AKTUALNO VPRAŠANJE Te,esna vzgoja in sport sta spričo laustrializacije in drugačnega načina "▼ljenja ljudi vse bolj važna. Zato je razumljivo, da je Gorenjska, kot močne '■austrijsko območje, tudi močne razgibana s fizkulturno in športno dejavnostjo. Vrsta znanih športnikov z Gorenjske je znana ne le v naši domovini, ■Marveč tudi v športnih krajih izven meja Vendar v množičnosti te dejavnosti *• niso doseženi zaželeni uspehi. Zlasti n« Področju telesne kulture, ki je zlasti ** mladino izredne važnosti. Največjo oviro za dosego teh ciljev pripisujejo marsikje pomanjkanju športnih objektov. Let&s je v vsej domovini začela široka aktivizacija v tej smeri. Tudi v našem okraju, razumljivo, je ta akcija že v teku. Vendar kaže, da se po nekaterih občinah niso ogreli za to. FIZKULTURA čeprav kričeče potrebujejo prostore za telesnovzgojno la športno dejavnost. Edini štab, ki ima vso pomoč, je v Tržiču. Tam so že izdelali svoj podroben načrt za prostovoljno delo in zainteresirali široko javnost. Hkrati se že pripravljajo za zbiranje denarnih prispevkov. Okrajni štab je namreč naročil posebne znamke po 15 dinarjem in bloke po 10 dinarjev v skupni vrednosti 8 milijonov dinarjev. Pri vsem tem pa ne gre zgolj za zbiranje denarnih prispevkov. Še važnejša je akcija za prostovoljno delo pri urejevanju športnih objektov. Važno je, da bi o potrebi fizkulturnc dejavnosti širše razpravljali, seznanjali s tem problemom vse kolektive, organizacije in prebivalstvo ter jih tako vključili v skupno, množično sodelovanje pri uresničevanju postavljenih ciljev. K. M. AKTUALNO V;jI A " v Mašilo socialistični zvizi delovnim ljudi za goiinjsko LfiTO XII., ST. 19 — CENA DIN 1«.— Proi družbeni plan na Gorenjskem sprejet Porast negospodarskih investicij QbLO Bled soglasno sprejel družbeni plan xa leto 1959 - 52% vseh investicij za življenski standard - 30 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj Občinski ljudski odbor Bled Je v petek po živahni NAJDLJE O DOPOLNILNEM proračunskem prispevku, ki bo razpravi na skupni seji obeh zborov sprejel družbeni plan PRISPEVKU v blejski občini po proračunu in proračun občine Bled za leto 1959. Družbeni plan in pro- Občinski družbeni plan blejske znašal letos 3,739.000 dinarjev, račun so pred tem obravnavali že vsi sveti Občinskega občine določa, da sme biti v vseh Predstavniki posameznih gospo- ljudskega odbora in zbori volivcev, ki so bili ▼ blejski treh industrijskih podjetjih (LIP, danskih organizacij, posebno občini v prvih dneh marca. Tovarna drobne lesne embalaže Gozdnega gospodarstva Bled, se Vintgar in Tovarna čik in veze- sicer niso izrekli proti dopolni 1- Družbeni bruto produkt in na-nadaljnji razvoj turizma. Tudi letos zaposlenih skupaj 617 nem proračunskem prispevku. r°dWi dohodek sta se lani v pri- zgraditev Grajskega kopališča in delavcev, kolikor jih je bilo 31. Nasprotno, pravijo, da ga bodo žerjavi z letom 1957 znatno po- ureditev kanalizacije bosta v decembra lani. Spreminjanje šte- plačevali, toda tako, da ga ne bi Jsčala in sicer predvsem zaradi znatni meri pripomogla k iabolj- vjia delavcev v posameznih indu- odtrgali direktno delavcem od ^obre turistične sezone in izredne šanju turizma. Za prebivalstvo strijskih podjetjih pa v okviru njihovih čistih mesečnih prejem- ■adrie letine. Za leto 1959 pa Bleda pomeni turizem posredni občinskega globala nd možno, ker kov, pač pa bi ga plačali iz čiste- Predvideva družbeni plan, da se dvig standarda. go na področju občine le tri in- ga dohodka podjetja. ?° bruto produkt povečal le za dustrijska podjetja, od katerih je „ , «..«,, ,. , , % - od 2.243 milijonov dinar- A z* faf^° « kovanj pred™- ^ ^ indugtrija lede do_ Naloga Občinskega ljudskega v letu 1958 na 2.258 milijonov deva družbeni plan nekaj več kot deljenega gtevila delavBcev odbora bi bala, da podjetjem ozi- duiarjcv, narodni dohodek pa za 30 milijonov dinarjev. Ta znesek bolj prizadeta_ roma odbornikom pojasni pred- 5 %• Ker so se lani zaradi ugodne pa bo precej višji, ker v njem Odborniki obeh zborov ObLO 'm tudi namen plačevanja ^ristične sezone blagovne sto- niso zajeta lastna sredstva gra- Bled so se v razpravi najdlje dopolnilnega proračunskega pri- fitve v gostinstvu, trgovini in diteljev. zadržali pri 10% dopolnilnem spevka od čistih plač. A. T. komunalni dejavnosti dvignile v Ob dnevih, ko na TNZ v Kranju registrirajo nova motorna vozila, je pred poslopjem Okrajnega ljudskega odbora dokaj živahno. Predvsem ne manjka radovedne mladine, ki si vzdiho-vaje ogleduje lične rolerje meri, da so nekatere pre-*e8le celo predvideni vrednostni *?bseg storitev v letu 1961, zato ^žbeni plan za te panoge ne Predvideva večjega zvišanja bru-*° Produkta in narodnega dohod-Pač pa poudarja, da je z tanjšanjem subjektivnih' pogojev treba doseči vsaj lanskoletno ra-V^- Za gostinstvo n. pr. pred vihajo, da se bo bruto produkt * Primerjavi z lanskim letom za * % znižal, medtem ko bo narodni dohodek za 7% porastel; v obrti bo bruto produkt padel za %. narodni dohodek pa se predvideva v isti višini kot lani. Zanimivo je razmerje med gozdarskimi in negospodarskimi peticijami blejske občine za ieto 1959, Skupno nameravajo le-porabiti za investicije 421.595 dinarjev (117 % več kot la-£p> od tega 48 % za gospodarske . 52 °/e za negospodarske invencije. Lani je bilo razmerje med SOKpodar.slcimi in negospodarski-investicijami 73:27 v korist 8°spodarskih. Investicije za dfuž-eru standard se bodo torej letos v zvezi s priporočili OLO Kranj ot)čutno povečale. V skupnem *&esku negospodarskih investicij Za leto 1959 so zajeta tudi zvczn;i ~° druga sredstva za graditev vodovoda, kanalizacije in Grajskega ^opališča v višini 155 milijonov ^marjev, in sredstva, ki jih bodo *ja^e gospodarske organizacije za ***^8 življenjskega standarda v s*upni sklad pri Občinskem ljudem odboru. Le-ta bodo v celoti porabili za dograditev zobne-8a Paviljona na Bledu. Z izgradnjo glavnega vodovo-da> vodovoda na Poljanah in "fcanjših lokalnih priključkov v n()vih naseljih bo rešena preskr- a z vodo na področju blejske občine. Ti novi objekti kornunal- ^ga značaja pa pomenijo tudi ogronu-n prispevek in osnovo za S konference političnega aktiva v Škofji Loki DELAVEC ALI KMET? Delo tistim, ki jim je zaposlitev glavni dohodek V torek, 3. marca dopoldne so se zbrali v Skofji Loki politični delavci in predstavniki gospodarskih organizacij, da bi razprav- ljali o problemih v občini v srni- listične zveze Slovenijo, tov. Janez slu smernic zadnje konference Hribar in sekretar okrajnega od- SZDL okraja Kranj. Prisotna sta bora SZDL Kranj, bila tudi član predsedstva Socia- V uvodnem referatu je predsed- aik občinskega odbora SZDL, tovariš Andrej Levičnik, govoril o »meri gospodarskega razvoja v občini, s stališča spremenjenih razmer, nastalih po združitvi z nekdanjo občino Gorenja vas. Struktura gospodarstva in prebivalstva se je po združitvi bistveno spremenila. Medtem ko je bilo v prejšnji občini Skofja Loka 71% delavstva in le 18% kmečkega prebivalstva, je v novi občini samo 41,5% delastva in 33% kmečkega prebivalstva. Če pa bi k temu prišteli še takoimenovane polkmete, ki jim je zaposlitev le vir dodatnih dohodkov, bi se struktura še znatno spremenila v korist kmečkega prebivalstvax To je predv.sem značilno za zaposleno delovno silo v Poljanski dolini. Ti delavci niso vezani na podjetje. Zato ni slučaj, da so prav ti delavci največkrat nasprotniki uvajanja raznih ukrepov, ki naj bi dvignili produktivnost dela. V gospodarstvo socialističnega sektorja bi morali zato prvenstveno zaposliti tisto delovno pilo, ki ji je zaposlitev osnovni vir osebnih dohodkov. Delavcem, ki so tudi lastniki zemlje in so že zaposleni, pa bi morali omogočiti, da oddajo zemljo v zakup ali da jo prodajo. Govornik je tudi poudaril, da bi bilo zmotno, če bi obravnavali celo občino kot pretežno agrarno in zaostalo področje in bi s tega stališča re-ševali razna gospodarska vprašanja. Škofja Loka sama je razvit industrijski center, s pretežno delavskim prebivalstvom. Tu so predvsem velike potrebe po razvijanju dejavnosti in služb, ki vplivajo na dvig družbenega standarda. Področje Poljanske doline pa je povsem drugačno. Tam se je potrebno zavzemati za dvig kmetijske proizvodnje in v tej perspektivi tudi vlagati investicijska sredstva. Ta sredstva pa je treba uporabiti za konkretne potrebe kmetijstva, ne pa toliko za gradnjo raznih sUivb, kot ,se sedaj dogaja. Pospeševati je treba sodelovanje zadrug s privatnimi kmetijskimi proizvajalci, zato pa ie treba v zadružne organe voliti mlajše ljudi, ki so za naprednejše odnose dostopnejši. MLADE V STROKOVNE ŠOLE V nadaljevanju je predsednik Levičnik govoril o delavskem upravljanju, o nagrajevanju, e zaposlovanju delovne sile s stališča produktivnosti dela, o kadrovski