GOSPODARSTVO leto xiii š iev. so? CENA LIR 30 Pošt. plač. v got. SREDA, 13. MAJA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Gradbena dejavnost blaži gospodarsko krizo (Mnenje tržaškega izvedenca) V Trstu je gradbena dejavnost še bah približno Vi najemnine v novih. Vedno izredno živahna. Ni dvoma, da Gradbeno dejavnost pospešuje vse-j® prav gradbena dejavnost močno kakor sistem graditve v kondomini- $ Sibalo gospodarske dejavnosti sploh ju (solastništvu), ki je bil vpeljan id 'h da je velikega pomena zlasti za v naše kraje že okoli leta 1926 in se ]j; ^aše mesto, ki je danes ogroženo v je v celoti obnesel. Sistem kondomi- j Svoji najbolj občutljivi pridobitni pa- nija je prikladen zlasti za mesta, 1 n°gi, to je v pomorstvu. Gradbena kjer bi posamezniki sicer nikdar ne 1 ^javnost v veliki meri blaži gospo- ir farsko krizo in, sicer v njenem naj-d kritičnem izrastku, to je brez-m Pbselnosti. Ne prinaša samo dela zi-vj tlarjem, temveč dolgi verigi drugih U delavcev in obrtnikov, v kamnolomih, ji °Pekarnah, cementarnah, mizarskih gfi 'bštalaterskih in kovaških delavnicah, (ji Prevoznikom in tudi delavcem, ki ob s°ških bregovih nalagajo pesek. t) Vprašanje, kako dolgo bo še traja-la tako živahna gradbena dejavnost O1 Pri nas, mora po vsem tem zanimati ij‘ Vso našo javnost in zlasti tiste, ki so ,Jj- 0(lgovorni za gospodarski obstanek J Presta in nanj navezanega podeželja ' s čez 300.000 ljudi, ki hočejo dela in kruha. Prav zato smo obiskali znanega tr-^aškega izvedenca, ki budno sledi ra-2voju gradbene dejavnosti v Trstu že bobrih 30 let in se sam udejstvuje ! na tem področju, ter mu zastavili vr-sto zadevnih vprašanj. Moramo reči, P0, je v naše začudenje glede razvoja prr gradbene dejavnosti v bodoče večji i - °Ptimist. kakor smo mi in da je pri- ef. trdilno odgovoril na vprašanje, ali H lo gradbena dejavnost v današnjem ini obsegu gospodarsko utemeljena. Po iei| tem uvodu dajmo besedo njemu sa-m Premu. .j Gradbena dejavnost v Trstu je še uv vedno živa, vendar je trenutno bolj 'V Usmerjena na graditev manjših eko-Nl Pomičnih stanovanj dveh do treh ra' sob. Luksuzna stanovanja nekako od •M 5 sob naprej se že težko oddajajo; ir, Saj se Tržačan danes le težko odloči ofl za najemnino od 40.003 lir mesečno dr Pavzgor. Manj premožni meščani si sir 2'asti prizadevajo, da bi našli stano-dl; vanje v hišah, ki jih gradi občinska les‘ titanova IACP (Istituto autonomo ni- Per ie čase popolari della Provinci a i* * * * 1 ?i Trieste), ki gradi predvsem manj-iii Sa ekonomična stanovanja in ki ima Kkl Pa razpolago posebne kredite javnih oz* Pstanov. V veliki meri investira ka-a 'j Pital za graditev stanovanj zavaro-ir)‘ valni zavod INA (Istituto Nazionale ret ^ssicurazioni), ki finansira graditev .ai1; stanovanj s posredovanjem v ta na-1,1 Pren ustanovljenih zadrug, in sicer ob1! 