nakupu preveriti rok trajanja. Pazljivost velja tudi sestavi hranil, ki naj bodo v območju od 100 do 150 odstotkov priporočene dnevne količine, saj so večji odmerki lahko nevarni. Idealno bi bilo, če bi vedeli, katerih snovi nam v telesu res primanjkuje, in bi dopolnili samo te. Vedeti moramo, da gre pri dodatkih za izolirane snovi, ki v telesu nimajo takšnega učinka kot snovi v svežih živilih! Človek ne živi samo od kruha... V kulturni zakonodaji je lani in v začetku letošnjega leta prišlo kar do dveh novosti, ki bodo močno vplivale na nadaljnji kulturni razvoj v lokalnih skupnostih. Na lokalno kulturno dogajanje bo vplival predvsem 27. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, s katerim državni zbor prenaša večji del financiranja redne dejavnosti kulturnih ustanov na njihove ustanoviteljice. Z letošnjim letom tako petindvajset sedežnih občin po Sloveniji prevzema večji del finančne skrbi za redno dejavnost štiridesetih kulturnih ustanov. Ministrstvo bo financiralo le neposredne programske stroške teh ustanov, za ostalo bodo odgovorne občine. Prejšnji teden sprejeti Zakon o varstvu kulturne dediščine pa na lokalne skupnosti prenaša še del pristojnosti pri varovanju nepremične in premične kulturne dediščine. Zakon med drugim določa, da lokalne skupnosti razglašajo spomenike lokalnega pomena, izdajajo odločbe v zvezi z razglasitvenimi akti, ki so jih sprejele, ter zagotavljajo sredstva za ohranjanje in vzdrževanje spomenikov lokalnega pomena in druge dediščine. Občine bodo torej v marsičem same krojile kulturni utrip. Četudi zakonodaja odreja določene obveznosti, ki naj bi se jim ne mogli ogniti, pa je morda bolj kot kdaj poprej odvisno od osveščenosti občinskih svetnikov in tistih, ki odločajo, ali bodo razumeli razvoj lokalne skupnosti samo v okviru razvoja gmotnih dobrin ali tudi kot razvoj duhovnih. Preprosto povedano, ali dojemajo srž starodavnega sporočila, da človek ne živi samo od kruha, in bodo, denimo, ob gradnji vodovoda videli tudi obnove potrebno staro znamenje. M. MARKELJ Pogled v likovno ustvaijalnost V Lamutovem likovnem salonu so odprli pregledno likovno razstavo Pogled 1, na kateri se predstavlja petnajst umetnikov - Začetek dolenjskega likovnega bienala? Poslovnež in slikar v enem Podjetje Danex Art iz Novega mesta ima ob trgovini še salon za okvirjanje slik in galerijo NOVO MESTO - V dolenjski metropoli ne primanjkuje manjših likovnih razstavišč, očitno pa je zanimanje za likovno ustvarjalnost tolikšno, da še vznikajo nova. Med novejšimi je Salon za okvirjanje slik in galerija, ki ju je ob zasebni hiši na Krajčevi cesti lani odprl Dane Rupčič. Obema se bo v prihodnjih tednih pridružil še slikarski atelje, ki ga dokunčuje nad salonom. Tako bo Rupčič s trgovino, ki jo ima v BTC-ju, lepo zaokrožil dejavnost svojega podjetja Danex Art. Dane Rupčič je magister ekonomije in samouki slikar, doma iz Karlovca, kjer se je likovno izobraževal pri znanem karlovškem slikarju Dordu Petroviču, nam poznanem s Krkinih slikarskih srečanj. Kot slikar ima za seboj že štirinajst samostojnih razstav. Že leta 1983 je združil poklicno ekonomsko znanje s slikarstvom in ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo s prodajo slik prostocarinskim trgovinam, med drugim tudi Kompasovim. Leta 1993 je zapustil Hrvaško in se za stalno naselil v Novem mestu, kjer je ustanovil podjetje Danex Art in nadaljeval z dejavnostjo, začeto v Karlovcu. V Danex Artu se tako ukvarjajo z okvirjanjem Dane Rupčič v svojem salonu za okvirjanje slik, ki je hkrati tudi galerija. slik, prodajo različnih slikarskih pripomočkov, z galerijsko dejavnostjo, prodajo likovnih del in s slikanjem po naročilu. V podjetju je ta čas redno zaposlenih šest slikarjev in drugih likovnih strokovnjakov, zanj pa dela še okrog dvajset zunanjih sodelavcev. S slikanjem pa se ne ukvarja le Dane Rupčic, čopič je pogosto tudi v rokah njegove žene Radmile, sina Duška in pa njegovih bratov Milorada in Boža. Ni se torej bati, da bodo stene v galeriji salona prazne. ..... OSVOBAJANJE OD SEBE NOVO MESTO - Danes, 28. januarja, bo ob šestih zvečer v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavitev knjižne novosti Bernarde Pavko Osvobajanje od sebe, ki govori o sporočilu angelov, ter Thomasa Kellerja o karmi, pomenu prehoda v novo tisočletje, partnerskih in družinskih odnosih, zasvojenosti in o drugih vprašanjih. ČRNOMALJSKA KRONIKA NOVO MESTO - Danes, 28. januarja, bo ob 19.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine nastopila igralska skupina ZIK Črnomelj z zgodovinsko gledališko predstavo Vojka Zidarja Črnomaljska kronika. Rajko Čuber, Simona Čudovan, Dušan Filipčič, Martina Koritnik Fajt, Mojca Lampe, Kristina Lazetič - Kiki, Jože Marinč, Nataša Mirtič, Silvan Omerzu, Janko Orač, Vojko Pogačar, Apolonija Simon, Jože Slak -Doka in Branko Suhy. Kot je na otvoritvi povedala Barbara Rupel, je pri iskanju skupnega imenovalca v delih petnajstih predstavljenih avtorjev našla odgovor v lirizmu in odsotnosti družbene kritičnosti, ki je sicer značilna za likovnike devetdesetih let. Predstavljeni umetniki se ji zdijo v zadnjem času okupirani predvsem sami s seboj. Zatekajo se v svoj sanjski svet, v motrenje kulta zasebnosti, v osebno podoživljanje narave, utrinkov iz urbanega življenja ali pa v abstraktni svet barv in oblik, ki jim ponuja širok spekter razpoloženj in možnosti za razmišljanje in potovanja po lastni notranjosti. In še nekaj je značilno zanje: se ne izražajo s pomočjo elektronskih medijev ali z drugimi sodobnimi izraznimi sredstvi, ampak ostajajo zvesti klasičnim slikarskim in grafičnim postopkom. Največ svežine in novosti je Ruplova našla v delih Apolonije Simon, samostojne umetnice iz Ljubljane, po rodu iz Brežic, ki ji je tudi dodelila nagrado Galerije Božidarja Jakca - samostojno razstavo v naslednjem letu. Pomembni kulturni dogodek v Lamutovem salonu je odprl direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Big band iz krškega s pevko. M. MARKELJ V POČASTITEV OBLETNICE KETTEJEVEGA ROJSTVA - Literarni klub Dragotina Ketteja je v petek, 23. januarja, zvečer v gostišču Breg v Novem mestu pripravil že drugi interni literarni in debatni večer, ki so ga posvetili 123. obletnici rojstva pesnika Ketteje (19. januar 1876), po katerem ima klub ime. V uvodnem delu so prebrali nekaj njegovih pesmi, nastalih v času pesnikovega bivanja v dolenjski metropoli, nato pa je deset članov kluba bralo svoje pesmi in razpravljajo o družbeni kritičnosti in pesniških oblikah v lastnih stvaritvah ter o ambivalentnem paru eros-tana-tos. (Foto: M. Markelj) Drzne in lepi vse boljši Stiska gledališka skupina pripravlja novo predstavo Kaj pa Leonardo? - Uspešni na Linhartovem srečanju Lutke poživljajo kulturni utrip Kulturno-umetniško društvo Klemenčičevi dnevi je predstavilo svojo publicistično in producentsko dejavnost - Priprave na krstno predstavo nagrajene lutkovne igre KOSTANJEVICA - Galerija Božidarja Jakca v svoji razstavni politiki posveča posebno pozornost kakovostnim likovnim ustvarjalcem, ki živijo in delajo na Dolenjskem in v Posavju ali pa so po rodu ali kako drugače povezani s tem delom Slovenije. V Kostanjevici so nekateri že imeli samostojno razstavo, letos pa je na pobudo kustosinje Barbare Rupel prišlo do uresničitve zanimive zamisli, da bi v Kostanjevici pripravljali bienalne pregledne razstave, na katerih bi predstavili ustvarjalni likovni utrip širše Dolenjske. V petek, 22. januarja, zvečer so v Lamutovem likovnem salonu odprli prvo tovrstno razstavo z naslovom Pogled I in tako potrdili Kostanjevico kot enega od pomembnejših slovenskih likovnih središč, najbrž pa tudi položili temelje novemu slikarskemu bienalu. Selektorica in avtorica Pogleda 1 Barbara Rupel je nameravala sprva vključiti v pregledno razstavo dela avtorjev z vseh področij likovnega ustvarjanja, vendar se je zaradi prevelikega števila evidentiranih ustvarjalcev in omejenosti razstaviščnega prostora v Lamutovem likovnem salonu odločila, da za prvi pregled pripravi ožji izbor slikarjev in grafikov, osnovna kriterija pa sta ji bila navezanost umetnikov na naš prostor in kvaliteta njihovih del ne glede na to, ali imajo avtorji akadem- sko izobrazbo ali ne. Ustvarjalnost oblikovalcev, arhitektov in drugih avtorjev s tako imenovanih mejnih področij likovne ustvarjalnosti pa naj bi predstavili na posebni razstavi. Omilila je tudi prvotne kakovostne kriterije, po katerih bi na pregledni razstavi sodelovalo le kakih šest najkvalitetnejših ustvarjalcev, k sodelovanju jih je namreč povabila precej več, in tako se na prvi pregledni razstavi s po dvema deloma iz zadnjih dveh let predstavlja kar petnajst likovnikov: Mitja Berce, SELEKTORICA IN NAGRAJENKA - Kustosinja Barbara Rupel in nagrajena slikarka Apolonija Simon. STIČNA - Zanimivo je, da se prav na podeželju gledališka tradicija najbolj ohranja, tako tudi v Stični, kjer je vodenje gledališke skupine pred štirimi leti prevzel Igor Gruden - pred njim je igre režiral Mihael Glavan. Skupini mladih ustvarjalnih igralcev, ki si je pred kratkim nadela pomenljivo ime Drzne in lepi, gre vse bolje. Konec februarja načrtujejo v domačem kulturnem domu premiero igre Evalda Flisarja Kaj pa Leonardo?, zato jim dela ne manjka. Gruden, po poklicu diplomirani ekonomist iz Šmarje - Sapa, ki sije igralske in režiserske izkušnje že pred leti nabiral v grosupeljski gledališki skupini, je zadovoljen z delovanjem stiške skupine. Izoblikovala se je mlajša skupina igralcev, v glavnem domačinov študentov, ki si želi igrati tudi zah- tevnejše vloge in igre. Odlikuje jih svežost in inovativnost. “Zabavno in prijetno je delati z njimi, ker napredujejo. Vsak igralec se dobro pripravi, skuša se čim bolj soočiti s svojim likom in ga tudi čim bolje odigrati,” meni režiser Gruden. Do zdaj so Stičani pripravili kar nekaj dobrih uprizoritev: Sumljivo osebo, Plešasto pevko s Halštatom, Videoklub, štirje igralci pa so sodelovali v projektu Ptica v zenici sonca-Tako občinstvo kot kritika sta jih dobro sprejela. 12 igralcev - Mik in Matej Lampret, Janez Zupančič, Tomo Tomšič, Gregor Medved, Tanja Jure- Igor Gruden Čič* Roman Miklavčič, Miha m Gašper Genorio, Sašo Porenta, Klemen Vovk in Ana Ficko - s® zdaj pridno pripravlja na novo predstavo Kaj pa Leonardo?, kije po besedah režiserja zahtevna tako glede teksta kot scene, kar pa jim pomeni še dodaten izziv. Kot je že običajno pri amaterskih gledališčih, bodo za vse poskrbeli sami s pomočjo sponzorjev, zgledno pa je tudi sodelovanje s tamkajšnjo ZKD. Poleg na domačem odru so se predstavili še v Am* brusu, Dobrepolju, Grosuplje Pirničah, lani pa so s Plešasto pe* vko in Halštatom zelo uspešno sodelovali na Linhartovem srečanju v Novem mestu. Uvrstili so se med deset najboljših predstav ljubiteljskih gledališč v sezoni 1997/ 98 v Sloveniji, kar jim je dalo novih moči in zalet. Napredek skupine pa je gotovo povezan tudi s seminarji za igralce in režiserje, ki jih v Stični že nekaj let v poletnih mesecih vodi gledališka igralka Simona Zorc Ra' movš. Mladi Stičani radi sodelujejo na njih in si tako pridobivajo nova znanja in izkušnje, iščejo pa predvsem energijsko usklajenost v skupini, saj pravijo, da če pridejo do tega, tudi uspeh predstave m vprašljiv. L MURN 8. ZIMSKI FESTIVAL BIZELJSKO - Osnovna šola Bizeljsko vabi na 8. zimski festival, kj bo jutri, 29. januarja, ob petih popoldne v telovadnici šole: nastopili bodo učenci razredne in preU' metne stopnje ob spremljavi vokal; no plesne skupine ter ob glasben1, spremljavi Vilka Ureka. Gostje festivala bodo Sašo Djukič, ansambe1 Fru-fru, Zofija in Vilko Urek, Klavdija Kerin in Bizeljski muzikanti. RAZSTAVA GRAFIK NOVO MESTO - Galerija Luna vabi na odprtje razstave grafik akademske slikarke Vesne Drnovšek iz Ljubljane. Odprli jo bodo danes, 28. januarja, ob sedmih zvečer. NAŠE KORENINE OB ZVOKIH CITER NOVO MESTO - Kulturno-umetniško društvo Klemenčičevi dnevi je razvilo kar več jader, ki naj bi pospešila plovbo slovenskega lutkarstva v še živahnejše in kakovostnejše ustvarjalne vode, vsekakor pa je zanimivo, da se s tem društvom kot novo lutkarsko središče na slovenski kulturni zemljevid vse bolj razpoznavno zapisuje Novo mesto, saj ima društvo tu svoj uradni sedež in tu od leta 1997 prireja bienalni lutkovni festival Klemenčičevi dnevi. Kako so si zastavili delo in kakšni so zadnji večji in pomembnejši dosežki, so predstavniki društva govorili na predstavitvi v baročni dvoranu gradu Grm v začetku prejšnjega tedna. Programska direktorica Darka Čeh je minulo leto označila kot zelo uspešno v založniškem in producentskem oziru. K življenju so obudili revijo Lutka, edino strokovno revijo s tega področja v Sloveniji. Revija, ki pokriva profesionalno in ljubiteljsko lutkarstvo, dve leti ni izhajala, zdaj pa je le izšla nova številka, hkrati ko je ustanoviteljica in prejšnja izdajateljica Zveza kulturnih organizacij Slovenije podpisala prenos izdajateljskih pravic na KUD Klemenčičevi dnevi. Revija bo poslej redno izhajala v Novem mestu, kot je zatrdila njena urednica Tina Kosi, in sicer dvakrat na leto. V načrtu je, da bi revija izhajala tudi dvojezično, v sloven- KONCERT HARFISTKE MOKRICE - V dvorani gradu Mokrice je v torek, 26. januarja, na drugem abonmajskem koncertu brežiške območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti nastopila uveljavljena harfistka Mojca Zlobko. ščini in angleščini, in bi si tako slovensko lutkarstvo odprlo publicistično pot v svet. Premislek o založniški luknji, ki zija na Slovenskem na področju lutkarske literature, je pripeljal do ustanovitve zbirke Lutkovna knjižnica. Njen urednik Uroš IVe-falt je zbirko krstil s pomembnim in zahtevnim založniškim dejanjem, kot prvo delo je namreč v novi zbirki izšel slovenski prevod temeljnega dela svetovne lukar-ske literature, prva knjiga Zgodovine evropskega lutkarstva, ki jo je napisal najvidnejši evropski lutkovni teoretik prof. Henryk Ju-rkovvski v sodelovanju s Penny Francis in v nji zajel evropsko lutkarstvo od začetkov do 20. stoletja. V slovenščino jo je prevedel Mihael Klep, kije izvirniku dodal še imensko in stvarno kazalo. V pripravi je natis tudi druge knjige Zgodovine evropskega lutkarstva, ki bo zajela lutkarstvo 20. stoletja, v zbirki pa naj bi izšli še različni priročniki, enciklopedija lutkarstva, lutkovna besedila domačih in tujih avtorjev ter bibliografija slovenske lutkarske literature. Po uspešnem avtorskem projektu Perikles, ki ga je kot predstavo z lutkami zasnovala Alenka Pirjevec po motivih iz istoimenske Shakespearove igre in so jo premierno izvedli lanskega decembra v Novem mestu, društvo že pripravlja drugo večjo lutkarsko predstavo, in sicer izvedbo izvirne lutkovne igre Sama Simčiča O Krokotarju in zlatem jajcu. Delo je prejelo prvo nagrado na novomeškem lutkovnem festivalu 1997. Režiser Aleš Novak, dramaturg Blaž Lukan in avtor likovne zasnove Alojz Zorman Fojž so na čelu ekipe, ki se marca seli v Novo mesto, kjer bodo gledališko in lutkovno zahtevno delo pripravili za krstno predstavo, ki bo 19. maja, ko se bo začel 3. lutkarski festival Klemenčičevi dnevi. Novomeški župan Tone Starc je po končani predstavitvi pripravil sprejem za udeležence srečanja na gradu Grm, njegova gosta pa sta bila tudi veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Maszey Szymanski in kulturni svetovalec Leszek Hensel. M. MARKELJ NOVO MESTO - V petek, 29. januarja, bo ob petih popoldne v Knjižnici Mirana Jarca predstavitev knjižne novosti Toneta Jakšeta Naše korenine, v kateri je zdaj upokojeni novinar Dolenjskega lista zajel številne življenjske usode ljudi z območja širše Dolenjske. Pogovor z avtorjem bo z glasbo na citrah popestril Darko Duh. TROJICA IZ LUTKARSKE DRUŠČINE - Predstavh da s svojim sti,0 Posega v tuje pose- izvrš! motenju posesti, ki je tuio na s puščanjem živine na hakl F>ar‘re,°. mora obstajati živi“''nepazljivost lastnika skrbmi’ A lU zadnjo dolžan lastn i živina v odsotnosti j lka slučajno pride na sose- Dik? Pateelo, to ni motenje mn. !' Na splošno pa se kot štejejo vsa tista deja- PoscsttilL0"1?1 Se sega V ,uj0 koč. ‘ .. °* da se z njimi otež- nie n 0nemogoča izvrševa- DoJ»°»SCSt* Pa se motenemu st celo odvzame. Najbolj žuli “romska problematika” Črne gradnje, množična priseljevanja iz drugih krajev in ustrahovanja “civilov” so tiste težave, ki občinam z Romi grenijo vsakdan - Preveč policistov na cestah? ŠENTJERNEJ - Prejšnji petek so se, kot je za začetek leta na Dolenjskem in v Beli krajini že običaj, sestali župani občin tega območja z vodstvom uprave za notranje zadeve. Župane je načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše seznanil z delom policije v preteklem letu, o čemer smo v Dolenjskem listu že pisali, tokrat pa o tem, kar so še posebej opozorili na delovnem srečanju. Občinam, v katerih prebivajo Romi, so, kot kaže, prav ti naj večji problem, da pa se zadeve ne uredijo, je v pretežni meri kriva država, ki bi najraje prepustila reševanje težav občinam, ki za to nimajo pristojnosti, pa še zakono- • Po novem bo možno tistim kršiteljem, ki bodo večkrat z neregistriranim ali tehnično nepopolno opremljenim vozilom padli v roke policistov, odvzeti ne le motorna kolesa in kolesa z motorjem, pač pa tudi avtomobile. A ukrepa še ni možno izvajati, še vedno namreč ni jasno, kam s takšnimi vozili, kdo jih bo odpeljal, kdo varoval in, nenazadnje, kdo jih bo prodal, če lastniki ne bodo prišli ponje. daja o tem je preohlapna. Tako na primer v Šentjerneju Romi s črnimi gradnjami na tuji zemlji nadaljujejo kot po tekočem traku in čeprav vodstvo občine pristojne inšpekcije na to kar naprej opozarja, odziva ni. Sicer so bili Romi pripravljeni legalizirati gradnje, a zaradi ne-pripravljenosti«države oziroma ministrstva za kmetijstvo, ki mora spremeniti namenbnost zemljišča, vse ostaja pri istem. Tako so Šentjernejčani na ministrstvu dobili odgovor, da to ni le stvar Šentjerneja, ampak vse države, in preveč je pričakovati, da se bo reševanja država lotila prav na Dolenjskem. Težave nastajajo tudi zato, ker je v nekatere dolenjske in belokranjske občine vse večji pritisk Romov iz drugih krajev Slovenije, ki jih v druga romska naselja priženejo spori med domačini. Sicer pa poskušajo policisti čimbolj obvladovati težave, ki nastajajo zaradi Romov. Tako so zaradi pogostih streljanj v romskih naseljih uvedli opazovalce predvsem v Zabjaku, s katerimi so po opaža- ki o zY^er Je nekdo vlomil v avto, A- parkiral v vinorodnem nan pri Malem Lipovcu. Z nez-Prednietom je zvil vrata in v selkljukice za odpiranje pose-npr ?leo-'z avta je vzel denarnico z kaj gotovine RAZBIL STEKLO - V petek avt„(\r/Jf,nckd° vlomil tudi v osebni rala P.°l°. ki gaje M. M. parkiranj!11 sv|°jem vikendu. Neznanec je kjer • 'n Posegel v notranjost, ka torte na za.dnjcm sedežu žens-riou. ca’v nJcj pa nekaj gotovine, epu amepti, 10 čekovnih blanketov, vPa ln kreditna kartica ter vred-nostnibon. migranti so ga prema- netrt ' ncaa na 22- januarje prišel t0r °.v Prostore skladišča Merca-iz ;Pnst0P" d° stenskih hidrantov in ročiclanc °dnesel šest kompletov ietie o cevmi in spojkami. Pod-je oškodoval za 120 tisočakov. SPET ALKOHOL NA CESTI kiic^ ,.G ' Prejšnjo soboto so imeli pooct C*st*’ ta^° 80 napovedali, so 22ten° k“n,r°lo prometa. Ustavili ta n vozn‘kov, za preizkus alkotes-jih i S° °dm|ili 52 voznikov. Kar 23 Ret "“P"13!