DELEGATSKA PRILOGA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE, KI BODO V MESECU NOVEMBRU 1986 1. osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1987 2. osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 3. osnutek odloka o cenah za geodetske storitve 4. predlog odloka o določitvi enotnega matičnega območja 5. cestno-prometna problematika v občini Vrhnika 6. poročilo o varstvu borcev in vojaških invalidov t 7. odgovori na delegatska vprašanja r DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79. 5/82 in 1 1/86) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 27. 10. 1986 SKLICUJEM 7. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v TOREK, 25. 11. 1986 ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. pregled in potrditev zapisnika 6. seje DPZ z dne 30. 10. 1986 2. poročilo o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva v III. trimesečju 1986 3. analiza uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju V letu 1968 4. osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1987 5. cestno-prometna problematika v občini Vrhnika 6. poročilo o varstvu borcev in vojaških invalidov 7. osnutek programa dela zborov skupščine občine v letu 1987 8. volitve in imenovanja 9. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod točko I., 2.. 3., 4.. 7.. 8. in 9. boste prejeli naknadno! PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Tone JEREB 1. r. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Na podlagi 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 3 1/79. 5/82 in 1 1/86) in 51. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 28. 10. 1986 SKLICUJEM 7. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Skupščine občine Vrhnika prostorih Osnovne šole Seja bo v TOREK, 25. 11. 1986 ob 17. uri Ivan Cankar na Vrhniki. Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. pregled in potrditev zapisnika 6. seje ZZD z dne 30. 10. 1986 3. poročilo o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva v trimesečju 1986 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. analiza uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju \ letu 1986 ; osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1987 predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1987 osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 osnutek odloka o cenah za geodetske storitve predlog odloka o določitvi enotnega matičnega območja predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike cestno-prometna problematika v občini Vrhnika poročilo o varstvu borcev in vojaških invalidov osnutek programa dela zborov skupščine občine v letu 1987 volitve in imenovanja odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje delegatskih vprašanj OPOMBA: Gradivo pod točko 2.. 3.. 4.. 5.. 6.. 11.. 14.. 15. in 16. bo posredov ano naknadno! PREDSEDNIK ZBORA ZDRlŽENEGA DELA Dušan deGLERIA I. r. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na podlagi. 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 3 1/79. 5/82 in I 1/86) in 51. $ena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 27. 10. 1986 SKLICUJEM 6. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupščine občine Vrhnika Seja bo v TOREK, 25. 11. 1986 ob 17. uri \ prostorih Osnovne šole han Cankar na Vrhniki. Tržaška cesta 13. 14. 15. 4. osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1987 predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane \ letu 1987 osnutek odloka o zagotav tjanjti sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 osnutek odloka o cenah za geodetske storitve predlog odloka o določitvi enotnega matičnega območja predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike cestno-prometna problematika v občini Vrhnika poročilo o \arst\u borcev in vojaških invalidov osnutek programa dela zborov skupščine občine v letu 1987 volitve in imenovanja odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje delegatskih v prašanj Za sejo predlagam naslednji: DNEVNI RED: 1. i/volitev in poročilo verifikacijske komisije 2. pregled in potrditev zapisnika 5. seje ZKS z dne 30. 10. 1986 3. analiza uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju v '< letu 1986 OPOMBA: Gradivo pod točko 2.. 3.. 4.. 5.. 10.. 13.. 14. in 15. bo posredovano naknadno! PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Andrej OCEPEK 1. r. OSNUTEK Na podlagi zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 (Ur. list SRS št. ...) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/77, 5/82 in 11/86), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne... sprejeta ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1987 1. člen V občini Vrhnika se uvaja pcebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za leto 1987. 2. člen Posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,8%. 3. člen Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo v Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika, dokler le-ta v skladu z zakonom o pospeševanju proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe ne prenese sredstev pravic, obveznosti in odgovornosti na Samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in za osnovno preskrbo. 4. člen Sredstva se uporabljajo v skladu z določili 3. in 4. člena odloka o ustanovitvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 3. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 2. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, določen z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS št. 33/80 in 23/83). 6. člen Posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev, uveden s tem odlokom se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 1. januarju 1987. Obveznost plačevanja prispevka po tem odloku velja za zavezance od 1. januarja 1987 do sklenitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in za osnovno preskrbo za obdobje od leta 1987 do leta 1990, vendar najdlje do 31. decembra 1987. 7. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 3/3-010-013/82 Datum: Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika inž. Herman BOLE OBRAZLOŽITEV Z 31. 12. 1986 preneha veljati odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986, s katerim so se zbirala in usmerjala interventna sredstva za proizvodnjo hrane po stopnji 0,4 %, oziroma 0,8 % iz osebnega dohodka delavcev. Tudi v letu 1987 naj bi se sredstva prispevka za pospeševanje proizvodnje hrane uporabljala za iste namene kot v letu 1986. Ta sredstva so namreč eden od vzrokov, ki je v obdobju 1982—1986 bistveno pripomogel k večji kmetijski proizvodnji in boljši oskrbljenosti tržišča, kar naj bi bilo tudi v bodoče. Sredstva se lahko uporabijo le v skladu s 3. in 4. členom odloka o ustanovitvi Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Vrhnika in sicer predvsem za: — pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih predelih, — pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, — pospeševanje intenzifikacije poljedelstva in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, — za delovanje kmetijske pospeševalne službe, — ter za druge ukrepe, ki zagotavljajo ohranitev oziroma porast družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. 