'z sklada, ki se zbira z obveznim aW] "Plačevanjem vseh nameščencev in A delavcev pod naslovom »Ina-Casa«. lACP gradi v prvi vrsti izven mestne-,ad: Sa središča, kjer so gradbišča cenej-ik« Sr- sk- V veliki meri je k reševanju stano-pi> "anjske krize v Trstu prispeval tako-,ra'j imenovani Aldisijev zakon, ki je omo-ipo Sočii graditev manjših stanovanj z eg. državnim posojilom proti 4-odstotnim .aii Obrestim; vendar gre ta akcija proti 9-i| koncu, ker ni več na razpolago dovolj državnega kredita (okoli 350-400 mili-J ionov na leto). ulili' Med raznimi drugimi vzroki, ki na-Vaiajo meščane k temu, da si priza-devajo da bi prišli do lastnega stano-Vanja, naj omenimo okolnost, da se-^nja stanovanjska zapora za stare Pajemnine poteče prihodnje leto, ako Pe bo podaljšan s posebnim zakonom. Najemnine v starih hišah se avtomatično povišajo za 20% vsako leto ip prihodnje leto bodo dosegle ra-Ven 40-kratne predvojne najemnine; danes znaša najemnina v starih stav- ^ ,l|l||lll|||||||||||||l,||||||||||||||||||||j||||||||||||||||||||]||||l||||||l||l|||||||||||||l!||||U||||l enf: Zboljšanje francoske plačilne bilance J Iz poročila, ki je bilo predloženo li-I bančnemu odboru francoskega parlamenta, sledi, da je bila plačilna bilanca področja francoskega Iranka za leto 1958 ugodnejša kakor za leto 1957. Primanjkljaj se je zmanjšal od 1.227 | milijonov dolarjev v letu 1957 na 479 milijonov dolarjev. Zboljšanje pripisujejo predvsem boljši gospodarski mednarodni konjunkturi, ki je omogočila "ečje uravnovešanje zunanjih računov Industrializiranih držav. Pogoji za menjavo so bili ugodnejši. Zaradi skrče-J Pja gospodarske ekspanzije so se po-hebe po uvozu zmanjšale. Zato je ,na-J stopilo podobno izboljšanje kakor v I Franciji ludi v drugih zahodnoevrop-I skih državah. Poleg tega so v Franciji I ugodno vplivale omejitve notranje po-| j m°šnje, ker sc je s tem zmanjšal uvoz ‘z tujine. S temi dosežki se francoski gospodarski tisk še ne zadovoljuje. Področja francoskega franka se je še vedno zadolževalo nasproti tujini. Tudi v letu 1958 se je Francija zadolževala predvsem nasproti Zah. Evropi, to je Nemčiji, Vel. Britaniji in Italiji. Ob kon. V11 leta 1957 je Francija popolnoma iz-crpala rezerve in ni mogla več nabav-ijati novih kreditov pri mednarodnih bstanovah. J- RUEFF NAPOVEDUJE ŠE 5 LET Iacques Rueff, ki je eden izmed glav-nih tvorcev najnovejše francoske finančne preobrazbe, je v Ameriki na sestanku ameriškega sveta Mednarodne trgovinske zbornice izjavil, da bo sedanji francoski finančni sistem, ki je Plod zadnje finančne preobrazbe, ostal v veljavi še pet let. Rueff je naglasil, da od 1. januarja tega leta v Franciji be narašča več brezposelnost in da dotok deviz iz tujine narašča; saj je v treh mesecih dosegel 830 milijonov dolarjev. Cene so v prvih treh mesecih tega leta poskočile samo za 3,9%, medtem ko je bil decembra 1958 frank razvrednoten za 17,55%. Predsednik a-meriškega sveta Cortney sc je pohvalno izrazil o Rueffovih reformah. Rueff je še dodal, da ni verjetno, da bi ge-tteral De Gaulle menjal gospodarske ukrepe, ki jih je sprejel v začetku tega leta. prišli do lastnega stanovanja v središču ali vsaj v njegovi bližini, to je blizu svojih uradov in delavnic. Ta sistem omogoča, da se lahko tudi v središču mesta, kjer so gradbišča izredno draga, zgradijo tudi visoke stolpnice, za katere je potreben velik kapital. Zakon omogoča, da se lastninska pravica na takšno stolpnico razdeli med lastnike posameznih stanovanj. Tudi Aldisijev zakon