« več, kot je dovoljeno, 'korder je napihal 2,77 promila. bogat plen JAVPCa VAS - V sredo, 20. ja-rjjji ^ Je nekdo v Vavpči vasi vlo-stvarl *tanovanjsko hišo, premetal S >e * !n ukradel zlatnino ter denar, okni- J6, astn'co R- H. oškodoval za Kol> 1.1 milijona tolarjev. SREČANJE VODSTVA POLICIJE Z ŽUPANI - Prejšnji petek so se v Šentjerneju sestali župani dolenjskih in belokranjskih občin oziroma njihovi namestniki z vodstvom UNZ Novo mesto. Pogovor je med drugim tekel tudi o učinkovitosti policije. (Foto: T. G.) DOBRA RAZISKANOST NOVO MESTO - Lani je bilo na območju UNZ Novo mesto storjenih 1625 kaznivih dejanj, kar je za četrtino več kot leto prej, porast pa gre na račun predlagalnih prekrškov. Lani so raziskali 66 odstotkov vseh, kar UNZ Novo mesto uvršča na 4. mesto v državi. DOLENJSKE TOPLICE REKORDERKE NOVO MESTO - Če je v Sloveniji odstotek vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč že padel pod 10 odstotkov, tega žal ne moremo reči za Dolenjsko in Belo krajino, ker je še vedno kar 13 odstotkov povzročiteljev pod vplivom alkohola. Najbolj izstopajo Dolenjske Toplice, kjer znaša ta odstotek kar 22, in Trebnje, kjer je povzročilo prometno nesrečo 17 odstotkov pijanih voznikov. LE BLAGAJNA SE NI VDALA NOVO MESTO -18. ali 19. januarja je nekdo v Kočevarjevi ulici v Novem mestu vlomil v podjetje Pionir Standard in iz pisarne ukradel telefon, dva kalkulatorja in tri laserske tiskalnike. Poskušal je vlomiti tudi v litoželezno blagajno, vendar mu to ni uspelo. Omenjenemu podjetju je z vlomom in odnesenimi predmeti povzročil za okoli 300 tisoč tolarjev škode. njih policistov že zajezili pogoste kanonade. Bela krajina očitno vse težje prenaša nečastni naziv “Las Ve-gas”, ki si gaje Črnomelj prislužil s kopico nočnih lokalov. Imajo jih namreč kar 5, kar je toliko kot na vsem ostalem območju UNZ Novo mesto, zato tudi toliko več kršitev javnega reda in miru. Policijska postaja Črnomelj, na primer, je imela lani le 7 kršitev javnega • Boljše sodelovanje občine s policijo omogoča tudi zakon o policiji, ki predvideva oblikovanje sosvetov, ki bi bili podlaga za dosego boljše varnosti. Kakšni bodo sosveti in na katera področja dela policistov se bodo nanašali, je stvar dogovora, od tega pa je odvisno tudi, kdo bo v njih sodeloval, saj bo možno vanje pritegniti strokovnjake z zdravstvenega, socialnega, pravnega in drugih področij družbenega življenja. Ttidi območja niso določena. So-sveti bodo lahko ustanovljeni za celo občino, krajevno skupnost, del mesta in podobno. reda in miru manj kot policijska postaja Novo mesto, obe skupaj pa sta zabeležili kar dve tretjini vseh kršitev. Zato je bil župan Semiča Janko Bukovec trdno odločen, da bo v Semiču zahteval lokalno policijsko postajo. Po besedah Francija Povšeta dežurna služba za Semič ne bo možna, ker bi bilo to predrago, bodo pa poskušali z lokalnimi policisti bolj obvladovati teren, predvsem pa za navadne občane, ki delajo po črki zakona, na čim bolj nemoteč način. Prav prevelika prisotnost policistov na cestah, ki da “ustavljajo avtomobile vsevprek in preveč pogosto”, je bil eden najbolj pogostih očitkov županov, ki so opozorili še na to, da bi morali biti možje v modrem tudi bolj prijazni in razumevajoči. Pitje alkohola je v naših vinorodnih krajih pač tradicija, ki je policisti s postavljanjem patrulj ne bodo mogli ukiniti. T. GAZVODA ŠE BODO AKCUE NOVO MESTO - Po besedah načelnika UNZ Novo mesto Francija Povšeta bodo policisti tudi v letošnjem letu dvakrat na mesec izvajali varnostne akcije, ki bodo napovedane vnaprej, vsaka policijska postaja pa bo poleg tega še enkrat ali dvakrat mesečno poostrila nadzor nad prometom. Seveda bodo radarji še naprej stalno na cesti. Kdor bo prekoračil hitrost, lahko pričakuje natančnejši pregled. Zabeleženo! • KO JE 0,5 ŽE V ZRAKU -Večina dolenjskih in belokranjskih županov je bila na nedavnem sestanku z vodstvom policije mnenja, da policisti na naših cestah vse prevečkrat strašijo z balončki. In to v krajih, kjer je 0,5 promila alkohola že v zraku! Eno takšnih neprijetnosti je opisal tudi mirnopeški župan. Ko je imelo njihovo turistično društvo martinovanje, so morali ob koncu fešte skoraj organizirati krizni štab, kako domov. A veseljaki so ugotovili, kje tiči zajec. Ko so policisti ustavili poslanca, se je akcija končala. Očitno so dobili pravi skalp. • OBLEGANE STRANSKE POTI - Semiški župan je povedal, da se tamkajšnji prebivalci, ki imajo vinograde, v strahu pred možmi v modrem, iz zidanic, kjer seveda spijejo kozarček ali dva, vozijo domov po hribovskih poteh. Ni torej čudno, da je zvitih blatnikov zelo veliko, a ko se bo prvi voznik zaradi bežanja pred policijo čez škarpo prevrnil, bo župan policijo tožil. • VZEMITE SVOJE! - Šent-jemejski župan se je v uvodnem govoru lepo pohvalil, kako njegova občina dobiva vse lepšo podobo in kako se med drugim širi tudi obrtna cona. Prav slednje si je dobro zapomnil škocjanski župan: “Glej, da boš prihranil nekaj prostora še za Rome, ki jih imaš v naši občini. Pri nas je prijavljenih 74 Romov, na bivanju jih imamo pa 148!” • ZAMENJAVA - Komandirja policijske postaje Trebnje Janeza Kukca je pred kratkim zamenjal Bojan Majcen. Kukec je namreč postal “prva violina” pihalnega orkestra slovenske policije. Upamo, da bo Kukec svoj bend večkrat pripeljal na jug države. NEPREVIDNA MLADA VOZNICA DOLNJE MOKRO POLJE - V četrtek, 21. januarja, ob 15.10 se je 18-letna Ines Jerele iz Šentjerneja z osebnim avtom peljala iz Novega mesta proti Šentjerneju. V Dolnjem Mokrem polju je začela prehitevati osebni avto v trenutku, ko je nasproti pripeljala 37-letna Milena Ajdišek iz Šentjerneja, kije zavirala, vendar trčenja ni mogla preprečiti. V čelnem trčenju se je Ines hudo poškodovala, Milena pa je dobila sledi poškodb. po dolenjski deželi • Prejšnji ponedeljek so imeli policisti veliko dela s 60-letno gospo iz Hudej. Zjutraj je prišla do kozolca, katerega lastnik je sicer J. S. iz okolice Trebnjega, in pod njim zakurila ogenj. Ker je obstajala nevarnost požara, so na kraj kmalu prišli policisti. To je ženico razjezilo, zato jih je začela zmerjati, nato pa odšla. Ko so jo dohiteli, je hodila po sredi ceste, zato so morali spet posredovati. Opozorila niso zalegla. Še več. Spet je začela vpiti na može v modrem, zato so jo ti odpeljali na hladno. Zagovarjati se bo morala pred sodnikom za prekrške. • Istega dne si je počitek na policijski postaji prislužil tudi 27-letniA. P. iz Novega mesta, ki je v Rozmanovi ulici v Novem mestu pred slaščičarno Triglav oviral in ogrožal promet. Ko je mimo pripeljal voznik avtomobila, je mladenič skočil na cesto, tako da je moral voznik sunkovito ustaviti. Kršitelj je odprl sopotnikova vrata in žalil voznika, ko pa je ta odpeljal naprej, je fant brcnil v vrata avta in jih poškodoval. Ker s kršitvijo ni prenehal niti potem, ko so prišli policisti, so ga ti pridržali, sledi pa tudi srečanje s sodnikom za prekrške. • Ker je bila jezna na moža, se je prejšnji četrtek močno razjezila tudi 37-letna J. H. iz okolice Metlike. Svojo jezo je stresla na steklo na oknih, na vrata in drugo, ko pa je prišel mož domov, se je spravila tudi nadenj. Dobil jih je kar s sekiro po glavi! Gospa se ni umirila niti potem, ko so prišli na obisk policisti. Ti so jo odpeljali na treznjenje. A zgodbe s tem še ni konec. Sledi namreč še zagovor pred sodnikom za prekrške in ovadba zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe. SPRAVIL SE JE NAD POLICISTA KRŠKO - V nedeljo ponoči so krški policisti na hitri cesti ustavili 29-letnega Marjana M. z Rake, ker je storil prekršek. Med postopkom je hotel kar oditi čez cesto v gostilno, policist pa ga je opozoril, naj počaka do konca. Takrat je Marjan z levo roko prijel policista, z desno pa zamahnil proti njegovi glavi. Policist je udarec blokiral, nato pa sta ga policista obvladala. Kršitelj je preizkus alkoholiziranosti odklonil, pregledal pa ga je tudi zdravnik, saj je pri obvladanju dobil odrgnine. Zaradi mamil in izsiljevanja za zapahe 29-letni Drago Jeler s Senovega zaradi prodaje mamil in izsiljevanja za dve leti v zapor, Branku Jevševarju pa zaradi grdega ravnanja dva meseca zaporne kazni - Vsi stroški postopka bremenijo proračun II 11 H H II I KRŠKO - Pred kratkim sc je z drugostopenjsko potrditvijo sodbe končala še ena posavska heroinska zgodbica, ki je bila zabeljena še z izsiljevanjem. Tako je okrožno sodišče v Krškem Draga Jelerja s Senovega za neupravičeno prodajo mamil obsodilo na leto in pol zapora, zaradi izsiljevanja pa še na 8 mesecev zapora, tako da mu je izreklo enotno kazen dveh let zapora, Branko Jevševar pa sije z grdim ravnanjem "prislužil” dva meseca zapora. Sodbo je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. V KOSTANJEVICI ZAGORELA HIŠA - V sredo nekaj čez pol deveto zvečer je v Kostanjevici zagorela stanovanjska hiša last 67-letnega Josipa Javorška. Požar je prvi opazil njegov vnuk, ko se je napotil v gornje nadstropje hiše. Ko je namreč prišel do vrat sobe, je opazil močan in gost dim, ki mu je preprečil vstop. O tem je takoj obvestil domače, ki so videli, da v sobi ob dimniku gori lesen strop sobe. Dimnik je zidan iz opeke in je star okoli 90 let, oktobra lani pa je bil delno obnovljen in na novo ometan. Takrat sta bili na hiši zamenjani tudi opeka in celotno ostrešje, ki je delno zgorelo. Požar je gasilo 29 gasilcev iz Kostanjevice, Prekope in Krškega. Draga Jelerja je obtožba bre-menija neupravičene prodaje skupno 134,34 grama heroina za 9.000 nemških mark. Do prve prodaje je prišlo 28. novembra leta 1997 ob 13. uri, ko je Jeler tajnemu policijskemu sodelavcu na Senovem v lokalu Rudar prodal dobrih 25 gramov heroina, druga prodaja se je izvršila 5. decembra v istem lokalu, tretja pa teden dni kasneje v njegovem stanovanju na Senovem. Dejanje mu je bilo v celoti dokazano, Jeler pa je očitke obtožbe tudi priznal, čeprav je podal kar nekaj zagovorov, v katerih je prikazoval razvoj dogodkov z pomembnimi razlikami. Tako je med drugim povedal, da je mamila dobival od Martine V. sprva zastonj, potem pa za denar. Mamila naj bi po lastnem zatrjevanju dobival le pri njej, tako da se je pri njej tudi zadolžil, prav ona pa mu je dala heroin, ki ga je po njenem posredovanju prodal navideznemu kupcu. Pri naslednjem zaslišanju je še dodal, daje imel takrat, ko je spo- znal Martino, precej privarčevanega denarja, ki ga je tudi posojal Martininim prijateljem. Ko mu je denarja začelo zmanjkovati; si ga je sposojal pri Martini. Sodišče Jelerjeve trditve, da naj bi bila Martina organizatorica poslov in dobaviteljica heroina, sam pa le njena podaljšana roka, ni sprejelo. Izsiljeval pa ni! Očitano kaznivo dejanje izsiljevanja pa je Jeler energično zanikal. Obtožba mu je namreč očitala, daje 13. maja lani okoli 17. ure v Gazice zvabil in kasneje zaustavil Martino V. in jo ob pomoči Branka Jevševarja, z rokami nekajkrat udaril in ji zagrozil, da bo z njo in njenim otrokom fizično obračunal, če mu ne izroči 6.000 nemških mark za izgubljeni zaslužek s heroinom. Ponudil ji je možnost, da plača v mesečnih obrokih po tisoč mark. Iz strahu mu je Matina takoj dala 14 tisoč tolarjev. Jeler naj bi jo 19. maja še večkrat poklical po tele- fonu na njen dom in ji grozil, zato mu je še istega dne dala zahtevanih 850 mark, grozil pa ji je tudi pred obračunom v Gazicah. Sicer pa je Martina o Jelerjevih grožnjah obvestila policiste in se odločila tudi za ovadbo. Obtožba je Branku Jevševarju očitala kaznivo dejanje grdega ravnanja, saj naj bi aktivno sodeloval pri ustavitvi. Ko je Martino Jeler izvlekel iz avta in jo obrcal, ji je Branko stisnil roke, da jo je Jeler nekajkrat udaril, nato pa jo je še sam parkrat klofutnil. Iz strahu je Martina prosula za pomoč mimoidočega občana Vinka B. Tako okrožno kot višje sodišče sta pri razjasnitvi izsiljevanja in grdega ravnanja verjeli prepričljivi izpovedi Martine V., ki je skladna tudi z izpovedbami nekaj drugih prič. Sodišče je bilo mnenja, da je obtoženi Jeler z zatrjevanjem o dolgu, ki dejansko ni obstajal, poskušal prikriti svoje izsiljevanje oškodovanke zaradi spodletelega posla z mamili. Za sodišče je nesprejemljivo tudi pričanje Jelerja in Jevševarja, da sta se lotila Martine šele potem, ko je ta potegnila nož. Pri kaznivem dejanju izsiljevanja sodišče ni sledilo zagovoru Jelerja, pri tem pa je poudarilo, da je to dejanje časovno pomaknjeno v obdobje, ko je Jeler “padel” zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili. S tem prijetjem je namreč • Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je sicer zagrožena zaporna kazen od enega do desetih let, za izsiljevanje pa zapor do petih let. Pri odmeri kazni je sodišče Jelerju kot olajševalno okoliščino upoštevalo priznanje prodaje mamil in delno priznanje v zvezi z izsiljevanjem, ko je dejal, daje prevzel 850 mark, kot oteževalno okoliščino pa, daje že bil obsojen in dejstvo, da je tovrstnih kaznivih dejanj vedno več. Branku Jevševarju je kot olajševalno okoliščino upoštevalo njegovo delno priznanje in dosedanjo nekaznovanost, kot oteževalno okoliščino pa dejstvo, da pri tem ni bil z ničimer izzvan, saj z Martino ni imel nikakršnih odnosov in mu je za to početje zadoščala že njegova pripadnost Jelerju. Sodišče je oba obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka vključno z izdatki in nagrado zagovornika po uradni dolžnosti, saj je ugotovilo, da sta obdolženca brez premoženja in zaposlitve. utrpel veliko škodo, saj mu je bilo odvzetih 6.000 nemških mark. Zato ni dvoma, da je za svoj padec med ostalim krivil tudi Martino. T. GAZVODA uper. Jlkci „ KOVINOTEHNA Sesalnik Electrolux ZIIIOMondo art. 68080 Ameriški sušilni stroj SUPER CENE izvoznih modelov pralnih strojev Gorenje! Štedilnik K 142 Gorenje V vseh prodajnih enotah S kartico Kovinotehna DODATNI POPUST! Pri plačilu z gotovino zavarovalnica triglav, d.d. največja slovenska zavarovalnica REDNO ZAPOSLI 1. Zavarovalne zastopnike za prodajo premoženjskih in osebnih zavarovanj za ožje in širše območje: Novega mesta, Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Kočevja 2. Zavarovalne zastopnike (svetovalce) za prodajo osebnih zavarovanj za širše območje: Novega mesta, Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Kočevja OD VAS PRIČAKUJEMO: * srednješolsko izobrazbo * starost od 21 do 35 let * komunikativnost * veselje do dela z ljudmi * samoiniciativnost in iznajdljivost * lastni prevoz POM JAMO VAM: * ustvarjalno delovno okolje * strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje * samostojno in dinamično delo * stimulativne zaslužke * varno zaposlitev Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d., OE Novo mesto Novi trg 8, 8000 Novo mesto VIKTORJI 1998 Viktorji '98 RADIO Viktorji'98 rut inHiTmek ’ Viktorji '98 GLASBA ciaSujem Za TV GUSUJEMZA i$OiMI5Er Spoštovani bralci, tudi Dolenjski list seje pridružil Stopovi akciji za izbor najpopularnejše radijske in televizijske osebnosti ter najbolj priljubljenega glasbenega izvajalca ali skupine v lanskem letu. Zmagovalci bodo prejeli nagrado Viktor. Glasujete lahko na priloženih glasovnicah, kijih pošljite na naslov: Dolenjski list, 804)0 Novo mesto, Glavni trg 24, s pripisom “Viktor”. Glasovnice iz tokratnega Dolenjskega lista bodo veljavne, če bodo prišle v uredništvo do torka, 2. februarja. Z lastništvom lažje upravljanje Lastniki stanovanj v soseski Ulice Slavka Gruma se bodo odločili, ali bodo premog zamenjali za zemeljski plin - Možno običajno plačilo ali prenos kurilnice v last Zarje NOVO MESTO - Od konca leta 1996, odkar kurilni odbori v stanovanjskih soseskah nimajo več žiro računov, je z upravljanjem, vzdrževanjem in prenovo kurilnic precej težav. Še posebej izrazita je problematika v Novem mestu, ki verjetno edino med večjimi slovenskimi mesti nima enotnega sistema ogrevanja, za katerega bi skrbelo jivno podjetje. Novomeško stanovanjsko podjetje Zarja, d.d., ki je prevzelo v upravljanje precej kurilnic, se je problematike lotilo sistematično. Tudi zaradi tega je načrtovani prenovi ene od kurilnic stanovalcem predlagalo novo možnost -da s pogodbo prenesejo lastništvo na omenjeno podjetje. Gre za sosesko Ulice Slavka Gruma (od hišne številke 1 do 32), kjer je kurilni odbor stanovalcev že pred časom predlagal, da bi zastarele ogrevalne naprave na premog zamenjali in prešli na uporabo zemeljskega plina. Znano je, daje ogrevanje s premogom drago in “umazano”, zahteva več dela (kurjači), hkrati pa je tudi togo in potratno. Lastniki stanovanj na omenjenih hišnih številkah se bodo mora- li do konca februarja odločiti. Od nje je odvisno, ali bo do prenove sploh prišlo, in če bo, ali jo bodo lastniki sami plačali, kot so to počeli doslej pri vzdrževanju, ali pa bodo raje lastništvo kurilnice s pogodbo prenesli na Zarjo in se izognili takojšnjemu plačilu stroškov. V Zarji ocenjujejo, da bi za naložbo potrebovali 24 milijonov tolarjev (brez prometnega davka); če bi jo stanovalci podprli, pa bi kurilnico prenovili že do naslednje kurilne sezone. Če se bodo lastniki odločili, da sami plačajo naložbo, bo to povprečno veliko stanovanje stalo okoli 91.000 tolarjev. Taka rešitev bi pomenila, da bi stanovalci po sedanjih izračunih plačevali nekaj čez 93 tolarjev za ogrevanje kv. metra stanovanja, medtem ko je trenutna cena ogrevanja s premogom 129 tolarjev od kv. metra. Stanovalci bi še naprej posebej plačevali stroške vzdrževanja naprav. Če bi se odločili, da lastništvo kurilnice s pogodbo prenesejo na Zarjo, bi prenovo plačala ta družba, seveda pa bi si stroške prenove in tudi poznejših vzdr- ževanj zaračunavala v ceni ogrevanja. Ocenjujejo, da bi v tem primeru cena ogrevanja znašala 117,79 tolarjev za kv. meter, kar je še vedno manj kot sedaj. Cena pa bi bila neposredno odvisna od porabe in cene goriva. Dušan Jukič Stojan Horvat Kot sta povedala Dušan Jukič, član uprave Zarje za tehnično področje, in Stojan Horvat, predsednik uprave, je tako za stanovalce kot za Zarjo boljša druga rešitev, saj bi ji bistveno olajšala upravljanje kurilnice. Zdaj so namreč dolžni za vsak poseg dobiti soglasje številnih drobnih lastnikov. Kako je to težko, so ugotovili tudi ob poskusu združitve obeh kurilnic v soseski, ki ni uspelo, čeprav so imeli na to temo vsaj 20 sestankov. Ob pomisleku glede jamstva za ogrevanje, ker Zarja ni javno podjetje, Horvat pravi, da bi se lastniki zavarovali s pogodbo. Po njegovem jamstvo daje tudi 1,3 mih' jarde tolarjev revalorizirane vrednosti kapitala družbe Zarja. Ta ima v lasti 530 stanovanj in 5.000 , kv. metrov poslovnih prostorov, njen največji delničar pa je občina Novo mesto. B. DUŠIČ GORNIK Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto kupi na področju Novega mesta poslovne prostore v izmeri do 70 m2. Pisne ponudbe oddajte na naslov Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrti 5, Novo mesto. umu Vse za telefon Tanj GSM tel:068-322-127 Philips, Panasonic, RTC T iiihlinnskn 27 ALCATEL’ MOTOROLA, 1 i^JUDljanSKA Z / SAMSUNG NOKIA, TELITEL, NOVO MESTO MOBIČUK in REGLJA Dokapitalizirali smo se in znižali cene. Našim zavarovancem so s tem zagotovljene večja varnost, višja kakovost storitev in nižje cene. Podrobnejše informacije lahko dobite na naših poslovnih enotah ali pri vašem zastopniku. Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto Predlog etažnim lastnikom in solastnikom kotlovnice za rekonstrukcijo J. OBSTOJEČE STANJE. Etažni lastniki stanovanj v soseski Ul. Slavka Gruma 1 -32 so hkrati solastniki skupnih ogrevalnih naprav. Kotlovnica je bila zgrajena leta 1984 in je stara 15 let. Obratuje na Premog, kar je drago in ekološko oporečno. Zarja, d.d., je sorazmerno svojemu lastniškemu deležu stanovanj v soseski eden (največji) od solastnikov kotlovnice, hkrati pa je njen upravitelj po pogodbi. Ogrevana površina znaša 13.841,24 m2, skupno število stanovanj v soseski je 264, od tega 33 v lasti Zarje, d.d., in 5 v njenem pooblastilu. Inštalirana moč obstoječih naprav na premog je 2.080 kW. 2. PREDLOG PREUREDITVE. Za isto ogrevano površino predlagamo zamenjavo zastarelih naprav na premog z novimi in sodobnimi na zemeljski plin. Hkrati Predlagamo zmanjšanje inštalirane moči na 1.790 kW, kar je zasnovano na ustreznih tehničnih izračunih in boljšem energetskem izkoristku, ki ga dosegajo plinske naprave. Z idejno projektno rešitvijo so predvidene nabava in montaža prvovrstne opreme (kotlov, gorilcev in obratovalne avtomatike), v9radnja nerjavečih pločevinastih vložkov v dimniške tuljave in vsa druga potrebna gradbena, obrtniška in instalacijska dela, vključno 2 izgradnjo plinskega priključka do kotlovnice. Za kalkulacije je planirana poraba 325.300 m3 zemeljskega plina na sezono in cene po stanju decembra 1998. 