1 Ukrepi v pospeševanju proizvodnje hrane morajo biti dolgoročni, trajati morajo daljši čas, če želimo doseči željene učinke, s tem pa tudi cilje planskih aktov družbenopolitične skupnosti. Tako zastavljene naloge in cilje zagotavljamo s programom interventnih ukrepov, ki ga samoupravni sklad letno sprejema, o izvajanju le-tega pa tekoče poroča. V razpravah ob sprejemanju poročil in programov je bila sprejeta ocena, da so interventna sredstva v zadnjih letih bistveno in odločilno prispevala k povečanju in ohranitvi obsega kmetijske proizvodnje v naši občini. Predlagani odlok ne predstavlja novih finančnih obveznosti. Gre le za nadaljevanje interventnega zagotavljanja sredstev za pospeševanje proizvodnje hrane, do sprejetja samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti, katere ustanovitev je predvidena v letu 1987, z zakonom o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe. V navedenem zakonu je predvideno, da bi se za opravljanje zadev posebnega družbenega pomena (kmetijske melioracije, pospeševanje družbenoorganizirane tržne proizvodnje hrane, zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe in blagovne rezerve) ustanovile občinske samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in za osnovno preskrbo in to najpozneje do 3 1. 3. 1987, republiška samoupravna interesna skupnost pa najpozneje do 30. 6. 1987. Glede na postopek in rok za ustanovitev SIS ter glede na postopek sprejemanja planskih aktov teh SIS ni realno pričakovati, da bi predvidena sistemska ureditev lahko zaživela pred koncem leta 1987. zato je potrebno s predloženim odlokom podaljšati interventno zagotavljanje sredstev, vendar najdlje do 3 1. 12. 1 987. Vrhnika, 17. 10. 1986 OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE Osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1987 je obravnaval Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika in predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da sprejmeta naslednji SKLEP: Sprejme se osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1987 in se ga daje v javno razpravo, ki traja do 10. 12. 1986. Vrhnika, 23. 10. 1986 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA OSNUTEK Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1987 (Ur. list SRS...) in v skladu z 201. členom statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 31/79, 5/82 in 11/86), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne... sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 1. člen Za zagotovitev sredstev za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987 se s tem odlokom uvaja prispevek iz OD delavcev in sicer po stopnji 0,15 %. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1987 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih — za osnovno preskrbo občanov in OZD v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega, — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Vrhnika in se sprotno preusmerjajo na poseben račun blagovnih rezerv občine Vrhnika. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve občine, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv in kritje manipulativnih stroškov. 4. člen Namensko porabo teh sredstev za izvajanje srednjeročnega in letnega programa stalnih občinskih blagovnih rezerv spremlja in kontrolira Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 3/4-010-02/86 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Vrhnika inž. Herman BOLE OBRAZLOŽITEV Zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve daje možnost oz. osnovo občinskim skupščinam, da z odlokom določijo vire plačevanja prispevkov za financiranje občinskih blagovnih rezerv. Odlok uvaja poseben prispevek 0,15 % iz osebnih dohodkov delavcev (v isti višini je bil uveden v letu 1985 in 1986). Sredstva so se koristila v skladu z namenom za nakup blaga po programu zagotavljanja blagovnih rezerv, za stroške zanavljanja in izgradnjo potrebnih skladišč. Pridobljena sredstva bodo usmerjena v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Vrhnika in bodo uporabljena za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, ki so namenjena za osnovno preskrbo občanov in OZD v primeru vojne in nesreč večjega obsega in za intervencije s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe. Prav tako pa se bodo ta sredstva uporabila za pokrivanje stroškov zanavljanja in skladiščenja blagovnih rezerv in za zagotavljanje skladiščnih prostorov. Predvideva pa se, da bo zakon o ukrepih za pospeševanje proizvod-' nje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe ter o samoupravni interesni organiziranosti, sistemsko urejal financiranje blagovnih rezerv. Glede na to, da je ta zakon šele v pripravi in da bi se zagotovila kontinuiteta financiranja oblikovanja občinskih blagovnih rezerv, zakon o republiških blagovnih rezervah daje občinam podlago za sprejem omenjenega odloka. Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve je obravnaval Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika in predlaga zborom občinske skupščine, da sprejmejo naslednji SKLEP: Sprejme se osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 in se ga daje v javno razpravo, ki traja do 10. 12. 1986. Vrhnika, oktober 1986 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA OSNUTEK Na podlagi 16. člena Zakona o geodetski službi (Ur. list SRS 23/76), 3. člena Dogovora o določitvi proizvodov in storitev, katerih cene sov pristojnosti občine (Ur. list SRS 32/80), 7. člena Odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen (Ur. list SRS 32/80) in 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne ......sprejela ODLOK r> cenah za geodetske storitve 1. člen S tem odlokom se določajo cene geodetske storitve občanom, državnim organom, društvomin civilno-pravnim osebam, OZD, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim v zadevah geodetske službe, ki jih opravlja Občinska geodetska uprava, poleg svoje redne dejavnosti. 2. člen Za geodetske storitve, ki jih poleg svoje redne dejavnosti opravlja Občinska geodetska uprava štejejo: — parcelacije zemljišč — prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska uprava — zakoličbe stavb in objektov — izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije — izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda 3. člen Cene iz 2. člena tega odloka so: 1. Parcelacija navezava na geodetsko mrežo 5.217 parcel velikosti do 0,3ha na dva dela 25.030 za vsak nadaljni 0,3ha 12.515 za vsako dodatno novonastalo parcelo 7.770 za parcelacije gozdnih parcel se cena poveča za 50 % za parcelacije s sodnim postopkom se cena poveča za 50% 2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov navezava na geodetsko mrežo 5.217 obodna parcelacija: za vsakih lOm meje oboda 5.365 za vsako novonastalo parcelo zunaj oboda 7.770 3. Ekspropriacija dolžinskih objektov navezava na geodetsko mrežo 5.217 na vsakih lOOm ekspropriacije 31.635 4. Prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra navezava na geodetsko mrežo 5.217 za grafično izmero za dve mejni točki 16.909 za vsako nadaljno mejno točko 6.290 za numerično izmero za dve mejni točki 13.412 za vsako nadaljno točko 4.625 prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50 % določitev meje s sodnim postopkom — cena se poveča za 50 % 5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku (MUP) 5.217 13.523 5.365 navezava na geodetsko mrežo za dve mejni točki za vsako nadaljno točko 6. Geodetski posnetki za lokacijsko dokumentacijo do 500m2 16.178 za vsakih nadaljnih 500 m2 8.103 7. Geodetski posnetki leg novozgrajenih stavb in objektov individualna stanovanjska stavba 16.928 prizidek k ind. stanovanjski stavbi 8.455 garaža 11.193 ostali objekti (industrijske zgradbe, lope, silosi, bloki, ipd.) se obračunajo po dejansko porabljenem času 15.392 7.696 10.323 23.088 1 1.544 15.392 din/uro 2.400 1.750 1.480 1.080 8. Zakoličbe stavb in objektov a) brez gradbenih profilov: individualna stanovanjska stavba prizidek k stanovanjski stavbi garaža ostali objekti (industrijske zgradbe, bloki. ipd.), se obračunavajo po dejansko porabljenem času b) skupaj s prenosom na gradbene profile: individualna stanovanjska stavba prizidek k stanovanjski stavbi garaža V primerih, v katerih ni mogoče obračunati stroškov po ceniku, se uporabljajo naslednje urne postavke: terensko delo pisarniško delo risarsko delo figurantsko delo 10. Splošna določila za vsa dela od 1. do 9. točke: Za meritve v zimskem času se cena poveča za 20 %, če se meritve v tem času izvajajo na zahtevo ali s soglasjem naročnika, cenam storitev potem odloku se dodajo dejanski materialni stroški: kilometrina, obrazci, izdelavni material, ter stroški figuranta. 