dopušča, da država podeli posameznim stanovalcem posojilo za graditev stanovanja v kondominiju. V ta namen gradbeno podjetje zbere kapital od posameznikov, ki kupijo stanovanja v bodoči stolpnici s tem da vplačajo vnaprej določen prispevek, preostali del pa prispeva država, v smislu Aldisi-jevega zakona, sproti ko graditev napreduje. Ker ni na razpolago dovolj denarja iz Aldisijevega sklada, najamejo bodoči lastniki stanovanja v kondominiju zasebno posojilo pri banki (Cassa di Risparmio), ki daje posojila tudi na 10 let proti 7,5% stot-nim obrestim. V takšnih stolpnicah gradijo podjetja stanovanja razne velikosti, da si bodoči lastniki lahko izberejo stanovanje po svoji potrebi. Manjše stanovanje dveh sob, sobice, kuhinje kopalnice in z drugimi pritiklinami stane danes v Trstu okoli 3 milijone lir, to je 50.000 Ur kv. meter izkoriščene površine. Nekatera podjetja se zadovolijo s tem, da lastnik kondominija vplača takoj, ko podpiše pogodbo eno tretjino, druga zahtevajo dve tretjini celotne cene. Preostanek vplača lastnik pri vselitvi, v nekaterih primerih dovoljujejo podjetja tudi krajše odloge. Rekli smo, da se je sistem kondominija (solastništva), ki so ga v Italiji uvedli že kmalu po prvi svetovni vojni, obnesel. V Zahodni Nemčiji so ga uvedli leta 1951, v Jugoslaviji pred kratkim, v Švici pa zdaj pripravljajo zadevni zakon. Na kondominij (posamezno stanovanje) dovoljuje zakon tudi vknjižbe. Morda bo kdo povprašal, kako so sicer urejene razmere v takšni stolpnici, ki je last tako velikega števila ljudi. Tudi v tem pogledu so v zakonu navedene vse podrobnosti, ki jih zahteva praktično življenje v takšnih stavbah. Stanovalci se sestanejo enkrat na leto in si izberejo upravitelja; včasih določijo tudi človeka iz lastnih vrst, ki upravlja hišo brezplačno. V velikih stavbah je navadno upravitelj oseba s stalno plačo. (Za vse podrobnosti in ureditev civilnopravnih odnosov glej knjigo; Dr. O. Bosisio: Guida pratica del condominic« — Ed. Pirola — Milan, 1958«. še nekaj o cenah gradbenih parcel v Trstu in bližnji okolici. V središču stane gradbena parcela okoli 100.0C0 kv. meter; v bližini središča, recimo v spodnjem delu ulice Pabio Severo 20-30-000 lir. V nekdanjih predmestjih , kakor na primer v Rojanu ali Rocolu okoli 10.000 lir, pri Sv. Ani 5.000 lir, na Opčinah 2.000 lir, z izredno ugodno lego tudi do 3000 lir kv. meter. Gradbena dejavnost v Trstu je še živahna. Potreba po stanovanjih je splošna in razumljiva že zato, ker je med vojno popolnoma počivala; na drugi strani pa si tudi ljudje želijo sodobnejša stanovanja, drugi zopet tudi radi investirajo v stanovanje iz previdnosti. Poleg tega je bil dotok prebivalstva v mesto po vojni izredno visok. Seveda bo tudi gradbena dejavnost v bodoče v veliki meri odvisna od splošne gospodarske konjunkture. Predsednik D. Eisenhovver med novim državnim tajnikom Chr. Herterjem in dosedanjim tajnikom F. Dullesom Hkrati sta izginila s političnega po-zorišča dve ameriški osebnosti, ki sta odigrali važno vlogo pri reševanju tržaškega vprašanja leta 1954, to je zunanji minister (državni tajnik) Poster Dulles in diplomatka Clara Boothe Luče. Dulles se je moral odpovedati