3- OCENA VREDNOSTI DEL. Celotna vlaganja po opisanem predlogu preureditve, demontažna dela, projektiranje in vodenje investicije ocenjujemo na 24 mio SIT, dokončno pa bo vrednost znana po opravljeni izbiri opreme, izdelavi načrtov za izvedbo, razpisu in oddaji del. Vsi stroški in cene v tem predlogu so brez prometnega davka ali davka na dodano vrednost. «■ PLAČILO REKONSTRUKCIJE, STROŠKI OBRATOVANJA 'N CENA OGREVANJA. Stroški obratovanja in cena ogrevanja po rekonstrukciji bodo odvisni od načina financiranja rekonstrukcije. Lastnikom je Prepuščeno, da se skupno odločijo za eno od obeh predloženih Možnosti: 4_lastniki sami plačajo rekonstrukcijo. V tem primeru lastniki sami plačajo vsak svoj del stroškov rekonstrukcije, skladno svojemu idealnemu solastniškemu deležu, ™ je sorazmeren točkovni vrednosti stanovanja. Ocenjeni strošek do za povprečno veliko stanovanje znašal okoli 91 tisoč SIT in ga do treba plačati takoj ob izvedbi del. Za morebitno najeto posojilo do treba plačati še ustrezne obresti. Struktura cene ogrevanja bi bila vtem primeru enaka kot doslej in oi pokrivala gorivo, komunalije, druge materialne stroške obratovanja, delo in upravljanje. Obračunavala bi se akontativno da osnovi letnega plana in poračunavala po dejansko nastalih , ^roških. Ocenjujemo, da bi začetna akontativna cena znašala okoli j 93,20 SIT/m2 mesečno, končno pa bo najbolj odvisna od porabe ln cene goriva. Hkrati bodo lastniki tudi v bodoče poleg ogrevanja posebej Plačevali stroške vzdrževanja naprav. ^—Lastniki pogodbeno prenesejo lastništvo Zarii. d.d., ki plača tSi saj fanovci niso imeli svojega predstavnika v kategoriji do 125 ccm. '-,sPeh motokrosistov Fun športa ictaV<)7CcrStn° Presenečenje, saj so ji]: , ’ *t° so začeli tekmovati, osvo- moreinmeSt°' Polcg tega ne Pre‘ tre .J sv°je proge, večino stroškov Inga in tekem pa pokrijejo Pret*,se zato je vsaka pomoč Na'Vltx^cv hako dobrodošla. va| wjVe'? je k uspehu kluba prispe-s kat >atC! van- ki je zbral 370 točk, neoa nrim' Je osvojil naslov držav-‘ Prvaka v kategoriji članov do odprt osv°jil drugo mesto na dionj,?111 Prvenstvu Slovenije v sta-Pokah 6In rnotokrosu, zmagal na Alpe Adria in uspešno na- stopil na evropskem prvenstvu mladih upov, kjer je bil na dirki v Franciji celo tretji, na koncu pa je osvojil odlično peto mesto. Damjan Pavkovič je imel lani veliko priložnost, da v četrtlitrskem razredu stopi na koncu sezone na zmagovalne stopničke, vendar je imel težave z motoijem, tako daje na koncu pristal na petem mestu. Osvojil je 180 točk, lc točko manj kot četrto-uvrščeni Peršoh in sedem manj kot tretjeuvrščeni Kampuš. Veliko so od njega pričakovali od nastopa na stadionskem motokrosu, vendar tekmovanja ni končal, saj se je na treningu pred dirko v Semiču poškodoval, tako da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico, kjer je bil več tednov v komi, po dobrem mesecu in pol pa je toliko okreval, da je zdaj “113 LET S SOKOLI -100 LET Z LEONOM ŠTUKLJEM” NOVO MESTO - Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Novo mesto bo v soboto, 30. januarja, ob 17. uri v športni dvorani Marof v Novem mestu pripravil telovadni prikaz “113 let s Sokoli -100 let z Leonom Štukljem”. Nastopali bodo dekleta in fantje, ki vadijo pri telovadnem društvu, in malčki iz vrtca Sonček iz Šmarjete. doma in čaka na sprejem v rehabilitacijski center Soča v Ljubljani. Izkazali so se tudi najmlajši, ki nastopajo v obeh razredih podmladka. Nik Rovan zaradi poškodbe ni nastopil na treh dirkah v razredu 1, kjer tekmujejo mladi motokrosisti, stari od osem do deset let, z motorji do 60 ccm. Kljub temu je osvojil četrto mesto, njegov klubski tovariš Denis Dolinšek je bil peti, Tomaž Salobir pa osmi. Boštjan Ocvirk, ki je lani nastopal v kategoriji podmladka v razredu 2 z motorji do 80 ccm, je bil na koncu 13., njegov kolega v isti kategoriji Niko Hrstič pa deveti. Oba bosta letos prestopila v člansko kategorijo. I. V. Izak Šantej končani tekmovalni karieri iz Nove Zelandije preselil v Avstralijo. Šantej seje z Maurerjem spoznal v Par-dubicah. Šantej v Avstralijo ne bo odpotoval s celim motorjem, saj bo okvir in kolesa pustil doma, s sabo bo vzel le pogonski motor. V letošnji sezoni bo nastopal za dva kluba. Na slovenskih in mednarodnih dirkah bo tako kot sedaj vozil za AMD Krško, nastopal pa bo tudi v poljski ligi, kjer bo zastopal barve kluba iz Swietohlovic. Pred odhodom v Avstralijo nam je zaupal, da bo dvoboj za naslov letošnjega državnega prvaka med njim in Ferjanom, ki bo to zimo nastopal na klasičnih stezah v Novi Zelandiji, odločil boljši štart. I. V. Andrej Murn seje vrnil na ovire Prepričljivo zmagal v Ljubi-_______________jani_______________ NOVO MESTO - Dolenjski atleti so tudi na sobotnem dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani dosegli nekaj izvrstnih izidov in visokih uvrstitev. Posebej velja omeniti Krkinega oviraša Andreja Murna, ki je po lanskih težavah s poškodbo letos spet dobro pripravljen in je prepričljivo zmagal na 60 m z ovirami. Zmagala pa sta tudi topliška troskokaša Boštjan Šimunič in Snežana Miladinovič. Izidi: 60 m ovire, ml. mladinci: 2. Pust 8,58, 4. Lužar 8,78; st. mladinci: 1. Murn (vsi Krka Novo mesto) 8,22, 2. Kralj (Šentjernej) 8,43, 3. Trajkovski (Fit Brežice) 8,54; palica, člani: 2. Čurčič (Fit Brežice) 420,3. Resnik 420, 6. P. Jeralič (oba Krka Novo mesto) 340; višina, člani: J. Jeralič 190, Kovač 185 (pba Krka); daljina, člani: 3. Vrtačič (Šentjernej) 657; st. mladinke: 3. Kranjčič (Krka) 513; troskok, člani: 1. Šimunič 16,02, 4. Konda 13,17,5. Lukeš (vsi Dolenjske Toplice) 12,91; članice: 1. Miladinovič 12,13,2. Praznik (obe Dol. Toplice) 11,88, 4. Bukovec (Krka) 11,03. ^krkkzdraviliščk HOTELI OTOČEC £ TENIŠKI CENTER OTOČEC V Šport v Kočevju • KOČEVJE - V 13. krogu v drugi državni ligi so odbojkarji Kovinarja že sedmič zaporedoma zmagali. Tokrat so s 3:0 ugnali Brezovico. • KOČEVJE - Uspešni so bili tudi košarkarji kočevskega dru-goligaša Snežnika, ki so premagali Protonavto iz Medvod ž 88:76. Pomembno zmago so si Kočevci zagotovili že v prvem polčasu, ko so z borbeno igro presenetili mlade igralce iz Medvod. V nadaljevanju so se gostje približali le na pet točk razlike. V domači ekipi je tokrat s 27 točkami presenetil Avsel. • KOČEVJE - Na državnem mladinskem prvenstvu v kegljanju, ki je bilo v soboto in nedeljo v Šoštanju, je Jožica Oven iz kegljaškega kluba Kočevje z 892 podrtimi keglji osvojila naslov državne prvakinje in si tako pridobila pravico nastopa na svetov-nem mladinskem prvenstvu v Nemčiji. • KOČEVJE - Na zanimivi prijateljski kegljaški tekmi med eki- pami Kočevja in Delnic so s 3298:3094 zmagale igralke Kočevja. Ekipi sta se dogovorili, da bosta v prihodnje nadaljevali s sodelovanjem. • KOČEVJE - Za razpad kočevskega prvoligaškega nogometa niso bili krivi le igralci, ampak predvsem vodstvo kluba. Tako kažejo zelo uspešni jesenski nastopi desetih nogometašev, nekdanjih članov NK Gaj, ki še danes uspešno igrajo po številnih klubih. Tako sta Dejan Majerle in Draženko Šolaja člana tretjeliga-ša iz Idrije, Dušan Ravtar, Sašo Fartck in Sergej Kužnik igrata pri četroligašu Grosuplju, Igor Murn, Igor Muhvič in Drago Buzuk nastopajo za hrvaško ekipo Gerovo, ki tekmuje v primorsko goranski regiji. Najbolj uspešna pa sta Andrej Struna, ki se je pozimi preselil k prvoligašu iz Bcltinec, medtem ko je Goran Jolič po uspešnem nastopu na Prevaljah pred kratkim odšel k državnemu prvaku Mariboru Titanicu. M. GLAVONJIČ OLJACICEVA SEDMA KRŠKO - Brežičanka Maja Olja-čič, članica gimnastičnega društva Rain Krško, je v lanski sezoni na vseh štirih kvalifikacijskih tekmah članic B-programa osvojila tretje mesto, tretja pa je bila tudi na državnem prvenstvu, tako da se je na absolutni lestvici gimnastične zveze Slovenije uvrstila na sedmo mesto. Dobro je začela tudi novo sezono, saj je na drugi kvalifikacijski tekmi za nastop na državnem prvenstvu na Malejevem memorialu v Ljubljani zasedla peto mesto in v mnogoboju izpolnila normo za nastop na letošnjem prvenstvu. NA PRVENSTVU LE DVA DOLENJCA NOVO MESTO - Na državnem prvenstvu osnovnošolcev in srednješolcev v dvoranskem lokostrelcu sta med 250 udeleženci v Kamniku nastopila le dva tekmovalca z Dolenjske. Jaka Može z osnovne šole Bršljin je v skupini od 1. do 4. razreda med 37 nastopajočimi zmagal, Matej Povž z osnovne šole Šmihel pa je bil med 28 tekmovalci v skupini od 7. do 8. razreda osmi. Oba vadita v lokostrelskem klubu Novo mesto. ZMAGAL PAGAT KOSTEL - Nedavnega turnirja trojk v košarki v Fari se je udeležilo pet ekip. Zmagala je ekipa Pagat iz Kočevja, druga je bila ekipa turi-stično-športnega društva Kostel, tretja pa ekipa Kostela. Pagat torej ni bil ultimo (zadnji) ampak primo (prvi). Najboljše ekipe so prejele medalje v obliki spominkov in denarne nagrade. KRAŠEVEC IN TARKOVSKI DRŽAVNA PRVAKA NOVO MESTO, BREŽICE - Na atletskem državnem dvoranskem prvenstvu so se izkazali tudi novomeški in brežiški pionirji. Novo-meščani so se najbolj razveselili zmage Matije Kraševca v teku na 60 m (7,43) in četrtega mesta Gordane Dragišič v skoku v višino (154 cm). V teku na 60 m z ovirami je zmagal Brežičan Marko Tarkovski s časom 8,59, njegov klubski tovariš Dejan Slovenec pa je bil s časom 8,97 tretji. Med dekleti se je od Brežičank najbolj izkazala Janja Budna, kije bila s 160 cm druga v skoku v višino, v teku na 60 m z ovirami je bila Jasmina Klakočar s časom 9,77 četrta, Katarina Zorko pa s časom 9,91 šesta. GASILSKA PRIDOBITEV VELIKE LAŠČE - Lani je minilo 110 let, odkar so tudi v Velikih Laščah začutili potrebo po organiziranem varstvu pred požari. Leta 1888 so namreč ustanovili gasilsko stražo in kmalu kupili specialni gasilski vprežni voz, ki je bil takrat celo moderno opremljen. Po dolgotrajnem premisleku, dogovorih in prošnjah so se še velikolaški gasilci odločili za nakup novega gasilskega voza. To bo nov mercedes Atego, ki jih bo brez nadgradnje stal nekaj manj kot dvanajst milijonov tolarjev. Pet milijonov tolarjev bo prispevalo društvo, 4,5 milijone tolarjev gasilska zveza in dva milijona tolarjev ministrstvo za obrambo. Vozilo naj bi dobili v začetku aprila. M. G. IMP LIVAR, d.d. IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43 1295 IVANČNA GORICA objavlja prosta delovna mesta: 1. INŽENIR ali DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA - lokacija Črnomelj 2. DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA - lokacija Ivančna Gorica 3. DIPLOMIRANI ELEKTRO INŽENIR - lokacija Ivančna Gorica 4. VEČ NK IN KV DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI - lokacija Ivančna Gorica in Črnomelj Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje, in sicer: pod točko 1 - 3: • končana VI. (t. 1) ali VII. (t. 1, 2, 3) stopnja strokovne izobrazbe • organizacijske sposobnosti • poznavanje osnov dela z računalnikom (Word, Excel) • ustrezne delovne izkušnje na področju vzdrževanja Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in štiri- oz. šestmesečnim poskusnim delom, pod točko 4; • končana OŠ oz. šole III. in IV. stopnje izobrazbe kovinarske, lesne ali druge ustrezne smeri. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema na zgoraj navedeni naslov s pripisom - “Kadrovska služba” v roku 8 dni po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku. DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, d.d. MIRNA vabi k sodelovanju dinamične in inovativne sodelavce za: 1. vodjo oddelka uvoz-izvoz 2. pomočnika vodje prodaje za domači trg Od kandidatov pričakujemo usposobljenost za samostojno delo in da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1. • visoko oz. najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri • aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje nemškega jezika • 5 let delovnih izkušenj pri zunanjetrgovinskih poslih; pod 2. • visoko oz. najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri • poznavanje dela z računalnikom (excel) * • 3 leta delovnih izkušenj na področju komerciale. Ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, d.d., 8233 MIRNA. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. [ Odgovori,popravki in mnenja• II Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 3, 21. januarja Duhovniku Jožetu Packu s Čateža pri Brežicah, ki je v Dolenjskem listu lahko objavljal svoje mnenje že v tistem (svinčenem) času, ko ga drugje še ni mogel, moram na njegov zapis v zadnji številki DL ugovarjati kot urednik. V njem je namreč, vsaj posredno, drugim ljudem odrekal pravico, ki jo v obilni meri uporablja sam, da smejo javno povedati svoje mnenje o čemerkoli, tudi o javnih nastopih slovenskega metropolita. Se več, v njem je Dolenjski list neutemeljeno obtožil gonje proti dr. Rodetu, češ da izmaliči vsako njegovo besedo in ji pripisuje najslabši namen. Na najnovejšem primeru si oglejmo, če drži v istem besedilu zapisana trditev g. Packa, “da nekateri vzamejo kot nekaj bistvenega za svoj levičarski nazor sejanje sovraštva do katoliške cerkve.” Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je prejšnji teden v Klubu krščanskih izobražencev v Kopru izjavil o slovenski (laični) šoli med drugim tudi naslednje: “Šolo, kakršno je organiziralo sedanje ministrstvo za šolstvo, bomo po demokratični poti zrušili ob prvi priložnosti, ko bo to mogoče, saj ni odsev želja in teženj slovenskega naroda, ampak interes ožje skupine ljudi iz določene stranke. Tudi pri LDS se še zdaleč ne strinjajo vsi s tako šolo, zagovarjajo le ozka skupina ljudi. Taka šola je lahko usodna za naš narod in slovensko državo. Kot smo škofje že povedali, je ne sprejemamo, je ne bomo nikoli sprejemali in si bomo prizadevali, da se spremeni, da postane drugačna. Bojevali se bomo, če bo treba, pet, deset ali petdeset let. Ateisti naj si nikar ne delajo iluzij, da bodo ustvarili nove rodove ateistov! Ustvarili bodo le nove rodove ljudi, ki bodo tavali od ene sekte do druge in ki ne bodo vedeli, kaj je prav in kaj je narobe. S takim narodom nimamo kaj početi, tak narod ni sposoben živeti. Še predvčerajšnjim sem govoril z učiteljico, ki mi je pripovedovala stvari s šole na Prulah v Ljubljani. Neverjetno, kakšne stvari se dogajajo in v kakšno podivjanost vodi tak šolski sistem. Starši imajo vso pravico in dolžnost usmerjati šolo in se upreti, da oddaljujejo otroke od verskega prepričanja.” Ob takih besedah g. Rodeta ni mogoče ostati ravnodušen. Preden jim ugovarjam, je treba najprej ponoviti, da mora tudi duhovnik, pa naj bo to “navaden” župnik ali metropolit, pri vstopanju v politiko vedeti, da se podaja na polje, kjer veljajo politična pravila, in da se po javno izrečeni trditvi ne bo mogoče umakniti v slonokoščeni stolp nedotakljivosti cerkvenega dostojanstva, vsako drugačno mnenje pa označiti kot napad na cerkev ali kampanjo proti njej. Navedena nadškofova izjava je izrazito politična in ima vsakdo pravico povedati svoje mnenje o njej. Osebno menim, da je dr. Rode s to izjavo, ki je - o tem sem globoko prepričan - daleč od bistva krščanstva, to je evangelija ljubezni, presegel militantnost dosedanjih javnih nastopov. Še več, doilej še nikoli ni tako grobo žalil čustev neverujočih in drugače verujočih ljudi, še nikoli jim ni tako nedvoumno odrekal človeškega dostojanstva. Slovenski ateist, ta zli brezbožnik, ne le da ne more biti dober Slovenec (kot je trdil dr. Rode svoj čas), ta kreatura niti ne more biti dober človek, saj brezglavo tava po svetu, ne vedoč, kaj je prav in kaj je narobe. Tako poenostavljenega in poplitvenega razumevanja skrivnosti življenja, ki zanika razen religiozne (natančneje, katoliške) vse druge oblike človeškega iskanja odgovorov in resnice, pač ne bi pričakoval od izobraženega cerkvenega dostojanstvenika. Pravzaprav smo lahko vsi skupaj prizadeti in žalostni, da dr. Rode po vseh dosedanjih odklonilnih reakcijah neverujočih in verujočih ni spremenil ali vsaj ublažil trdote svojih brezprizivnih stališč, ki niso le politično, temveč tudi vobče človeško nesprejemljiva. V Kopru je znova pokazal, da so nekatoličani in ateisti zanj nekaj drugorazrednega, nevrednega, celo zavržnega, nekaj, kar nima in ne more imeti ne vrednot, ne moralnih načel in niti človeške vesti ne. Proti takemu sejanju nerazumevanja, nestrpnosti in sovraštva, proti tako hudemu zastrupljanju družbenega ozračja je potrebno dvigniti glas! MARJAN LEGAN odgovorni urednik DL Novodoben montiran proces Dol. list št. 2,14. januarja Ne morem verjeti, da se pri nas, po skoraj devetletni osamosvojitvi in vzpostavitvi pravne države, dogaja tako očitno kršenje starševskih in predvsem otrokovih pravic, kot piše Ive A. Stanič. Vsaka razumna mati, če ima svojega otroka resnično rada in mu želi dobro, bi morala dovoliti in celo želeti, da ima otrok stike tudi z očetom. Otroka bi morala celo pripraviti na stike z njim, mu obrazložiti, da starša sicer ne živita skupaj, skupaj pa želita otroka vzgajati in ga tako pripraviti na življenje. Če ni tako, je z materjo nekaj narobe. O Centru za socialno delo Kočevje pa ne želim izgubljati veliko besed. Če v treh letih ni mogel vzpostaviti in urediti stikov, ki so za otroka še kako potrebni in tudi določeni po zakonu, če center tega ni uredil z odločbo ali drugim uradnim aktom in če je celo očeta nagovarjal in prepričal, da seje odpovedal zahtevati po ureditvi stikov z odločbo, potem tak center ne razume svojega poslanstva in ni vreden imena, ki ga nosi. Če je v Centru za socialno delo Kočevje tako delo in odločanje splošna praksa, potem me zanima, kaj menijo o tem centru kočevski župan, občinski svetniki in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. RUDI SKOK Merče 39 A Sežana Kmetijstvu grozi zlom Dol. list št. 2,14. januarja Ljudem, ki vodijo našo kmetijsko politiko, najbolj zamerim, da nas z rožnatimi obljubami držijo v negotovosti. Najbolj pošteno do kmeta bi bilo, da bi končno priznali, da nam v dirki za Evropo mnogim ne bo uspelo preživeti. Tako bodo ljudje vsaj nehali gojiti prazne upe in si poskušali, oprti na lastne sile, zagotoviti dostojen obstanek na podeželju. L. L. Jurklošter Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 3, 21. januarja Dolgovezni prispevki po različnih časopisih g. Packa v zagovor g. Rodeta so seveda njegova stvar. Če pa nima pri roki “sfabriciranega prispevka” kakega bralca, se loti kar uredništva in ga okrca. Izjave g. Rodeta v javnosti, ki jih povzemajo vsi časopisi, seveda niso “fabrikati”, ampak verna slika njegove podobe, ki si jo ustvarja s svojimi nastopi. Ker v nekaterih izjavah očitno žali večjo ali manjšo populacijo Slovencev, se ne more nadejati simpatij v stilu g. Packa. Celo nekateri aktivni verniki menijo, da taki nastopi cerkvi več škodijo kakor koristijo. Kakšno opravičilo bo za svojega varovanca našel ob nedavni izjavi g. Rodeta v Kopru, da si bo prizadeval sedanjo šolo zrušiti, pa če bo treba za to pet, deset ali peteset let. Istočasna primerjava vzgoje otrok v šoli, ki ni po njegovem okusu, s pasjo dresuro je groba žalitev številnih generacij učiteljev, učencev in star- šev. Ob tem lahko pritrdimo Dnevnikovemu komentatorju, kije zapisal: “Doktor Rode morda med Slovenci res širi božjo besedo, a to počne tako, da z njo seje razdor in mržnjo.” Kaj je narobe s sedanjo šolo? Ali morda to, da je doslej uspešno vzgojila rodove Slovencev, ki ne samo doma, ampak tudi v tujini veljajo za marljive, poštene delavce? Kriminala in mamil je bilo mnogo manj v času, ko za Rodeta še slišali nismo. Številni slovenski dijaki in študentje po svetu pobirajo najvišja priznanja v znanju na različnih področjih. To so rezultati šole, katere dobro organiziranost priznavajo celo evropske institucije. Sicer pa tudi za predstavnike ljudstva v državnem zboru s krščanskim predznakom to ne šteje veliko, če povzamemo žaljivo izjavo njihovega poslanca, da so ti naši znanstveni geniji “votlaki”. Ob tem se da sklepati, da bi jih bilo potrebno zapolniti z religijo. Ker se znanost in religija ne vežeta najbolje, bo najbrž težko zgraditi vsegamogočno stavbo krščanstva po Rodetovem vzoru tudi v petdesetih letih. Mladi čedalje bolj mislijo s svojo glavo z realnim pogledom na svet. Strinjam se z g. Packom, da se za vsakim dobrim konjem praši, vprašanje pa je, ali galopira v smer strpnosti in sožitja, kar je sreča; ali v smer nestrpnosti in razdvajanja, kar je nesreča za Slovence. Menim, da dokler bo imel Dolenjski list novinarje, ki znajo izluščiti in reči “bobu - bob”, naj zrase na vrtu “pomladi” ali “kontinuitete”, bo imel vedno dovolj bralcev. To velja tudi za komentarje urednika g. Legana, ki so aktualni, pronicljivi ter odraz stanja v naši družbi in politiki. Nekatere, ki bi radi prikaz stanja po svojih in željah svojih strank, seveda motijo. Da je imel še kako prav glede referenduma, je pokazal bojkot volilcev, ki se niso strinjali, da nekdo manipulira z njimi za svoje strankarske interese in za to po nepotrebnem zapravlja naš skupni denar. Skoraj pol milijarde tolarjev, kolikor je šlo za referendum, bi lahko uporabili v koristne namene ali za izboljšanje socialnega stanja družin, ki so na robu revščine. Stranke, ki najbolj bičajo nesmotrno trošenje davkoplačevalskega denarja, na to pozabijo, kadar gre za njihove interese. JANKO MAVER, Novo mesto Nekatera vprašanja so še tabu Dol. list št. 3, 21. januarja Razveseljivo je, da so po občinah še prizadevni upravni delavci, katerim ni žal prostega časa za naše skupno dobro. Eden takih je nedvomno tudi mag. Andrej Kovač s sevniške upravne enote, kije proučil pomen regionalnih razvojnih programov s finančnega vidika izvajanja državnih infrastrukturnih objektov v Posavju. Da skrajšamo, gre za pomen verige HE na Šavi. Na začetku se je mag. Kovač vprašal o položaju 12 statističnih regij v Sloveniji, do katerih sta se opredelili tako stroka in politika že v 80. letu. Novo členitev je lani objavilo Delo 26. in 27. oktobra. Zatem našteva negativne trende ne/razvoja posavske regije, ki so se zadnja leta samo še poslabševali. Ob tako nezavidljivem razvoju bi bilo pričakovati, da bo hkrati z gradnjo državnih infrastrukturnih objektov te negativne trende mogoče vsaj zaustaviti in izboljšati razvojna izhodišča. Mag. Kovač se kot občan občine Radeče zavzema, da bi pri gradnji preostalih HE urejali še druga vzporedna vprašanja. Razmere ob gradnji naslednje HE, to je Boštanja, bodo bistveno drugačne kot pri gradnji Vrhovega pred več kot 10 leti. Pri umeščanju verige HE v državne načrte mag. Kovač povezuje sodelovanje Posavja z Zasavjem na avtocesto čez občino Zagorje na novi državni avtocestni sistem, znova opozarja celo na novo železniško progo Ljubljana-Zagreb (za hitrost 250 km/h), posodobitev dotrajane zasavske ceste do Zidanega Mostu vključno s predvidenimi prestavitvami M-10 in tudi proslulo TET 3. Ni za odmet zahteva še iz leta 1986 za izboljšanje kakovosti vode reke Save, kjer se je že pokazalo, da obrežne občine nikakor niso sposobne brez državnih pomoči graditi čistilne naprave in kanalizacijske sisteme. Vprašanje je tudi, kako bodo te občine gradile vodovodne sisteme. Postavlja se vprašanje izdelovalcem nove koncesijske pogodbe glede možnosti reševanja sočasne gradnje cestnih, komunalnih naprav in drugih objektov. Izraža bojazen, da bodo revni v Zasavju in Posavju postali samo še bolj revnejši. Zanimiv je Kovačev pregled določil sedanje razpisane koncesije. Iz določil Zakona o varstvu okolja izhaja, da so vode z uveljavitvijo tega zakona prešle v državno pristojnost. Zanimiv je njen 17. člen, ki določa naslednje stroške koncesionarja: plačilo za koncesijo; stroške v zvezi z vodnim režimom (11 pogojev); rabo prostora in varstvo dobrin (9 pogojev); socialni vplivi (2 pogoja); stvari, povezane z izkoriščanjem energetskega potenciala (4 pogoji); nadomestni stroški ureditve prostora; boljše in arhitekturno najprimernejše rešitve... Uredba o koncesiji določa v grobem tudi naloge tistega, ki bo sprejel koncesijo, pred polnjenjem bazenov zagotoviti takšno kakovost savske vode, ki omogoča proizvodnjo električne energije brez škodljivih posledic za okolje; zagotoviti vse potrebno za izdajo lokacijskih dovoljenj za elektrarne tako, da bo vmesni rok največ 3 leta, za HE Mokrice je treba dovoljenje izdati v 10 letih od dneva sprejetja koncesijske pogodbe. Ker bo pri HE šlo za dejavnost javnih služb, se spremljajoče dejavnosti občin uvrščajo med tako imenovano primerno porabo. Tako izhaja iz navodil slovenske vlade pokrivanje ugotovljenih stroškov pri komunalnih dejavnostih za vse slovenske občine na 35,5 milijarde SIT, kar se običajno realizira samo 49%, ravno tako je določen denar za stanovanjsko področje, državni denar za redno vzdrževanje državnih cest. Omejeni so državni denarji za financiranje posavskih občin. Večje so možnosti za zadolževanje občin po 1. januarju leta 1999. Veliko dela bo potrebnega za pridobivanje denarja iz raznih državnih skladov in razpisov. Ob gradnji HE na Savi bo treba marsikje prestaviti sedanje ceste. Tako naj bi se npr. v Krškem izognili starega mestnega jedra z gradnjo predora, dvig ceste M-10 med Šmarčno in Bošta-njem, kako mimo vasi ipd. Ker je za kaj takega vedno premalo državnega denarja, opozarja mag. Kovač v tej zvezi na možnost pridobivanja denarja iz strukturnih skladov EU v obliki subvencij za regionalni razvoj. Za to je treba vnaprej pripraviti regionalne razvojne programe. Tu ima EU različne omejitve. Pomembne so omejitve iz zakona o državnih vzpodbudah za regionalni razvoj, kjer je določeno le 2-letno prehodno obdobje po uveljavitvi zakona. Odštevanje se torej že začenja. Avtogol novih županov Opozarjamo, da gre le za nehvaležen poskus povzetka 18 strani dolge študije, kar opozarja na zahtevnost naloge. Zato preseneča, milo rečeno, lahkotnost, s katero so novi posavski župani določili za koordinatorja med vladnimi resorji za graditev HE na Savi človeka iz druge regije, g. Nika Galešo iz Novega mesta. Nihče ni o tem niti povprašal svojih svetnikov v občinskem svetu, ki bi zanesljivo opozorili vsaj na nekaj pomislekov. Opevani projekt stoletja, kot so svoje čase označevali gradnjo HE na Savi, bo torej obtičal nekje za Krko, predno se je vse skupaj zares začelo, ka-li? Ohrabruje, da se je novi brežiški župan Vlado Deržič že opredelil proti temu imenovanju. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj Nekje preživiš svoje življenje Dol. list, št. 52, 30. dec. 1998 V zvezi z navedbami v članku “Nekje preživiš svoje življenje”, kjer se zavajajoče piše o rimskokatoliški Cerkvi in njenih “oblastnikih”, ki je po zakonu o denacionalizaciji tudi upravičenec do vrnitve premoženja, menimo naslednje: Rimskokatoliška Cerkev tako kot drugi upravičenci do vrnitve premoženja s tem, ko zahteva svoje premoženje, ki ji je bilo po vojni odvzeto, nazaj, tega ne krade, kakor se lahko razume iz omenjenega članka. Lastnik svoje lastnine ne more ukrasti, ampak jo lahko na primer proda ali podari. Ob tej priliki pozivamo Upravno enoto Trebnje, da čimprej reši vse zadeve, ki se nanašajo na vrnitev premoženja, ne glede na to, kakšen status imajo denacionalizacijski upravičenci. 00 SKD TREBNJE Hrvatom dovoljeno, Slovencem ne Dol. list št. 2,14. januarja Na objavljeni članek Franca Senekoviča iz Mozlja dajemo naslednje pojasnilo: V skladu z Zakonom o nadzoru državne meje določa mejne prehode Vlada R Slovenije, ki jih je določila na slovensko-hrvaški meji z Odlokom o določitvi mejnih prehodov za mednarodni, meddržavni in obmejni cestni in železniški promet na meji z Republiko Hrvaško (Uradni list št. 17/91). V Odloku ni določenega mejnega prehoda v Sodevcih in zato je nepravilna trditev pisca članka, da se ovira promet čez mejni prehod v Sodevcih. Resje, daje na hrvaški strani tabla “DRŽAVNA MEJA” in tudi na naši strani sta pred mostom dve tabli, ki označujeta bližino državne meje, z napisom “POZOR, DRŽAVNA MEJA”. Nobena od teh tabel ne označuje mejnega prehoda, ampak po veljavni zakonodaji opozarja potnike na bližino državne meje. V letu 1991, ko je bila vzpostavljena državna meja z Republiko Hrvaško, je bilo dogovorjeno na vladni ravni, da se ljudem v obmejnem območju olajšajo prehodi za tiste kategorije, ki so vezani na določena prehodna mesta. Pri tem so bili izpostavljeni zlasti delavci, dvolastniki in šolarji. Te kategorije prebivalcev z obeh strani meje lahko uporabljajo tiste poti za prestop državne meje, ki so jih uporabljali do vzpostavitve državne meje. Pri tem morajo izpolnjevati določene pogoje. Zaposlitvena migracija mora imeti pri sebi veljaven potni list z veljavno delovno vizo, dvolastnik pa mora imeti pri sebi potrdilo o dvolastništvu. Te prehode dovoljujejo organi za nadzor državne meje z obeh strani meje. Res pa je, da dejansko ne more uporabljati tovrstnih prehodov vsak dvolastnik z območja Republike Slovenije ali Hrvaške, ampak samo tisti dvolastniki, ki živijo v obmejnem območju. Naselja z obmejnega območja so določena s sklepom Vlade. Kdaj bo možen prehod ljudi v Sodevcih, g. Francu Senekoviču in drugim prizadetim občanom ne moremo odgovoriti. V Državnem zboru Republike Slovenije je v postopku ratifikacija Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem sodelovanju, ki vsebuje med drugim tudi mejne prehode za obmejni promet. V tem seznamu je predlagan mejni prehod za obmejni promet Sodevci-Blaževci. Kakšni bodo ti mejni prehodi po ratifikaciji sporazuma, Vam ne moremo odgovoriti, ker se o načinih kontrole, kdo lahko prestopa mejo, kakšno blago se lahko prenaša čez takšne prehode in druga vprašanja, morata pred odprtjem obe državi še dogovoriti. FRANCI POVSE načelnik UNZ Novo mesto Policijski sindikat se ne vpleta v politične igrice Laž v Demokraciji V zvezi z razčiščevanjem dogodkov med vojaškimi spopadi na Holmcu 1991. leta in z dogajanji v ministrstvu za notranje zadeve se v javnosti omenja tudi policijski sindikat Slovenije. V posamičnih primerih so te omembe netočne in pripisujejo sindikatu vlogo, ki je nima, oziroma stališča, ki jih ni izrazil. Tipičen primer netočnosti, ki jo razumemo kot manipuliranje s policijskim sindikatom Slovenije, so navedbe v tedniku Demokracija. Pisca članka “Minister Bandelj škodi ugledu države” A. Kocjan in M. Zupan sta zapisala: “Policijski sindikat zaradi spletk znotraj MNZ ostro protestira, za to pa krivi vodstvo. Po njihovem mnenju se minister Bandelj ni postavil v državno-tvorno pozicijo, ampak v pozicijo, ki lahko močno škodi ugledu slovenske države.” Navedeno je popolna laž. Policijski sindikat ni protestiral zaradi spletk v MNZ in ni izrazil nikakršnega mnenja o ministru Bandlju in njegovi državnotvornosti oziroma ško-dovanju ugleda države. Policijski sindikat Slovenije se ne vmešava v kadrovske, politične in strankarske boje ter spletke in se tudi ne opredeljuje do tovrstnih dogajanj v državi ali v ministrstvu. Zato najodloč-nejše nasprotujemo zlorabljanju našega imena. ZDRAVKO MALENŠEK, Policijski sindikat Slovenije Starši, pokličite! Če menite, da vaši družinski odnosi niso dobri, če ste zaradi početja vaših otrok zaskrbljeni, če imate težave z njihovo vzgojo, pokličite nas! Poizkušali vam bomo pomagati, da bo vaše družinsko življenje lepše. Na vaš klic čakamo strokovnjaki Posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer vsak delovni dan od 13. do 15. ure. Telefonska številka je: 341-304. KAJ PIŠEJO DRUGI “Odpiranje o Izsledki javnomnenjske raziskave o odnosu do preteklosti, ki jo je decembra lani izvedel Center za raziskavo javnega mnenja (o tem je Dolenjski list pisal v uvodniku “Čas zatiranja in strahu?”prejšnji teden), kažejo, da se je zavest ljudi v Sloveniji razvijala enotno in organsko ter se spreminjala postopoma. Slepe pripadnosti totalitarizmu ni bilo nikoli. Vedno je obstajal kritičen odnos do preteklosti, ljudje so vedno zavračali totalitarne elemente sistema, upoštevali pa so pozitivne socialne izkušnje in možnost sodelovanja pri upravljanju in oblasti. Zato je bila tudi odprtost za pozitivne spremembe splošna, tako rekoč soglasna, in zato je bil tudi miren prehod v nov sistem mogoč in večinsko podprt. Slovenski narod je v tem zgodovinskem obdobju ravnal zrelo in odgovorno, zato prav nič ne potrebuje modrecev, ki hi mu “odpirali oči”in delili moralne nauke za nazaj. (Pisatelj Vladimir Kavčič v Svobodni misli). 5*2 tBM t>0-^ \ u s j7 Ivan Lušin TV mrk v Sodražici Državljanska neposlušnost, če ne bo sprejema prvega in drugega programa SODRAŽICA - Vsakemu državljanu Slovenije naj bi bila zagotovljena ustavna pravica o informiranju v maternem jeziku. Žal so nekateri v naši državi na to pozabili in jim je malo mar, da so tudi vasi in zaselki v občini Sodražica z več kot dva tisoč prebivalci siva lisa na televizijskem zemljevidu. TV Slovenija je dolžna “spustiti” signal vsaj prvega in drugega programa v Globel, žimarice in Podklanec, je ogorčeno povedal sodraški svetnik Ivan Lušin in kot odgovor omenil državljansko neposlušnost. Te tri vasi na robu nove občine so najbolj prikrajšane za inforam-cije nacionalne televizije. Nekdanje vodstvo KS je večkrat pisalo na televizijo, nazadnje pred dvema letoma, a odgovora sploh niso dobili. Tone Matelič je povedal, da prizadevanja za izboljšanje sprejema signala TV Slovenija trajajo več kot dvajset let, a se v Ljubljani sploh ne zmenijo zanje. “Potemtakem nima smisla več plačevati TV naročnine. Kot nova občina moramo vnovič spomniti vodstvo oddajnikov in zvez, da bi bilo pred vstopom v novo tisočletje ven- rJe pošteno, da ljudem omogočijo gledanje televizijskih oddaj iz Kolodvorske ulice v Ljubljani. Rešitev bi bila torej v gradnji pretvornikov v Globeli in Podklancu. Prav tako je treba skušati pridobiti naklonjenost nekaterih komercialnih postaj (A kanal, POP TV) za sprejem njihovih programov”, je še povedal Ivan Lušin. V primeru, da TV ne bi širila mreže oddajnikov, Sodražani predlagajo pokrivanje sivih lis s satelitskimi antenami, tako kot v Črnem Potoku (občina Loški Potok). M. G. notranjski RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski ramo ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Katere blagovne znamke vozil zastopata Mehanika Peljhan Idrija in ostojna? (Nagrada: gumijasti avtotepih.); Kateri delovni dan je popoldne zaprta Optika nmc iz Kranja? (Nagrada: ,a m bon v vrednosti 4 tisoč o arjcv.) Odgovore je treba do sobote, 30. januarja, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, °gatec, za oddajo “99 minut fa °bešanje, 81 minut za grde, dne^n"6’ ZieNa8raienca z ue tu. januarja sta: Polonca ■ mnberger jz ilirske Bistrice Denis Pajnič iz Kočevja. NOVOMEŠKA ASFALTNA DŽUNGLA Naše noči so postale neznosne Je nočno razgrajanje “oživljanje” mestnega novomeškega jedra - Se bo kdo zganil? Nova gostilna Dodo’s pub na Glavnem trgu v Novem mestu navdušuje, sodeč po številu, določeno vrsto obiskovalcev, precej manj pa nas, ki poslušamo njih vpitje, tuljenje, kričanje, ko prihajajo in odhajajo iz gostilne vso noč do jutranjih ur. Bivanje je postalo za nas sosede Dodo’s puba neznosno. Gostilna je odprta formalno do 1. ure zjutraj (zanima nas, kdo je dovolil tako dolgo poslovanje v stanova-njsko-poslovnem predelu), dejansko pa redno najmanj do 3. ure, ob koncih tedna in tudi sicer pa večkrat tudi do 5. ure. Kako naj v takšnih razmerah spimo in kako naj spijo naši otroci? Je to “oživljanje” mestnega jedra? Dvomimo, saj tisti, ki le morejo in imajo kam, bodo ušli iz take džungle. Mi pa nimamo kam in se zato ne bomo pustili pregnati. Tudi mi in naši otroci imamo pravico do počitka. Nam ga bo kdo (upravna enota, občina, inšpekcija, krajevna skupnost, policija, komunalno nadzorništvo) zagotovil? Zakon nam ga zagotavlja in so ga torej našteti dolžni izvesti. Prej naštetemu razsajanju je treba dodati še navijanje avtomobilskih motorjev, navijanje neizmerno glasne glasbe v stoječih avtomobilih ob odprtih vratih, hrupno speljevanje in zaviranje itn. Pred dnevi so obiskovalci Dodo’s puba temu dodali ob 3. uri zjutraj še kuhanje medice pod okni naših spalnic. Redno smo prisiljeni prositi za intervencijo policijsko postajo zaradi grobih kršitev javnega reda in miru. Takšno stanje je sedaj pozimi, ko je mrzlo, kaj bo šele poleti, ko bo toplo? Obiskovalci puščajo za sabo pod našimi okni in pred našimi stano- LITIJSKI SVET JE POTRJEN Ovadba zaradi mladoletnika V Litiji končani zapleti, ker je volil mladoletnik LITIJA - Litijski občinski svet seje moral zaradi ugotovljene nepravilnosti - na predčasnih volitvah je v občinski stavbi glasoval mladoletnik - za potrditev mandatov svetnikov in župana sestati dvakrat. Zoper mladoletnika in člane volilnega odbora je dana ovadba na ljubljanskem okrožnem javnem tožilstvu. Prvo zaplet je na decembrski seji povzročil svetnik SLS Marko Juvančič s predlogom 7-članske komisije za volitve in imenovanja iz svetnikov pomladnih strank. Nasprotovale so ostale stranke v svetu (LDS, ZLSD in DeSUS), ki tu niso videle svojega predstavnika. Po uskladitvi so sprejeli takšen sestav komisije: predsednik Zvone Šavor (SDS) in člani: Anton Kovič (SDS), Marko Juvančič (SLS), Martin Hostnik (SKD), Ivan Godec (DeSUS), Joža Ocepek (ZLSD) in Aleksander Gombač (LDS). Drugi zaplet sta povzročila svetnika Mirko Močilar (SLS) in Martin Hostnik (SKD) s pritožbama, češ da je na predčasnih volitvah na volišču v občinski stavbi volil mladoletnik. Zahtevala sta razveljavitev predčasnih volitev. Seja je bila prekinjena. V januarskem nadaljevanju seje je predsednik občinske volilne komisije Anton Primožič razložil, da je to bilo res, toda da en glas nikakor ne vpliva na razdelitev mandatov. Naloga svetnikov je, da ZBIRALI SMO ZA LAŠKO KO RK Prečna se je odzvala klicu iz Laškega in 19. januarja organizirala nabiralno akcijo humanitarnih prispevkov za Laško, v ozimnici in denarju. Kot vemo je Laško lansko leto prizadela vodna ujma. Naši krajani so tako kot že večkrat do sedaj tudi tokrat izkazali svojo dobroto. O akciji so bila vsa gospodinjstva obveščena z letaki, na javnih krajih pa so bili izobešeni plakati. Ob določeni uri so nas ljudje že čakali ob cesti z ozimnico in denarnimi prispevki. Darovalcev je bilo res veliko, zato smo pri pobiranju prispevkov in ozimnice tudi zamujale, toda darovalci so nas počakali. Za zamudo se jim opravičujemo, saj tako velikega odziva nismo pričakovale. Nabralo se je več kot tona razne ozimnice in 71.900 tolarjev. Hvala vam, dobri ljudje! Predsednica KO RK Prečna IVANKA KRISTAN vseeno potrdijo mandate. S to obrazložitvijo se še vedno nista stri-njala Močilar in Franc Černe (ŠLS). Po končani razpravo so litijski svetniki končno po dveh mesecih le potrdili svoje mandate in mandat starega - novega župana Mirka Kaplja (LDS). K. ŠUŠTERŠIČ vanjskimi vrati, pod arkadami nekdanje restavracije Pri vodnjaku, na naših dvoriščih, stopniščih, na hodnikih, v naših vhodih, parkiriščih, uvozih “odvečno”: iztrebke, bruhanje, odpadke. Mi moramo vse to pospravljati, če nočemo zjutraj iz stanovanj stopiti v velik, topel, “dehteč”, drek... Da stojijo povsod luže urina in da so vse stene in drugo bogato namočene z njim, je mogoče odveč razlagati. V samih ulicah: Dilančevi, Vrhovčevi, Germovi in uvozu oziroma izvozu z Glavnega trga stojijo vsepovprek vozila obiskovalcev Dodo’s puba, ki onemogočajo normalen promet. Stojijo v križišču, tam, kjer je z znaki prepovedano, tam, kjer onemogočajo vožnjo mimo, pa se nič ne zgodi. Vozilo za odvoz vozil, ki povsod drugod odvaža vozila, ki ogrožajo promet, tu vozil obiskovalcev gostilne ne odvaža. Policisti ne ukrepajo učinkovito. Veljajo za obiskovalce Dodo’s pub posebni zakoni, ali imajo privilegije? Kdo jim jih je podelil? Jim običajni ljudje nismo enaki? Bo kdo končno le ukrepal in zagotovil tudi nam in našim otrokom normalno življenje namesto plazenja med avtomobili, parkiranimi po pločnikih in pod arkadami, normalno spanje namesto celonočnega bdenja ob ruljenju, norenju z avtomobili, navijanju neizmerno glasne glasbe, iztrebljanju vsepovsod? Skrajni čas bi že bil, da se razmere normalizirajo. ŠABAN MUJIČ Dilančeva 1 Franci Koncilija BH MILOŠ DULAR ra župana 3. JANEZ MURN midat za Zupana Voocga mesta VOLITVE V PODGORJU - Včasih so rekli, da v Podgorje vse prihaja z zamudo in da tudi četrtkov večer poslušajo šele v petek. Sodeč po plakatih kandidatov za župana novomeške občine, ki so zadnjo nedeljo še viseli na podu v V Orehku (zgoraj) in na vratih stare zidanice v M. Orehku (spodaj), bi človek lahko sklepal, da se je predvolilni boj v Podgorju šele dobro začel. In da ne bomo krivični do petega kandidata: njegov lik je kraljeval sredi Dolža. (Foto: A. B.) ZLATA POROKA - V soboto, 23. januarja, sta obhajala zlato poroko Marija in Anton Iskra iz Plana pri Ajdovcu. Ponovno zvestobo sta sklenila v župnijski cerkvi v Ajdovcu. V življenju jima ni bilo z rožicami postlano, veliko sta morala delati, da sta preživela 6 lačnih ust, vendar sta ohranila vedrino. Iz DU Dvor, katerega člana sta, so jima ob tej priliki izročili darila z željo, da bi bila še dolgo zdrava in vesela. (T. B.) RES LEPA SI BELA LJUBLJANA Ko sem se po več letih pred kratkim znova sprehodila po Ljubljani, sem bila zgrožena. Sprašujem se, kdo je videl belo Ljubljano? Morda je bila takšna, ko jo je pobelil prvi sneg. Bila sem v Tivoliju. Tu je bilo nekoč lepo, zdaj pa je tam taka umazanija, daje prav neverjetno. Kaj dela komunala? Pot me pelje na Zale, kjer je še najlepše. Ko hodim med grobovi in iščem drago osebo, se mi utrne misel, da je edino tu pravica. Tu bo morda kmalu prostor tudi za katerega od vas, dragi poslanci, ki nam, malim, danes režete tako tenak košček kruha in dobite drobtinice od svoje bogato obložene mize. A. G. Šentjernej DEJAVNI KOČEVSKI ŠTUDENTI KOČEVJE - Člani kočevskega študentskega kluba pričakujejo od lokalne oblasti, da bodo dobili primerno streho nad glavo, kjer bi lahko organizirali študentsko dejavnost. V tem pričakovanju so ta mesec organizirali številne dejavnosti za zabavo in sprostitev. Začeli so s plesnimi vajami. Na dvodnevnem pohodu po Kočevskem Rogu so spoznali skrivnost pestre narave, ob koncu januarja pa jih čaka še potopisno predavanje o Norveški, Norvežanih in njihovem načinu življenja in sožitju z naravo. Predavala bosta Daniel Žlindra in Gregor Rit-lop, ki sta prekolesarila vso Norveško. Niso pozabili tudi na rekreacijo, saj se ob sobotah dve uri pred polnočjo zbirajo v teniškem centru Lovko. PADLA Z LESTVE JESENICE NA DOLENJSKEM - V torek se je v prodajalni Begros na Jesenicah na Dolenjskem pripetila delovna nezgoda. Marija S. je namreč urejala blago na prodajnih policah, pri tem pa si je pomagala z lestvijo. Ko je hotela prestaviti predmet, je izgubila ravnotežje in padla na tla ter se poškodovala. MODNI KOTIČEK (3) Telesno perilo je v tem stoletju dobilo pomembno estetsko vlogo, ki pa je danes neraz-družljiva s higiensko in zaščitniško. Iz različnih tkanin, predvsem bombaža, ali pletiva je nastala mala kolekcija spodnjih oblačil: hlačke, majice, nedrčki, stezniki, kombineže, pižame in tudi kopalne kostume lahko štejemo zraven. Najbolj revolucionaren je vsekakor nedrček, ki spreminja obliko in postaja nepogrešljiv del ženske garderobe. Mary Phelps Jacob je leta 1914 v ZDA patentirala kroj nedrčka, oblikovanega iz dveh robcev in ozkih trakov. Do srede 20-ih let so bili nedrčki brez kosti, zaradi oblike so sploščili prsi in jih potiskali navzdol. Postali so zelo modni, ko so prišle v modo domače in pozneje t.i. koktajl obleke, pogosto narejene iz koprenastih, polprozo-rnih tkanin. Leta 1925 je že obstajal nedrček s prilagodljivimi sprednjimi naramnicami in presledkom na traka-stem sprednjem delu med dojkama. Proti koncu dvajsetih let je neko ameriško podjetje izdelalo nedrčke iz dveh trikotnih delov tkanine, na katero je bila prišita elastika, ki je potekala čez ramena, se zadaj na hrbtu križala in se zapenjala z gumbi spredaj pod všito košarico. Ob izdelovanju steznikov z všitimi kostmi so se kmalu pojavili tudi nedrčki, ki so imeli všite kosti in košarice različnih velikosti. Nedrček, ki je bil pod prsmi z držki pritrjen na spodnje krilo ali hlačke, predstavljen že v tridesetih, je postal popularen šele v šestdesetih, ko so spremembe v modi ustvarile potrebo po bolj praktičnem in manj zapeljivem spodnjem perilu. Takrat so izdelovali komplet nedrčka, hlačk in spodnjega krila, kar se je v modo vrnilo tudi pred nekaj leti. V50-letih so postali priljubljeni nedrčki brez naramnic zaradi oblek, ki so razkrivale ramena. In v istem času so začeli izdelovati tudi nedrčke za najstnice. Kmalu je prišlo do velikih sprememb v oblikovanju, saj so nedrčki s pomočjo tkanin, ki so vsebovale t.i. lycro, postali udobnejši in sodobnejših oblik. JERCA LEGAN VLADO CENCEL V NOVI GORICI ŠENTVID PRI STIČNI - Na povabilo kulturnih delavcev pri župnijski cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici razstavlja v razstavišču pri cerkvi član KUD Ferda Vesela iz Šentvida Vlado Cencel. Na ogled bo januarja in februarja. Cencel je pripravil samostojno pregledno razstavo svojih 28 del v različnih tehnikah in nekaj male plastike. Na Goriškem se predstavlja prvič. Kot je povedala predsednica društva Antonija Novak, upajo, da bo pozneje prišlo tudi do izmenjav, večjega sodelovanja in spoznavanja upodabljajočih umetnikov iz različnih koncev Slovenije. Kolikor manj soli v glavi, toliko več na cesti In v pitni vodi - Poleg marsičesa za Dolenjce in Belokranjce koristnega so Gorjanci zanje tudi hidrološki rezervat, območje, ki