4. člen Prihodki geodetskih storitev iz 3. člena tega odloka so prihodki proračuna občine Vrhnika in se namensko uporabljajo: — 40% za obnovo in medernizacijo dela upravnih organov, — 60 % za obnovo zemljiškega katastra in prostorske dokumentacije. 5 „. 5. člen Glede postopka za pobiranje, ter vračanje stroškov za geodetske storitve, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in kaznovanja, se uporabljajo določbe Zakona o davkih občanov. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Ur. list SRS, št. 11/86). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Vrhnika, dne OBRAZLOŽITEV Glede na vsakoletno usklajevanje cen, je Geodetska uprava Vrhnike, pripravila osnutek Odloka o cenah za geodetske storitve. Predlagano je 85 % povečanje cen za geodetske storitve, ki se izvajajo po ceniku in 245 % povečanje cen urnim postavkam (osnova za obračun geodetskih del po dejansko porabljenem času), zaradi velikega zaostajanja vrednosti urnih postavk v primerjavi z geodetskimi organizacijami, ki opravljajo enake geodetske storitve. Geodetska uprava Osnutek odloka je obravnaval izvršni svet na svoji seji, dne 23. 10. 1986 in predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da ga obravnavata in posredujeta v enomesečno javno razpravo. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA PREDLOG Na podlagi 2. člena Zakona o matičnih knjigah (Ur. list SRS, št. 16/74, 28/81 in 38/86) in 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/82 in 11/86) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne...... sprejela ODLOK o določitvi enotnega matičnega območja Vrhnika 1. člen Za območje občine Vrhnika se določi enotno matično območje Vrhnika. V matično območje Vrhnika spadajo naslednja naselja: OBRAZLOŽITEV 1. Bevke 18. Niževec 2. Bistra 19. Ohonica 3. Blatna Brezovica 20. Padež 4. Borovnica 21. Pako 5. Breg pri Borovnici 22. Podlipa 6. Brezovica pri Borovnici 23. Pokojišče 7. Dol pri Borovnici 24. Pristava 8. Dragomer 25. Sinja gorica 9. Dražica 26. Smrečje 10. Drenov grič 27. Stara Vrhnika 11. Lašče 28. Velika Ligojna 12. Laze pri Borovnici 29. Verd 13. Lesno brdo 30. Vrhnika 14. Log pri Brezovici 31. Zabočevo 15. Lukovica pri Brezovici 32. Zaplana 16. Mala Ligojna 33. Zavrh pri Borovnici 17. Mirke 2. člen Za matično območje Vrhnika se vodi ena rojstna matična knjiga in ena matična knjiga umrlih. 3. člen Sedež matičnega območja je na sedežu upravnega organa za notranje zadeve. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1987 dalje. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 6/1-Datum: ....... Skupščina SRS je 24. septembra 1986 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o matičnih knjigah, ki določa, da se namesto tako kot doslej za vsako naselje posebej vodijo matične knjige po matičnih območjih, občinsko skupščino pa pooblašča, da določi matična območja in njihove sedeže. Sedanji način vodenja matičnih knjig ni bil več ustrezen zaradi dejstva, da se večina rojstev in smrti dogodi v večjih mestnih središčih, kjer so bolnišnice, poleg tega pa pomeni sprememba zakona tudi racionalizacijo, saj se bo prenehalo voditi veliko število matičnih knjig. V občini Vrhnika smo doslej vodili 33 rojstnih matičnih knjig in 33 matičnih knjig umrlih — za vsako naselje posebej. V rojstno matično knjigo se vpisujejo samo otroci rojeni doma, teh pa je izredno malo, smrti je po domovih sicer več, največje število pa na Vrhniki tudi zaradi Doma upokojencev. Že v dosedanji praksi je matično območje predstavljalo območje cele občine, ker nimamo krajevnih uradov, katerih sestavni del so tudi matični uradi in smo tako na sedežu upravnega organa za notranje zadeve, ki je pristojen za vodenje matičnih knjig, vodili matične knjige za vsa naselja v občini. Dejansko stanje v odnosu do strank se tako praktično v ničemer ne spreminja in uskladitev odloka z zakonom pomeni racionalizacijo dela, saj se bosta tako namesto 66 matičnih knjig vodili le dve. Ker predstavlja predlagani odlok le uskladitev z zakonom, ki po svoji vsebini ne spreminja bistveno dosedanjega načina urejanja potreb občanov, predlagamo, da ga zbori SO Vrhnika obravnavajo in sprejmejo v enofaznempostopku. Občinski oddelek za notranje zadeve PREDSEDNIK SO VRHNIKA Herman BOLE, inž. POROČILO o cestno prometni problematiki v občini Vrhnika Skrb za varnost v cestnem prometu tako vsakega posameznika kot tudi za varnost vseh drugih udeležencev mora biti zavestni sestavnidel našega vsakdanjega vedenja in ravnanja. S prometom se srečujemo vsak dan vse življenje od rane mladosti do starosti, kot pešci, kolesarji, potniki, posebej pa kot vozniki, vseh vrst motornih vozil. Na tem področju je mogoče s pravilnim in discipliniranim ter samozaščitnim ravnanjem z doslednim upoštevanjem cestnoprometnih predpisov in pravil storiti največ, da se zmanjšajožrtve in materialna škoda. Žal pa se tega dejstva ne zavedamo dovolj in v vsakdanjem hitenju in pehanju za materialnimi dobrinami in za časom pozabljamo, da na vesti nismo in ne moremo biti sami. Če smo nekaj zadnjih let ocenjevali stanje prometne varnosti v občini Vrhnika kot zadovoljivo, ker je bilo število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in predvsem najhujših s smrtnim izidom konstantno, pa smo v letošnjem letu lahko upravičeno zaskrbljeni. 8 smrtnih žrtev v prvih devetih mesecih letošnjega leta jepodatek, ki bo občino Vrhnika uvrstil med tiste slovenske občine, v katerih se je prometna situacija izredno poslabšala. Med smrtnimi žrtvami je tudi en otrok. Primerjave podatkov s stališča stopnje uporabe vozil kažejo na visoko medsebojno odvisnost med številom in pogostnostjo prometnih nesreč ter odvisnost od ekonomskih gibanj na področju prometa in obnašanja vseh udeležencev v prometu. Razvoju prometa ne sledi ustrezna modernizacija in vzdrževanje ter tehnična opremljenost cestnega omrežja, kar bi bilo nujno za zagotovitev varnega in hitro se odvijajočega prometa. Motorna vozila so tehnično nepopolna, slaba preskrbljenost tržišča z rezervnimi deli, visoke cene rezervnih delov ter servisnih storitev ob siceršnjem padanju življenjske ravni pa to stanje še poslabšujejo. Poleg tega pa je tudi disciplina, zavest, odgovornosti do sebe in drugih udeležencev prometa, prometna kultura pa tudi poznavanje cestnoprometnih predpisov in pravil vožnje na dokaj nizki ravni. Ti in še vrsta drugih vzrokov vplivajo neposredno ali posredno na prometno vamost na naših cestah in nas opozarjajo na dokaj kritično stanje na tem področju, s katerim ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Motorna vozila in vozniki Število motornih vozil v občini kljub visokim cenam vozil ter visokim življenjskim stroškom še vedno narašča. V oktobru 1986 je bilo v občini skupno število registriranih vozil 5687, lani 5400, od tega4480 osebnih avtomobilov — lani 4365, 293 tovornjakov in kombiniranih avtomobilov — lani 280. 103 motornih koles — lani 112, 690 traktorjev — lani 652. poleg tega pa še 15 tovornih prikolic. 