visokemu mestu zaradi hude bolezni (raka), Clara Luče pa se je odpovedala službi ameriškega poslanika v Braziliji po javnem polemičnem dvoboju s senatorjem Morseom. Morse je v parlamentu brezobzirno kritiziral njene drzne »diplomatske« metode; tako je na primer Luče napadla Rooseveltovo zunanjo politiko med zadnjo vojno, češ da je on premamil Brazilijo, da je napovedala vojno Nemčiji itd. Clara Luče je v tržaški krizi stala odločno na strani Italije ter je poleg angle-škega ministrskega predsednika Ede-na največ pripomogla, da je bil Trst priključen k Italiji. Dulles je v tržaškem vprašanju pritiskal na obe prizadeti državi, naj popustita in se sporazumeta. Ameriško zunanjo politiko je vodil kar 5 let z vso svojo osebnostjo in avtoriteto ter je imel odločujoč vpliv tudi na Eisenhovverja. V bistvu je bil pristaš nepopustljivosti nasproti Sovjetski zvezi, vendar ni šel v tem pogledu do skrajnosti, kakor bi to želeli nekateri ameriški generali. Novi ameriški državni tajnik Christian Herter ni po sodbi ameriškega tiska tako močna osebnost kakor Dulles, vendar je na glasu odličnega debaterja v ožjem krogu, ki zna spretno braniti svoje gledišče in pridobiti zanj tudi svoje nasprotnike. Medtem ko je bil v preteklosti Eisenhovver glede smeri ameriške zunanje politike pod vplivom Dullesa, bo v bodoče imel sam odločilen vpliv na zunanjo politiko ter V premogovni proizvodnji ostane pri starem da bi se ne razbila Premogovna in jeklarska skupnost bo dajal smernice novemu zunanjemu ministru Herterju. Ta ima za seboj precej viharno preteklost. Uveljavlja! sc je kot diplomat, toda tudi v neposredni politiki kot guverner države Massachusetts od leta 1952-1957. Študiral je pravne nauke. Dobro, pozna Sovjetsko zvezo, ker je bil po prvi svetovni vojni v ameriški misiji ob Volgi, ki je skušala omiliti lakoto med prebivalstvom. Za guvernerja je bil izbran kot republikanec; s tega mesta ga je predsednik Eisenhovver povabil v zunanje ministrstvo in ga imenoval za državnega podtajnika. Eden izmed .njegovih sinov je pravnik, drugi pa kirurg. Maraščanje tujih naložb \ Italiji 35U milijard tujaga Ifapitala v Tl letih Ko so v začetku leta 1956 s posebnim zakonom znatno olajšali naložbe tujega kapitala v Italiji, so računali, da bodo pritegnili iz tujine okrog 80 milijard lir na leto, seveda v tuji valuti. Ti upi so bili precej drzni, kajti pod veljavnostjo prejšnjega investicijskega zakona iz leta 1948 so dosegle tuje investicije v Italiji v vsem obdobju 1948 — 1955 komaj 110 milijard lir. Res se v prvih dveh letih, 1956 in 1957, pričakovanja niso uresničila, saj je bilo v tem času investiranih v Italiji komaj 113 milijard. Zato pa je bil dotok tujih deviz za namene investicij tem večji v samem letu 1958; dosegel je namreč vsoto malone 131 milijard lir, kar ustreza 210 milijonom dolarjev. Od tega zneska je odpadlo na direktne, t. j. dolgoročne naložbe v tako imenovana proizvodna podjetja 21,7, na srednje — in kratkoročne, tako imenovane »portfeljske« investicije 57,9, na srednje — in kratkoročna posojila in na druge oblike finansiranja — razume se brez državnih posojil in brez posojil, za katere jamči država — pa 51,2 milijard ali