politiki, o delitvi dohodka in e drugih perečih vprašanjih v občini. Za dvig produktivnosti je treba izkoristiti nagrajevanje po učinku. Ne bi smelo biti podjetja, ki ne bi uvedlo nagrajevanja po akordu in po enoti proizvoda. Posebe« problem predstavlja kadrovske vprašanje, čemur bodo morale politične organizacije v podjetjih » komuni posvetiti več skrbi. Ljudi, zlasti mlade, ki kažejo voljo za napredek, je treba poslati v strokovne šole. Precejšen prispevek v tej smeri se pričakuje tudi od novoustanovljenega centra za vzgojo odraslih v Skofji Loki. V razpravi ,so poudarili, da predstavlja poseben problem, ker se delavci ne želijo zaposlovati v neindustrijskih panogah (gradbeništvo, gozdarstvo, soc. kmetijstvo.) Prav tako primanjkuje vajencev za razne obrtne poklice, ki postajajo zato že kritični (zidarji, čevljarji, sobni pleskarji, kleparji itd.). Se vedno so tudi primeri, da podjetja zaposlujejo novo delovno silo brez posredovalnice za delo. Podjetje tudi odlašajo z odločitvijo delovnih mest za invalide. Predsednik občinskega sindikalnega sveta, tov. Sitar, je razpravljal o problemih pri sestavljanju novih tarifnih pravilnikov. Čuti se premajhno sodelovanje delavskih svetov, še manj pa celotnih kolektivov. V nekaterih podjetjih se Nadaljevanje na tretji strani. To soboto na Trati pri Škofji Loki naročnikov »Glasu Gorenjske« Ste že naročnik »Glasu Gorenjske*? Se danes in jutri imate čas, da vplačate vsaj polletno naročnino in se s tem udeležite tradicionalnega nagradnega žrebanja naročnikov »»Glasu Gorenjske«, ki bo v soboto, 14. marca ob 17. uri v dvorani Predilnice na Trati pri Škofji Loki. Naročnike opozarjamo, da bo nagradno žrebanje združeno z veselim večerom, na katerem bodo sodelovali: loški zabavni sekstet, Oča s Krana, Lipe Itcvše, Frenk in Greira z Jesenic ter zmagovalca radijskih oddaj »Pokaži kaj UMI«, mlada violinista Majdka Fajonova in Mihec Pogačnik. Vstopnice za prireditev »Glasu Gorenjske* lahko dobile že od srede naprej v trgovini čevljev »Alpina« v Skolji Loki (sedeži 60 in 40 dinarjev, stojišča 20 dinarjev). Ne pozabite na prihodnjo številko »Glasu Gorenjske«. V njej bomo objavili spisek vseh nagrad, ki jih je pripra-vila uprava »Glasu Gorenjske«, ali pa so jih darovala podjetja Gorenjske. Uprava in uredništvo NA ZBILJSKEM JEZERU GRADIJO MIKAVNO ČOLNARNO ^761 1 Glas Gormni KRANJ, 9. MARCA 195» jj SIROMAŠNA VDOVA Ko je bil v tistih revolucionarnih dneh v Iraku ubit predsednik Nuri Said, je posebna kampanja aačela . skrbeti za »nesrečno-« vdovo predsednika, ki ■e je prav tiste dni znašla v Londonu, seveda »po naključju«. Časopisi so pisali, da bi morala britanska vlada pomagati tej ženi, ki nima od česa živeti. Sedaj je ugotovljeno, da je Nuri Said samo v Londonu zapustil bogastvo v vrednosti 40 milijonov dinarjev. Menda je Še več zapustil v Švici NA DVEH STOLIH Skoro polnih osem let je prejemal drugi sekretar Arabsko lige SolLman Bajad dve plači; eno v ligi, drugo iz inozemstva. Za prvo je opravljal posle tajnika. Za drugo plačo — 60 funtov mesečno, pa je prepisoval tajna poročila te organizacije in jih pošiljal po pošti v tujino. Ta drugi, »honorarni« posel je škodil koristim arabskih držav, ker je bil drugi delodajalec vedno sovražno razpoložen proti Arabski ligi. Sedaj so Bajdu spodnesli oba stola v zameno *a enega, nekoliko tršega — v zaporu .. . SEF NI ZADOVOLJEN Tako je s stvarjo, če nekdo dobiva denar za določene, ne ravno čiste namene. Neki kralj — namreč jordanski — je prisiljen poslušati lekcijo britanskega uradnika, nekega Comptona, ki ni niti poslanik. Za Huseina je Anglež, ki nosi naslov »generalnega kontrolorja«, nenavadno važen, ker je od njegovega poročila odvisna nadaljnja pošiljka funtov; letno prejema Jordan za Arabsko ligo 17 milijonov funtov. Ne, to pot sir Compton ni ravno zadovoljen s poročilom, ki mu ga mora dati Jordan, in je izjavil: »Računi niso povsem točni!« Neki kralj se sedaj trese — to je kralj iz Amana. LJUBEZEN NA MANEVRIH Tudi v britanski vojski uvajajo načela tako imenovanega človeškega vojaškega življenja. V tem smislu je izdano tudi povelje, vendar pa imajo nekateri generali tolikšno fantazijo, da tudi sami iščejo nove metode in motive te človečnosti. Poseben uspeh je dosege', general nekega polka, ki je imel manevre. Svoje »operacije« je vodil pod parolo: «Jayne Man-sfield je ugrabil sovražnik. Moramo jo osvoboditi!« Razumljivo, Javne Mansfield je v Hollywoodu in prav te dni dela s svojo novorojeno hčerkico za sebe doslej največjo reklamo. V postelji se z novo-rojenko fotografira v tisoč najrazličnejših položajih. Toda našli so prikupno mlado žensko, ki ima njej podobno — oblike... To dekLico pa je moral polk oteti sovražniku. Rezultat: odličen! Se nikdar doslej se britanski vojaki na manevrih niso borili tako prepričljivo in požrtvovalno. Vsekakor bi lahko prej govorili o ljubezni, kot pa o človekoljubju. Vendar general meni: tudi to je človeško! IZDAJA CP »GORENJSKI TTSK« / UREJUJ! UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — UPRAVE ST. 475 — TEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA «00 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 30 DINARJEV Ves teden nestalno vreme s pogostimi padavinami. Temperatura brez bistvenih sprememb. Više ležečim krajem se obeta sneg. LJUDJE IN DOGODKI OB KONCU POTI Ve* kot tri mesece je trajalo potovanje, predsednik Tito s spremstvom je prepotoval nad 60.000 km, obiskal je osem dežel s treh celin: Indonezijo, Burmo, Indijo, Cejlon, Etiopijo, Sudan, Združeno arabsko republiko in Grčijo. Navdušeni sprejemi sto-tisočglavih množic, izražene simpatije stotine milijonov Afričanov in Azijcev, pristni prijateljski razgovori in obširna zaključna Sporočila, topli pozdravi in vedno težko slovo — vse to je bogata bilanca poti predsednika Tita. V jugoslovanski zunanjepolitični dejavnosti je izpisan še en pomemben list, v njena miroljubna prizadevanja in napore za enakopravno sodelovanje je vgrajen nov dragocen temeljni kamen. Potovajne je znatno okrepilo ugled naše države, naše politike predsednika Tita. Hkrati pa je to potovanje pomenilo pomemben prispevek k splošnim prizadevanjem miroljubne javnosti za ohranitev miru v svetu. Zato nihče, ki mu je količkaj do tesnejšega sodelovanja in povečanega mednarodnega zaupanja v svetu, ne more odreči temu potovanju dolžnega priznanja. Seveda pa so še vedno krogi na Vzhodu in Zahodu, ki jim takšno potovanje ni šlo v račun. Pač zato, ker jim nasploh niso po volji napori za vzpostavljanje resničnega, pristnega sožitja in miroljubnega sodelovanja v svetu. Zato, ker hočejo vse diplomatske akcije spraviti pod svoje ozko blokovsko okrilje. Določena miroljubna poteza v svetu, ki ne nosi njihovega pečala in blagoslova, je po njihovi zaslepljeni blokovski logiki takoj vredna obsodbe in jo je treba obdolžiti, češ da koristi nasprotnemu taboru. Resnica pa je docela na nasprotni strani. Resnično lahko prispeva k miru samo tista pobuda, ki je spočeta in storjena izven obstoječih blokovskih okvirov. Kajti že zdavnaj je postalo jasno, da blokovska politika zgolj sili svet v zaralo, odkoder ga politika zaostrovanja mednarodne napetosti in podvojenosti sveta na različne in med seboj nasprotujoče se tabore nikakor ne more izpeljati. To je prav tolikanj preprosta, kolikor globoka resnica. In lega se danes zaveda čedalje večje število ljudi in držav. Med njimi so predvsem tiste, ki jih je obiskal predsednik Tito v minulih treh mesecih. Vsi razgovori kakor tudi zaključna sporočila kažejo ne sa- mo na obojestranske težje po poglobljenem medsebojnem sodelovanju, marveč tudi visoko raven podobnosti v obravnavanju najvažnejših mednarodnih problemov. To samo še bolj živo priča, kako širok krog sveta je že zajela ideja o potrebi sožitja in miroljubnega reševanja sporov. Predsednikov obisk je torej izredno nazorno pokazal, kako močne in vplivne so danes sile, ki si prizadevajo zgraditi most razumevanja in zaupanja v današnjem razdvojenem svetu. Njihovo medsebojno sodelovanje pa je tista kal, ki obeta srečnejši razplet mednarodne prihodnosti, to je tisti kažipot, ki usmerja svet k mirnemu, varnejšemu in zato srečnejšemu življenju. Pot miru in sožitja se je končala. Toda napori za uresničevanje te zamisli se bodo nenehno nadaljevali, kajti to je edina možnost, ki lahko izpelje svet iz sedanje slepe blokovske ulice. V teh pozitivnih prizadevanjih pa bo Jugoslavija tudi v prihodnje med prvimi in najbolj vztrajnimi, kakor je to tudi dokazal sedanji obisk predsednika Tita v osmih različnih deželah. MARTIN TOMAZIČ v nedeljo smo zabeležili OTROCI MAMICAM Kranj, 8. marca Sinoči je bila v Prešernovem gledališču v Kranju akademija v počastitev 8. marca — Dneva žena. Program so posredovali člani DPD Svoboda Kranj — ciciban-čki in pionirji, ki so