81 stanovanjskih prikolic in 25 traktorskih priklopnikov. Poleg naraščanja števila novih avtomobilov opažamo v zadnjih letih tudi naraščanje števila ponovnih registracij starejših avtomobilov. V času registracije so motorna vozila sicer tehnično urejena tako. da ustrezajo pogojem tehničnega pregleda, vendar pa skrb lastnikov motornih vozil kasneje popusti in je njihovo stanje vprašljivo. Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika je v letošnjem letu ob sodelovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. PM Vrhnika in TOZD Servis Slovenija avto Vrhnika ponovila preventivno akcijo »brezhibno vozilo je varno vozilo« in z mobilno ekipo na cesti preventivno pregledovala najpomembnejše sklope in dele osebnih avtomobilov in motornih koles in sicerdelovanjezavornega mehanizma, krmilnega mehanizma, svetiobnost signalnih naprav ter neoporečnost gum. Rezultati so bili sicer nekoliko boljši kot pri prejšnji akciji, vendar pa še vedno ni zadovoljivo. Ugotovljenih je bilo manj napak na zavornem mehanizmu in sicer pri 5% pregledanih osebnih avtomobilov, lani pa kar pri 26%, še vedno pa je precejšnje število ugotovljenih napak na svetlobno signalnih napravah — 39 % — lani 43 %. Brezhibnih vozil je bilo 35,5 %. ____S Pri tem so preverjali tudi uporabo varnostnih pasov, ki je bila dobra, saj je bilo pripetih 96 % voznikov. Od letošnjega leta dalje morajo biti vsi traktorji opremljeni z varnostnimi kabinami ali varnostnimi loki. Kmetijska zadruga Vrhnika je v zadnjem letu prodala ca. 200 kom varnostnih kabin in lokov za vse vrste traktorjev. Lastniki traktorjev sov glavnem nabavljali varnostne kabine, ki jih je ves čas dovolj na zalogi. Pospeševalna služba je skupaj s Servisom Slovenija avto organizirala tudi dva termina za testiranje pooblaščene organizacije vseh vrst traktorskih kabin in lokov, ki so bili izdelani doma tako da ocenjujejo, da so vsi traktorji opremljeni z vđrnostnimi kabinami in loki. . Tudi število voznikov motornih vozil stalno narašča in jih je bilo v oktobru letos 7102 — lani 6943. Potrdilo o poznavanju cestnoprometnih predpisov za vožnjo koles z motorjem si je v letošnjem letu pridobilo 1 14 mladih voznikov — v istem obdobju lani pa 81. Pri tem je precejšnje število mladih voznikov, ki kar ne morejo dočakati 1 4. rojstnega dneva, da lahko opravijo preizkus znanja cestnoprometnih predpisov in si pridobijo potrdilo za vožnjo kolesa z motorjem. Iz podatkov o številu kršiteljev prav teh predpisov v nadaljevanju poročila, bi lahko sklepali, da to hitro pridobljeno znanje tudi zelo hitro pozabijo. V letošnjem letu smo obravnavali 5 predlogov PM Vrhnika za ponovno preverjanje znanja cestnoprometnih predpisov za voznike, ki so bili v obdobju 1 leta s pravnomočnimi odločbami obsojeni za storitve treh ali več prekrškov. Le redko ali izjemoma voznik, ki je napoten na preverjanje znanja predpisov le-to opravi v prvem poskusu. Čeprav je to le majhno število voznikov, vendar upravičeno lahko sklepamo, da je splošno znanje cestnoprometnih predpisov tudi med vozniki z daljšimi izkušnjami dokaj slabo. Prometne nezgode Na območju občine Vrhnika so delavci Postaje milice Vrhnika v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavali 18 prometnih nesreč, ki so bile okvalificirane kot kaznivo dejanje — v istem obdobju lani 1 5,64 nesreč, ki so bile obravnavane kot prekršek — lani 71 in 3 1 prometnih nesreč — lani 32 pri katerih je nastala le materialna škoda brez posledic za druge udeležence v prometu in so bile obravnavane kot nevaren dogodek. K temu je prišteti še skupno 56 prometnih nesreč, ki jih je na našem območju obravnavala Postaja prometne milice Ljubljana — okolica. V devetih mesecih je bilo na cestah v občini Vrhnika kar 8 smrtnih žrtev — lani 2, 1 5 udeležencev je bilo hudo telesno poškodovanih — lani 18, 25 pa je bilo lažje poškodovanih — lani I 7. Med smrtnimi žrtvami je bil tudi en otrok. Zoper kršitelje cestno prometnih predpisov je PM Vrhnika v obdobju devetih mesecev vložila 657 predlogov za uvedbo postopka, kar jeza 66 % več kot lani. koje bilo teh predlogov 396. Bistveno več kršiteljev kot lani je bilo tudi mandatno kaznovanih in sicer 1094 — lani pa 788. ter opozorjenih in preventivno zabeleženih kršiteljev, ki jih je bilo letos 1 122. lani pa 696. Pri nadzoru prometa je bilo ugotovljenih 65 vinjenih voznikov motornih vozil in 24 kolesarjev — lani 85 vinjenih voznikov. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 19 voznikov motornih vozil, ki so vozili pod vplivom alkohola. Med vožnjo je bilo prijetih 7 voznikov, ki so vozili v času trajanja ukrepa prepovedi vožnje za določen čas — lani 18. Delavci PM so 661 voznikom preprečili oz. prepovedali nadaljnjo vožnjo zaradi alkoholiziranosti. bolezni, utrujenosti, vožnje brez vozniškega dovoljenja, neurejenosti vozila in podobnih razlogov. Opravljenih je bilo 419 operativno tehničnih pregledov motornih vozil — lani 326 in 18 vozil napotenih na dopolnilni ali ponovni tehnični pregled — lani 1 6. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč — tudi najhujših s smrtnim izidom so še vedno, kot smo ugotavljali že vrsto let. vožnja pod vplivom alkohola, neprimerna hitrost, ki ni prilagojena razmeram na cesti in nepravilno prehitevanje oz. izsiljevanje prednosti. Iz podatkov o prometnih nesrečah lahko vidimo, da se število vseh nesreč ni bistveno povečalo v primerjavi z lanskim letom, zaskrbljujoče pa se je povečalo število težkih nesreč s smrtnimi žrtvami. V nekaj zadnjih letih je bilo število smrtnih žrtev bistveno manjše, lani sta umrla dva pešca, letos pa do konca septembra 6 voznikov in sopotnikov in 2 kolesarja. Zaradi spremljanja prometne varnosti in težkih nesreč na magistralni cesti je Postaja milice Vrhnika, pa tudi PPM Ljubljana-okolica od aprila dalje povečala svojo aktivnost in represivno dejavnost, kar se kaže v velikem povečanju vloženih predlogov proti kršiteljem cest-noprometnih predpisov, povečanju števila izrečenih denarnih kazni ter opozarjanju in preventivnem beleženju prometnih kršiteljev. Povečano je bilo tudi število radarskih kontrol. Čeprav so bili vzroki pri večini najtežjih nesreč v glavnem subjektivne narave pa ne gre povsem zanemariti tudi objektivnih okoliščin. V zadnjem obdobju ugotavljamo precej povečan tranzitni promet na magistralni cesti, tudi povečan promet tovornjakov, čemur je razlog tudi visoka cestnina za tovornjake na avtocesti. Glede na stanje vozišča magistralne ceste Ljubljana—Vrhnika je to zaskrbljujoče. Tudi makedonski pas ob magistralni cesti je v slabem stanju in brez ustreznih označb, tako da vozniki koles, koles z motorji in traktorji vozijo po vozišču, ki je namenjeno za vožnjo motornih vozil. Poseben problem predstavljajo mladi vozniki koles s motorji, čeprav na srečo med njimi ni bilo težjih prometnih nesreč. PM je tako vložila 426 predlogov zoper voznike koles in koles z motorji — kršitelje cestno prometnih predpisov. Vozniki koles z motorji ne upoštevajo cestno prometnih predpisov, vozijo po levi strani, po pločnikih, vozijo brez luči v mraku, brez potrdila o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Pri tem ugotavljamo, da na tem področju nismo dovolj učinkoviti in uspešni, saj se delavci PM dnevno srečujejo s povratniki istih kršitev. Ker postopek pri sodniku za prekrške in izrečene denarne kazni mladoletnim voznikom v mejah veljavnih predpisov, nimajo zaželje-nih učinkov, se je PM odločila, da predlaga v postopek sodniku za prekršek tudi starše mladoletnih voznikov oz. tiste, ki so jim omogočili vožnjo s kolesom z motorjem v upanju, da bo tako le dosežen večji vzgojni učinek. Prometno vzgojne akcije in šolska prometna