je zaradi srečnega spleta geoloških, gozdnih in drugih naravnih okoliščin postalo pomembno zbirališče pitne vode ^ POHOD - Člani popotniškega odseka pri planinskem društvu Novo post°'S°kS evs°b°to, 23. januarja, odpravili na svoj prvi pohod. Zželezniške Šen?Ie ' _Peč, kamor so se pripeljali z vlakom, so se ob Dolenji vasi in Kn 'U^e Brekovnico povzpeli na greben nad vinogradi ter čez Hribe in E0£lPJ PBšji do Hmeljnika, se v Burjevcih spustili v dolino ter se preko ■p ne vrn‘li v Novo mesto. VŠentjuriju so obiskali tudi rojstno hišo pesnika e,a Puvčka, kjer je nastal ta posnetek. (Jelka Može, Novo mesto) Ko sem na božični večer na cesti od Vahte proti Gospodični pod nogami mlel sneg, se mi je za tisti mraz zdel nenavadno šipek in utrujajoče mehak. Potipal sem ga s prsti in znancu, ki je pešačil z menoj, oznanil, da je soljen. Potolažil me je, da se mi tako samo dozdeva. Zdelo se mu je nemogoče, da bi sol posipali tudi po makadamski cesti, po kateri se malo vozi, saj pelje le do najvišje dolenjske gostilne pri Gospodični in do vojaške postojanke na Trdinovem vrhu. Pred dnevi mi je drug znanec potrdil, da se Gorjance po novem pozimi krepko soli, saj je srečal tovornjak, ki je cesto in dolenjski ter belokranjski hidrološki rezervat obilno posipal s soljo. Dolenjci smo se očitno odločili vse pognati k vragu, potem pa ... kdo ve? Za zdaj še ne vemo, ali pot od tam vodi tudi nazaj. Dolgoročno gledano, bi bilo veliko pametneje, če jo v to smer ne bi mahali. V vsej zgodovini Gorjancev do lani ali predlani je bilo mogoče zime prebiti brez kemikalij vsaj na makadamskih gozdnih cestah. Če se je glavna prometna zveza med Vahto, Gospodično in Gabrjem preimenovala v državno turistično cesto, to menda ni poziv, daje treba pospešeno uničevati tisto, kar je Dolenjcem, ki za to nimajo nobenih zaslug, podarila narava. Žal jim ni podarila niti kančka okoljevarstvene rahločutnosti. Od kod nenadna “potreba”, daje cesta pripravljena za motorni promet v petek in svetek in za kogarkoli? Ljudje, ki imajo na Gorjancih nujne opravke - vojska, policija in oskrbnika pri Gospodični in Miklavžu - imajo zmogljiva terenska vozila. Imajo jih tudi lovci, ki kljub prisrčnim pozivom z lastnih plakatov, naj bo gozd miren in varen dom divjadi, vendarle čutijo nujo, da v vsakršnih vremenskih razmerah mirno in varno prišofirajo do svojih prež in v gozdovih sezidanih zgradb. Le tako lahko odgovorno skrbijo, da uboga divjad ne poginja zaradi krutih naravnih vzrokov, ampak od sočutnih krogel. Gospodarjenje z gozdovi ni nikoli zahtevalo, da bi solili makadamske ceste, niti v časih, ko so bili stroji za spravilo lesa proti današnjim prav nebogljeni. Včasih je bilo popolnoma samoumevno, da lahko vremenske razmere za nekaj časa preprečijo prevažanje po gozdnih cestah. To je bil čas, ko si je narava malce oddahnila od človeške avtomobilske bebavosti. “Potreba”, da je cesta nared za prevažanje v vsakem vremenu, je samo odsev drže, da je ta svet ena sama igrača, in če ni, ga je treba nemudoma spremeniti vanjo. V imenu prizanesljivosti do narave in misleč na lastno korist, pitno vodo, bi Dolenjci v glavah lahko premogli toliko soli, da je ne bi sipali nad svojimi studenci in vodnimi zajetji. Ko boste naslednjič v katerem od gorjanskih studencev v dlani zajeli vodo in se vam bo zdelo, da je slana, to ne bo samo zato, ker ste brali te odstavke. Voda bo zares za kanček bolj slana, kot je bila nekoč. Pa nič ne de, saj to je majhna žrtev v primerjavi z možnostjo, da ste se tudi v najhujšem mrazu in ledu lahko v pločevinasti škatli pripeljali doživljat naravo prav v osrčje svojih lepih Gorjancev. Za pitno vodo pa kremenite Dolenjce ne skrbi. Dobro namreč vedo, da nastaja nekje za pipo v zidu bloka ali hiše. To o gozdovih, ki zbirajo vodo, in o plasteh kamnin, ki jo precejajo in plemenitijo, to so samo prazne marnje. Zgodbe za otroke. Važno je, da se odrasli lahko igrajo z avtomobili. V občem dolenjskem okoljevarstvenem mraku pa vendarle je ena svetla lučka: otroci imajo lahko čisto vest, tega sveta ne bodo zaigrali oni, ampak odrasli. JANEZ PENCA i?®[p®[?Gaš® • sairaomiifirogftD • ©OSDs® • (sD®[po • [?®|p®[?G®g® • g®[iQoroQDW®sGo • ®0ofe® • (S®[p0©0 Maline 9, Dolnje Zabukovje 7, Vrh 8, Čilpah 11, Brezovica 4, Drečji Vrh 9, Gornje Zabukovje ZDAJ TEČE - Ponoči noč je bilo včasih tako mrzlo, da je voda v pipi manjše plastične cisterne, ki so jo postavili sredi vasi, zamrznila. Zjutraj ni nič priteklo, nekaj ur kasneje pa že, kot je videti na sliki. vode kmalu dovolj, čeprav so z njo seveda ravnali varčno, težje pa je bilo pri krmljenju živine. Kjer so imeli še domače vodnjake, so se najprej z vedri poslužili tiste vode, sicer pa so bili popolnoma odvisni od pripeljane vode iz cistern. Na Trebelnem so kmetje dejali, da so zadovoljni s tako hitro pomočjo. Pri Grebenčevih imajo enajst glav živine, in kot sta povedala oče Polde in sin Romanje sedaj v hlevu dela dosti več kot sicer. “Živina je kar naprej žejna in za toliko glav je potrebno kar veliko vode. Natočili smo jo v razne čebre in plastične kadi, potem pa jo z vedri prinesemo do krav in bikov. To delamo zjutraj, opoldne in zvečer. Ni ravno prijetno, vendar upamo, da bodo stvari kmalu urejene,” je dan po onesnaženju povedal Roman. V hlevu imajo sicer urejene napajalnike. Več vode kot drugi vaščani pa potrebujejo tudi zato, ker imajo zbiralnico mleka in je več pomivanja. “Saj smo se kar znašli. Po vaseh so nam pustili manjše plastične cisterne, da gre- VODA K ZAKRAJŠKOV1M - Stane Povšič in Andrej Starič iz komunalnega podjetja Trebnje sta vodo v četrtek dopoldne pripeljala tudi k Zakrajškovim na Trebelno. K sreči so jo potrebovali le za gospodinjstvo, živine nimajo. S cevmi so jim jo natočili v plastično kad. mo lahko po vodo. Samo kaj, danes je ponoči voda v pipi zamrznila in zjutraj ni nič priteklo,” je povedal za neljubi dogodek. Krivca čaka kazen Tako so prejšnji teden preživljali dneve prizadeti Trebeljani. Čeprav je zima, so imeli dovolj dela. V nekaj dneh se bodo stvari uredile (tako so zadnji dan dela naše redakcije zagotovili na trebanjski komunali) in po njihovih pipah bo pritekle zdrava pitna voda brez smradu po gnojnici. Krivca, za katerim poizveduje policija, čaka denarna kazen, ki znaša od 50 do 200 tisoč tolarjev, ter verjetno še tožba za povrnitev stroškov zaradi onesnaževanja, ki jih zaenkrat cenijo na okrog dva milijona tolarjev. Vsem nam pa naj bo ta primer v opozorilo, da predpise velja spoštovati, še posebej tiste, ki se tičejo našega zdravja. Menda ne bomo zastrupljali sami sebe! LIDIJA MURN ^Prgišče tnisCi • Država mora skrbeti predvsem za revne. Bogati žal še preveč skrbijo zase. (Seume) • V vojni je resnica prva žrtev. •Z zadovoljstvom sepodvržem najostrejši presoji. Četudi pri tem sam izgubim, bo s tem vendarle pridobila resnica. (Linhart) • Vemo, kaj smo, ne vemo pa tega, kaj bi lahko bili. (Shakespeare) • Dvomiti o sebi je prvi znak inteligence. (Ojetti) • Če sprejmeš lačnega psa in ga nahraniš, te ne bo ugriznil. To je glavna razlika med psom in človekom. (Ttvain) • Če bi bili brez napak, ne bi s tolikšno naslado stikali za njimi pri drugih. (La Rochefoucauld) 91. ROJSTNI DAN NAJSTAREJŠEGA OBČANA - Sedeč za toplo krušno pečjo, je svoj 91. rojstni dan v četrtek, 21. januarja, dočakal Kocjan Sere it Poljan. S pozornostmi, kot so šopek in lepo izdelana lesena “kravačka , ter z iskrenimi čestitkami so ga presenetili mimopeški župan Zvone Lah ter predsednica in članica občinskega RK Sonja Žagar in Irena Pust (no sliki). Kocjan, ki je najstarejši občan v Mimi Peči, je odkrito dejal, da se starosti ni veseliti, saj prinaša kup nevšečnosti, vsaj kar se zdravja tiče. Največ težav ima z nogami, sicer pa še vedno rad bere časopise in knjige, vsak dan spremlja televizijski dnevnik, družbo pa mu delajo tudi trije vnuki, s katerimi živi. (Foto: L. Murn) DEGUSTACIJA ŠTEMBERGERJEVIH VIN - Ob otvoritvi Jarmove razstave so v hotelu Valentin v Kočevju pripravili tudi pokušnjo vin vinogradnika Vinka Štembergerja iz Šentjerneja. S sinom Gregorjem sta zbranin) poleg cvička, modre frankinje in laškega rizlinga, po katerih je znana njihova klet, predstavila še vina: kemer, sivi pinot, rumeni muškat, claret ter izbore laškega rizlinga in sivega pinota. Stembergerjeva vina so v Kočevju prisotna že od leta 1987, ko so Stembergerjevi začeli vina pridobljena na 4 hektarjih lastne proizvodnje in jz grozdja, ki ga kupujejo širom po Dolenjski, stekleničiti. Sprva jih je bilo moč dobiti le v kočevskem hotelu, kasneje tudi v gostišču v Štalcerjih, od nedavnega pa so ljubiteljem dobrih vin na voljo tudi Pri grofu v Kaptolu, lovskem domu Koče ter gostišču Tri zvezde v Kočevju. (Foto: M. L.-S.) 21, Gornji Mokronog 1 ter 5 podjetij in zavodov - čimprej izvedeli, zakaj nimajo tekoče pitne vode, ki je na celotnem sistemu neuporabna. Poslužili so se medijev, pisna obvestila pa so že zjutraj visela na vratih zbiralnic mleka. REJCI NASPROTI LOVCEM bo sprejet? Volk se znova vrača Ob predlogu odstrela volkov in risov so spet oživele polemike - Kaj piše poznavalec dr. Miha Adamič NAJTEŽJE JE ZA ŽIVINO - Kmetje so te dni imeli največ dela z oskrbovanjem živine z vodo. Večkrat na dan so jim jo nosili v vedrih. Na sliki sta Polde in Roman Grebenc. (Foto: L. M.) likih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh in vodnih zemljiščih, vnos rastlinskih hranil pa je prepovedan tudi na nerodovitnih zemljiščih. Takrat je vegetacija mrtva, rastline dušika ne potrebujejo in ta odteče v podtalje ter povzroča direktno onesnaženje. Hitro ukrepanje Trebanjska komunala je za pomoč poprosila Regijski center za obveščanje, policijo, inšpekcijske službe in druge, ki so pregledali razmere. Takoj so poskrbeli tudi za dobro obveščenost, da so prebivalci de.setih vasi v KS Trebelno - Trebelno ima 41 gospodinjstev, Seveda je bilo takoj potrebno poskrbeti za preskrbo z doklorira-no pitno vodo iz avtocistern, ki so jih vozili vsak dan v omenjene vasi. Najprej so poskrbeli za podružnično osnovno šolo na Trebelnem, saj je skrb za otroke prva. Trebanjski komunali je pri dovozu vode z osmimi cisternami pomagala tudi občina Žužemberk, pomoč pa so ponudili še tovarna Dana z Mirne, z republiških blagovnih rezerv iz Ljubljane in nekateri drugi. Najtežje za živino Prizadeti ljudje so imeli pri preskrbi z vodo manj težav v svojih gospodinjstvih, kjer je bilo Odstrel zakonsko zaščitenih petih volkov in petih risov, o čemer smo pisali že prejšnji teden (članek “Tudi za belokranjsko pramenko gre” na 9. strani), v Sloveniji še naprej buri duhove. Ker je zanimivo, kaj o tem menijo strokovnjaki, povzemamo iz Primorskih novic članek dr. Mihe Adamiča, strokovnjaka za lovstvo z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Volk se ponovno vrača v območje svoje zgodovinske razširjenosti, to je dejstvo, vprašanje je le, kako ga bomo sprejeli, pravi dr. Adamič. Na slovenskem ozemlju se je številčnost volkov v tem stoletju že nekajkrat povečalo oz. obnovilo. Prvič je bilo to ob koncu prve svetovne vojne, ko so se volkovi tako namnožili, da so leta 1923 v Kočevju ustanovili odbor za pokončanje volkov in jih predvsem s pomočjo poklicnih lovskih čuvajev Auerspergovega veleposestva med letom 1923 in 1930 samo v Kočevskem srezu pokončali 127. Drugič so volkovi izkoristili predah v lovu v času druge svetovne vojne, ko je bil v ospredju lov na ljudi, in se spet namnožili. Vnovič so osvojili tudi Pohorje. Tretja namnožitev se je začela v devetdesetih letih, zlasti potem, ko je bila leta 1993 sprejeta vladna uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, oprta na evropske civilizacijske norme, vsebovane v bernski konvenciji. Od takrat naprej so bili volkovi opaženi tudi v krajih, kjer jih že desetletja ni bilo več. Vznemirili so zlasti rejce drobnice, ki si prizadevajo obnoviti nekdanjo rejo in menijo ne le, da so upravičeni do nadomestila za škodo, ki jo naredijo volkovi, marveč tudi za strah, ki ga povzročajo. Plačilo za strah je predlagalo Društvo za gospodarjenje na travinju Slovenije (Dolenjski list 26. novembra lani). Tudi sicer je za nas zanimivo, l^aj ljudje menijo o vračanju volka v slovenske gozdove, predvsem seveda kočevske. Javnomnenjske raziskave o velikih zvereh v Sloveniji opozarjajo, da vsi ljudje njihove vrnitve niso enako veseli, odvisno tudi od tega, kje živijo. Zveri pač ne • Lovska zveza Slovenije je na ponedeljkovi novinarski konferenci predstavila svoja stališča v poseganju v številčnost velikih zveri. Po njenem je odstrel petih volkov in petih risov nujen zaradi 30 milijonov tolarjev škode v letu 1998. Njeni predstavniki so zatrdili, da logika delovanja LZS temelji na sonaravnem gospodarjenju, ki uravnava različne interese v okolju in zato nemalokrat naleti tudi na nasprotovanje naravovarstvenikov in kmetov. Tokratnemu odstrelu, ki seje že začel, ssy sta padla že volkulja (kar ni dovoljeno) in volk, nasprotuje poleg naravovarstvenikov tudi ministrstvo za okolje in prostor. Lovci pri tem menjjo, da velikih zveri po logiki “volk sit in koza cela” ni mogoče ohraniti in da je potrebno za to tudi kaj žrtvovati. Človek se bo moral prilagoditi zveri in ne obratno. Ocenjujejo, da ta čas živi v Sloveniji 90 volkov. ONESNAŽENJE VODE NA TREBELNEM morejo živeti brez plenjenja. Značilno pa je, da so ljudje volku najmanj naklonjeni. Se več, v zavesti prebivalca Slovenije pa tudi sosednje Avstrije živi volk kot najbolj zahrbtna, krvoločna in strahopetna zver, ki je tudi najmanj lepa in pogumna. To predstavo se nedvomno pomagale oblikovati tudi pravljice in vloga volka v njih. Zato ni presenetljivo, da se povprečni Evropejec laže odloči podpreti akcije za ohranitev drugih živali, posebno če gre za oddaljene dežele in kraje. Res je tudi, da varovanje drobnice in drugih domačih živali pred volkom ni enostavno in poceni, je pa mogoče. To dokazujejo rejci na Kočevskem, ki pasejo svoje črede ob stalni prisotnosti zveri v okolišnjih gozdovih. Spoznali so, da so Volk (Canis lupus) črede brez samozaščitnih ukrepov, ki jih mora zagotoviti človek, (prej) lahka tarča napadov velikih zveri. Kot zelo učinkovito seje izkazalo prenočevanje čred v zavarovanih objektih, zelo priporočljivo pa je tudi poznati t.i. volčje koridorje, to je poti, kjer se volkovi gibljejo in lovijo plen. Dr. Adamič opozarja, da prizadevanja za vrnitev volka in drugih velikih zveri ne smejo imeti zgolj čustvenega poudarka. Vnaprej je treba poskrbeti za razbremenilne prehranske vire, to je predvsem večje število rastlinojedih gozdnih živali, ki so glavni prehranski vir zveri-Brez tega je bolje, da o vrnitvi velikih zveri ne razmišljamo, saj bi bili kmalu prisiljeni zateči se k intervencijam, značilnim za 19. stoletje. - n Iz pip udaril smrad po gnojnici Ljudje se sploh ne zavedamo pomena stvari, ki so postale nekaj samoumevnega. Tudi tekoča, zdrava pitna voda spada mednje. Iz vsake pipe priteče, kadar si le zaželimo, le odpreti jo je treba. Toda ni treba prav veliko, ko lahko nastopijo težave. Prejšnji torek zvečer je eden izmed Trebeljanov ob 18. uri poklical vzdrževalca tamkajšnjega vodovodnega sistema in mu sporočil, da voda iz pipe smrdi po gnojnici. Ni minilo dosti časa, ko je bilo deset vasi z okrog 500prebivalci na področju Trebelnega brez tekoče pitne vode. In tako dober teden dni! Janez Kos s Komunale Trebnje je povedal, da so takoj ukrepali. Dežurni na vodovodnem sistemu Šentrupert, Mokronog, Trebelno je vodo takoj zaprl na dotoku, izključili so črpališče pod Tre-belnim ter začeli prazniti vodo-' vodni sistem in rezervoarja Vrh in Sv. Rozalija. Z dezinfekcijo vodovoda so nadaljevali še v sredo, vse seveda po navodilih Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Na kraj nezgode je prišla tudi sanitarna išpekcija. Zavod za zdravstveno varstvo, ki izvaja aktivnosti sanacije osne-snaženega sistema, bo na osnovi analiz vzorcev vode tudi ugotovil, ali je šlo res za onesnaženje vode z gnojnico. Ko so vodo prekuhavali, so ugotovili, da bolj ko jo segrevajo, bolj smrdi. Načelnik UNZ Novo mesto in svetovalec vlade Franci Povše je sporočil, da so policisti ugotovili, da je zaradi onesnažene vode ena družina iskala zdravniško pomoč. Predvidevajo, da je eden izmed tamkajšnjih kmetov polival gnojnico po travniku v bližini vodnega zajetja Zabukovje. Prepovedano polivanje z gnojnico To seveda kdaj drugič ne bi bilo usodno, v tem času je. Po Uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68, 1996) je namreč določeno, da se na kmetijske površine brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja gnojevka ne sme polivati, ravno tako je to prepovedano na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na ve- TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 28.1. SLOVENIJA 1 7.40 -1.01 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Male sive celice 10.20 Oddaja za otroke 11.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Službeni vhod, 3/10 11.55 Kamniti svet , „ 72.25 Zgodbe iz Amerike 13.00 Poročila 14.05 Princesa Jasna in leteči čevljar, češki film 15.30 Osmi dan 16.00 Mostovi 16.30 Po Sloveniji 17.00 Enajsta šola 17.40 Glejte, kako rastejo 18.00 Obzornik 18.10 Oddaja o izobraževanju •8.40 Znanstveni razgledi 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21-00 TV poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 (Ne)znani oder SOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Angel, varuh moj, naniz., 13/22; 11.20 Koncert; 12.00 Ipavci, tv nadaij., 3/5; 13.15 Svet kkCt" !430 77°n Kihot, ris. naniz., 19/39 - -15 Tenis -16.15 Puščavska roža, film -18.00 i as, nem. naniz., 10/13 • 18.30 So leta mini-"a"‘2' - >9-30 Kolo sreče - 20.00 Portret - S fi™mtn0Stn° drSa"ie'2130 PeSem Sir?n’ KANAL a 7-30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 inv?u nada'7'' 70-30 Dobri časi, slabi časi -,7 Maria Mercedes, ponov. -12.00 Odklop is nnx.0prah show ‘1430 Princ 2 Bel Aira -Ne mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 ogato dekle, nadaij. -16.55 Maria Mercedes, alj. -18.00 Oprah show -19.00 Tretji kamen • KSOnfa ' 19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po in Bralcev - 23.45 Nemogoče yAŠ KANAL '340 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz Mruzenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski »Runu pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt-oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice moza'denSki kultUrn‘pregled'21,30 Lit'p HTV l innire SpoFed'Dobro jutro, Hrvaška -DrJin?3' '""5 Izobraževalni program -p Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 «meralda (serija) -13.55 Poslovni klub -14.25 15 -isrDSn'Ca ’143^ Izobraževalni program - dan i0gram Za ”ladino ' 17-°° Hrvaška io "1^.55 Hrvaško moderno slikarstvo - Kolo sreče - 19.10 Risanka - 19.30 Pni ’ vremb. šport - 20.10 Odprto - 20.55 01 “te za kulturo - 21.30 Izziv, kviz - 22.05 opazovalnica - 22.35 Dok. film - 23.25 Nekje 'eleP0, češki film -0.55 Poročila HTV 2 nn^TV.koledar -15.00 Dober dan -17.15 igrica Tv K“hoda (seri'a):18-05 Hu80, ,v „n 8.30 Kažipot -19.00 Županijska pa- Kv' "m" 10 30 ®nevn'k’ vreme, šport - 20.10 21 nn n ' 'enie 1 Rogerjem (hum. serija) - 2(1 , sJei' K (serija) - 21.45 Največje romance ■ sl0|etja (serija) - 22.20 Glasbena oddaja pETEK, 29.1. *l°venija i 800' I)46Teletekst oin Imenska panorama JU Tedenski izbor jj"ejte, kako rastejo 9.40 Enajsta šola 0.20 Oddaja za otroke * 1125 c ^nanstveni razgledi 11 nn nrakov'’tv drama, 2. del ® Poročila 25 Tedenski izbor Pomagajmo si 4-50 Po domače 16 in ci 40 (Ne)znani oder '6 pl°čfCip0svetu „*! Po Sloveniji ''•Viliji Rdeči grafit 18 00 OhČkepsi’naniz-18 in ? ornik 1815 d v‘ Pr'hodnosti 1915 n^Polte v času 1930 nnka 2o nn ~ocvnik, vreme, šport 20 15 n'08'0 tcdna 2130 oC!ka 22'oo mnfcld'amcr. naniz., 3/22 22 5n evi, kultura, šport 000 ,o|nofnik|ub zraelski komorni orkester 9i°vVCN,M 2 izbor- |re!nenska panorama - 10.30 Tedenski nanij 1’nem' naniz.; 11.00 So leta minila, SittuZ ’ i3^ ^est,amcr. fi'm - 13.15 evron IS, skoki" 15 35 Tcnis" 1635 Alica' amer i i ma8azin - 17.05 Spoznavajmo, r' »a- serija, 4/8 -18.00 Črni in beli, Šved. nadaij., 4/6 -18.30 Davis, ravnatelj, amer. naniz., 10/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Video-ring - 20.00 Moški in ženske, angl. dok. serija -20.55 Temno srce, angl. film - - 23.00 Nash Bridges, amer. naniz., 12/18 - 23.45 Poročila, kan. naniz., 3/13 KANAL A 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Mannix, nadaij. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadaij. -12.00 Zmenkarije -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadaij. -16.55 Maria Mercedes, nadaij. -18.00 Oprah show -18.50 Bravo, mae-stro -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Živ pokopan, film - 21.45 Kvantni skok, naniz. - 22.30 Vročica noči, naniz. - 23.30 Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji? HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Dok. oddaja -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dok. serija - 20.45 Lerpa naša - 22.00 Opazovalnica - 22.20 Večer z Željkom Orgestom - 23.30 Nočna straža: Nikita (serija); 0.20 Nočni obiskovalci (amer. film); Sedmi element; Ljubezen v Hollywoodu (dok. film) HTV 2 14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.05 Tv izložba -17.10 Prizma -18.05 Hugo, tv igra - 18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik,vreme, šport- 20.10 Kviz - 20.30 Roseanne (hum. serija) - 21.00 Mamini fantje (amer. film) - 22.45 Oddelek za umore (serija) SOBOTA, 70.1. SLOVENIJA 1 7.05 -1.50 Teletekst 8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke 8.30 Nesrečniki, risana naniz. 