z ljubko izvedenimi nastopi posredovali prisrčno doživetje in se hkrati zahvalili svojim mamicam za njihovo nesebično ljubezen in izkazano skrb. Na sporedu so bile primerne otroške recitacije in glasbene točke. V zaključnem delu te dobro obiskane proslave je nastopila tudi godba na pihala DPD Svoboda Kranj pod vodstvom Zdenka Motla. Obiskovalci so ob koncu akademije zapuščali dvorano polni najpestrejših vtisov, ki jih moreta vzbuditi le tenkočutna izb;ra in brezhibno izvajanje programa. S. OBČINSKA KONFERENCA LJUDSKE TEHNIKE Kranj, 8. marca. — Danes dopoldne je bila v domu JLA v Kranju konferenca občinskega odbora Ljudske tehnike. Kljub temu, da je bil novi odbor ustanovljen šele ob koncu prejšnjega leta, je bila udeležba skoraj pol-noštevilna. Razprava je pokazala lepe uspehe dosedanjega dela po- sameznih organizacij na področju občine. Navzoči so bili tudi zastopniki sosednjih občinskih organizacij LT in ostalih množičnih organizacij. Med sklepi, ki jih je konferenca sprejela, je bilo sprejeto tekmovanje med občinskimi odbori LT, tekmovanje v počastitev 40-letnice KPJ in sodelovanje v izmenjavi izkušenj pri tehnični vzgoji članstva. Zlasti bo pomembna pomoč tehnične vzgoje v šolah, industriji in med kmečko mladino. Organizacija LT na področju občine Kranj ima 11 osnovnih organizacij z več kot 2000 člani. TOM GORENJSKI SMUČARJI NA POLJSKEM Kranj, 8. marca Včeraj popoldne sta odpotovali iz Ljubljane izbrani ekipi najboljših planincev, tekačev in skakalcev, ki se bodo udeležili prihodnji teden tradicionalnih spominskih prireditev v alpskih in klasičnih disciplinah v znanem zimsko-športnem središču Zakopanih. Jedro obeh reprezentanc tvorijo gorenjski predstavniki, ki so na nedavnem državnem prvenstvu dokazali, da so še vedno brez konkurence. V alpskih disciplinah bodo nastopili mimo Zmage Klofutar še: Peter Lakota, Stane Klinar in Janez Čop (Jesenice), Ludvk Dornik (Ljubelj, Tržič), Franci o je kriv: on, ona ali... Zjtftraj~-inož ne zamuja službe. Za to skrbi žena. Koma) je ura pet, že budi moža in hiti pripravljati zajtrk, skromen zajtrk, in če le more, mu v časopisni papir zavije skromno malico. Toda ob dveh, ko zatuli sirena, mož ne zaide domov — niti na kosilo. Na svoje štiri otroke in ženo, ki prav zaradi otrok ne more v službo, misli le, če jih potrebuje. Drugače jo raje mahne na kozarček vinca ali šilce žganja v gostilno, kjer se zaplete v pomenek s tem ali onim neznancem. Ljubša mu je krčma kot dom! Žena je pridna. Od jutra do pozne noči krpa cunje za svoje otroke. Skrb, kaj bo dala v lonec, ji dela iz dneva v dan večje preglavice. Rada bi pomagala otrokom tudi pri učenju, toda tega ne utegne. Preveč ima dela in drugih skrbi. Od samih skrbi in vsakdanjega čakanja, kakšen bo prišel mož pozno popoldne ali šele ponoči domov, so ji živci močno popustili. Trije od štirih otrok že hodijo v šolo. Obiskujejo četrti, tretji in drugi razred osnovne šole. Tisti, ki hodi v četrtega, sedi v isti klopi že tretje leto; tudi druga dva sta že za eno leto zaostala. Slabih ocen so si vsi trije v teh letih nabrali že domala toliko, kot vsi njihovi tovariši skupaj. Vsak učiteljev prijem je brez ha- ška in na konferencah se zaradi njih neprestano pritožujejo. — Uspeh celotnega razreda trpi zaradi njih. Otroci, ne le, da ne znajo, temveč nagajajo tudi drugim, jim dajejo slab zgled, eden počenja večkrat skoraj neverjetne stvari. Svojemu sošolcu je nekoč brez kakršnegakoli razloga porinil konico šestila v zadnjico. Sošolec je v bolečini zavpil, on pa je mirno sedel, kot da se ni nič zgodilo. Mati se zaradi ocen in pritožb večkrat ujezi. Tudi z zaušnicami je radodarna. In ko pride v takšnem trenutku oče domov, seveda vinjen, zarohni s svojim hripavim glasom: »Kaj pa pretepaš otroke. Pomagaj jim raje!* V strahu pred možem ji zatrepeče sleherna mišica. Nato v solzah izbruhne: »Kaj jim pa ti pomagaš. Več kot polovico svojega zaslužka znosiš v gostilno, jaz pa naj s tistim kar ostane, preživljam vseh šest!* Vpitje kmalu seže na ulico; to pa sosedov nič več ne vznemirja. Se pač ponavlja iz dneva v dan. Zmerjanja in grdih besed med materjo in očetom ni konec, dokler roka ne pade po materi. Otroci v jok . .. In življenje gre dalje svojo borno pot. Ob takih trenutkih se strezni tudi mož. Sam pri sebi naredi trden sklep. Jutri po službi bo prišel domov. Pomagal bo otrokom pri učenju, poskušal še kako drugače razbremeniti ženo . . . Računa celo, kolikšen bo njegov zaslužek v mesecu in kaj vse si bodo lahko kupili. Naslednji dan. Ura je dve popoldne in zavijajoče tuljenje sirene odmeva pod črnimi gostimi oblaki. Pred zhodom ga kot običajno čakajo »vinski bratci*. »Pojdimo, bomo spet kakšno rekli,* pravi prvi možu, ki je trdno sklenil, da se bo odpovedal slabi druščini. »Danes moram domov,* pravi oče. »Kaj, domov?* ga porogljivo vpraša drugi; ostali se mu posmehujejo. »Da, domov grem,* se neodločno izmika. »Kaj te je, vraga, pičilo?* Otroke imaš preskrbljene in žena je pri njih. Ne bodi no takšen. Si copata ali si mož?* Trden sklep bledi. Še beseda, dve in odločnosti je konec. V možganih se mu prepletajo misli: »Res je, mož sem in ne copata! Kdo mi kaj more, če si po delu privoščim malo razvedrila .. .* Pozabljen je trden sklep — doma pa čakajo žena in otroci. .. B. F. Mrak (Kranjska gora), Tomaž Jamnik, Slavica Zupančič in Maja Rutar (Triglav), medtem ko bo zasedba v klasičnih disciplinah naslednja: Zdravko Hleba-nja (Mojstrana), Roman Seljak (Triglav) in Mara Rekar (Mojstrana), Jože Zidar (Jesenice) in Božo Jemc (Bled). I. V. ZA DAN ŽENA NA JESENICAH Jesenice, 8. marca Na 8. marec, Dan žena, so se na Jesenicah tudi letos dobro pripravili. Prva proslava je bila v četrtek zvečer v jeseniški bolnišnici za pokretne bolnice in osebje. Predstavnica Društva žena je orisala važnost vloge, ki jo odigravajo žene v socializmu, še posebej pa se je dotaknila jeseniškega Gospodinjskega centra, ki skrbi za razbremenitev jeseniških žena. Omenila je tudi jeseniško mlečno restavracijo, ki bo skoraj izročena namenu. Program proslave v bolnišnici so izvajali pevci jeseniške »Svobode« ter recitatorji terena Plavž. Drugo proslavo v počastitev Dneva žena je priredil sinoči teren Plavž v dvorani kurilnice. — Program so razen kulturnih delavcev s terena izvajali tudi pevci jeseniške »Svobode«. Osrednja počastitev Dneva žena pa je bila sinoči v Čufarjevem gledališču. Uprizorjena je bila Manza-rijeva komedija »Naši ljubi otroci«, kot zaključena predstava za ZŽD Jesenice. U. KRANJSKI GLEDALIŠČNIKI NA JESENICAH Kranj, 8. marca Med tem ko je prva igralska garnitura kranjske Svobode ponovila danes popoldne v Prešernovem gledališču M. Cordesove mladinsko igro TRIJE MEHOVI LAŽI, je druga garnitura igralcev gostovala v Čufarjevem gledališču na Jesenicah z dramo TENNESSEEJA VVilliamsa STEKLENA MENAŽERIJA. Jeseniško gledališko občinstvo, ki ima po zaslugi kvalitetnih domačih predstav, dokaj izbrušen okus, je bilo z gostovanjem Kranjčanov zelo zadovoljno. Prav pa bi bilo, če bi tudi ansambel Čufar-jevega gledališča od časa do časa obiskal Kranj. Letos jih, Kranjčani niso mogli pozdraviti v svojem mestu. aa GOSTOVANJE V ZALOGU Zalog, 8. marca Dvorana KUD »Prežihov Voranc« v Zalogu ni skoraj nobeno nedeljo prazna, čeprav tu še ni filmskih predstav. Na odru se vrste dramske družine okoliških prosvetnih društev in »Svobod«, pevski ansambli ali pa prirejajo domačini razne kulturne prireditve. Lani je bil oder v Zalogu 13 nedelj zaporedoma zaseden z gostovanji. Kaže, da bo številka gostovanj tudi letos precej visoka. — Tudi danes so imeli domačini v gosteh dramsko družino KUD »Janko Kersnik« iz Lukovice, ki je uprizorila »Ljubavni cvet je zamorjen«. B. F. POSVETOVANJE JUGOSLOVAN- i SKIH TEKSTILNIH ŠOL V KRANJU V petek in v soboto je bil« v Kranju posvetovanje vseh tekstilnih šol Jugoslavije. Na posvetovanje so prišli predstavniki 14 šol, in sicer 4 srednjih tehničnih tekstilnih šol iz Leskovca, Stipa, Zagreba in Kranja, kakor tudi predstavniki desetih industrijskih tekstilnih šol. Razpravljali fso o več raznih vprašanjih, ki jih postavlja Zakon o reformi šolstva. Med drugi« s« se domenili, da bodo ti dve vrsti šo (srednje tehnične in industrijske) združili v enotne tekstine so-šol (srednje tehnične in industrij-za obratne inženirje tekstilne »tro-ke. -1. NOVA PORODNIŠNICA V KRANJU Svet za zdravstvo pri ObLO Kranj je sprejel več predlogov ta ureditev zdravstvene službe v Kranju. Gre predvsem za razne reorganizacije, ki bodo nastale ob v*a-litvi v novi Zdravstveni dom, kar je predvideno letos. Po predlogu Sveta naj bi tudi prodali stavbo sedanjega Zdravstvenega doma na Stari cesti in ta denar porabili ta gradnjo novega zobnega paviljona. Do novembra letos naj bi pripravili tudi načrte za gradnjo nove porodnišnice tik ob Zdravstvenem