vzgoja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je tudi v tem letu s svojimi članicami: osnovnimi šolami, postajo milice, združenjem šoferjev in avtomehanikov, avto moto društvom, drugimi OZD ir upravnimi organi ter ob sodelovanju zavarovalne skupnosti Triglav organiziral in se vključeval v izvedbo prometno vzgojnih akcij, ki naj bi prispevale svoj delež k prizadevanjem za izboljšanje prometne varnosti in vplivale na ravnanje vseh udeležencev v cestnem prometu: otrok, mladine, pešcev, kolesarjev, voznikov. Najintenzivneje in ob sodelovanju največjega števila raznih udeležencev se izvajajo akcije, ki se nanašajo na varnost otrok in mladine v cestnem prometu. Akcijo za varnost otrok in mladine ob koncu, predvsem pa ob začetku novega šolskega leta je postala ena od utečenih oblik preventivne dejavnosti, pri kateri sodeluje veliko število občanov kot pripadnikov narodne zaščite iz KS Vrhnika-Center, Breg, Vas, Borovnica, Drenov grič — Lesno brdo, Sinja gorica, Log in Dragomer—Lukovica, ki je bila aktivirana po sklepu občinskega komiteja za SLO in DS. Žal pa pri tem opažamo, da se angažirajo iz leta v leto isti, v glavnem starejši občani, ki vestno in odgovorno sprejmejo in opravljajo svoje zadolžitve, nemajhno število drugih, ki bi glede na svoje sposobnosti ter delovne in druge zadolžitve lahko prevzeli določene naloge, pa sodelovanje odklanja z različnimi izgovori ali pa kar izrecno in včasih celo ovira druge pri njihovem delu. To nam kaže, da je stopnja naše zavesti in samozaščitnega ravnanja še vedno na dokaj nizki ravni in se ne zavedamo dovolj, da gre tudi za naše otroke, vnuke... V akcijo so se tako kot v preteklih letih aktivno vključili tudi delavci PM Vrhnika in PPM Ljubljana okolica, ki so pojačali nadzor nad prehodih za pešce v bližini šol, nudili strokovno pomoč članom narodne zaščite, pojačali kontrolo kolesarjev, voznikov koles z motorjem in voznikov drugih vozil in 3 kratv bližini šol postavili radarsko kontrolo. Obiskali so vse 1. in 2. razrede osnovnih šol in učencem tudi neposredno na krajih, kjer hodijo v šolo, nazorno pokazali kako naj ravnajo, ko gredo v šolo oz. čez cesto. Akcija je bila izvedena zelo uspešno, saj v tem času ni bilo prometnih nezgod, še posebno ne z udeležbo otrok, kar pomeni, da skupna prizadevanja vseh organov, organizacij in posameznikov lahko bistveno prispevajo k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Vse tri osnovne šole in vzgojno varstvena organizacija ob sodelovanju delavcev PM Vrhnika in PPM Ljubljana okolica terSPVCP veliko pozornost posvečajo prometni vzgoji in izvedbi posameznih akcij. Izdelani in skupaj z miličniki in mentorji so bili obravnavani načrti varnih poti v šolo, ki so izobešeni na vidnih mestih, izdelani so bili programi prometno vzgojnih aktivnosti po katerih se učenci vključujejo v stalne akcije prometne značke, tehničnih pregledov koles, šolskih in občinskega tekmovanja »kaj veš o prometu«, pionirske prometne službe, kolesarskih izpitov, sodelujejo pa tudi v enkratnih akcijah — kot v letošnjem letu natečaj za pisanje spisov in risanje risb na temo »varnost v prometu«. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je poleg tega z občasnimi akcijami ob sodelovanju svojih članic, opozarjanjem v Našem časopisu in z razdeljevanjem nalepk in opozorilnih letakov izvajal še naslednje akcije: pešci v prometu, z varnim kolesom v promet, varnostni pas, s kresničko je varneje na cesti, alkohol v prometu, brezhibno vozilo je varno vozilo. Stanje cest v občini Glede na družbeno-gospodarski pomen, pomen povezovanja v prostoru in prometni pomen so ceste v občini Vrhnika poleg AC in magistralne ceste, ki so v pristojnosti republike razvrščene v: 1. regionalne in lokalne ceste, ki so osnovna sredstva organizacije za vzdrževanje cest. — Cestnega podjetja Ljubljana 2. ulice, trgi in ceste, ki so z odlokom o komunalnih dejavnostih opredeljene kot komunalna dejavnost in so osnovna sredstva KPV, ki z njimi gospodari in jih vzdržuje v smislu zakona o cestah 3. javne poti in druge prometne površine, ki z njimi gospodarijo v smislu zakona o cestah in odloka o javnih poteh in drugih prometnih površinah (Ur. list SRS, št. 6/86) Skupščina skupnosti za ceste je leta 1983 sprejela merila za določanje vrednosti cest s pripadajočo funkcionalno cestno opremo, cestnimi objekti in cestno signalizacijo. Na podlagi teh meril so organizacije za vzdrževanje cest popisale in ovrednotile magistralne in regionalne ceste. Postopek popisa in vknjižbe lokalnih cest med osnovna sredstva njihovih upravljalcev, pa je bil zaključen šele v letu 1985. Zaradi različnega tolmačenja zakonsko opredeljnih elementov ceste se je v praksi pojavil problem razmejevanja prometnih površin, oz. mejnih površin med različnimi vzdrževalci cest. S spremembo 60. člena zakona o cestah je bila dosežena natančnejša določitev vseh tistih prometnih površin, ki še sodijo k cesti. Regionalna in lokalna cestna mreža Odnosi med izvajalci in uporabniki se usklajujejo v samoupravni komuhalno-cestni skupnosti. V skupnosti za ceste Slovenije se sprejemajo letni finančni plani za vse uvrščene ceste v Sloveniji. V občinski SKOCES pa finančni načrti za ceste, ki so opredeljene kot komunalna dejavnost, v KS pa za javne poti. Za dejavnost vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest so bila finančna sredstva določena na podlagi vrednotenih normativov in standardov pri čemer so bile upoštevane cene veljavne v decembru 1985, iz česar izhaja, da predvidena sredstva že na samem startu niso bila več realna. Razdeljena so bila na zimsko vzdrževanje, letno vzdrževanje in obnovo vertikalne signalizacije. Od vseh s planom predvidenih finančnih sredstev za zimsko vzdrževanje je bilo porabljenih že v mesecih januar in februar 1986 ca. 62 %, kar pomeni, da so že porabljena finančna sredstva predvidena za november in december 1986. Minimalna sredstva za letno vzdrževanje ne omogočajo kompenzacije stroškov zimskega vzdrževanja, zato bo nujno zagotoviti dodatna finančna sredstva. Primemo finančnemu stanju je stanje cest. V planu za leto 1986 so bila za obnavljanje in popravila poškodovanih cest in cestnih objektov predvidena: na R/324 Podčelo—Vrhnika ojačitev asfalta dolžine 2,2 km; na lokalnih cestah L/5004 Podčelo-Ulovka — rekonstrukcija bankin in ureditev izogibališč in rekonstrukcija obstoječega vozišča do Ulovke; na L/8001 Verd—Pokojišče — ojačitev asfalta dolžine 2,5km in L/8002 Borovnica—Brezovica — oporni zid. Nobeno izmed zgoraj navedenih del ni bilo opravljeno. Ulice, trgi in ceste, ki so opredeljeni kot komunalna dejavnost Komunalno podjetje Vrhnika, ki skrbi za vzdrževanje in varstvo cest, ki so opredeljene kot komunalna dejavnost pri izvajanju pro- grama varstva in vzdrževanja cest ni imelo problemov, le občasno so obseg del prilagodili prilivu sredstev. V letošnjem letu je bil rekonstruiran most na Kurirski cesti, ki je bil prenesen iz plana leta 1985. Investicijsko vzdrževanje oz. dodatno predviden program pa ni realiziran. (Projektna dokumentacija za Ulico 6. maja in most na Verdu ter pločnik na Idrijski cesti do Elektrona, prav tako ni izveden pločnik v Borovnici Liko—Pošta, cestni propusti na cesti Ligojna, ureditev parkirišča v Bistri, in izdelava vodenic na klancih) Javne poti Podatkov kako KS gospodarijo z javnimi potmi nimamo. Ugotavljamo le, da kljub jasni razmejitvi med temi površinami se KS obračajo na KPV in SKOCES za pomoč pri popravilih, kar je popolnoma razumljivo, saj minimalna sredstva, s katerimi urejajo svoje krajevne poti ne zadostujejo. Najbolj očiten primer so leseni mostički na devia-ciji AC Sinja gorica—Dragomer. Prometna