8.55 Otroška oddaja 9.20 Tedenski izbor 9.20 Razpoke v času 9.50 Petka 11.05 Seinfeld, naniz., 3/22 11.30 Kvartet 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.30 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.40 Prisluhnimo tišini 14.10 Polnočni klub 15.20 Zaljubljenci s praznimi žepi, italij. film 17.00 Cofko Cof, ris. naniz. 17.30 Lingo 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja, 15/26 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Okus pa cvetju, 4/4 22.30 Poročila, šport 23.00 In življenje teče dalje, angl. nadaij., 4/8 23.50 Užitek čez vse, angl. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.15 Nostalgija z Beatniki -10.15 Tedenski izobr: Jasno in glasno; 11.10 Nash Bridges, naniz., 12/18 -12.25 Smučarski skoki -15.15 Umetnostno drsanje - 17.10 Tenis -17.55 Rokomet -19.30 Videoring - 20.00 Kraljeva slaščica, franc, film - 21.30 Rolada - 22.00 Sobotna noč KANAL A 8.00 Risanke - 9.30Nimaš pojma -10.00 Charles je glavni -10.30 Cooperjeva druščina -11.00 Alf -11.30 Tomov show, hum. naniz. -12.00 Stilski izziv -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Popolnoma moderna Millie, film - 16.15 Willy Wonka in tovarna čokolade, film - 18.00 Odklop - 19.00 Profesionalci, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet - 21.00 Psi faktor - 22.00 Dolina smrti, film - 23.45 Vražja novinarja, naniz. - 0.45 Klub Avenija VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.00 Tv spored - 8.20 Program za mladino - 12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.05 Bilo nas je pet (serija) - 14.25 Briljanten - 15.15 To je Amerika, dok. serija -16.20 Poročila -16.30 Shehawch (serija) -17.20 Risanka -17.45 Turbo Limach Show -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Naša hišica, naša svoboda (dramska serija) - 21.05 Don Juan de Marco (amer. film) - 22.55 Opazovalnica - 23.25 Nočna straža: Psihološki pristop; Frasicr (serija); Prikazen (film) HTV 2 11.25 Tv koledar -11.35 Dom (serija) -14.10 Crno-belo v barvi - 15.40 Montpamasse 19 (franc, film) -17.25 Živali (dok. serija) -18.50 Oddaja o kulturi - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler -21.15 Zlati gong - 22.00 Dok. serija - 22.50 Svet zabave NEDELJA, 71.1. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.20 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime 9.20 Zares divje živali 9.50 Ozare 9.55 Veliki skladatelji: W. A. Mozart 11.00 Gospodarji živali, franc. dok. serija, 4/13 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.20 Resna glasba 13.50 Tedenski izbor Resje! 15.20 TV poper 16.00 Trik-trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Okus po cvetju, 4/4 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 22.05 Portret 23.00 Poročila, šport 23.25 Večer koreografij SLOVENIJA 2 8.00 bremenska panorama - 9.05 Rolada - 9.35 Pastirci, slovenski film -10.55 Varni -11.25 Tenis -12.25 Smučarski skoki -15.15 Umetnostno drsanje -17.30 Košarka - 20.00 Ipavci, TV nadaij., 4/5-21.15 Vatikan, moč papežev, nem. dok. serija, 4/5 - 22.10 Šport v nedeljo - 22.55 Murphy Brown, amer. naniz., 22/25 - 23.20 Storilka neznana, franc, film KANAL A 8.00 Risanke - 9.30 Nimaš pojma -10.00 Charles je glavni -10.30 Cooperjeva druščična'-11.00 Alf, -11.30 Tomov show, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Klub Avenija -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 Plaža njune mladosti, film -15.30 Ferris Bueller, hum. naniz. -16.00 Družinske zadeve -16.30 Princ z Bel Aira -17.00 Klub Avenija -17.30 Ta čudna znanost -18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Poslednja ura, film -21.45 Stilski izziv - 22.15 Obseden s poročno pričo, film - 0.45 Nema priča, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -18.50 Predstavitve -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - - 20.30 O gospodarstvu - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21#0 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 1.11. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Mačke in psi, dok. naniz. 9.40 Rdeči grafit 10.20 Narava in človek 10.45 Izzivi prihodnosti 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 15/26 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Portret 14.30 Zoom 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni taček NAGRADE NA OTOCEC, V KRŠKO IN ARTO Žreb je izmed reševalcev 2. nagradne križanke izbral Mimico Florjančič z Otočca, Vilfja Verstovška iz Krškega in Franka Pellaschinja iz Arta pri Sevnici. Florjančičevi je pripadla denarna nagrada, Verstovšek in Pellaschier pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 9. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 4”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem REŠITEV 2. KRIŽANKE Pravilna rešitev 2. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SPOTIKA, TABORIT, ANEMONA, VLADO, IK, KROM, GANA, NARA, AARE, ARENA, DAREJ, RIS, ANAFORA, VALERY, ISAR, ANIT, SOJOTI, LENA, AVKLON. 17.15 Zares divje živali 17.40 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 3/18 21.00 Ideologija proti umetnosti 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.25 Univerzitetni razgledi SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Črni in Beli, 4/6; 12.30 Davis, ravnatelj, naniz., 10/13; 12.50 Moški in ženske, dok. serija, 4/6; 13.45 Vatikan, moč papežev, nem. dok. serija, 4/5 -14.35 Euronews -15.20 Romanov in Julija, amer. film -17.00 Policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.00 Sestre IH, nadaij., 2/24 -19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Športni portret - 20.20 Superveleslaom (ž) - 21.30 Studo City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanka - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Žlah-ta - 9.30 Dobri časi, slabi časi -10.00 Maria Mercedes, nadaij. -11.00 Mannix, nadaij. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet, nadaij. -16.00 Oprah show -17.00 Maria Mercedes, nadaij. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Princ z Bel Aira, naniz. -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadaij. - 21.00 Poslednja laž, film - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.15 Da, gospod minister, naniz. - 23.45 Nemogoče - 0.45 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV TOREK, 2.11. SLOVENIJA 1 7.40- 1.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Pustolovščine, novozel. naniz., 20/24 10.20 Recept za zdravo življenje 11.40 Parada plesa 12.10 Komisar Rex, naniz., 3/18 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.10 Tedenski izbor Ljudje in zemlja 14.40 Ideologija o umetnosti 15.30 Kontrapunkt 16.40 Duhovni utrip 17.00 Zlatko Zakladko 17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaij., 4/13 18.00 Obzornik 18.10 National Geographic, do. serija, 1/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Učitelj, franc, naniz., 14/18 21.00 Proetcontra 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Verjeti, feljton 23.20 Dnevi, tedni, meseci, angl. drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Sestre III, amer. nadaij., 2/24.; 11.20 Studio City; 12.50 Štafeta mladosti -16.00 Mladenič Ivanhoe, amer. film -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Gospa svetovalka, nadaij. -19.00 Pomp - 20.20 Superveleslalom (m) - 21.30 Svet poroča - 22.00 Sergej Ejzenštejn, ruski film (čb) KANAL A 7.30 Risanke - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Dobri časi, slabi časi -10.00 Maria Mercedes, nadaij. -11.00 Mannix -12.00 Klub Avenija - 12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show - 14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet-16.00 Oprah show-17.00 Maria Mercedes, nadaij. -18.00 Korak za korakom -18.30 Princ z Bel Aira -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Iz oči v oči, film - 23.00 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.30 Da, gospod minister, naniz. - 0.00 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur- 20.00 Kača, amer. film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 2.11. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Zlatko Zakladko 9.45 Dobri duh iz Avstralije, avstral. nadaij., 4/13 10.10 Risanka 10.20 Internation Geographic, serija, 1/6 11.10 Proetcontra 12.10 Učitelj, franc, naniz. 14/18 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Dnevi, tedni, meseci, nizoz. drama 14.50 Verjeti, feljton 16.00 Obzotja duha 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Službeni vhod, 4/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Ocvrti zeleni paradižniki, amer. film 22.20 Odmevi, kultura, šport 23.15 Osmi dan 23.45 Carmen z Majo Pliseckajo SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 10.30 Gospa svetovalka, franc, nadaij., 7/8; 11.20 Euronevvs -15.05 Pomp -16.00 Zamujena pomlad, dan. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Angel, varuh moj, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Gospodarska panorama - 20.55 Izdelovalci ljudi, amer. dok. oddaja - 21.45 Veter, amer. film (čb) KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Dobri časi, slabi časi -10.00 Maria Mercedes, nadaij. -11.00 Mannix, nadaij. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Brooklynski most, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 Maria Mercedes, nadaij. -18.00 Korak za korakom -18.30 Princ z Bel Aira -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Indijanec iz omarce, film - 21.45 Deklica M, nadaij. - 22.40 ’Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.15 Da, gospod minister, naniz. - 23.45 Nemogoče, naniz. - 0.45 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Kača, ponov. amer. filma -18.25 O gospodarjenju -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Zgodovina avtomobilizma TELEVIZIJA NOVO MESTO kanal DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Jožici Kocjančič iz Dolge vasi 26 pri Žužemberku. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (1) Pastirče mlado - ansambel Vasovalci 2. (3) Ob 40-letnici - Trio Frančič 3. (2) Mačkoni - ansambel Mačkoni 4. (8) Na stranskem tiru - Trio Pavleta Malnariča s Šentviškimi fanti 5. (4) Silvestrska noč - ansambel Franca Potočarja s Podlipiškimi fanti 6. (5) Prometna - ansambel Nočna ptica 7. (-) Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi 8. (7) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji 9. (6) Brez dragih - ansambel Poljub 10. (9) Ob potoku - ansambel Litjjski odmev Predlog: Drobno mi pisemce - ansambel Korenine KUPON ŠT. 4 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANKA 4 AVTOR: JOŽE UDIR ŽENSKA, KI VARUJE TUJEGA MAJHNEGA OTROKA GRŠKA BOGINJA NESREČE OS.VOZILO S ŠOFERJEM, KI GA NAJAME POTNIK IME FILM. IGRALCA SHARIFA KILAV ČLOVEK NEZAKONI- TOST, BREZPRAVJE ZADNJE, SLABO VINO VRSTA PLATNA GOR. REŠEVALNI ČOLN PRIPRAVA ZA SEKANJE DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ŽENSKO IME DAMSKA OBLEKA VRSTA SOCVETJA DALJNA PRETEKLOST NEUGODEN OBČUTEK INDIJANSKO PLEME V PRAGOZDO VIH BRAZILIJE (POTUJOČI LOVCI) DRUGO IME ZA MINERAL DISTEN LITINA ZA OSI BILJARDNA PALICA SLIKANJE Z VODNIMI BARVAM BREZREPA DVOŽIVKA GOZDNA ŽIVAL POŠTNI VOZ, JAVNO VOZILO PRED VPELJAVO ŽELEZNICE NEKDANJI SVET. BOKS. PRVAK (CASSIUS CLAY) GRŠKA BOBINJA MODROSTI STANJE, KI GA POVZROČI SKRAJNA ŽIVČNA RAZDRAŽENOST KEM. SIMBOL ZAAJN-ŠTAJNIJ OBREDNA OPRAVA ZAKOVICA, OMREŽJE IZRAELSKA LUKA RADIOAKTIVEN KEMIJSKI ELEMENT (Al) Nove priložnostne znamke Na znamkah upodobljeni Peter Kozler, dr. France Prešeren, Rudolf Maister in dr. Božidar Lavrič Pošta Slovenije je dala 22. jaguarja v obtok sedem novih priložnostnih znamk, katerih skupna nominalna vrednost je 294 tolarjev. Že četrtič je izdala po dve znamki na temo folklore in z njo povezanega šemljenja, tokrat so predstavljeni škoromati. Na znamki po 20 in 80 tolarjev jih je upodobila Milena Gregorčič.Serija “Znamenite osebnosti” tokrat predstavlja štiri velike Slovence. Ena znamka je posvečena 175-letnici rojstva Petra Kozlerja, kije bil pobudnik in založnik izdaje prvega zemljevida pokrajin, kjer so živeli Slovenci, bil pa je tudi ustanovitelj prve pivovarne na Kranjskem - današnje pivovarne Union. Z drugo znamko se je Pošta Slovenije spomnila 150-let-nice smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je bil tudi eden največjih evropskih romantikov. Del njegove pesmi je postal slovenska himna, izjema pri praznovanju obletnice smrti in ne rojstva pa izhaja še iz časov NOB, ko so 8. februar proglasili za kulturni praznik, ki je danes državni praznik. Tretja znamka je posvečena 125-letnici rojstva velikega borca za slovensko mejo Rudolfa Maistra - Vojanova, ki je bil predvsem najpomembnejša oseba v bojih za slovenski Maribor in severno mejo na Štajerskem, bil pa je tudi slovenski pesnik, slikar samouk in zbiralec knjig. S četrto znamko je obeležena 100-letnica rojstva znamenitega kirurga dr. Božidarja Lavriča, ki je po vojni s svojim znanjem in izkušnjami prispeval k hitrejšemu razvoju kirurgije prsnega koša ter kirurgije srca in ožilja. Za vse mlade in mlade po srcu pa je bila izdana voščilna znamka, ki je posvečena ljubezni in prijateljstvu, zato ni zgolj slučajno izdana prav pred časom sv. Valentina in sv. Gregorja, torej v času, ko se ptički ženijo. Dragu Bizjaku v spomin POSEG V TEČAJ MARKE LJUBLJANA - Banka Slovenija je spet sprejela sklep o poseganju na področje tečajev tujih valut. Kot je sklenila, bodo od srede (včeraj) naprej izbrane banke (imena je sporočila naknadno) odkupovale nemško marko po 96,90 tolarja. Te dni je v Sevnici ugasnilo življenje dolgoletnega, izjemno plodnega društvenega delavca, Bloudkovega nagrajenca in odličnega urarskega mojstra 85-letnega Draga Bizjaka. Kar 22 let je uspešno vodil sev-niški TVD Partizan, med drugim pa je predsedoval tudi sevniškemu rokometnemu klubu v času njegovih največjih uspehov. Ko je živel še pri svojih domačih v Krškem, je bil, podobno kot njegovi trije bratje, nogometaš. V Sevnici pa seje posvetil predvsem telovadbi. Bil je med ustanovitelji sevniške občinske gasilske zveze pred 43 leti in med drugim prejel tudi priznanje za polstoletno predanost gasilstvu. Drago Bizjak je vzgojil ne samo 9 vajencev v dobre delavce in jim omogočil, da so prišli do svojega kruha, ampak je tudi navdušil nekaj rodov mladih za zdravo športno življenje. “Ves čas pomočniške dobe je bil nravnega vedenja, zvest, pošten in poslušen, v mojo popolno zadovoljstvo, tako da ga vsled njegove marljivosti ob času izstopa iz moje trgovine vsem g. trgovcem navedene stroke najbolj priporočam,” je zapisal 31.12.1938 mojster Janko Štrubelj iz Sevnice v pomočniško spričevalo Dragu Bizjaku. Eno leto je bil pri Štrublju poslovodja, zatem pa je šel na svoje. Prišla je vojna, okupacija. Nemci so Bizjaka zaprli, spoznal je sevniške in brežiške zapore. “Iz Maribora smo dobili komisarja, da je vodil trgovino. V njej sem lahko, potem ko so me izpustili, delal le kot pomočnik, tako da sva z ženo nekako preživela. Ponovno sem moral delati mojstrski izpit, ker so med mojo odsotnostjo izgubili vse papirje. Še dobro, da me je vsaj malo naučila nemščine žena Draga, ki je v Mariboru obiskovala nemško šolo,” mi je pred leti pripovedoval Drago Bizjak. Ko je bil med vojno v partizanih v Kozjanskem odredu, je že načrtoval, kako bo nadaljeval obrt, če bo dočakal osvoboditev. Toda po vojni oblast ni dovolila drugega kot popravljalnico ur. Žena mu je v popravljalnici na Glavnem trgu, kjer je bila kar precejšnja konkurenca, vsa leta pomagala. Zavoljo starosti in bolezni je sicer Dragu Bizjaku, enemu izmed 13 ustanoviteljev Obrtnega združenja v Sevnici, sedanje Obrtne zbornice, spomin nekoliko opešal, da bi lahko v tem pogovoru obudil podrobnosti iz bližnje zgodovine sevniškega obrtništva. Svoje je naredila sladkorna bolezen, poapnjenje žil, opešalo je tudi njegovo srce. Skromno pa je zatrdil, da so zlasti Matija Kurnik, Janez Ostrovršnik in Jože Šeško precej naredili za boljšo povezanost in organiziranost posavskih in sevniških obrtnikov. PAVEL PERC Janez Zagar-Movrinov • Najtežja naloga človeka je biti človek. (Tofaj) • Živeti je, kot ljubiti: vej razum je proti, vsi zdravi nagoni za. (Butler) • Sedem let po neponovljivi zmagi se danes po Sloveniji slinasto plazijo posamezni nizkotni politični interesi. Sramota! (Srečko Lesjak, predsednik ZWS) ' Minuli torek, 19. januarja, so v Osilnici spremili na zadnjo pot priljubljenega krajana Janeza Žagarja-Movrinovega. Janez je bil rojen leta 1935 kot deveti otrok v družini, ki je kasneje štela skupno kar 11 otrok. V šolo je začel hoditi med vojno, po njej pa seje izšolal za kovača in bil zaposlen vse do invalidske upokojitve v Itasu Kočevje. V Osilnici je zgradil za družino novo hišo in pridno kmetoval ter pomagal vsem, ki so ga zaprosili za pomoč. POSVETI O DUALNEM IZOBRAŽEVANJU BREŽICE, NOVO MESTO -Območna obrtna zbornica Brežice sporoča, da bo v četrtek, 4. februarja, ob 10. uri v zgornji sejni sobi OOZ Krško regijski posvet o dualnem sistemu izobraževanja, ki ga pripravlja služba za izobraževanje f>ri Obrtni zbornici Slovenije. Minu-i torek je bil tak posvet v Ljubljani tudi za zbornice Grosuplje, Ribnica in Kočevje, v petek, 29. januarja, pa bo v Novem mestu za območne zbornice iz Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega. LAŽJE DO POSOJIL LJUBLJANA - Po sklepu Banke Slovenije bo s 1. februarjem enostavneje priti do posojila v tujini. Doslej je bilo namreč za to treba položiti 40-odst. neobrestovani tolarski depozit, po novem pa naj bi banka višino tega depozita odrejala od nič do 30 odst. Depozit naj bi bil naložen pri BS odslej le dve leti in ne več za celo dobo odplačevanja posojila. Guverner banke dr. France Arhar je povedal, da nimajo namena takoj uvajati depozita, tako da zazdaj lahko pričakujemo stopnjo nič. PREDSTAVILI PROJEKT “PO POTEH DEDIŠČINE” LJUBLJANA - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v torek popoldne na novinarski konferenci predstavilo projekt “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine” kot eno od možnosti za iskanje dopolnilnega zaslužka na podeželju. Projekt podpirata angleška vlada in omenjeno ministrstvo, zato so o njem novinarjem spregovorili predstavniki obeh ter iz vrst strokovnih izvajalcev projekta še Peter Nizette in mag. Marko Koščak. Lojze Kebelj Alojzij Hlebec <*wv p V sredo, 30. decembra lani smo v velikem številu zadnjič pospremili na pokopališče sv. Marjete pri Ponikvah Alojzija Hlebca. Rodil se je leta 1935 v vasi Grm pri Ponikvah v revni bajtarski družini s tremi otroci. Preživljali so se z občasnimi zidarskimi deli. Lojze se je to učil že v zgodnji mladosti. Pri konjeniški enoti je opravil tudi tovrstno šolo. Zaposlen je bil na železnici. Leta 1962 seje poročil s Faniko Oreškovič in imela sta sina. Ker doma ni bilo prostora, so stanovali pri več dobrih družinah. Kasneje sta si z ženo zgradila dom na Grmu, 20 let pa je delal v tovarni Kolinska na Mirni. ALojzij je bil dober in prijazen vaščan, rad je priskočil na pomoč. Leta 1991 je odšel v pokoj in v veliko veselje sta mu bila vnučka. Pred nekaj meseci je začelo njegovo zdravje pešati. Njegova družina je izgubila dragega moža, očeta, dedka, | pa ga bo tudi vsa vas. Ohranili ga bodo' i v lepem spominu. R. M. 6. februarja bo minilo deset let od smrti Lojzeta Keblja, majorja JLA do leta 1972 in referenta na LO SO Kamnik. Lojze se je rodil leta 1926 na majhni domačiji v Grčevju v številni družini, ki seje ukvarjala s krojaštvom. Tako se ni dalo živeti in Lojze je moral kot najstarejši sin za kruhom. Vojna vihra je zajela deželo in pustila posledice tudi v življenju te družine. Mama je umrla za posledicami ran, ko so jo leta 1943 pretepli okupatorjevi sodelavci. Oče je naprej sam skrbel za šest otrok in jih vzgojil v poštene in marljive državljane. Lojze je kot kurir in borec Cankarjeve brigade od leta 1943 dočakal konec vojne in si kot vojaški uslužbenec v Kamniku leta 1949 ustvaril družino. S poštenim in pridnim delom je puščal sledove v raznih organizacijah in društvih v Kamniku in Brežicah. Ob tej priložnosti se družina zahvaljuje vsem, ki na njegov grob na ljubljanskih Zalah prinašajo cvetje in svečke. ZB NOB Novo mesto V gasilstvu je deloval 25 let, do lani pa je bil skupaj okoli 15 let predsednik gasilskega društva Osilnica, nato pa častni član društva. Na zadnjo pot so ga spremili tudi številni gasilci in šest gasilskih praporov, največ iz občine Kočevje,-pa tudi iz Plešcev v hrvaški občini Čabar, od koder sta prišli na zadnje slovo od Janeza kar dve gasilski desetini, članska in pionirska. Osilniški gasilci so namreč pobrateni z gasilci iz Plešcev. Za svoje delo na področju gasilstva je prejel tudi več priznanj in odlikovanj. Janez je prizadevno deloval še pri vaškem vodovodu, kjf r ni le pobiral vodarino, ampak je tudi pomagal vsakemu, ki se mu je pri vodovodu kaj pokvarilo. Bil je tudi član pokopališkega odbora in je prizadevno pomagal pri urejanju pokopališča, gradnji mrliške vežice in celo pri odkazovanju grobov za pokojnike. Janez je bil tudi tisti, ki je veliko oziroma kar največ vedel o starih običajih v Osilnici in okolici pa tudi mnoge stare pravljice in pripovedke iz teh krajev. Nekaj jih je zapisanih v knjigi Okamneli Mož. J. P. • Ni nesreča, če je na lobanji pušča, le da je pod njo gošča. (Ruski pregovor) • Kako moremo zahtevati, da drugi varujejo našo skrivnost, če je nismo mogli obvarovati sami. (La Rochefoucauld) KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 31.1.1999, objavlja javno licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil. Letnik Izkl. cena v SIT 1. VW-CADY 1.9 D tov. 1997 450.000,00 2. R-LAGUNA 1.8 RT 1996 900.000,00 3. R-CLIO 1.2 OASIS 1997 570.000,00 4. CITROEN SAXO 1.0 1997 550.000,00 5. SUZUKI MARUTI 1993 150.000,00 6. R-EXPRES , 1996 460.000,00 7. CITROEN AX 1995 180.000,00 8. R-CLIO 1.2 FIDJI 1997 350.000,00 9. R-TVVINGO 1998 500.000,00 10. VW POLO 1995 500.000,00 11. ŠKODA FAVORIT 1991 30.000,00 12. Prikolica za prevoz vozil PA4 1991 300.000,00 13. Rezkalno-vrtalni stroj Metal HVG 1986 600.000,00 14. VOLVO S 40 1.8 L ' 1998 720.000,00 Licitacija bo v nedeljo, 31.1., ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 29.1., od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek razen pod zap. št. 12, kjer znaša 20%. Vozilo VOLVO pod zap. št. 14 je novo, poškodovano na transportu, zaradi poškodbe je nehomologirano in neocarinjeno, možen je izključno samo izvoz. KZ Krka z.o.o. Novo mesto PRIMA, d.o.o., Vipava v stečaju, Goriška 5, 5271 Vipava, na podlagi sklepa stečajnega senata pod opr. št. St 3/98 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnega in premičnega premoženja stečajnega dolžnika Prodajajo se naslednje premičnine: 1. kombajn ZMAJ 351 s štirimi priključki - cena 1.560.000.00 Sli 2. molzišče ALFA LAVAL (16 stojišč za molžo), ki je sestavljeno iz izmolžišča, mlekarnice in strojnice - cena 3.100.000.00 Sli 3. mešalna prikolica za silažo CREINA SKF.10.75 - cena 324.576,00.SH Ogled nepremičnin in opreme je možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 065/63-450 (Mitja Premrl) ali 065/640-044 (Miran Naglost). Javna dražba bo v sredo. 