dmu. Ta naj bi imela 80 postelj. Sedanja stavba na Gašteju ne ustreza niti predpisom niti veliki potrebi po tej vrsti zdravstve-no-preventivne službe. Tako nameravajo postopoma ob Zdravstvenem domu osredotočiti vse glavne zdravstvene službe. O teh predlogih bo razpravljal ObLO Kranj na svoji seji v četrtek, 12. marca. K. M. MLADINA RAZPRAVLJALA O DRUŽBENEM PROGRAMU OBČINE V petek, 6. marca je bila ▼ zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju seja plenumov Občinskega sindikalnega sveta in Občinskega komiteja LMS Kranj. Na njej so razpravljali o družbenem programu občine Kranj za leto 1959. Družbeni program občine je tolmačil tov. Ankerst. V drugi točki dnevnega reda so udeleženci razpravljali o anketi Občinskega sindikalnega sveta o izgradnji objektov družbenega standarda. Ta anketa bo pokazala, katerih objektov si prebivalci občine najbolj žele. PROSLAVA DNEVA ŽENA V KAMNIKU V petek zvečer je bila v Kamniku akademija v proslavo Dneva žena. Priredila jo je »Solidarnost« s sodelovanjem vssh svojih sekcij in gimnazijskega okteta z zanimivim prooramom. Pred akademijo je Mestni odbor SZDL povabil nad 100 vdov in mater padlih borcev in jih pogostil. Nagovoril jih je predsednik SZDL Kamnik tov. Sve-tek. Navzoče so se ginjene zahvalile za izkazano pozornost. ŠOLSKE ZADRUGE V KAMNIKU V Kamniku je bil v petek sestanek predstavnikov prosvete in kmetijskih strokovnjakov. Sklenili so, da bodo v Komendi, Tuhinju in Stranjah ustanovili šolske zadruge, za katere bodo dobili zemljo od občine. Mali zadružniki bodo gojili povrtnino, ki ji na podeželju posvečajo vse premalo pozornosti. V Stranjah bodo ustanovili gozdno in sadno drevesnico, povsod pa bodo sadili zdravilne rastline. Ugotovili so, da ni nobene ovire, da bd šolske zadruge ne začele z delom že v nekaj tednih. Z. SEMINAR NA GIMNAZIJI KRANJ Na gimnaziji Kranj je mladinska organizacija pripravila seminar za člane razrednih sekretariatov. Na seminarju, ki je 2-krat tedensko, obravnavajo teme iz zgodovine in dela mladinske organizacije. Seminar ima namen usposobiti dobro mladinsko vodstvo za prihodnja leta. KRANJ, 9. MARCA 1059 Glas Gorenjske 3 S konference političnega aktiva v Škofii Loki DELAV (nadaljevanje s 1. strani) politiko, na drugi strani pa je omo- *a določitev tarifnih postavk vzeli gočila špekulacijo s temi zemlji- KMET? PRED LETNO KONFERENCO OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ osnovo lanskoletne izplačane sebne dohodke, pri čemer so se-upoštevali tudi izplačane °Sebne dohodke nad tarifnim pra-Mkom in premije, kar je prav gotovo zgrešeno. Pojavljajo se tudi šablone za sestavljanje tarifnih Pravilnikov. Nagrajevanje je stvar ^mega delovnega kolektiva, ki pa ^ra biti odvisno om več sredstev pridrži za svoje Poibebe, na sejah ljudskega odbo-ra Pa zagovarjajo nasprotno sta-h'šče. Na koncu je v razpravo posegel ^ član predsedstva SZDL Složnije, tov. Janez Hribar. Govoril Je 0 Pomenu nacionalizacije najemen zgradb in gradbenih zemljišč Za nadaljnje utrjevanje socialistič-n'h odnosov. Privatna lastnina Večjih stanovanjskih zgradb je predstavlj ala še vedno neke vrste tsPloatacij0 delovnega človeka. r'vatna lastnina gradbenih zem-J1*č pa je v naših mestih večkrat °netnogačala načrtno urbanistično šči. Omenil je nesmisel govoric, da bo tej nacionalizaciji sledila tudi nacionalizacija kmetijskih površin. Ta'k ukrep bi vplival na nižji interes kmetijskih proizvajalcev po večji proizvodnji, česar pa si družba prav gotovo ne želi. Nasprotno, družba pričakuje od naših kmetijskih proizvajalcev več in cenejšega blaga. Pri tem je omenil veliko vlogo splošnih kmetijskih zadrug. Tov. Hribar je še razpravljal o investicijski politiki, o mehanizaciji in o drugih ukre- pih za hitrejši napredek kmetijstva. Pri tem je poudaril veliko vlogo političnih organizacij na vasi. Zlasti je pomembno njihovo delo pri vzgoji kmečke mladine, ki kaže vse večje stremljenje po naprednejši obdelavi zemlje. M. C. ZiiislNiiii lesno lezm go-družbeni nenačelno Razgovor s predsednikom Občinskega sindikalnega sveta Radovljica tov. Pavlom Žerovnikom VPRAŠANJE: O zaposlovanju gozdarstvo. Za dosego tega pa se je bilo letos že veliko razprav, morajo zavzeti ne samo občinski Tudi letna konferenca OSS bo ljudski odbor in politične organi- zavzela svoje stališče do tega zacijc v občinskem merilu, ampak vprašanja. Kaj menite o tem predvsem organi upravljanja in problemu? politične organizacije v podjetjih. ODGOVOR: Problem, ki je Kako bomo ta stališča uresničili, _____ j • ___~ _. ___. -__.__1 ___;V» TaIaivima i« PaIi^«;- neposredno vezan s produktiv- je odvisno od izdelave tarifnih zaradi pase po gozaovin jeiovice 11& JBonmja *» bosimi živilskimi /,,,n/,„t(), m pravnikov pogoji industrijskega delavca, je 0 nagrajevanju, ki dopolnjujejo Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO se je na zadnji seji nje in sušenja sena, gnojenja in tudi zaposlovanje. Kljub temu, da tarifni pravilnik. Zato je odločil- lotil zanimivega vprašanja — škode, ki jo povzroča paša po gozdo- urejevanje košenic, do siliranja in je bilo o tem vprašanju izredno nega pomena, da vsi zainteresi- drugih oblik pridobivanja močnih mnogo razprav v sindikatih in rani organi posvetijo sedaj največ krmil je pri nas še veliko neizko- organizacijah SZDL, ki so vsi pozornosti konkretni izdelavi ta- riščenih rezerv. Vendar to, zlasti podprli sklep Okrajnega ljudske- rifnih pravilnikov in se ne zado pri nas na Gorenjskem, nujno za- ga odbora, da je treba število za-hteva ekonomski razvoj in napori poslenik obdržati v planskih okvi-za večjo produktivnost na vseh rih, s tem vendar ni bil dosežen vili. Strokovnjaki so zbrali o tem obširno gradivo, ki dokazuje, da je nujno napraviti črto med pašnikom in gozdom. Končno je Svet sprejel več predlogov za načrtno, sistematično reševanje tega vprašanja. To vprašanje imajo za tako važno, da so sklenili, naj ima OLO posebno sejo, na kateri bi se člani tega organa dodobra spoznali s tem problemom, o njem razpravljali in dali smernice za njegovo rešitev. Ta seja OLO je sklicana za torek, 10. marca. Kot predvidevajo predlogi Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, gre za velike škode, ki nastajajo z ne-načrtno pašo živine. Škoda ni zgolj v gozdovih, dasi živina hudo uničuje mlado drevje in škoduje kvaliteti lesa. Kot kažejo zbrani podatki, je s tako pašo hudo prizadeta tudi živinoreja. Senčna, Pojasnilo ^ Pozivu za ugotovitev predmeta nacionalizacije po 10. členu uredbe 0 Postopku za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in grad-bei>ih zemljišč (Uradni Ust FLRJ št. 4/59). Pr*lavo so dolini vložiti: Vsi državljani, ki so lastniki najemnih stanovanjskih hiš z več kot dvema stanovanjema. Civilno pravne osebe in družbene organizacije, ki so lastniki stanovanjskih hiš in stanovanj kot posameznih delov hiš. 3- Civilno pravne osebe ln družbene organizacije, ki so lastniki Poslovnih prostorov, ki Jih ne uporabljajo za svojo dovoljeno dejavnost. 4- Vsi državljani, ki so lastniki več kot dveh stanovanj. 5- V«! državljani, ki so lastniki poslovnih prostorov v stanovanjski uWi, če Jih ne uporabljajo za lastno poslovno dejavnost. Komisija za nacionalizacijo pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju gozdna paša ni kvalitetna, živina zgubi mnogo moči s prekomerno hojo, izgubi se gnoj, mleko je nenačrtno izkoriščano, živina je bolj ali manj izpostavljena nesrečam itd. Zato so že na seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo razpravljali ne zgolj o zaščiti gozdov, marveč o zaščiti skupnih interesov; o načrtnem, smotrnem usmerjanju živinoreje in gozdarstva, kot je to že urejeno v večini industrijsko razvitih deželah. Med gozdovi in pašniki je treba doseči razmejitev. Gozdovi naj bi bili zaščiteni pred živino. Seveda je hkrati s tem treba reševati kopico vprašanj o živinoreji. Pašnike naj bi usmerjali na negozdna področja zlasti na nižinske predele. Tam je veliko primernih površin in tudi pašnikov, ki so zapuščeni in jih je treba izboljšati, urediti in načrtno izkoriščati. Hkrati se naši živinorejski predeli še ne poslužujejo dovolj sodobnega pridobivanja krmil za živino. Od načina obdelave njivskih površin, načina koš- področjih dejavnosti. Probleme in razmejevanja pašnikov od gozdov naj bi, kot predvidevajo, takoj začeli reševati in postopoma, čez nekaj let povsod končali. Zanimivo je, da so v večini prizadeti gozdovi skupne lastnine in da živinorejci ne pasejo živine po svojih gozdovih. Kar šestkrat več gozdov skupne lastnine je oškodovanih s pašo kot privatnih. Najprej, pravzaprav že letos, nameravajo začeti z razmejitvijo pašnikov na Jelovici in na južnih pobočjih Bohinja. Samo na teh dveh področjih, kot so ugotovili, je letna škoda v živinoreji in gozdarstvu več kot 21 milijonov