signalizacija Prometno signalizacijo na cestah urejajo organizacije, ki posamezno cesto vzdržujejo na podlagi predlogov občanov, KS, inšpekcij, organov PM, preko komisije za prometno signalizacijo pri Svetu za preventivno vzgojo v cestnem prometu v okviru sredstev rednega vzdrževanja. Vsaka večja investicija v prometno signalizacijo pa se rešuje več let, kot npr. prehod za pešce (šolarji) na Logu, ki kljub nujnosti ne bo izvedena v letošnjem letu, ampak bo zaradi skopih finančnih sredstev vključeno v planu za leto 1987. Iz zgoraj navedenega izhaja, da sedanji redni viri za financiranje rednega vzdrževanja in varstva cest ne zadoščajo za obseg, ki ga določa zakon, saj ne zadoščajo niti za dogovorjene naloge zagotavljanja prevoznosti cest. Rednih virov za obnavljanje obstoječe cestne mreže ni bilo, kljub temu, da imajo tudi ceste svojo življenjsko dobo (10— 15 let) in je obnavljanje nujno, ne glede na njihvo večjo ali manjšo prometno obremenjenost. OBČINSKI ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE OPOMBA: Stališča Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Vrhnika in Izvršnega sveta SO Vrhnika bodo delegatom posredovana naknadno POROČILO o varstvu borcev in vojaških invalidov Varstvo borcev NOV ter drugih borcev in vojaških invalidov je trajna obveznost celotne socialistične skupnosti. Njihovo varstvo se s predpisi ureja na zvezni, republiški ravni in v okviru posamezne občine. V spremljanju in zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva borcev NOV in vojaških invalidov sodelujejo pristojni organi in strokovne službe ter samoupravne organizacije in skupnosti na več nivojih. Tako uveljavljajo borci svoje pravice do pokojninskega zavarovanja pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravice do zdravstvenega varstva uveljavljajo borci in vojaški invalidi pri skupnosti zdravstvenega varstva itd. V tej informaciji pa bodo predstavljene oblike varstva, ki jih borci in vojaški invalidi uresničujejo pri občinskem upravnem organu, pristojnem za zadeve borcev in vojaških invalidov. Občinski upravni organ rešuje upravne zadeve borcev, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne ter njihovih družinskih članov, ki se nanašajo na uveljavljanje posameznih pravic po zveznih, republiških in občinskih predpisih. Poleg reševanja upravnih zadev skrbi ta organ za pravočasno zagotavljanje sredstev za te namene, pri varstvu obeh skupin sodeluje s krajevnimi in občinskimi odbori ZZB, z občinsko komisijo za zadeve borcev in voj aških invalidov ter organi in službami samoupravnih interesnih skupnosti s področja socialnega varstva, zdravstva, stanovanjskega gospodarstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poleg zakonskih določil mora upravni organ upoštevati tudi usmeritve in ukrepe za reševanje nastalih problemov, ki jih oblikuje Republiški komite za borce in vojaške invalide. V zadnjem času je Republiški komite okrepil delo v zvezi z upravnim nadzorom občinskih upravnih organov, ki so pristojni za varstvo borcev in vojaških invalidov. Pri tem ocenjuje kvaliteto dela in zakonitost postopkov. V pristojnosti upravnega organa občine Vrhnika se zagotavljajo naslednje važnejše oblike varstva: 1. Varstvo vojaških invalidov in družinskih članov. Mednje štejemo: — osebe, ki so kot udeleženci NOV ali pri opravljanju drugih vojaških nalog utrpele okvare organizma, — osebe, ki so v miru pri opravljanju obvezne vojaške službe utrpele okvaro organizma, — ožje družinske člane padlih borcev in umrlih vojaških invalidov. Osnovno varstvo vojaških invalidov se zagotavlja po zveznem zakonu in predstavlja osebne invalidnine, ortopedski dodatek, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, pravico do olajšav pri prevozih, družinske invalidnine družinskih članov padlih borcev in umrlih vojaških invalidov I. do VII. skupine, pravico do topliško-klimatskega zdravljenja. Število upravičencev na dan 30. 9. 1986 v občini Vrhnika: — vojaški vojni invalidi 25 — vojaški mirnodobni invalidi 9 — uživalci družinske invalidnine 42 Vojaški invalidi so razvrščeni v skupine invalidnosti od I. — X. glede na stopnjo okvare organizma. Od skupine invalidnosti je odvisna tudi višina osebne invalidnine, ki se nato določi upoštevajoč povprečni mesečni osebni dohodek v SFRJ iz predhodnega leta, povečan za določen odstotek. V ilustracijo naj povemo, da znaša osebna invalidnina vojaškega invalida I. skupine v letu 1986 91.179 din, vojaškega invalida X. skupine pa 2.684 din. Po uveljavljenih spremembah zakona o temeljih pravicah vojaških invalidov je poostren postopek za priznavanje svojstva vojaškega vojnega invalida, ker je nastanek okvare organizma potrebno dokazovati s pismenim dokaznim sredstvom, kar vpliva na zmanjšanje števila novih zahtevkov. Tako je v zadnjih dveh letih upravni organ vodil postopek za priznanje svojstva vojaškega vojnega oz. mirnodobnega invalida samo v devetih primerih, svojstvo pa je bilo priznano samo šestim novim upravičencem. Beležimo pa več primerov zahtevkov za zvišanje odstotka invalidnosti in s tem za uvrstitev v višjo skupino invalidnosti, čeprav je po spremembah zakona tudi ta postopek poostren. Izplačevanje prejemkov po zveznem zakonu opravlja Poštna hra-nilruca Beograd, upravni organ skrbi za pravilnost nakazil, sredstva za vse oblike varstva po temeljnem zakonu bremenijo zvezna sredstva za vse bolike varstva po temeljnem zakonu bremenijo zvezna proračunska sredstva. Vojaški invalidi imajo pravico do topliško-klimatskega zdravljenja. Pri realizaciji te pravice beležimo v zadnjih letih omejitve pri sredstvih, ki narekujejo strožje kriterije za odobravanje zdravljenja Na zdravljenje lahko gredo le tisti, pri katerih je potreba po zdravniškoklimatski obravnavi res utemeljena in nujna. Poraba teh sredstev je po posameznih občinah določena z razdelilnikom sredstev in zahteva stalno spremljanje porabe. Podatki o številu zdravljenj v zadnjih treh letih (samo za vojaške invalide): ŠTEVILO_ 1984_1985 1986 — vloženih zahtevkov 12 11 10 — odobrenih 8 5 9 — zavrnjenih 4 6 1 Zdravstveno varstvo vojaških invalidov in družinskih invalidskih upravičencev se uveljavlja pri zdravstveni skupnosti. Oproščeni so tudi plačila participacije k stroškom zdravstvenega varstva. Za slepe-vojaške invalide se po zakonu o temeljih pravicah vojaških invalidov zagotavljajo nekateri ortopedski pripomočki, ki jih ostali zavarovanci v zdravstveni skupnosti ne morejo uveljaviti. Pravico do brezplačne in znižane vožnje uvel javljajo upravičenci na podlagi knjižic in objav, ki jih izdaja upravni organ. V letu 1986 je upravni organ na podlagi sprememb zakona vodil v 30 primerih postopek za priznanje pravice do družinske invalidnine po padlih borcih. Do uveljavitve sprememb so imeli vsi uživalci družinske invalidnine pravico do enakega zneska družinske invalidnine od 1. 1. 1986 dalje pa je družinska invalidnina po padlih borcih višja od družinske invalidnine po umrlih vojaških invalidih. V letu 1986 znaša npr. za upravičence po padlih borcih mesečno 11.871 din, za ostale pa 5.936 din. Po republiških predpisih je zagotovljeno vojaškim invalidom in uživalcem družinske invalidnine dopolnilno varstvo. Tu je omeniti kot glavno obliko pravico do invalidskega dodatka, ki ga lahko dobijo le tisti, ki nimajo dovolj rednih dohodkov za preživljanje, hkrati pa izpolnjujejo druge z zakonom določene pogoje (skupina invalidnosti, starost, oz. zmožnost za delo.) Število invalidskih dodatkov se je v naši občini koncem preteklega leta in v začetku tega povečalo, kar je posledica sprememb zakona. Dvignil se je cenzus za pridobitev pravice do invalidskega dodatka od prejšnjih 70 % na 100 % najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, spremenil pa se je tudi način upoštevanja prejemkov. Do sprememb zakona je uživalo v naši občini to pravico 25 upravičencev, v navedenem obdobju pa je upravni organ priznal invalidski dodatek 16-tim novim upravičencem. Ti prejemki predstavljajo pomemben vir za preživljanje, saj so namenjeni tistim, ki imajo nizke dohodke — v letu 1986 ga je lahko uveljavil tisti, ki je imel nižje dohodke na družinskega člana od 34.503 din mesečno. Valorizacijo invalidskega dodatka smo izvedli v tem letu le enkrat od 1. 