3. februarja 1999. ob 10. uri 02 Okrožnem sodišču v Novi Gorici, v sobi št. 108/1. Pogoji za sodelovanje na dražbi so bili objavljeni v časopisu Delo, v petek, 22.1.1999. Davek od prometa nepremičnin in prometa proizvodov ni vštet v izklicno ceno in ga plača kupec prodajalcu. Davčna osnova je izdražena cena za posamezno nepremičnino ali premičnino. NAGRADNA IGRA Za zdravo srce • v »i • m ožilje TELEVIZIJA NOVO MESTO NOVO MESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino, objavlja možne odgovore na nagradno vprašanje o diagnostiki bolezni srca in ožilja, kije bilo postavljeno v oddaji Za zdravo srce in ožilje na novomeški televiziji Vaš kanal 26. januarja 1999. Srčno-žilno (koronarno) bolezen lahko ugotovimo s: a) pogovorom z zdravnikom (anamneza), obremenitvenim testiranjem (ergometrija) in kontrastnim slikanjem srca (koronar-ografija) b) rentgenskim slikanjem srca c) pregledom krvi. Pravilen odgovor napišite na dopisnico, pripišite svoj naslov in jo najkasneje do ponedeljka, 1-februarja, pošljite na naslov: Televizija Vaš kanal, Adamičeva 2, 8000 Novo mesto. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli pakete izdelkov z znakom varovalnega živila Agro-prom-a iz Medvod. Nagrajenka prejšnje oddaje je Antonija Kočevar, Dragomlja vas 9, 8331 Suhor, ki prejme priročni monitor srčnega utripa. Poklanja ga generalni zastopnik finskega podjetja Polar - <^co projekt iz Novega mesta. ZAHVALA Zapoved, glejte, ta je, moja da ljubite se med seboj, iz tega bodo vsi spoznali, da sle hodili za menoj. (Jezusova oporoka) Za vedno je utihnil nepozabni glas naše drage mame, stare mame, tašče in sestre ŠTEFKE GRAHEK roj. Milek iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni razveseljevali z obiski ali molili zanjo. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju, posebno dr. Tomčevi in dr. Bostiču ter sestri Mariji za požrtvovalnost in ljubeznivost pri lajšanju zadnjih trenutkov njenega življenja. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz Danfossa za nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče ter tolažilne besede. Posebna zahvala duhovnikom g. Slevcu, g. Mesecu, g. Bobiču, g. Kastelcu in g. Rusu za slovesen obred, združenemu župnijskemu zboru za lepo petje in Polonci za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Mama Štefka, tvoja dobrota te je v vseh srcih naredila večno! Hčerka Majda z možem Bogdanom, vnuki Maja, Polonca in Jure, sestra Dragica ter brata Polde in France VABLJENI NA PRIJATELJSKI POHOD -Anica Stariha in Tanja Sever sta minulo nedeljo pripravili pohod prebivalcev Vrtače in Oskoršnice pri Semiču na bližnji 545 metrov visoki Smuk. Že prvi pohod, na katerega je odšlo 32 vaščanov, starih od 3 do 65 let, je zelo dobro uspel, zato so se pohodniki odločili, da bodo pohod pripravili vsako nedeljo, končni cilj pa bodo izbirali vedno znova. Organizatorji vabijo vse mlade po srcu, da se jim pridružijo vsako nedeljo ob 13. uri pri Pečovem križu na Vrtači pri Semiču. (Tanja Sever, Vrtača) Občina Dolenjske Toplice razpisuje na podlagi sistematizacije delovnih mest v občinski upravi naslednja prosta delovna mesta: 1. TAJNIK OBČINE Pogoji: - VII. ali VI. stopnja izobrazbe pravne, upravne ali ekonomske smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - organizacijske sposobnosti - poznavanje dela z osebnim računalnikom - komunikativnost - aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika 2. VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC ZA KOMUNALNO IN GOSPODARSKO DEJAVNOST Pogoji: - VII. stopnja izobrazbe upravne, gradbene ali ekonomske smeri - organizacijske sposobnosti - poznavanje dela z osebnim računalnikom - 3 leta delovnih izkušenj 3. FINANČNI REFERENT Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe • poznavanje dela z osebnim računalnikom - poznavanje finančno-administrativnih del Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim Poskusnim rokom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih Pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Občina Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 8, 8350 Dolenjske Toplice, z oznako “ZA RAZPIS”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku enega meseca po zaključku razpisa. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče STANE PERŠE iz Trebnjega Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom ter prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno CVetje in sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji P°ti. Zahvaljujemo se g. župniku za obred; g. Kotarju za Poslovilne besede, mokronoškemu pevskemu zboru za zapete žalosti n ke in pogrebni službi Oklešen za organizacijo pogreba. Hvaležni smo tudi osebju Infekcijskega oddelka novomeške bolnišnice, zdravnikom in patronažni sestri ZD Trebnje ter Vsem, ki so pokojnemu stali ob strani v času bolezni. Zena Marica, hči Branka in sin Tomaž z družinama ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga mama FRANČIŠKA BRUNNER iz Stranske vasi 23 fr>srčna hvala vsem znancem, prijateljem in sosedom za j^raze sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu |upniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. bo enkrat hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji Poti. Vsi njeni POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto, S 068/323-193 * . ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti naše drage SLAVICE KUKOVEC roj. Bele se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v času neizprosne bolezni stali ob strani. Posebej se želimo zahvaliti dr. Katici Kvasič, dr. Slavki Čampa-Šuštarič, dr. Antonu Glucksu in osebju Pljučnega oddelka za vso pomoč. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej za izraze sožalja, prelepo cvetje, sveče, zapete žalostinke, moškemu pevskemu zboru Ruperčvrh, za zaigrano Tišino, g. Bucu Rogaliču, poslovilne besede ge. Ruži Modic, praporščakom in številno spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: mož Milan in brat Leon v imenu sorodstva ZAHVALA Ljubila si nas, ljubila močno, naj lahka zemlja slovenska Ti bo. V 94. letu življenja nas je za vedno zapustila predraga mama, babica, prababica in praprababica JOŽEFA LENIČ roj. Povšič z Malkovca 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, znancem in ostalim za darovano cvetje in sveče ter izraženo sožalje, gospodu Marjanu Jamšku za poslovilne besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke, pogrebni službi Novak ter g. duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Malkovec, 25.1.1999 ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. V 77. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš oče, stari oče, brat in tast NIKO MATJAŠIČ borec Cankarjeve brigade iz Rosalnic 34 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih časih stali ob strani in nam pomagali. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Metlika in osebju Doma ostarelih Metlika. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, občinski Zvezi borcev Metlika, PGD Rosalnice, obema govornikoma, pevcem in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Mnogo prezgodaj se je pretrgala nit življenja našega dragega sodelavca iz sektorja Biokemija SREČKA UDOVCA Slavka Gruma 8, Novo mesto Od njega smo se poslovili v sredo, 27. januarja, na pokopališču v Šmihelu. S hvaležnostjo | bomo ohranili v trajnem spominu. DELAVCI KRKE, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto V SPOMIN Minila so tri žalostna leta BRANKO PAVEC 26.1.1996 - 26.1.1999 Vsem, ki ga nosite v srcu in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala. Vsi njegovi Novo mesto, 26.1.1999 Z dolgimi lasmi deklica igrava. Z dolgimi lasmi, ki jih v kite veže, s toplimi očmi, da v srce ti seže. (T. Pavček) TINA Pogrešali te bomo. UČENCI IN UČITELJI IZ BRESTANICE ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je v 72. letu zapustila naša mama, stara mama, tašča, sestra in teta ANA KASTREVEC TVg 14, Mirna Peč Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi Domu starejših občanov, Tiskarni Novo mesto, pogrebni službi Oklešen ter gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 54. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in sestra MARTINA DAROVIC iz Ločne 20, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darovane maše. Iskrena hvala sodelavcem SKŠ Grm in VVO Novo mesto, pevcem za zapete žalostinke in gospodu proštu Lapu za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Le čutiš, da si, in že si sredi cvetov. In potem, ko te ni, cvet govori, da si bil. (I. Škojljanec) V 44. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oči, sin, brat, stric, zet JOŽE KASTREVC iz Konca 14 b Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, za sv. maše in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala kolektivom Revoza, Splošne bolnice Novo mesto, Avtošole NIK.Novotehni Merkur TC Bršljin in učencem 8. razreda OŠ Stopiče. Zahvaljujemo se g. Kolencu za besede slovesa, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke, za zaigrano Tišino. Hvala župniku za opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Novak za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: žena Silva, sin Jožko, hči Anja in ostali sorodniki - 706-900. 379 SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto Tt 068/24-791 BALENO 1.6 GS, 4WD SWIFT GAL Akcija terenci: SAMURAI LX,3V VITARA LX,3V VITARA V6, 2.0, 5V, klima PRODAJA in SERVIS 2^000 >1/200.006. 2.400.000 SIT že od 1.295.000 SIT 1.895.000 SIT 2.695.000 SIT 3.795.000 SIT PREKLICI JOŽE BOJANC, Mala Cikava 2, Novo mesto, prepovedujem Francu Struni, Potov Vrh 23, razpolaganje z zemljiščem, pare. št. 1596/3, k.o. Potov vrh, ker kupna pogodba ni pravnomočna. 341 PRODAM OPAŽ prve kvalitete, 720 SIT/m2, druge kvalitete, 500 SIT/m2, talni pod ter bruna po 1200 SIT/m2 prodajamo. Dostava brezplačna! tt (063)761-041 ali (041)522-479. 11 PRODAJA IN MONTAŽA opaža, ladijskega poda, brun, oblog iz plastificirane iverice in panelke v različnih barvah, izdelava lop, vrtnih ut in brunaric. Ladijski s folcem za viden strop od 1200 SIT, opaž od 700 SIT, bruna od 1200 SIT, plastificirana iverica od 900 SIT. tt (068)83-154. 94 AVTOMOBISLKO PRIKOLICO domače izdelave, torzijsko vzmetenje, brez a testa, prodam, tt (068)27-373. 294 SENO v balah in razsuto, krompir, ječmen, koruzo v storžih in žganje prodam, tt (068)66-062. 335 NOVO PEČ za centralno kurjavo ugodno prodam, tt (0608)31-659. 336 VEČJO KOLIČINO domačega žganja (sadjevec) prodam, tt (068)85-644. 354 KOSTANJEVO KOLJE, dolžina po želji, prašiča, težka 200 kg, prodam, tt (068)78-086. 357 ŽAGANO kostanjevo ali akacijevo kolje za vinograd in rezan les (grušt) za ostrešja prodajamo, tt (041)692-080, Radkovič. 358 IZOLACIJSKI MATERIAL Izomet 1, 50 vreč, prodam, tt (068)67-520. 359 VEČ VRST semenskega krompirja prodam. Dostava na dom. tt (064)312-056. 369 KOZOLEC andler, 4 okna, koruzo v storžih ter 2 balkonski ograji, dolžine 7.70 m, prodam, tt (068)42-222. 385 SYNTHESIZER GEM, štiri oktave, velike tipke, 100 ritmov, stojalo, kovček, ugodno prodam, tt (068) 324-377. 95 BETONSKE stebre za kozolec, ostrešje s kritino, 10 x 6 m in 100 bal slame prodam, tt (068)25-083. 316 BELO in rdeče vino ugodno prodam, tt (068)75-028. 296 MOTORKO Stihi 0.45 prodam, tt (068)85-752. 309 RAZNO VODOVODNO NAPELJAVO in centralno ogrevanje vam izdelamo strokovno in po zelo ugodnih cenah. Pokličite na tt (041)707-418. MAŠKARADNE originalne kostime za otroke, pelerine za odrasle prodam, po želji pošljem. Remškar, tt (061)1231-761 ali (0609)626-226, po 10. uri vsak dan. 193 ČESNOVE KAPLJICE po kitajskem receptu ter druga zdravilna zelišča! Naročila na tt (063)885-315. 282 DIPLOMSKE, SEMINARSKE naloge in vse vrste besedil tipkam na računalik, jih obdelujem in opremim s tabelami, tt (068) 321-934, Olga. 299 ČAJ - SLOVENSKA ROŽA je domača čajna mešanica, ki vam pomaga pri odpravi odvečnih kilogramov, tt (068)41 -380. 305 ODDAMO V NAJEM poslovni prostor ob glavni cesti, primeren za gostinsko ali drugo dejavnost, z velikim asfaltnim parkiriščem. V pisni ponudbi navedite namen in obseg dejavnosti ter najvišji ponujeni znesek do 6. februarja 1999. Radioklub Prekopa, 8311 Kostanjevica na Krki. 333 NA OBMOČJU Dolenjske vam nudimo nego in pomoč bolnim in starejšim ljudem, tt (068)41-380. 343 SOBE in apartma v bližini SC Koble oddajamo. tt(064)723-107, zvečer. 348 PRIJAZNO GOSPO iz Novega mesta iščemo za varstvo 10 mesečne živahne deklice. Pričetek varstva v maju. tt (041)662-551. VEČNAMENSKI POSLOVNI PROSTOR, 100 m2, primeren za pisarne, trgovino, predstavništvo ali podobno z vsemi pomožnimi prostori (pritličje, veliko parkirišče) damo v najem, tt (0609)619-625. 373 V BLIŽINI Novega mesta oddam večji gostinski lokal, tudi za razne javne prireditve, z velikim letnim vrtom, tt (068)322-207. 394 SLUŽBO DOBI HONORARNO ali redno dobro plačano delo nudimo prizadevnim osebam iz Novega mes-ta in okolice. Ponudba izdelka ZNANIM KUPCEM! Delo ni terensko. » (068)324-016. 281 DEKLE za delo v slaščičarni zaposlim. ® (068)81-359 ali 81-860. 288 NATAKARICO, KUHARICO ali PICOPEKA zaposlimo v novomeškem bistroju. Tel. 041/628-385 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoj zaposlimo KV mizarja ali delavca za priučitev. "S 068/ 375-290 AVTO-SLAK Prodaja in servis vozil VOLKSWAGEN SLAK TONE, s.p., Obrtniška ul., 8210 Trebnje tel.: 068/44-446, faks: 45-749 razpisuje prosti delovni mesti: 1. ADMINISTRATOR PRODAJE (V. stopnja ekonomska, upravna, komercialna smer) 2. PRODAJALEC VOZIL (IV-stopnja trgovska smer) ZA DOBRO DELO -ODLIČNO PLAČILO in to z izbranimi artikli, terenskim delom ter našo pomočjo. Če imate dovolj časa in lastno vozilo, nas pokličite med 9. in 15. uro na tel : 061/159-90-03. DELAVCA za delo v ročni avtopralnic' zaposlim, tt (041)685-835. AVTOLIČARJA - avtokleparja iz okolij Mokronoga, Sevnice ali Trebnjega redn zaposlim.»(0609)614-880. ŠOFERJA C- in E- kategorije zaposlimo-(068)323-323. w KLJUČAVNIČARJA ali delavca za tev takoj zaposlim. Ključavničarstvo Sn^ dek, Krallova 49, Novo mesto. K SODELOVANJU vabimo mlajše am j ciozne posameznike ali družine za terenS.j0 delo, prodajo pohištvenih artikolv, s kasnej ureditvijo lastne maloprodajne trgovin® ekskluzivo. Nudimo strokovnost in uspo$a Ijanje. Samo resni in urejeni naj pokličejo . tt (066)404-202. DONOSNO DELO na domu, privl^' tedenski zaslužki! tt (041)709-099. ^ POSTANI naš novi sodelavec! Smo kolej. tiv, ki s trženjem ekskluzivnih izdelkov oj* zelo dober zaslužek, tt (061)1343-257. ** STANOVANJA , NA MIRNI prodam enosobno stanovanje. . m-. »(068)47-255 ali (0609)646-902. GARSONJERO v okolici Šentjernej Šmarjeških Toplic ali Novega mesta tt (068)316-677, dopoldan, (041)692-% popoldan. TRISOBNO STANOVANJE na Seidl0*' cesti prodam, tt (0609)614-658, po 16.u Društvo “Življenje brez nasilja” najameš 15.3. v Novem mestu za mamico z dvema predšolskima otrokoma eno- do dvosobno stanovanje za razumno ceno. Po dogovoru je možna tudi manjša pomoč. Tel.: 068/317-195, 321-934. ENOINPOLSOBNO STANOVANJE prodam. 0(068)22-036. 384 V NOVEM MESTU prodamo dvosobno stanovanje, Nad mlini in Ul. Slavka Gruma. Media nepremičnine. B (068)325-449 ali (041)636-746. 387 V BREŽICAH prodamo dvoinpolosbno stanovanje, 63 m2, in hišo v okolici Bre-ac.Media nepremičnine, B (068)325-449 ali (041)636-746. 389 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance ter rjave in gra-»aste jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, (0608)89-038. 168 PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste be-uu> grahastih in rjavih enodvenih piščancev. ®(0608)71-375. 245 Mlade NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože £uPančič, Otovec, Črnomelj, Tt (068)52-°06, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, [^608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9. ?? (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, «(068)49-813. 279 PRAŠIČA za zakol, 120 kg, prodam. B (068)73-614. 285 IGRICO, brejo 6 mesecev, prodam. B (068)87-581. 307 PRAŠIČE, težke 100 kg, prodam. Možen Mkol na domu. B (068)42-668. 311 10 DNI staro teličko, suho koruzo in traktor “tor 6340, letnik 1995, prodam. B (068)75-173. 315 TRPE. staro 8 tednov, prodam. B (068)344-4U4- 323 j PREJE koze in kozla ter kostanjevo kolje, L5 m, prodam. B (068)325-725. 345 KRAVO SIVKO, staro 7 let, leseno kaščo, 7x 4 m, žganje in vino prodam. B (068)89-784. 350 BEU PIŠČANCI, stari 4 tedne, bodo v prodaji 20.2., naslednji beli, rjavi in grahasti Piščanci pa 20.3. Jože Jeršin, Račje selo, ttebnje, B (041)708-671 ali (068)44-389. 367 PRAŠIČE, domača krma, prodam. B (068) 45-478. 386 PRAŠIČA, 130 in 150 kg, domača hrana, Pradam. Možnost zakola. B (068)52-827. ? PRAŠIČA, 130 kg, prodam, kupim pa brejo Ie‘tco simentalko. B (0608)87-024. 374 PRAŠIČE, težke 130 kg, krmljene z domačo »Mo, prodam. Možnost zakola. B (0608) 75-W5. 375 ^telički , stari cca 6 mesecev, prodam. Kudi Bevc, Orešje 14, Sevnica. 361 j PRAŠIČE, težke do 150 kg, krmljene z u°mačohrano, prodam, (068)82-079. 301 BlKrn ^starc 1 teden, breje, sivo-rjave teli-. Vrtavkasto brano C VB 200, plug Posavec, 1 razdni, silokombajn Vihar 40 in hlevski J Prodam. ?? (041 )508-892. 286 PRAŠIČA, težka po 120 kg, prodam. ® (068)770-154: 372 JEJSKE, od 20 do 50 kg, in tri krave prodam. ® (068)771-209. 371 r O Zo o m ' vO ' Vev n' 0“ 068/324-377 IVANKI BEVC želijo ob 65. rojstnem dnevu vse najlepše mož Jože, otroci Silva, Jože in Ivanka z družinami. TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha^l na kanalui I STU io 03.0 MHZ Verjem^ ali ne. enrneai -Tjir rMio OGNJIŠČE M fr RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 frizerski salon Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto * Od 1. februarja dalje • ponedeljek in torek od 9. do 16. ure, • sreda, četrtek in petek od 12. do 19. ure, • sobota od 8. do 13. ure. B* 041/533-001 1848-1998 MESTNA GODBA Mestna godba Novo mesto vabi k sodelovanju DIRIGENTA Pogoji: ustrezna glasbena izobrazba, sodoben pedagoški pristop, ustrezen odnos do ljubiteljske kulture, lasten prevoz. Vse informacije dobite pri predsedniku godbe, tel.: 068/323-377, vsak dan med 14. in 16. uro ali na Sekretariatu za kulturo, šport in mladino, Mestna občina Novo mesto. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Mestna godba Novo mesto, Krajčeva 13, 8000 Novo mesto. Prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor. d. o. o. Dolenjska borznoposredniška družba sprejema NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o., Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21 AVTOKLINIKA ® 068/323-035 Poleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA tudi zastopnik za amortizerje MOHROt in športne vzmeti, športne zračne filtre ter ostalo športno opremo priznanih svetovnih proizvajalcev. JAMX "ibach ^MONROEF amortizerji ___________ FMJEPCHARGETfEOlMPPED VEČJA VARNOST NA CESTI RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz G i ■fcIST cA Novi trg, Novo mesto TJ 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/ 93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa Obrežje-jug, I. faza, investitorja CRP, d.o.o., Inženiring in trgovina, Finžgarjeva 1, Brežice, OBJAVLJA 1. da je dne 18.1.1999 z odločbo št. 350-03-26/97-TŠ/VM izdalo lokacijsko dovoljenje za gradnjo bencinskega servisa Obrežje s spremljajočim programom - jug, I. faza, na zemljišču pare. št.: 291/188, 291/189, 291/190, 291/191, 291/111, 291/24, 291/26, 294/28, 291/193, 291/914, 291/195, 291/167, 291/168, 291/169, 291/170, 291/171, 291/172, 291/173, 291/135, 291/37, 291/159, 291/38 in 291/40, vse k.o. Velika Dolina, 2. da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja dne 31.8.1998 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-41/98. 