skupno 130,8 milijard lir zasebnega tujega kapitala. V celoti je bilo torej pod novim zakonom naloženih v Italiji 243 milijard lir ali 420 milijonov dolarjev. če prištejemo naložbe iz obdobja 1948 — 1955, ki jih cenijo na 110 milijard, so tujci naložili v Italiji v zadnjih enajstih letih na novo nad 350 milijard lir ali nad 585 milijonov dolarjev po današnjem dolarskem tečaju. Visokim naložbam lanskega leta je treba pripisati, da je bila plačilna bilanca investicijskih računov (tujih naložb v Italiji, italijanskih naložb v tujini, transferjev in retransferjev) aktivna za 180 milijonov dolarjev ali 112 milijard lir, ali za 77 milijonov dolarjev več kot leta 1957. Tuje naložbe v Italiji kažejo torej očiten vzpon in so zanesljiv znak, da se v tujini zanašajo na trdnost italijanskega gospodarstva in da zaupajo v italijansko valuto. Zanimiva je razdelitev dolgoročnih investicij po gospodarskih panogah (^a leto 1958, ponekod je v oklepaju navedeno, koliko je bilo v ustrezno panogo investirano v vseh zadnjih treh letih); naftna industrija 836 milijonov (8.940 milijonov), električna in elektrotehnična industrija 6.094 mil., rudarska in kovinska industrija 27 mil., kemična, farmacevtska in metanska industrija 8.045 mil. (11.178 mil.), nepremičninska podjetja 32,7 mil., strojna industrija 944 mil., prevozna podjetja 1.495 mil., stavbarstvo 147 mil., živilska industrija 349 mil , kmetijstvo 104 mil., druge industrijske panoge (kino, guma, papir, steklo, les itd.) 3.656 mil. (6.272 mil.). Od srednjeročnih investicij v že omenjenem skupnem znesku 57,9 milijard lir je šlo 13 milijard v petrolejsko industrijo, 8V2 milijard v električno in elektrotehnično, 4 milijarde v avtomobilsko, 3'A milijarde v kemično, farmacevtsko in metansko, 3 milijarde v rudarsko in kovinsko, nad 3 milijarde v strojno, nekaj manj kot 2 milijardi pa v tekstilno in konfekcijsko industrijo; v finančna podjetja je bilo naloženih 5 milijard, v trgovinska 2 milijardi, v nepremičninska podjetja 2,7 milijard, v zavarovalnice 800 milijonov in v živilska podjetja 800 milijonov. Večji del teh srednje — in kratkoročnih investicij je bilo opravljenih z nakupom delnic in obveznic delniških družb, deležev v drugih družbah ali z udeležbo v tihih družbah in podobno. S tujimi srednje — in kratkoročnim; posojili in z drugimi finančnimi operacijami s tujim zasebnim kapitalom so se pa okorstili: petrolejska podjetja (nad 15 milijard), rudarska in kovinska industrija (nad 14 milijard), električna industrija (nad 10 milijard), prevozništvo (5V2 milijard), avtomobilska industrija (2V2 milijarde), kemična in farmacevtska industrija (1,2 milijarde) in strojna industrija (1 milijarda). OD KOD PRIHAJA KAPITAL Za namene investicij vseh treh omenjenih vrst je bilo lani uvoženih: 103.3 milijona dolarjev, 205 mil. švic. frankov, 1,6 milijona belg. frankov, 1.3 mil. angl. funtov, 22 mil. zah. nemških mark, 100 mil. franc, frankov in 3 mil. hol. goldinarjev. Do zneska 30 milijard so izkoristili tujci za naložbe v Italiji tudi svoja do-broimetja v lirah, ki jih imajo na »inozemskih računih« pri italijanskih bankah. Visoka oblast Premogovne in jeklarske skupnosti se je