7. 1986 dalje za 76 odstotkov. Sredstva za invalidski dodatek bremenijo republiška proračunska sredstva. V poročilu ne zajemamo ostalih pravic po zveznem in republiškem zakonu, ker jih koristijo lahko le nekateri glede na težjo invalidnosti (ortopedski dodatek, dodatek za postrežbo, pravico do motornega vozila za slepe itd), ker je teh primerov manj; nekatere pravice pa se zagotavljajo le občasno (pravica do posmrtnine, 100% nadomestilo za čas bolezni itd). 2. Varstvo civilnih invalidov vojne Varstvo civilnih invalidov vojne zagotavlja poseben republiški zakon o civilnih invalidih vojne. Mednje spadajo civilne osebe, ki so kot žrtve fašističnega nasilja ali zaradi vojnih dogodkov, ali zaradi poškodb povzročenih po zapuščenem vojaškem materialu ali zaradi diverzantskih oz. terorističnih napadov utrpele trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma. Njihove pravice so urejene podobno kot za vojaške invalide, le da je njihov obseg manjši. Glede na stopnjo invalidnosti prejemajo civilno invalidnino, ki pa znaša 50% vskakokratnega mesečnega zneska osebne invalidnine po predpisih vojaških invalidov. Za težje invalide je predviden tudi dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ki se prav tako odmerja v nižjem znesku kot za vojaške invalide. Podobno kot invalidski dodatek pri vojaških invalidih, zakon predvideva denarno pomoč za civilne invalide, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje. Vendar so tudi pri tem prejemku strožji kriteriji, saj je v letu 1986 lahko uveljavila denarno pomoč tista oseba, ki je imela na družinskega člana mesečno manj kot 17.252 din. Civilni invalidi nimajo pravice do topliško-klimatskega zdravljenja, ne morejo uveljaviti pravice do ortopedskega dodatka, do olajšav pri prevozih itd. Število upravičencev po tem zakonu je v primerjavi s številom vojaških invalidov precej manjše. Stanje 30. 9. 1986 — žrtve fašističnega nasilja 3 — žrtve vojnega materiala 5 — civilne žrtve vojne 2 Svojstvo civilnega invalida j e še vedno možno uveljaviti s pismenimi dokaznimi sredstvi, razen zaradi posledic bolezni. V zadnjih dveh letih sta na novo uveljavili svojstvo 2 osebi, en zahtevek je še v postopku; dva zahevka pa sta bila zavrnjena. Sredstva za varstvo te skupine invalidov se zagotavljajo v republiškem proračunu. 3. Varstvo borcev NOV Temeljna socialna varnost se borcem zagotavlja s sistemom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je velika večina udeležencev NOV že upokojenih. Pokojninske pravice borcev so različno urejene glede na čas vstopa v NOB, uresničujejo pa jih v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Še zaposleni borci NOV pred 9. 9. 1943 imajo pravico do borčevskega dodatka, če imajo osebne dohodke nižje od povprečnega osebnega dohodka v SFRJ v preteklem letu. To pravico jim priznava občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov. V zadnjih letih pa v naši občini ne beležimo več teh zahtevkov, kar je posledica majhnega števila še zaposlenih borcev, njihovi dohodki pa presegajo veljavni cenzus. Pomemben del zagotavljanja socialne varnosti udeležencev NOV so občinske priznavalnine. Z njimi se omogoča socialna varnost borcev, ki imajo nižje redne dohodke, oziroma so brez njih. Priznavalnine imajo dvojen značaj, to je priznavalnina kot priznanje in kot instrument zagotavljanja socialne varnosti, kar ima v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, zaradi slabšega gmotnega položaja udeležencev NOV, poseben pomen. Pogoje za priznanje pravice do priznavalnine ureja Družbeni dogovor o priznavalninah za SRS in občinski odlok, ki sta prav v letu 1986 doživela nekaj bistvenih sprememb. Pravica do priznavalnine je odvisna od višine dohodkov upravičenca in njegovega zakonca, v letošnjem letu jo je lahko uveljavil tisti udeleženec NOV, katerega mesečni dohodek na družinskega člana ni presegal zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo 34.503 din oz. 80 % tega zneska glede na udeležbo v NOV. V letu 1986 je OO ZZB NOV opravil popis potencialnih upravičencev do priznavalnine, pri čemer smo ugotovili, da se bo število upravičencev povečalo, saj jih je vedno več. katerih dohodki zaostajajo za premoženjskim cenzusom. S spremembami obeh navedenih predpisov bo možno priznati priznavalnino ob izpolnjevanju premoženjskih pogojev tudi tistim udeležencem NOV, ki posebne dobe do sedaj niso uveljavljali, v posebnem postopku pa bodo lahko dokazali svoje sodelovanje med NOB. Ugotovitev udeležbe v NOV pa bo veljala samo za priznanje pravice do pr'-'navalnine. Število upravičencev do priznavalnin v zadnjih 2 letih v občini Vrhnika: 1985 1986 borci pred 9. 9. 1943 28 34 borci po 9. 9. 1943 in z enojnim štetjem 4 5 druž. člani padlih in umrlih borcev 3 5 SKUPAJ 35 ' 44 Starostna struktura upravičencev do priznavalnine v letu 1986: moški ženske skupaj 40—50 let 1 1 51—60 let 4 r>-. , j 5 61—70 let 3 6 9 71—80 let 19 6 25 nad 80 let 1 3 4 SKUPAJ 28 16 44 Podatki o starosti upravičencev so zagovoren dokaz, da je to starejša populacija, ki jeza delo nezmožna. Že sam pogoj izpolnjevanja premoženjskega cenzusa dokazuje, da so to osebe, ki imajo nizke dohodke, še zlasti tisti, ki s svojimi prejemki r.eživljajo zakonca, ki nima lastnih virov za preživljanje. Upravni organ enkrat letno preveri materialne razmere upravičencev. Upoštevajoč ugotavljene spremembe uskladi priznavalnine z veljavnim cenzusom. Priznavalnine se lahko valorizirajo med letom v odstotku, ki ga določi odbor udeležencev družbenega dogovora. V ilustracijo nekaj podatkov o višini mesečne priznavalnine: _dec. 1985_okt. 1986 — najnižja priznavalnina 2.900 3.000 — najvišja priznavalnina 13.900 35.000 — povprečna priznavalnina 6.900 13.400 Povprečna priznavalnina v letu 1985 je v naši občini zaostajala za povprečno priznavalnino v Sloveniji, ki je znašala 7.322 din. Za letos ta primerjava še ni možna, ker bodo podatki znani v začetku prihodnjega leta. Sredstva za priznavalnine se zagotavljajo v proračunu občine Vrhnika in so izvzeta iz limita splošne porabe. Višino sredstev določita za posamezno občino Republiški komite za borce in vojaške invalide in Republiški sekretariat za finance. V letu 1986 s proračunskimi sredstvi za priznavalnine nismo uspeli slediti smernicam za uskladitev priznavalnin, tako da zneski priznavalnin zaostajajo. V začetku leta so bile priznavalnine usklajene z začasno določeno najnižjo pokojnino31.019 din, od 1.7. 1986 pa valorizirana za 40 %. Po smernicah Republiškega komiteja pa bi jih morali uskladiti z najnižjo pokojnino 34.503 din, od 1.-7. 1986 pa valorizirati za 60 %. Zaostajanje je povzročilo tudi priznanje pravice do priznavalnin novim upravičencev, ki jih je bilo več kot je bilo prvotno planirano. V skladu s spremembami družbenega dogovora o priznavalninah je v postopku 11 primerov, v katerih se ugotavlja udeležba v NOV in s tem tudi pogoj za priznanje pravice do stalne priznavalnine. To pa bo zahtevalo še dodatna sredstva. Po zadnjem razdelilniku ima občina Vrhnika za priznavalnine v letu 1986 na razpolago 7.498.000 din. S temi sredstvi bomo lahko zagotovili stalne priznavalnine sedanjim upravičencem, krili stroške okrevanja borcev, le delno krili potrebe za dodelitev enkratnih priznavalnin, ne bo pa mogoče uskladiti priznavalnin z veljavnim zneskom najnižje pokojnine in izvesti popolne 60% valorizacije od 1. 