dinarjev. Z omenjenim vprašanjem bodo imeli veliko dela še občinski ljudski odbori in predvsem kmetijske zadruge. V okviru zadrug bodo postopoma urejevali te probleme in preprečili bodo veliko škodo, ki jo sedaj trpi skupnost. K. M. popoln uspeh. S tem administra- voljijo zgolj z razpravo o splošnih načelih. Morda še nekaj besed o fluktuaciji delovne sile, ki je v preteklem letu v naši občini bila prav resen problem, saj je približno ena tretjina zaposlenih na območju občine romala od podjetja do podjetja celo dvakrat in večkrat. To nas opozarja na dejstvo, da struktura zaposlenih ni najboljša. V mnogih podjetjih je zaposlenih precej polproletarcev oziroma kmetov, ki imajo doma precej zemlje. Ta delovna sila po svoji usmerjenosti ni zadosti vezana na podjetje, ampak še vedno bolj na zemljo in je zato podjetje pripravljena zapuščati ob vsakem času, ne glede na to, v kakšnem stanju je podjetje in kakšne naloge so pred njim. Največkrat se zgodi, da takšni delavci zapuščajo podjetje v najbolj kritičnem trenutku. Glede na to bo potrebno v Dri-tivnim ukrepom smo sicer zavrli h?dn'le. spremeniti politiko zapo-dotok novih delavcev v industri- slovan]a> da bomo dobili v pod-jo, nikakor pa s um ne bomo od- 'et>e delavcc> *i bodo tesno veza- V minulih dveh letih je bilo goji za sadovnjak, saj je znano, krili vseh notranjih rezerv v delovni sili v podjetjih, ki so še precejšnje. Za primer navajam podjetje »Elan« v Begunjah, kjer so zaradi znanih notranjih gospodarskih težav morali odpustiti okrog 200 delavcev oz. približno 40 odstotkov zaposlenih, kljub temu pa so lansko leto dosegli ni na podjetje in se bodo bolj zanimali za njegov razvoj. Pri sedaj zaposlenih polproletarcih pa bo polagoma treba izvesti diferenciacijo, t. j. doseči, da ostanejo na kmetiji, ali pa da se bolj posvetijo podjetju in njegovim nalogam. Na tak način bo v občini mo- Ob 40-letnici KPJ v kranjskem okraju obnovljenih da so tu že nekdaj uspevale zelo skoraj enak bruto, dohodek kot 8?« tudi rešiti problem avtobusnih prevozov, za katere naša podjetja letno prispevajo 28,6 milijonov dinarjev. Ta denar bi bil rentabilneje naložen, če bi za delavce, ki se vozijo in pri tem zgubijo veliko časa, zgradili stanovanja in druge objekte. Pri obravnavanju problema za- Pred dnevi so na seji občinske- še zlasti zato, ker ta datum so-odbora za proslavo 40-letnice vpada z jubilejnim datumom ustanovitve KPJ na Kongresu ujedinjenja pred 40 leti. Slamniki so tri kmetije, kake pol tajsko posestvo v Poljčah pri Be-ure iz doline proti Gorjušam. Zato gunjah. Nasad bo na položni je bil ta kraj primeren za ilegalne vzpetini ob državni cesti pri 9a spi na Bledu bežno pregledali tu-1 že zbrano zgodovinsko gradivo. Gorjah, kjer je bilo napredno ptaaje zlasti močno, so opisali a*ne dogodke in dali važne po- 190 hektarov sadovnjakov. Razen dobre hruške. prejšnja leta s 40 odstotki več za- v Poljčah, kjer prav sedaj pri- V novem nasadu bo 5 ha črnega poslenih. pravljajo velik plantažni nasad ribeza, ki bo služil za matični na- Po mojem mnenju bomo notra- jablan, imajo večje nasade še v sad, torej za gojenje mladih sa- nje rezerve v delovni sili odkrili Preddvoru, na Bledu in nekaterih dik za ostale nasade na Gorenj- zlasti na dva načina. Prvi način drugih krajih. Hkrati je na Go- skem. Ves ostali del plantažnega je že navedeni primer »Elana*, renjskem še 55 hektarov nasadov nasada pa bodo zasadili s sadi- kjer je izredno zaostren gospodar- jagodičevja, od tega največ črne- kami jablan. V glavnem, bosta ski položaj privedel kolektiv do ga ribeza, malin in jagod. Po per- dve sorti jabolk. To pomlad bodo tega, da je sam poiskal vse notra- poslovanja pa moram predvsem spektivnem načrtu gospodarskega zasaddili 4000 jablan — pol viso- nje rezerve, če je hotel, da bo poudariti, da prekomerno zapo- razvoja okraja pa je predvideno, kih dreves. Skupno pa bo na podjetje še nadalje uspevalo. slovanje novih delavcev zmanjšu- da bo leta 1961 urejenih že 200 ha plantaži okoli 9000 jablan. Da Drug način pa je dosledna uved- je .standard že zaposlenih (od le- raznih nasadov. Na Gorenjskem bd sadovnjak čimprej nudil pri- ba nagrajevanja po učinku. Ko ta 1953 je prebivalstvo naše obči- imamo še dva večja nasada ja- dedek, bodo sadili po najnovejših bodo podjetja imela realna merila ne naraslo za ll,2°/o); stanovanj- blan v okviru sadjarskih skup- metodah. Sadovnjak bo v začet- za nagrajevanje po učinku vseh ska stiska se veča (v občini je nad nosti, in sicer nasad v Kovorju ku gost, ko pa bo prihajal v pol- delavcev, se bo odvečna delovna 400 prosilcev za stanovanje), šole pri Tržiču, ki obsega 13 ha in norodnost, bodo vsako drugo vr- stla sama sprostila in jo bo mož- postajajo pretesne, prav tako tudi nasad na Poljščici pri Podnartu eto drevja izsekali. no usmeriti v tiste gospodarske kulturne, zdravstvene in komunal- z 1°na- Od novega nasada v Podvinu veje, kjer delavcev primanjkuje, ne ustanove oziroma usluge( desni Enega največjih naisadov na Be Posestvu v Poljčah obeta do- r. predvsem v gradbeništvo, ko- breg Save je s triindvajsetimi na- Gorenjskem pa pripravlja krne- fcftjinji dohodek. -k munalna podjetja, kmetijstvo in selji brez vodovoda) itd. ^rfce. prav tako so mnogo zgodo- sestanke in zbiranje orožja. Hkrati Podvinu. Zemljišče za tako velik yinsk vil ega gradiva že zbrali in sprana papir v Zasipu. rijetno pa so bili iznenađeni ^a<* nekaterimi zbranimi podatki bohinjske Bele. Starejši, napred-' delavci so tam povedali več za-lrnivih stvari. Vendar je najzani-. lyejiša tista, ki jo je napisal kmet ^atevi Volf, da so v njegovem ^anovanju, pri Slamnikih, imeli °munisti z Jesenic, iz Bohinja in *olice 20. aprila 1941 leta važen Ses*anek. T&krat, dobrih 14 dni, ko je bil ^Pator pri nas in se razbohotil z ,s° jekleno silo, takrat so se tam Qe 2brali komunisti in razpravljali oboroženem uporu in zbiranju ,r°žja. Po spominu Volfa so takrat govorili o poteku prej začete je ta kraj primeren za izlete. Za- skupni nasad so pridobili z aron to predvidevajo ob letošnji sveča- dacijo. Prej je bilo posestvo v nos« pri Slamnikih množični zle t p^jcah razdrobljeno na 132 mladine, udeležbo športnih, kul- „^jh^ parcel. z arondacijo pa turnih in drugih organizacij. Po- ^ &m večje kom. vabilo na to proslavo pa bodo po- slali tudi organizacijam na Jeseni- ■"* " & cah in v Bohinju, odkoder so pred Podvinu, ki je najbolj oddaljen 18. leti prišli prvi voditelji upora «* Poseertva on obsega 32 ha, so v to malo gorsko naselje. K. M. Z občnega zbora Turističnega društva Bled Uspešno delovno leto Nedeljski občni zbor Turističnega določili za bodoči plantažni na-društva Bled je ponovno temeljito •ad. Tu so ugodni vremenski po- pretresel rezultate turistične dejav- ^clJe o zbiranju orožja in ugotav-da ta uspešno nadaljuje. Od u^> pravi Volf, so potem sprav-JaU orožje naprej, za prve parti- ali nedograjeno etažo z vrtom kupim v Kranju ali neposredni okolici. — Ponudbe je poslati na »pravo lista pod »Opis in cena«. 2660 Skofja Loka. Odvetnik Slnk je Preselil svojo odvetniško pisarno k Vincarjev na Poljansko cesto. 2677 NaProšam poštenega najditelja *einega plašča (plavega), izgub-l)enega od Škofje Loke do Zabni-Ce v sredo, 4. marca ob 18. uri, naj **vi svoj naslov. Rant Matija, Go-*ešič 74, Skofja Loka ali šola Z*bnica. 2678 Našel sem usnjeno rokavico od Lužan do Viskega dne 2. marca 9- do 10. ure. Lastnik jo dobi W Ropret Ivanu, Hotemože št. 47. 2679 Prl »mokuškem mostu nad Zirov-*lco Je bila dne 7. februarja t. 1. ••Idena ovca. Lastnik naj se zgla-51 "a ObLO Jesenice — oddelku "* sPlošne zadeve ali na PLM Žirovnica. 2680 Zamenjam zgodnji krompir »Fri-mole« za slamo. Polica 2, Naklo. 2681 Malo posestvo, 20 minut od Otoč, oddam v najem po dogovoru. Po-izve se pri Hajnšek, Otoče 27, pošta Podnart. 2682 Zamenjam dobro stanovanje na Primskovem za enakega v Kranju ali na Kokrici. Drnovšek Niko, Tekstilna 12, Kranj. 2683 Prodam stroj za izdelovanje »dvofolcne« strešne opeke ,s 370 modeli. Naslov v oglasnem odd. 2684 Prodam kozo, belo, 4 mesece brejo. Poizve se Bobovk 8. 2685 Kupim »Fiat 600« ali »Volkswa-gen« v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 2686 Sprejmemo strojnika za opravljanje s kmetijskimi stroji. Nastop službe takoj. KZ Smlednik. 2687 Iščem delavca. Ostalo po dogovoru. Voglje 88. 2688 Sprejmemo v službo šoferje b ali c kategorije in avtmehanike. Nastop službe možen takoj. Interesenti naj se javijo pri podjetju »Avtoservis«, Jesenice. 2689 Preklicu jem mesečno vozovnico Zg. Bela—Kranj. Jekovec Janez, Zg. Bela 51, Preddvor. 