izognila nevarni krizi, ki bi utegnila nastali v Skupno-sti zaradi morebitnih dokončnih sklepov, ki naj bi našli pot iz sedanje prekomerne proizvodnje premoga. Zlasti Belgijci so zahtevali izredne ukrepe, medtem ko so prenaglenim ukrepom nasprotovali Italijani po svojem odposlancu Colombu. Na odločitev Vrhovne oblasti Premogovne in jeklarske skupnosti je vplival zlasti ministrski svet Evropske skupnosti, ki si je prizadeval, da se ne bi zaostrila nasprotja med posameznimi državami v okviru Skupnosti. Posamezne države so pač zagovarjale vsaka svoje, gledišče, ker so njihove koristi različne. Italijanskim industrijcem je do tega, da še vedno nabavljajo premog v velikih količinah v Ameriki. Visoka oblast je svoje načrte izročila izvedencem, da jih ponovno proučijo, in s tem odložila prvotne sklepe. Novi načrti bodo po vsej verjetnosti vsebovali samo priporočila članicam, ki proizvajajo premog; tako na primer naj bi pridobivanje premoga ne preseglo lanske povprečne proizvodnje. Sedanje zaloge premoga v državah skupnosti znašajo okoli 28 milijonov ton. Te zaloge bi ne bile več pod zaporo, kakor so to določali prvotni predlogi, temveč bi vsaka država lahko prosto prodajala. Prav tako bi Visoka oblast priporočila vsem članicam, naj bi vskladile uvoz premoga iz tretjih držav. Na nemški predlog naj bi uvoz iz teh držav obremenili s posebno carino 3000 lir na tono. 60 °/o m*111! premoga na Japonskem Japonska vlada si prizadeva, da bi uveljavila v domači premogovni industriji strožje nadzorstvo; zasebna prizadevanja na prostovoljni podlagi so namreč v tem pogledu popolnoma odrekla. V začetku aprila je izdalo tokijsko ministrstvo za trgovino in industrijo odredbo, s katero upa, da bo v obdobju od maja do oktobra znižala proizvodnjo premoga na 41,6% proizvodnje, ki so jo dosegli v enakem obdobju leta 1957. Poteza je postala potrebna, ker se je zaostrila kriza v japonskih premogovnikih. Odvečne zaloge nakopanega premoga cenijo na kakih 12 milijonov ton, kar predstavlja skoro četrtino letne domače potrošnje. V teku proračunskega leta, ki se konča 31. marca 1960, naj bi po vladnem načrtu proizvodnja ne presegla 43 mil. ton, v tem ko sodijo, da bo potrošnja znašala 59 mil. ton; v tej količini je že vštetih 4 mil. ton, ki jih bodo uvozili. Uspeh »Embalaže 1959« Močna udeležba iz Italije in tujine sploh Kova doba v POLITIKA PLEMENSKEGA IZLOČEVANJA NEMORALNA IN NEVARNA Pobudniki in zagovorniki politike plemenskega izločevanja pravijo, da vzroka zanjo ni iskati v mržnji belih do drugobarvnih prebivalcev Južnoafriške zveze, ampak v dejstvu, da so črnci brezprimerno šibkejši po gospodarski moči in tekmovalni sposobnosti, zato pa toliko močnejši po številu. Integracija prebivalstva oboje barve bi po njihovem mnenju dovedla prej ali pozneje do nadvlade črnih nad belimi; spričo splošne zaostalosti črncev pa bi to pomenilo propadanje Unije tako na gospodarskem kakor na kulturnem in socialnem področju. Beli bi podlegli črnim, to pa bi ne bilo v korist ne teh ne onih. Zato pa ne kaže drugače, kakor da se črni ločijo od belih. Zagovor je seveda tako malo prepričljiv, da si mu zunaj Unije komaj kdo še upa javno pritrditi. Nemoralen