7. 1986. Pri varstvu borcev NOV je omeniti še možnost doplačila k stroškom okrevanja, ki se prav tako financira iz občinskih proračunskih sredstev. Doplačilo je spet namenjeno tistim, ki imajo nizke dohodke. Število koristnikov je vsako leto okrog 9, del stroškov za 10-dnevno okrevanje krijejo sami, del sredstev pa se jim prispeva iz proračuna. V letu 1985 smo porabili 126.020 din, v letu 1986 pa do 30. 9. 1986 205.000 din. Zdravljenje borcev NOV v zdraviliščih zagotavlja občinska zdravstvena skupnost. Občinski upravni organ sodeluje pri odobravanju zdravljenja s tem, da napoti zdravniški komisiji tiste, ki izpolnjujejo pogoje udeležbe v NOV in vodi evidenco o odobrenih zdravljenjih. Tako kot vojaški invalidi imajo pravico do zdravljenja iz republiških proračunskih sredstev borci NOV, ki so imetniki »Partizanske spomenice 941«. Le tem odobrava zdravljenje posebna zdravniška komisija. Pri financiranju stroškov zdravljenja za spomeničarje veljajo iste ugotovitve kot smo jih navedli pri vojaških invalidih. V letu 1985 je to pravico koristilo 5 upravičencev, v letu 1986 pa 6. Zdravstveno varstvo udeležencev NOV se izvaja v zdravstveni skupnosti in se zagotavlja v enakem obsegu in po enakem postopku kot je predpisan za zavarovance delavce oz. njihove družinske čiane. Borci z dvojnim štetjem udeležbe v NOV do 15. 5. 1945 pa so oproščeni participacije k stroškom zdravstvenega varstva. Upravičenost do te olajšave ugotavlja upravni organ. Stanovanjska vprašanja udeležencev NOV so v glavnem zadovoljivo rešena. V zadnjih letih se pojavlja potreba po dodeljevanju posojil za adaptacijo oz. obnovo individualnih hiš borcev. V letu 1986 je bilo razdeljenih 2.600.000 din sredstev, ki se zbirajo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika. Občinska komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov je do sedaj sama opravila izbor upravičencev in določila znesek posojila. V bodoče pa bo dodeljevanje posojil preneseno v pristojnost stanovanjske skupnosti po predhodnem mnenju komisije za zadeve borcev. Tu je omeniti še pomoč udeležencem NOV, ki so v letošnjem neurju utrpeli škodo na svojih hišah. V sodelovanju z OO ZZB NOV je bilo evidentiranih 11 primerov, stanovanjska skupnost je petim borcem dodelila izjemno stanovanjsko posojilo iz sklada solidarnosti v skupnem znesku 1.750.000 din. To so važnejše oblike varstva, ki jih uživajo vojaški invalidi in ostali udeleženci v NOV, ki so v neposredni pristojnosti občinskega upravnega organa oz. pri katerih upravni organ sodeluje z ostalimi organi in oiiižbami in skupnostmi v občini. Poročilo je dne 23. 10. 1986 obravnaval Izvršni svet SO Vrhnika in predlagal, da ga kot informacije obravnavajo zbori občinske skupščine. Vrhnika, oktober 1986 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA i. Delegat družbenopolitičnega zbora tov. Zorman Jože je na seji. dne 25/9—1986 postavil naslednje DELEGATSKO VPRAŠANJE: »Kdaj bodo zaključena dela na telefonskih priključkih v KS Borovnica. Obljubljeno je bilo. da bodo dela izvršena v mesecu avgustu, vendar to ni realizirano, krajani so prispevali sredstva, zato upravičeno pričakujejo čimprejšnjo izvedbo del.« ODGOVOR je posredoval TOZD PTT Vrhnika: Po zagotovilu izvajalca del tov. Meglica bodo vsa dela na izgradnji telefonskega omrežja končana do konca meseca oktobra 1986. Predvideva se. da bi bil tehničen pregled omrežja opravljen do 15/11 — 1986 in za tem izdano uporabno dovoljenje. Po določilih 4. člena Sporazuma o financiranju izgradnje krajevnega kabelskega omrežja Borovnica — smer Brezovica bo PTT Ljubljana pričela z vključevanjem novih telefonskih naročnikov takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja. 2. Delegacija DO LIKO Vrhnika je na seji ZZD, dne 25/9—1986 ob obravnavi poročila o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva v obdobju I. — VI/86 postavila naslednje vprašanje, v katerem navaja predvsem naslednje ugotovitve: 1. Ekonomski položaj konvertibilnih izvoznikov je nevzdržen: politika tečaja dinarja ne sledi domači inflaciji. 2. Pri presoji ustreznosti delitvenih razmerij bi morali upoštevati tudi druge kazalnike uspešnosti poslovanja, ne le primerjavo rasti dohodka in rasti OD; politika indeksiranja ni ustrezna; ne upošteva se povečanje obremenitev dohodka in osebnih dohodkov. 3. Ni jasno, v katerih organizacijah so uporabili možnost pobotanja učinkov valorizacije zalog z obrestmi oz. tečajnimi razlikami. 4. Nesprejemljiva je hitrejša rast zaposlovanja in dohodka v negospodarstvu; podatki o OD v negospodarstvu ne izkazujejo dejanskega stanja. ODGOVOR je pripravila plansko analitska služba komiteja za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje: 1. Iz vsebine gradiva »Delegatsko vprašanje« je razvidno, da so pripombe DO LIKO bolj ugotovitve kot vprašanja. Na nekatera vprašanja (predvsem glede rasti dohodka in zaposlovanja v družbenih dejavnostih) je bilodgovorže posredovan v poročilu o poslovanju v obdobju I. — VI/86. V pojasnilo navajamo še naslednji računski primer za OŠ Ivan Cankar: dohodek (v tisoč din) I—VI/85_1— VI/86_IND 221.968 452.973 204 - 4.353" + I5.0392_-I 5.03 9* 232.654 437.934 188 1 poračun OD za leto 1984. izplačan v letu 1985 2 poračun OD za leto 1985. izplačan v letu 1986 Iz navedenega primera je razvidno, da že upoštevanje poračunov OD v tistem letu. na katerega se nanašajo, zniža rast dohodka kar za 16 odstotnih točk. 2. Ugotovitev delegacije LIKO. da primerjava OD v negospodarstvu (— VI/86 v primerjavi s povprečjem leta 1985) ne izkazujejo dejanskega stanja je v glavnem točna, saj kasnejši poračuni na podlagi ugotovitvenih sklepov IS pomenijo, da je dejanska rast višja. Dejstvo pa je. da bi bila rast OD v obdobju, za katerega se sestavlja poročilo takšna, kakršna je v poročilu zapisana. Rešitev problema je le v tem. da se dogovorimo za sprotni (mesečni) dvig OD v družbenih dejavnostih v odvisnosti od gibanja OD v gospodarstvu. Na ta način sicer ne bi v celoti odpravili potrebe po poračunih, pač pa bi znižali višino poračunov. S tem bi dosegli realnejše primerjave, predvsem pa to. da bi delavcem v družbenih dejavnostih sproti usklajevali osebne dohodke, kar je v pogojih visoke inflacije lahko zelo pomembno. 3. Glede uporabe možnosti pobotanja valorizacije zalog z obrestmi oz. tečajnimi razlikami nimamo zanesljivih podaktov, saj se iz periodičnih obračunov tega ne da ugotoviti. V vsakem primeru je to za OZD. ki bi možnost uporabila, negativno. Tudi s stališča narodnega gospodarstva je možnost uporabe »pobotanja« škodljiva, saj prispeva k že tako zamegljenemu prikazovanju dohodka. 4. Ugotovitvi LIKA. da zgolj z indeksacijo in ob zanemarjanju ostalih kazalcev uspešnosti poslovanja (razen primerjave rasti dohodka in rasti OD), rezultatov poslovanja ne vrednotimo ustrezno, lahko pritrdimo. Žal tako resolu-cijske opredelitve kot tudi družbena presoja ustreznosti delitvenih razmerij v preveliki meri temeljijo prav na tej primerjavi, ki je ob nerealnem prikazovanju dohodka še toliko bolj problematična. 5. Poročilo o poslovanju v obdobju I — VI/86 dejansko ne vsebuje primerjave obremenitev dohodka in osebnih dohodkov. Glede na to, da so bile na zasnovo poročila dane tudi druge pripombe, se bomo na ustreznem koordinacijskem odboru pri SZDL dogovorili za ustreznejšo obliko poročila. Vrhnika, dne 23/10—1986 IZVRŠNI SVET SO . VRHNIKA