3. da so bile med javno predstavitvijo, javno obravnavo z zaslišanjem investitorja in pisno na Ministrstvo za okolje in prostor, podane pripombe, ki jih je upravni organ v postopku obravnaval in glede njih ugotovil: Glede pripomb Terihaj Marije in Darka, Jesenice 35, Veble Jožefe, Obrežje 42 in Veble Oskarja, Obrežje 42, ki oporekajo izdelanemu Poročilu o vplivih na okolje za bencinski sen/is Obrežje-jug, ki ga je pod št. 71/97 v avgustu 1997 izdelal Savaprojekt Krško, Družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d. (v nadaljevanju poročilo o vplivih na okolje), upravni organ ugotavlja, da Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) določa, daje podlaga za presojo vplivov na okolje celovito poročilo o vplivih na okolje (eno in ne več poročil), z natančno določeno vsebino v 56. členu Zakona o varstvu okolja, ki je sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje in je izdelano s strani za to pooblaščene pravne ali fizične osebe. V tej zvezi upravni organ ugotavlja, da je predmetno poročilo o vplivih na okolje izdelala pooblaščena institucija ob upoštevanju določila Navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Ur. list RS, št. 70/96), kar tudi izrecno navaja izdelovalec poročil o vplivih na okolje v dopisu z dne 31.7.1998, ter daje bilo na podlagi izdelanih poročil o vplivih na okolje in izvedenem postopku presoje vplivov na okolje, pridobljeno okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje in prostor Uprave RS za varstvo narave. Nadalje upravni organ, v zvezi z zahtevami zgoraj navedenih strank, da se opravijo meritve v času obratovanja bencinskega servisa, ugotavlja, daje investitor dolžan, skladno s točko V, izreka lokacijskega dovoljenja, v času poskusnega obratovanja bencinskega servisa izvajati monitoring hrupa in emisij, skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Ur. list RS, št. 70/ 96) in Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnin virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 70/96), kar je navedeno tudi v poročilu o vplivih na okolje in lokacijski dokumentaciji. Iz dopisa izdelovalca poročila o vplivih na okolje št. MDM z dne 30.7.1998 izhaja, da bo na podlagi rezultatov monitoringa izdelana strokovna ocena in določen obseg naknadnega monitoringa ter podan predlog eventuelno predvidenih dodatnih omilitvenih ukrepov, k izvedbi katerih je investitor izrecno zavezan v V. točki izreka izdanega lokacijskega dovoljenja. Glede pripomb strank, da se mora v upravnem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja za bencinska servisa Obrežje-sever in Obrežje-jug upoštevati tudi vpliv predvidene avtoceste in gospodarskega terminala, upravni organ ugotavlja, da za bodočo avtocesto še ni bil sprejet lokacijski načrt, kar pomeni, daje gradnja te časovno odmaknjena. Glede na navedeno upravni organ ugotavlja, da se v konkretnem upravnem postopku, ki obravnava gradnjo bencinskega servisa Obrežje-jug, ob obstoječi cesti, ne more izvesti presoja medsebojnega vpliva navedenih posegov. Ostale pripombe strank se ne nanašajo na postopek presoje vplivov na okolje. Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. ing. arh. SVETOVALKA VLADE RADIO MAX 88,9 FM 87,6 FM VI NAM - MI VAM °glas na kratko s pošto Po ^ 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU dermatolog JOPLO MORJE POZIMI! "Oteli simonov zaliv Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj, kapilar na obrazu in hemoroidov z laserjem. s 061/1401-555, za hemeroide GSM 041/694-429. Posebna ponudba ZA UPOKOJENCE do 27.3.1999: • 7-dnevni paket, polni penzion od 31.318 SIT dalje • 5-dnevni paket, polni penzion od 22.370 SIT dalje Informacije in rezervacije na B“ 066/463-100. Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. t€- Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:________________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1999 Kraj: Datum: Podpis: PORTRET TECjA Marica Julija 1945 se je Marica, potem ko je končala medicinsko šolo v Ljubljani, odpravila na svoje prvo službovanje. Z dekretom je bila dodeljena v Vinico, kjer kot Ljubljančanka ni bila še nikoli. Na dva dni dolgi poti, na kateri je šestkrat presedala, se je tolažila z obljubo, da odhaja v Vinico za dve leti. A ko bi lahko odšla v bolnišnico Petra Držaja, so jo Belokranjci pregovorili, naj ostane pri njih. Tudi ob drugi priložnosti, ko bi garaško delo na obeh bregovih Kolpe lahko zamenjala z lagodnejšim v ljubljanski srednji šoli za medicinske sestre, so bili njeni pacienti bolj prepričljivi. Potem si je v Sečjem selu pri Vinici ustvarila dom in družino in prepričevanje domačinov ni bilo več potrebno. Marica Hudelja se še danes spominja neizmerne revščine, v katero je prišla kot mlado, zagnano dekle. Ordinacijo so imeli v kmečki hiši, oprema pa so bili le stol, polica za zdravila in širša klop za preiskave. Marica je v tej sobi nekaj mesecev celo spala. “A ljudje so bili srečni, da so imeli zdravniško pomoč pri roki, saj je bil že Črnomelj zanje na koncu sveta. Voz s konjsko vprego je vozil v Črnomelj po trikrat na teden, zdravnik je prihajal k nam enkrat na teden, ” se spominja. Zato je bilo novo Unicefovo kolo, s katerim je obiskovala paciente, takrat že pravo razkošje. Čeprav so imeli v Vinici babico, je Marica pomagala pri številnih porodih. “Bilo jih je po 30 na mesec, sedaj pa jih je le nekaj na leto. Pomagala sem tudi na Hrvaškem, saj so bili tam ljudje pozabljeni od boga in države. Ob klicu na pomoč ni bil pomemben ne petek ne svetek. Zlasti ponoči in pozimi so me ljudje prišli iskat z vozovi. In ko sem se premra-žena vrnila v zdravstveno postajo, so me že čakali z drugim vozom. Zenske so mi dale za popotnico toplo opeko, da sem si na njej grela noge, "pravi Hudeljeva in pri tem si ne more kaj, da ne bi pohvalila dobrote ljudi tostran in onstran Kolpe. “Pomagali so si, kajti revščina in porušena domovina sta jih združevali. Vedno sem jih razumela, ker sem vedela, da so veliko prestali. In vedno sem jih poslušala. ” Tudi zaradi tega so jo poleg njene dobrosrčnosti, prijaznosti, ustrežljivosti Belokranjci z vsem srcem sprejeli medse. Ko je prišla v vas, je bil praznik. Takoj se je razvedelo in drug za drugim so prihajali k njej po pomoč, nasvete. Dan za dnem, 40 let. Kmalu zatem, ko je prišla v Vinico, se je Hudeljeva vključila v Rdeči križ, s katerim so zdravstveni delavci delali z roko v roki. Dolgo časa je bila predsednica krajevne organizacije, ki je bila med najboljšimi. Prepričana je, da tudi zato, ker so bili aktivisti požrtvovalni in pošteni. Med drugim so razdeljevali pomoč, tablete za zobe, obleko. Marsikdaj so se težko odločili, komu bi dali, a so imeli na srečo dobro izostren čut za poštenost. Čeprav je prostovoljnost na viniškem koncu tudi danes še kako živa, je tistih, ki so orali ledino, le še nekaj. Marica je ostala aktivistka RK. Obiskuje starejše ljudi, ki jim veliko pomenita topla beseda in pozornost. Toplo pa ji je pri srcu, ko se sreča z ljudmi, s katerimi opravlja humano poslanstvo. Teh v Sloveniji ni malo in že se veseli, da jih bo lahko zopet srečala na proslavi ob 55. obletnici RK SLivenije, ki bo v začetku junija v Prilozju. Hudeljeva je okrog tridesetkrat dala kri, za svoje nesebično delo pa je prejela več priznanj. A o tem ne govori rada. Pravi, da je delala s srcem in za ljudi, nikoli za medalje. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Igor Lakota Igor Lakota bo debatiral tudi v Londonu V slovenski ekipi še Jana Pavlič iz Dobrepolja in Igor Angelovski iz Črnomlja RIBNICA - Po nekaj uspešnih nastopih na regionalnem in državnem tekmovanju in prvem mestu na poletnem taboru na Pokljuki se je Igor Lakota, učenec 3. letnika kočevske gimnazije, uvrstil v petčlansko slovensko ekipo, ki bo od 29. januarja do 6. februraja v Londonu nastopila na svetovnem prvenstvu v debatiranju. Na gimnaziji so v okviru izvenošolskih dejavosti debatni klub, vodi ga psihologinja Jasna Vesel, organizirali leta 1997. “Na svetovno prvenstvo bodo prišli predstavniki 32 držav, od tega 16 z angleščino kot maternim jezikom. Tam bo osem debat na osem različnih trditev; za vsebino štirih trditev vemo že od prej in smo se nanj pripravljali v Ljubljani, za druge štiri bomo izvedeli na prizorišču tekmovanja in se bomo moral zanj pripraviti v dobri uri. V vsaki ekipi bodo nastopili po trije govorci, vsak bo imel na razpolago za debato po osem minut. Slovensko zastopstvo bo močno dolenjsko obarvano, saj poleg Igorja odpotujejo v London še Jana Pavlič s poljanske gimnazije iz Ljubljane, kije doma iz Dobre-poljaj Igor Angelovski iz gimnazije Črnomelj ter gimnazijca iz Ljutomera in Raven na Koroškem. Sola mu bo krila stroške prevoza, bivanje in hrano gostitelj, nekaj denarja za žepnino pa je primaknila tudi ribniška občina. M. GLAVONJIČ Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Razposajeni mladci naj se opravičijo - Užaljenega delavca tožba - Ruvanje prometnih znakov vandalizem brez primere - Zakaj smo objavili oglas za delo na naftni ploščadi Marija Kočar iz Novega mesta je opozorila na neroden dostop do dvorišča osnovne šole Center in Gimnazije, do katerega je v času šolskega pouka težko ali pa celo nemogoče priti. Meni, da bi bilo bolje, če bi pustili nekdanji odcep do gimnazije in s tem omogočili krožni promet, saj je ob taki gneči in parkirnem neredu pred obema šolama, kot je sedaj, vprašanje, če bi v primeru nesreče rešilec ali pa gasilci sploh lahko prišli do šole. Janez Kranjc iz Stopič poziva mladeniče, ki so za novo' leto sokra-janom spustili smetnjake kakšnih 200 m v dolino, naj se gredo opravičit predsedniku krajevne skupnosti Ludviku Kočevarju. Janez jih je videl in ve, kdo so, pa tudi njihove starše pozna, poleg tega pozna tudi registrsko številko katrce, s katero so se odpeljale njihove spremljevalke. Meni, daje prav, če so mladi Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati, Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. ljudje razposajeni in kdaj tudi kaj ušpičijo, a vse ima svoje meje. Škode ne bi smeli delati. Ivan Brulc iz Novega mesta je poklical v zvezi s člankom Zaradi heroina trojica za zapahe, v katerem je zapisano, da se je eden izmed obtožencev izgovarjal, da je bil v dejanje prisiljen od nekega Ivana Brulca, zagovorniki obtožencev pa so prav tako opozarjali na ovaduha Brulca. Ivan Brulc, soboslikar iz Novega mesta, ki nas je poklical, seveda ni isti Ivan Brulc, boji pa se, da bi imel zaradi enakega imena težave. Preverili smo in ugotovili, da v članku omenjeni Ivan Brulc ni iz Novega mesta. Podoben problem ima tudi Bojan Žabkar iz Stare Bučke, ki nam je povedal, da on ni tisti Bojan Ž., ki je šel z motorno žago nad policiste. Jože Novak iz Podgore, nekdanji delavec Novoterma, se je na nas obrnil užaljen, ker ga njegovo nekdanje podjetje ne vabi na redna letna srečanja upokojencev. Povedal je, da se je leta 1994 upokojil, a mu za tisto leto niso izplačali letnega regresa, ki ga je kasneje iztožil preko sodišča. Poklicali smo v No-voterm, kjer so nam razložili, da se je Novak upokojil v času, ko so z upokojitvami in odpravninami reševali problem prevelikega števila delavcev. Čeprav Novak ni izpolnjeval notranjih kriterijev, na osnovi katerih bi lahko z odpravnino odšel v pokoj, so na njegovo prošnjo naredili izjemo, saj je do tedaj veljal za dobrega delavca. Z njim so se dogovorili, da so z odpravnino v višini približno njegove dvoletne plače pokrite tudi vse ostale obveznosti podjetja, ki izhajajo iz delovnega razmerja, vključno z regresom. Novak je, zadovoljen z dogovorom, odšel v pokoj, čez pol leta pa se je vrnil z zahtevkom, da mu morajo izplačati še regres, ki ga je kasneje z zamudnimi obrestmi iztožil preko ZDRAVILNA MOC ZELISC IN ČAJEV Njena posebnost “domači flajšter” 94-letna Marija Rožman z Velikega Nerajca vse življenje sama svoj zdravnik VELIKI NERAJEC - Marija Rožman iz Velikega Nerajca, kije lanskega decembra dopolnila 94. leto starosti, je najstarejša prebivalka v dragatuški fari. Kljub svoji starosti je še izredno čila, čeprav sama priznava, da jo zapušča spomin, a tudi vidi že bolj slabo. Tako časopisov in knjig ne more več brati, na televiziji pa še vedno spremlja, kaj je novega doma in po svetu. SUROVO JO JE PRETEPEL KRŠKO - 32-letni Nenad K. iz Krškega je v nedeljo popoldne precej popil, okoli 21. ure pa je začel brez razloga vpiti na Sonjo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti. Hotel se je je lotiti tudi s pestmi, vendar je še pravi čas pobegnila na cesto. Odšel je za njo in jo dobil na bližnjem parkirišču, kjer jo je začel tako močno pretepati po obrazu in telesu, da jo je zbil na tla. Ker je Sonji grozil, da bo z obračunom nadaljeval tudi po odhodu policistov, ki so prišli na kraj kršitve, so ga ti odpeljali na treznjenje. SPET PONAREJEN DENAR NOVO MESTO, VELIKA LOKA - V zadnjem mesecu smo že večkrat poročali o ponarejenih bankovcih za 10 tisoč tolarjev. Tokrat so nanj naleteli v lekarni Novak na Novem trgu v Novem mestu. Neznanec je en bankovec s serijsko številko AA 0351855 vnovčil prejšnji ponedeljek, denar pa so policisti zasegli. Naslednjega dne je nekdo vnovčil ponarejen bankovec za 10 tisočakov z istimi serijskimi številkami na pošti v Veliki Loki. S ponarejenim bankovcem se je srečal tudi delavec Agencije za plačilni promet, ki je bil v dnevnem izkupičku Veterine Novo mesto. Bankovec je imel serijsko številko AA 0819531. Policisti so bankovec zasegli. sodišča, ki je tako odločitev upravičilo z dejstvom, da v pogodbi ni bilo posebej opredeljeno, da v obveznosti iz delovnega razmerja sodi tudi regres. V Novotermu menijo, da je bil Novak zelo nekorekten do podjetja, ki mu je z izplačilom odpravnine, do katere po njihovih kriterijih sicer ni bil upravičen, šlo zelo na roke, zato ga tudi ni na spisku vabljenih upokojencev. Stanka Vegclj z Vinjega Vrha pri Cerkljah nam je sporočila, da so neznani zlikovci v noči od sobote na nedeljo ob cesti, ki pelje skozi njen kraj, na razdalji 500 m izpulili štiri prometne znake, kar glede na to, da so znaki zabetonirani, ni šlo brez orodja. Meni, da je to vandalizem brez primere. Antona Janca iz Krškega je zbodlo, kako nekatere motijo zapisi in komentarji urednika Dolenjskega lista Marjana Legana. Janc meni, da bi imeli, £e bi bilo tako poštenih zapisov več in če bi jih ljudje pozorneje prebirali in upoštevali, v naši družbi manj problemov, tako pa se vsak dan razrašča nasilje in organiziran kriminal. Petra Grubarja zanima, zakaj še naprej objavljamo mali oglas za delo na naftni ploščadi in na ladjah v tujini, čeprav smo zadnjič objavili vest, da gre za potegavščino neznanca, ki je od naivnih interesentov pobiral jx> 24.250 tolarjev za zdravniški pregled v Kopru, kjer pa o tem niso nič vedeli, čeprav je k njim v nekaj dneh ižistega razloga prišlo več ljudi. Do hkratne objave vesti in ponovne objave malega oglasa je prišlo, ker v skladu z zakonom o javnih glasilih oglasna služba in uredništvo delata ločeno. Poslovodstvo Dolenjskega lista so z inkriminirano zadevo sredi minulega tedna seznanili šele kriminalisti - in tako že naročenega spornega malega oglasa v tej vilki ' ' " SPET FESTIVAL ZABAVNE GLASBE Od 15. do 17. julija letos bo v Portorožu in Piranu potekal 22. festival zabavne glasbe Melodije morja in sonca 99. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. Skladbe je potrebno poslati do 31. marca na naslov: Agencija Plahutnik, Bošamarin 32.6000 Koper. Z ostalimi pogoji razpisa se lahko seznanite na telefonski številki 066 272 068. Rojstni vasi je ostala zvesta vse življenje. Zdoma je odšla le, ko je morala na operacijo želodca. To pa je bil tudi eden redkih primerov, da je videla zdravnika. Navadno se je pozdravila kar sama. Nabirala je zdravilna zelišča in pripravljala čaje. To njeno delo nadaljuje sin Franc, ki je ostal na domačiji. Njena posebnost je bila maža, ki so jo poimenovali “domači flajšter”. Skupaj je zmešala smolo brine, smreke in bora, številna zdravilna zelišča in čebelji vosek. Maža je bila zelo učinkovita, če seje zagnojila rana. Marija si je sama pozdravila tudi bolečine v želodcu. Večkrat je pogoltnila kroglico smrekove smole, ter jo zalila s čajem in tegobe so minile. Rožmanova je imela deset otrok, pet fantov in prav toliko deklet, danes pa ima tudi že 22 vnukov in 15 pravnukov. A tudi pri njihovi hiši je obveljalo, da je desetnica, hčerka Danica, odšla daleč od doma. Tako kot še dve njeni sestri sije spletla gnezdo v daljnji Kanadi in enoletni obisk pri hčerkah je bila druga daljša Marijina odsotnost od doma. A ko jo povprašam po receptu za dolgo življenje, le skomigne z rameni. Domači pa povedo, da je vedno veliko in težko delala in skromno jedla. Zato je tudi tako drobna, kar se ji je novembra lani še kako maščevalo, saj jo je močan veter vrgel po tleh in sije poškodovala roko. Marija je včasih veliko šivala za svojo številno družino. Se lani se je vsedla k šivalnemu stroje, sedaj pa ne vidi Več niti. V mladih letih je stkala tudi prenekateri meter domačega platna. Rožmanovi so sami doma sejali lan in konopljo in vse tudi predelali vse do platna, ki so ga uporabljali predvsem za posteljnino in otirače, kot pravijo brisačam. Marija je iz domačega platna šivala tudi hlače za moški del družine, a jih je prebarvala v temnejše barve. Se vedno imajo spravljeno vse orodje za predelavo lanu. Ko pa jo povprašam, kaj počne danes, se - naslanjajoč se na veliko krušno peč - hudomušno nasmehne: “Danes pa grejem peč ker je še niso zakurili.” M. BEZEK-JAKŠE 1000 NOVIH VIDEOREKORDERJEV NOVO MESTO - V mesecu decembru so samo v novomeških prodajalnah z avdio- in videotehniko prodali več kot 500 videorekorderjev, kar je nedvomno posledica tega, da je dolenjski dedek Mraz obdaril otroke tudi z videokaseto. Če upoštevamo, da so mnogi video napravo kupili tudi v drugih slovenskih krajih-, je število novih , hišnih pridobitev’ gotovo podvojeno. Pri društvu prijateljev mladine ,Mojca’ Novo mesto, ki organizira novoletno obdaritev otrok, so zaradi tega zelo zadovoljni, saj so otroci s tem nakupom dobili možnost, da si bodo kdaj med letom pogledali še kakšno kaseto. Hkrati že razmišljajo o vsebini videokasete, ki bo v prihodnjem Veselem decembru prav gotovo tudi del novoletnega paketa. Marija Rožman ZAHVALA BRUSNICE - V KORK Brusnice se lepo zahvaljujemo vsem krajanov in KS Brusnice, ki so darovali za poplavljence v Laškem. Posebna hvala GD Brusnice, ki je v akcij* sodelovalo s prevozom. številki seveda ni več. I. V. SEMINAR ZA TOLKALA - 17 udeležencev iz osmih godb se je ta konec tedna udeležilo prvega letošnjega tridnevnega republiškega seminarja za tolkala (za afro-latino instrumente in vse vrte bobnov), ki je potekal v Domu Čebelica na Čatežu pod Zaplazom. Vodila sta ga svetovno priznana glasbenika Zlatko Kaučič iz Ljubljane in Nino Mure-škič iz Maribora (na sliki). Seminar sta s sodelovanjem Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti oziroma z njegovima svetovalcema za glasbeno dejavnost, domačinom Igorjem Teršarjem in Vladimirjem Brlekom, pripravila Območna izpostava sklada v Trebnjem, ki jo vodi Mojca Femec, ter ZKD s predsednikom Mitjo Prijateljem. Udeleženci so v nedeljo, 24. januarja, v Domu Čebelica pripravili javno predstavitev, ki jo je posnela tudi RTV Slovenija. (Foto: L. M.) MED NAJBOLJŠIMI - Skupina Dan D iz Novega mesta Dan D hodi nad oblaki Dvanajst izvirnih skladb na novem albumu Ko hodiš nad oblaki novomeške rockovske skupine Dan D NOVO MESTO - Dolenjska rockovska skupina Dan D, ki jo številni glasbeni poznavalci zabavne glasbe štejejo med najboljše tovrstne slovenske zasedbe, je pred kratkim izdala svoj drugi album Ko hodiš nad oblaki. Tudi ta je tako kot prvi z naslovom Igra iz leta 1997 izšel pri Glasbenem založništvu He-lidon iz Maribora, oba pa so posneli v znanem ljubljanskem snemalnem studiu Činč. Na novem albumu je dvanajst skladb, ki se nekoliko razlikujejo od glasbe na prvem, vendar je zvok ostal kljub uporabi nekaterih elektronskih tehničnih pripomočkov prepoznavno dandijevski z značilno odlično ritem sekcijo in kitarsko spremljavo ter dinamičnim in melodičnim vokalom. Avtor glasbe in besedil v slovenščini in hrvaščini, razen za skladbo Daj mi, daj, ki ji je tekst napisal Primož Žižek, je Tomislav Jovanovič, vodilni pevec in kitarist. Ob njem v Dnevu D igrajo še kitarist Marko Turk - Tučo, kitarist Aleš Bartelj - Bart, baski-tarist Primož Špelko - Špela ter bobnar in pevec Dušan Obradi-novič. Dandijevska hoja nad oblaki utrjuje mesto, ki so si ga novomeški rockerji priborili na slovenski rockovski sceni, njihov novi album pa je tudi lep dokaz, da je mogoče v rock and rollu narediti tudi kaj izvirnega in da angleščina ni nujen pogoj za glasbeno izpovedovanje, kot st domišljajo nekateri ustvarjalno podhranjeni rockerji. MiM