2690 Sporočamo žalostno vest, da je po dolgem trpljenju umrla v soboto, 7. marca naša mama, stara mama in prababica » MARIJA PETERNELJ (Mavčarjcva mama) Pogreb bo v ponedeljek, 9. marca ob 16. uri izpred Gasilskega doma v Zgornjih Bltnjah. Žalujoči: sin Pavle, hčere Al- Mu\\ slovenski prvi v Kranj, 8. marca Včeraj in danes je bilo na kegljišču Triglava zadnje ko'o bina, Marija, Alojzija in Francka moške republiške lige v keglja. z družinami. nju včeraj sta nastopili ekipi ———muhi ii mul.......,„„ ,d hhiihiiii Gorjancev iz Novega mesta in domačega Triglava. Kranjčani, ki so se potegovali za prvo mesto v Sloveniji, so dosegli slabši rezultat kot smo pričakovali, tako da tudi v zadnjem nastopu na Jesenicah ne bi mogli prehiteti Branika. »■RADIO«, Jesenice: 10. marca francoski film »NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL«; 11. do 13. marca francoski film »FOLI-ES BERGERE«. »PLAVŽ«, Jesenice: 12. in 13. Poroči] s-05, 6 a poslušajte vsak dan ob . 7., 8., 10., 13., 15., 17., 22. ta 22.55 uri ter radijski dnevnik !930 uri. Ob nedeljah pa ob ,5' 7., i3.f 22. in 22.55 uri ter r*4il*kl dnevnik ob 19.30 uri. I PONEDELJEK, 9. marca 8,35 Odlomki iz Rossinijeve opt- re »Sevilj,ski brivec«. '■0o Pisani zvoki z Dravskega . Polja ''■lfJ Obisk pri domačih skladanj teljih '•°5 Radijska šola za srednjo stopnjo — Sinji galeb je vzletel *-15 Kmetijski nasveti — Jože Čolnar: Proizvodno sodelovaje v vinogradništvu V2'25 Narodi »2.45 in domače viže Klavir v ritmu 50 Jrpa kitarist Laurindo Al-meida 05 Radijska šola za višjo stopnjo: VVolfgang Amadeus Mo- •<0 Listi iz domače književnosti Obisk pri Kri.stini Sulerjevi •00 V svetu opernih melodij • !0 Popevka tega tedna 00 Radijska univerza — prof. Miroslav Adlešič: Človek med fiziko in tehniko — 1 '•3o Športni tednik 45 Kulturna tribuna — Tone Seliškar: O pisanju za mladino torek, 10. marca '•05 Pevci domače glasbe •00 Arije in dvospevi 10 9 °Peretni zvoki v ritmu 10 4 Popevke Se VTStU0 11 o ^a c*'om in žene •°° Iz slovenske solistične i, glasbe •30 Oddaja za otroke: a) Ma-nica Romanova pripoveduje; b) Otroške pesmi Maksa Pirnlka in Karla Pa- Ao Kmočka univerza — Ing. Dušan Modic: Perspektive uporabe atomske energ;je I, v sadjarstvu ^0 Znani zborovski prizori ,l5 Zanimivosti iz znanosti in 15 4tennike Humoreska tega tedna — 16 n °-Henry: Grof in svat , °0 Za glasbene ljubitelje 184 Družinski pogovori Domače aktualnosti u-°° Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom ».05 9.15 9.45 10.10 U.oo 12.15 12.25 l3.30 15.40 J6.00 17.10 SREDA, 11. MARCA Popularne melodije iz orkestralne glasbe Iz filmov in glasbenih revij Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Vsakomur nekaj z domaČih livad Poje moški zbor »Slava Klavora« iz Maribora Kmetijski nasveti — Fa-nika Puc: Delo gospodinjskega centra v Slovenskih Konjicah Odlomki iz čeških oper Trio Slavka Avsenika s Pevcema Dano Filiplič in Francem Korenom Novost na knjižni polici — Alberto Moravia: Prezir Koncert po željah Sestanek ob petih 17.30 Rusinske in šiptarsk* pesmi 18.00 Kulturna kronika 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 21.15 Nekaj klavirskih skladb J. Brahmsa četrtek, 12. marca 8.05 Poje ženski zbor »Svoboda Laško« — pod vodstvom Julija Gorica 9.00 Odprimo glasbeni atlas 10.10 Orkestralni operni odlomki 10.45 Poje Frank Sinatra 11.00 Kmečka godba igra 11.30 Oddaja za cicibane 12.15 Kmečka univerza — Ing. Jože Spanning: Semena:-stvo kot intenzivna veja poljedelstva 13.30 Emil Adamič: Koroška suita 14.15 Turistična oddaja 16.00 Izbrali smo za Vas 17.10 Iz opernega sveta 18.00 Četrtkova reportaža 18.45 Radijskau nivorza — dr. Metod Mikuž: Svetovni politični položaj ob nastanku KPJ 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi innapevov petek, 13. marca 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.40 Iz arhiva zabavne glasbe 9.45 Pozdravi za mlade risarje 11.00 Za dom in žene 12.15 Krmtijski nasveti — Vet. Erik Špiler: Kokošje bolezni — I. 12.40 Igra orkester Victor Young 13.30 Vaški trio pred mikrofonom 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Igor Zor: Štiri kapljice vode v čaši planinskega cveta 14.35 Poje operni tenorist Fran-co Corelli 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.25 Zabavni zbori pojo 17.45 Prijetno razvedrilo z orkestrom VVerner Muller 18.30 Iz naših kolektivov 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled 21.00 Richard VVagner: Duet lz 2. dejanja opere »Večni mornar« sobota, 14. marca 8.05 Obiski v naših glasbenih šolah 10.10 Pesmi tujih narodov 11.00 S sporeda ljubljanske Opere 11.45 Pionirski tednik 12.15 Kmečka univerza — ing. Jože Tanjšek: Gojitev topola leta 1959 12.25 Havajski zvoki 14.15 Športna reportaža — Obisk v smučarskem muzeju 15.40 S knjižnega trga 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes 16.30 Za oddih in razvedrilo 17.10 Melodije za Vas 18.00 Jezikovni pogovori 18.45 Okno v svet: Krupp 20.00 V veselem ritmu 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 22.15 Oddaja za naše izseljence Rezultati: Triglav 6532 (Bre-gar 784, Žiberna 817, Turk 822, Kordež 830, Debeljak 789, Am-marca francoski film »NA SMRT brožič Miro 822, Ambrožič Lado OBSOJENI JE POBEGNIL«. 811> Martelanc 857), Gorjanci Žirovnica: 11. marca francoski 6132 kegljev (najboljši: Mrzlak film »NA SMRT OBSOJENI JE 811, Murn 806, Lindič 802). POBEGNIL« in ameriški barvni clnemascope film — »PRINC IGRALCEV«. Današnji rezultati v Kranju: Jesenice 6540 (Kelih 8i2, Grošelj 835, Koselj 823 Šavnik 794, Črv 781, Šlibar 853, Špec 836, Korošec 805), Gradiš 6217 (najboljši Sineonov 805). L. S. JESENIČANI ODLIČNI DOMA Jesenice, 8. marca Na štiristeznem kegljišču Jesenic se je včeraj nadaljevalo repubhiško prvenstvo moških ekip v kegljanju. Včeraj sta nastopili domači ekipi Gradisa in Jesenic. Jeseničani so dosegli odličen rezultat 6633 kegljev, kar je najboljši rezultat do sedaj na Jesenicah, Gradiš p» 6377. Danes sta nastopila kranjski Triglav in Gorjanci iz Novega mesta. Kranjčani so dosegli 6531 kegljev, kar pa ni bilo dovolj za prvo mesto v Sloveniji. Rezultati današnjega dne: Triglav 6534 (najboljši: Martelanc 849, Miro Ambrožič 815, Bregar 821). — Gorjanci 6331 (najboljši Murn 815). U. PO DVEH LETIH KOPICA USPEHOV Nad petdeset atletov in odbor- Atleti kluba »Triglav« so Lini nikov se je v četrtek zvečer v vseh dvobojih zmagali. Vseka- Danes sta nastopili jeseniški zbralo v dvorani Trgovinske kor uspeh, ki ga pred dvema le- moštvi Gradisa in Jesenic. Je- zbornice v Kranju na občnem toma verjetno nihče ni pričako- Dovje - Mojstrana: 11. marca seničani so ponovili včerajšnji zboru atletskega kluba »Triglav« val. Seveda nasprotniki niso bili ameriški barvni film »DOŽIV- uspeh in dosegli zelo dober re- ^ranJ- Iz Poročila predsednika prvorazredna moštva, vendar pa LJAJ KAPETANA VAJTA« zultat 6540 kegljev, kar je celo kluba m tehničnega poročila je s precej daljšimi at]■.•tsk.imi tra- Bled: 9. in 10. marca~'ameriški bolje od rezultata Triglava. S «Kvldno, dajte klub, čeprav še dicijami, kot jih imajo Kranjca barvni cinemaseope film g£E3i&*.&™5 pST3E#i"TiSFa »MS £L? £22» ±g£*5 ^'-^ tem pa so Jeseničani prijetno mlad> saJ obstaja šele dve leti, ni. Zlasti lepe rezultate so dose-presenetili. Kljub temu, da jih dosegel vrsto zavidljivih uspe- gli netfateri po« ,mo/.niki; med SRAJCA ob 17. in 20. uri. Radovljica: 10. marca ob 20. uri ter 11. marca ob 17.30 in 20. uri francoski film »LJUBIMEC LA-DY CHATERLEY«. Duplica pri Kamniku: 11. in 12. marca ameriški film »PADLI ANGEL«. Predstava vsak dan ob 19. uri. ninge. Vendar bi bil lahko klub še številnejši, saj je v Kranju sto, so kegljači Jesenic po dveh odličnih rezultatih včeraj na Jesenicah in danes v Kranju po stali republiški prvaki z keglji pred Branikom, ki je podrl 32.708 kegljev. Tretji je Triglav 32.520, četrta Ljubljana K* itd" GradlS (LJUblJan") katerih" šoTah Tele^r^goi, Za uspehe v preteklem letu je 32 709 dov°y mladine, ki se še ne klub nagradil deset najboljših ukvarja s športom. Zato bo tudi Posameznikov s skromnimi pla- v prihodnje prva naloga kluba kotami, ki bodo mladim atletom pritegniti v svoje vrste nove čla- vsekakor dragocen spomin. tip Kaže pa, da jo doslej v ne- , a še koncu občnega zbora so vsi vedno pomanjkljiva, saj se neka- Prksotni razpravljali tudi o spo- NESREČE NENAVADNA PROMETNA NESREČA V četrtek, 5. marca je prišlo na cesti I. reda Kranj—Ljubljana pri vasi Drulovka do nenavadne prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila S-8692, ki je peljal iz Ljubljane proti Kranju, je v bližini železniškega podvoza opazil osebni avtomobil, ki ni vozil po desni strani, temveč po levi. Potem, ko je grozilo, da bosta avtomobila trčila, je voznik nasproti prihajajočega vozila, državljan iz Irana, hotel nesrečo preprečiti; bilo je prepozno. Udarec je bil neizbežen. — S-8692 je utrpel škode za 90.000 »Planica« proti Ratečam. Ko je prispel nekako sto metrov od železniške postaje v smeri Rateč, ga je na poledeneli cesti spodneslo. Pri padcu je dobil pretres možgan in je bil odpeljan v bolnišnico na Jesenice. Ugotovljeno je bilo, da je bil mopedist vinjen. OVINEK IN POLEDICA tere šole atletskih in' drugih šport- redu dola za novo delo™o ob-nih prireditev sploh ne udeležu- dobio. Mod drugim so tudi do-jejo. Dvomiti v to, da bi mladina ločili, da bodo imeli vsako leto no imela veselja za šport, bi bilo 20. aprila, ko proslavljamo oblet-Zgrešeno, zato moramo iskati -nico KPJ, dvoboj z atleti kranj-vzroke drugod. skoga garnizona. B. F. BAVDEK VODI Za prvenstvo Kranja, ki w enajstmetrovke gol. Triglav ja samo od časa do časa pokazal lepo igro in bi z malo več sreče dosegel še boljši rezultat. % V drugem delu je bila igra enakovredna. Tako je bila to zadnja trening tekma Triglava bliža koncu, vodi po odigranem Pred nastopom v spomladanskem V nedeljo, 1. marca ob 15.30 uri 8. kolu na tabeli mojstrski kan- delu prvenstva v SCL. Gole za se je primerila na ovinku med Bohinjsko Bistrico in Savico prometna nesreča, ki jo je povzročilo poledenelo cestišče. Osebni avtomobil H-9913 je prenaglo pripeljal v omenjeni ovinek, zdrsnil je s če- mi. Slede mu: Pogačnik 6,5, Kavčič in Misjak po 6, Fajon in Prelovšek 4 itd. Na turnirju četrtokategorni-kov za dosego tretje kategorije, dinarjev, medtem ko je bilo na stišča in se prevrnil preko nasipa, ki se prav tako odigrava v teh avtomobilu iz Irana za 200.000 din Materialna škoda na vozilu znaša škode. Telesnih poškodb ni bilo. okrog 100.000 din, medtem ko je Nesreča je toliko bolj nerazumljiva, ker se je primerila na preglednem delu cestišča ob jasnem vremenu. 5 HEKTAROV GOZDA POGORELO Nad umetnim jezerom pod Zirov-niško planino je v ponedeljek, dne 2. marca dopoldne izbruhnil gozdni požar. Gasilci z Jesenic in iz Žirovnice so požar kmalu pogasili. Dan kasneje, in sicer ob 16. uri, pa je požar ponovno izbruhnil. — Zgorelo je 5 hektarov gozda in le gasilcem, ki so gasili prejšnji dan, gre zahvala, da se ni požar še bolj razširil. Lastnik 3 ha gozda je Jože Slamnik iz Žirovnice, 2 ha pa sta " last Gozdnega gospodarstva Bled. Skoda znaša okrog milijon dinarjev, razen tega je uničen ves pomladek. Strokovnjaki, ki so si ogledali pogorišče, menijo, da si dodobra izsušilo gozdno podrast gozd ne bo opomogel celih 50 let. m travo. To je bil tudi pogosti Požar je nastal zaradi malomarno- vzrok gozdnih požarov. — V tosti nekoga, ki je sežigal travo in rekf 3. marca je izbruhnil tak ni upošteval možnosti, da se lahko požar na levem bregu Save pri ogenj razširi. Radovljici, in sicer na površini 700 kvadratnih metrov. Požar ALKOHOL IN POLEDICA SQ omej[h gasiici iz Radovljice. M. M. iz Kranjske gore se je v Ugotovljeno je bilo, da so požar nedeljo, 1. marca ob 2. uri zjutraj zanetili otroci, ki so se igrali z odpeljal z mopedom izpred hoteia ognjem. voznik V. D. iz Zagreba prestal nesrečo brez poškodb. OGENJ V KAMNIKU V četrtek po 22. uri je spet zatulila sirena v Kamniku. To pot je gorelo v Podgorju. — V podkleteni drvarnici so se iz nepojasnjenega vzroka zažgala drva. Kamniški gasilci so brž intervenirali s svojo novo avto-cisterno, ki drži 1900 litrov. Nova gasilska pridobitev je bila v tem primeru res nadvse koristna, ker so bili zaradi suše v dolnejem delu Podgorja vsi vodnjaki suhi. Z. OTROCI ZAŽGALI GOZD Suho vreme zadnjih tednov je didat Srdjan Bavdek s 7. točka- Triqlav so dosegli: Štular II 2, Gajšek 2 ter Brezar I, Štular I in Mihelčič po enega. Za qoste pa sta dosegla gole levi in srednji krilec. m. Ž. Rezultat prve tekme: MLADOST : TRIGLAV 0:2 (0:0) TRŽIČ : ILIRIJA (Ljubljana) 1:1 (1:0) Tržič, 8. marca V prvi letošnji spomladanski nogometni tekmi sta se srečala bivša člana ljubljansko-primor-ske lige. Za tekmo je vladalo precejšnje zanimanje, saj se je na igrišču zbralo nad 500 ljudi. Obe ekipi sta nastopili oslabljeni. Gostje so pokazali igro z zadostno kondicijo, dočim je proti koncu domačinom pošla sapa. —. Kljub temu je bila igra obeh moštev prikazana na zadovoljivi ravni. Sodil je Grošelj z napakami in brez kondicije. Gole so dali: Keler za TržiS v 7. minuti, Podlipnik za goste v 60. minuti. Š. dneh v Šahovskem društvu v Kranju, pa vodi po odigranem 5. kolu Falak s 5 točkami. Za njim so: Bertoncelj, Škrubej 4 in Cepič 3,5 točke. rr N B t 0 Mil DOMAČINI BOLJŠI Kranj, 8. marca Danes je bila na igrišču Triglava v Kranju prijateljska nogometna tekma med domačim Triglavom in Svobodo iz Kamnika. Zmagal je Triglav z visokim rezultatom 7:2 (4:0). Začetni udarec so imeli igralci Triglava in že v prvi minuti dosegli iz Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Kranj RAZPISUJE mesta treh administrativnih moči z nižjo strokovno izobrazbo pri upravnih organih OLO Kranj. Razpis bo zaključen v roku 15 dni po objavi v »G-lasu Gorenjske«. Kolikor mesta po razpisu ne bodo zasedena ostane razpis v veljavi do zasedbe teh mest. Kandidati naj v pravilno kolekovani prošnji navedejo šolsko izobrazbo in dosedanje službovanje. Komisija za delovne odnose pri Poslovni zvezi za gozdno in lesno gospodarstvo v Kranju razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 2 mesti — likvidator(ka) za urejanje delovnih odnosov in obračun delavcev. 2. 2 mesti logarjev. Pogoji: pod 1 srednja strokovna izobrazba, začetnik ali z nekajletno prakso v obračunavanju mezd; pod 2 dvoletna gozdarski! šola s položenim izpitom ali izjemoma enoletna gozdarska šola s pok>ženim izpitom. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Pismene vloge sprejme uprava Poslovne zveze do 15. marca. Restavracija »Iskra« Kranj prireja vsako soboto ob 19.30 in nedeljo od 16. ure dalje tradicionelne plesne zabave Ob sobotah igrajo »Tržičani«, ob nedeljah pa »Veseli Kranjčani«. Vljudno vabljeni 22 zgodovinska Jum I Sredi Vogelj, vasi v bližini Šenčurja, se razprostira precej obsežen bajer — površina meri približno 1 hektar. Domačini pravijo temu bajerju »luža«. — Globoka je do enega metra, na dnu pa je tudi približno en meter debela plast blata. Takšna »luža« z blatnim dnom je precej nevarna za živino, pa tudi za otroke, če bi zašli vanjo. Ob skih dneh je »luža« velika koncertna toplih dneh se spreletavajo nad Voglja-dvorana žabjega orkestra. mi oblaki komarjev, ki najdejo v »lu- Domačini so se temu privadili. Smrad ži« ugodne življenjske pogoje. Še več: jih prav nič ne moti, tako vsaj kaže. mlakuža zastruplja ozračje z neprijet-In če jih obletavajo komarji, kaj njim nim vonjem. In končno, v spomladan-to mar. Neka tovarišica ob »luži« celo naveličamo poslušati rega-rega, prav trdi, da je pravi užitek, ko se oglasi mirno zaspimo. Res pa je, da gostje, žabji orkester. Takole pravi: »Zvečer ki prespe v naši vasi, zjutraj godrnja-nas regljanje prav nič ne moti. Ko se J°. da so jih vso noč motile žabe.« Kako je nastala ta »luža« v Vogljah? Vas Voglje se je začela razvijati v kraju, kjer daleč naokoli ni niti stu-denčka. Zato so prvi prebivalci kopali v zemljo tako globoko, da so prišli do vode. Kopali so bazene, ki so jih imenovali »luže«. In v Vogljah je, kljub temu, da je dobila vas že pred 50 let: vodovod, do danes ostala največja luža. Čeprav si je »luža« zagotovila v krajevni kroniki častno mesto, vendar pomen ni tolikšen, da bi bil lahko še danes v ponos vaščanom. Od »luže« nimajo nobene koristi, škoduje pa podobi vasi, če že drugemu ne. Podobno »lužo« so imeli tudi v Vo-klem, vendar so jo tamkajšnji prebivalci s pomočjo občine zasuli. Upajmo, da se bodo tudi Vogljani lotili svoje »luže«; namesto nje bodo dobili sredi vasi lep prostor, ki bi ga bilo moč z majhnimi denarci urediti v prijeten prostor. b. F. GLEDALI BOMO... sovjetski film »Žerjavi letijo«, ki ga je za proizvodnjo »Wm film« posnel leta 1957 režiser Mihailo Kalatozov. Film je * leta 1958 nagrajen s prvo nagrado v Cannesu. Odločitev žirjr je bila povsem upravičena, kajti film »Žerjavi letijo« ni z0j čista umetnina, je mnogo več: je enkratna nedosegljiva izpov*1 scenarista, režiserja in igralcev — je nov kažipot v film8*1' umetnost. Nepozabno doživetje je tudi igra mlade sovjets^ igralke Tatjane Samoilove. — Umetniška sila filma je v prepr*' stem jeziku, ki pripoveduje vsakdanjo zgodbo o malih ljudeh SLAPOVI V SIBIRIJI Pri gradnji umetnega jezera za elektrarno na reki Angara v Sibiriji bodo nastali slapovi, dvakrat višji od znamenitih nlagar-skih slapov. Sibirsko umetno jezero pa bo po površini 10 kral večje od Ženevskega jezera. — Elektrarna, ki jo tamkaj gradijo, bo z zmogljivostjo 3200 MW daleč prekašala Grand Coulec, doslej največjo elektrarno na svetu (1974 MVV). AMSTERDAM — MESTO MOSTOV Mesto, ki ima največ mostov na svetu niso Benetke, ampak Amsterdam. Benetke imajo 440 mostov, medtem ko jih ima Amsterdam 515. V zadnjih 20 letih so zgradili v Amsterdamu 105 novih mostov, največ zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa. 1,5 MILIJONA ZDRAVNIKOV opravlja po podatkih UNESCO zdravniško prakso na svetu. Letne izda 585 medicinskih fakultet v 85 deželah okoli 60.000 zdravniških diplom. Samo v Evropi je 237 medicinskih visokih Šol. Hm ailike žive matetiie Ameriški znanstveniki delajo po-poskuse, s katerimi spreminjajo osnovno substanco žive materije v nove oblike, ki so koristne za človeka. Kaže, da nekateri rezultati teh poskusov mečejo svetlo luč na poreklo človeka. Znanstveniki so poskušali spremeniti živo materijo z aminokislinami in s proteini (beljakovinami). Aminokisline so sestavni elementi beljakovin, te pa so sestavni deli živega tkiva. Raziskovalci jih zdaj uporabljajo na tak način, na kakršnega jih narava ni nikdar uparobaljala: uporabljajo jih za tvorbo snovi, ki so koristne v medicini in industriji. Z delovanjem toplote 160 stopinj Celzija ma aminokisline je neka skupina znanstvenikov uspela proizvesti snovi, podobne beljakovini, ki se imenuje proteidi. S pravilno selekcijo teh aminokislin, dobljenih iz prirodnih beljakovin, je s spojanjem možno dobiti snovi s posebnimi lastnostmi, ki jih potrebuje medicina. Rezultati, ki so jih dobili pri teh poskusih, potrjujejo neko teorijo o poreklu življenja. Po tej teoriji so sestavljene biološke molekule nastale na Zemlji pri zmerno visoki temperaturi, ki je verjetno nastala zaradi izlivanja vrele vulkanske magme v morsko vo-% do ali zaradi tega, ker voda ni mogla priti v segrete udolbine, potopljene v času klime. Kemiki so tudi iznašli načine, kako menjati fizične, kemijske in fiziološke značilnosti beljakovin z uvajanjem žvepla vanje. KONJSKE DIRKE NAJDRAŽJI DIRKALNI KONJ je bil Nashua. Njegov lastnik W. Woodward ga je prodal L. Coombsu za 1,126.000 dolarjev. Konj Tulyar (bivša last Age Kana) je samo v dveh letih sezone (1951-52) prinesel svojemu lastniku 225.000 dolarjev nagrade. NAJSLAVNEJŠI JEZDEC vseh časov — Gord on Richards — ima rekord v številu zmag v eni sezoni. Leta 1947 je namreč 269-krat zmagal. NAJVEČJA NAGRADA, ki je bila kdajkoli doslej podeljena za prvo mesto na konjskih dirkah, je bila 270.000 dolarjev. Dobil jo je leta 1952 neki konj iz hleva Age Kana. Konji Age Kana so dobili v letih od 1922 do 1954 skupno 773 dirk in okoli 3 milijone dolarjev nagrad. STEZA NAJDALJŠE KONJSKE DIRKE v zgodovini je bila dolga okoli 2001 kilometrov. Ta tekma je bila leta 1920 v Portugalski, zmagal pa je arabski konj Emir. Tekma je trajala deset dni, konji pa so počivali vsak večer. Konja Emira je jezdilo skupno pet jezdecev. V tej težki tekmi zdržljivosti je poginilo osem konj. NAJDALJŠA HITROSTNA KONJSKA DIRKA je bila leta 1920. Na 450 km dolgi stezi je zmagal jezdec Crabbet na konju, katerega ime ni znano, in sicer v času 52 ur in 33 minut. Najboljša laž leta »V Ortonvillu (ZDA) je bilo v pretekli zimi strašno mraz. Evo dokaz za to: z ognja so vzeli lonec vrele vode, ki je potem tako hitro zmrznila, da je bil led še topel!« S to zdodbico je dobil Lou Power iz Ortonvilla prvo nagrado »Kluba lažni -kov- iz Burligtona za najboljšo laž v letu 1958. Frank Falkner iz Phoenixa (Arizona) pa je dobil nagrado za najkrajšo laž: »Rad gledam komercialne televizijske programe.« ZA RAZVE DRI LC Brez besed ROMAN II. del i 10 Mirni Molenšek Konic Dominik je čutil, da fant govori, kot bi se ga vse skupaj ne tikalo. Kakor bi ne šlo tudi zanj in za njegovo premoženje. Sicer je bil tega vajen in mu je celo ugajalo, da se sin ne vtika v njegove zadeve, nocoj pa se mu je zazdelo, da ga Pavlova že kar žaljiva brezbrižnost boli. Nejevoljno je rekel: »Zame? Dejal bi, da bo nekoč tvoje, kar je zdaj moje!« »Saj,« je malomarno rekel Pavle. Dominik je trenutek pomolčal. Zazdelo se mu je, da ne vzdrži več na mestu. Vstal je in se sprehodil po molčeči sobi. Potem se je spet vrnil, sedel in začel bobnati s prsti po mizi. »Slišal sem, da se bo Družba imenovala Kroparska žebljarska zadruga, delniška družba z omejenim jamstvom,« je rekel. »Kar dobro ime.« Dominik bi bil najraje planil kvišku in se znesel nad sinom. Kako malomarno govori o stvareh, ki lahko postanejo usodne! Vendar je mirno obsedel. Jedko je pomislil, da od sina ne more pričakovati drugačnega odgovora. Že zmerom je čutil, da sta si tuja, zdaj pa se je nevidna stena, ki ju je ločila, še dvignila. Dejal si je, da je s Pavlom imel le malo veselja. — In vendar je tako zdrav, tako lep fant! Kakor bi se združila v njem vsa Gašp'erinova lepota in Zgončeva moč, ves Gašperinov ponos in Zgončeva prizadevnost! Mahoma se je spomnil, kako je Pavle včasih v jezi ponosno vrgel glavo nazaj in je bil v tem tako podoben Alešu, da je očeta ob pogledu nanj zazeblo pri srcu. Ta podobnost ga je zmeraj bolela. Kadarkoli se je je zavedel, mu je bilo, kot bi mu /. nožem oral po srcu. Kljub temu ga je imel na svoj trdi način rad, Pavle pa mu je v povračilo kazal trmo. Že kot otrok je bil tak. Dominik ga je včasih zaradi tega pretepel. Pobesnel je, ker otrok iz kljubovalnosti ni hotel jokati in ga je pretepel še bolj. Vse je bilo zaman! Toda tega je bila kriva pač Ana! Očital ji je, da ima fant v sebi Gašperinovo trmo in da mu jo bo izbil, prav zatrdno! Ana ga je zavračala s komaj prikritim zlobnim posmehom: Fant ja prav po zgončevsko svojeglav in tega mu ne bo nihče izbil! Sčasoma pa je v svojem odporu do Dominika prignala stvar tako daleč, da je Pavlu odpuščala vse napake, če je le slutila v njih nekaj Gašperinovega. Zdaj je fant odrastel. Štiri leta je bil v gimnaziji, da bi ne ostal neuk, kot oče. Zdaj bi že moral pomagati pri kupčiji, on pa nič! Ali sem sam kriv? se je prvič v življenju vprašal Dominik. Morebiti sem mu ubil veselje do kupčije, ker mu nisem pustil blizu, kadar je silil vame? — Ni si znal odgovoriti. Trenutno se je zavedel, kako osamljen je prav zdaj, ko bi potreboval opore. Morebiti ima celo v sinu tihega nasprotnika! Pavle je čakal, da bo oče kaj rekel, toda ko je ta le molčal, je dejal: »Ti torej ne boš pristopil?« »Ne.« »Zakaj ne? Vložil bi velik delež in bil bi v vodstvu.« »Vem. Toda s takimi ljudmi ne bom delal skupaj. Nikoli!« Dominik je spet vstal in začel hoditi po zgornji hiši. Tla so se narahlo tresla pod njegovimi težkimi koraki. Ustavil se je sredi zgornje hiše in malone kriknil iz užalje-nosti: »Eden mora propasti! Zapomni si to! Jaz ali oni!« Pavle je presenečeno vstal. Razumel je, da pomenijo očetove besede trd, neizprosen boj s trškimi mojstri. Na očetovem licu je videl tisti zagrizeni izraz, ki ga je imel vselej, kadar se je loteval česa važnega, tveganega. Znova se bo razvnelo sovraštvo, ki je tlelo na dnu, pa ni nikoli povsem ugasnilo. Sovraštvo iz časov, ko se je oče oženil z deset let starejšo sestrično, da bi se prikopal do premoženja, in še ono drugo, mnogo bolj strašno. .. Spomnil se je, kako se je oče nekoč spri z nekim de- lavcem in je ta očetu vrgel v obraz, da je podrezal vf* na saneh, s katerimi se je ponesrečil stric Aleš. Takra je oče sunkovito pograbil težko kladivo in ga dvignil, de. lavec pa je pobledel kakor krpa papirja. Pavle je žarnic — mislil je, da bo oče spustil kladivo onemu na glav°' Ni ga spustil. Samo po nakovalu je udaril s tako močj0, da se je hrastov podstavek razpočil po vsej dolžin1' Potem je odvrgel kladivo in šel molče iz vigenca, ustn pa je imel vse modre in drgetal je. — To je bila ena stvari, ki jih Pavle niti materi ni nikoli povedal. Nek^' kar je bilo močnejše kot strah, mu je branilo. Pravzaprav pa ni nikoli verjel, da bi bil oče zare zakrivil stričevo smrt. Mati mu je nekoč pokazala vfV' ki se je bila predrgnila, da je seneni tovor pokopal str^' pod seboj. Mimogrede je tudi omenila, da je pokojni strl Miklavž v pijanosti vrgel sum na očeta — toda to pra gotovo ne more biti res. Kljub temu pa je Pavle od tisteg razgovora čutil podvojen strah pred mrkim, močnim m° žem, ki je bil njegov oče. In zdaj, ko ga je videl, ka^ odločno in trdo je napovedal boj trškim podjetnikom, ^ so se hoteli združiti proti njegovi volji, ga je preblisni', misel, da bi ne bilo nič čudnega, če bi oče skušal sprav"1 s poti človeka, ki mu je odveč. Nehote se je umaknil 2 korak in spet sedel. Skoro pomirljivo je dejal: »Tako? Jaz pa sem mislil, da boš pristopil. Končno P moreš vedeti... časi so drugačni, kot v tvoji mladoS^' Včasih mislim, da bo kroparsko železarstvo propadlo3' »Hm . .. lepo,« je rekel Dominik. »Zakaj pa misliš, ° bo železarstvo propadlo? Ko sem prišel v Kropo, so tu^ govorili da bo šlo vse po zlu, pa ni šlo. Ne rečem nekoliko drugače je bilo takrat. Nič nismo vedeli o trg°v. skih družbah, menicah', konkurzih, likvidacijah podje^' špekulacijah in podobnem. Veljavo so imeli samo star' dobri srebrni goldinarji! Da bi pa zato kovaštvo hud1 vzel... ne, tega pa ne! Kaj pa bi bilo z nami, če bi se 1 zgodilo! Premisli vendar, fant!« Dominik se je prisil zasmejal.