je; prezira človečanske pravice in se ne meni za splošno spoznanje, da je treba priznati tudi manj razvitim ljudstvom svobodo in podpreti njihov razvoj; podcenjuje sposobnosti črncev in jih z neprikritim podtikanjem manjvrednosti žali. Taki razlogi seveda podžigajo odpor črncev, ki bo tem hujši, čim močneje se ho črnski nacionalizem v Uniji usidral. Prav zato je politika plemenskega izločevanja tudi taktično zgrešena in se utegne belim samim kaj bridko maščevati. »Kaj bo z nami, če se nam to ne posreči?« se že vprašuje, kakor smo brali te dni v britanskem časopisju, prenekateri Južnoafričan belega plemena. Kljub takim pomislekom pa se zdi, aa se nacionalistične strasti belih no- čejo poleči; podpihuje jih uradna diskriminacijska politika, namesto dl bi jih krotila. Komaj trije tedni so minili, odkar so z zakonom prepovedali črnskim študentom obiskovanje domačih univerz. Nedavno pa smo brali, da so v mestu Pretoriji izpraznili celo črnsko mestno četrt in pregnali njenih 6000 prebivalcev s trebuhom za kruhom; ostati so smeli samo tisti črnci, ki so zaposleni v belih družinah. »BELA« IN »ČRNA« INDUSTRIJA Po drugi strani kažejo beli vse premalo volje, da bi resno podprli črnsko gospodarstvo. Tako je uradna Tomlinsonova komisija izračunala, da bi znašali stroški za ureditev Bantustana, kakor si jo je ona zamislila, najmanj 100 milijonov funtov; vlada pa je odobrila komaj pol milijona funtov kot začetno glavnico ustanove Bantu Investment Corporation, ki naj bi podpirala črnce pri ustanavljanju njihovih lastnih podjetij. Komisija je tudi predlagala, naj bi se z belim kapitalom ustvarila v črnskih rezervatih tolikšna industrija, da bi se črnci lahko gospodarsko osamosvojili; v nasprotju s tem priporočilom pa se gradi pretežni del industrije tostran razmejitvene črte na ozemlju belih. Za vsem tem tiči seveda tudi nemajhen strah, da bi močna industrija na bantustan-skem ozemlju razpolagala z dosti cenejšo delovno silo in tako začela izpodrivati »belo« industrijo. PROTI MNOŽIČNEMU PRESELJEVANJU Južna Afrika je nekoč že doživela množično preseljevanje. Bilo je v letih 1836 in 1837, ko so Buri zaradi nenehnih sporov z Angleži zapregli vole (tam pravijo temu »to trek«), zapustili z vsem premičnim imetkom Kapso kolonijo in se preselili v sosednje dežele, pri tem pa zadeli na črnce in se z njimi hudo, a uspešno spopadli in tako ohranili, v zgodovini je ta množični umik znan pod imenom »the great trek«. Kar so takrat doživeli Buri, pripravljajo sedaj beli črncem; saj ima politika rasne segregacije za končni cilj prav umik črncev v njim določene rezervate. Tej politiki napovedujejo polom odlični tuji poznavalci Južnoafriške Unije, pa tudi zelo pomembne osebnosti iz te dežele same. Izpod peresa univerzitetnih profesorjev Dr. Keeta in Pistoriusa ter odvetnikov Brooke-sa in Macaulaya (Brookes je več let zastopal koristi črncev v senatu Unije) so izšle v zadnjem času tri knjige, v katerih se pisci s klicem »No further trek! — Nič več množičnega preseljevanja!« postavljajo po robu rasni segregaciji. BELIH IN ČRNIH NI MOGOČE LOČITI človečanske razloge, da se ta politika zavrže in opusti, poudarjajo eni teh tujih in domačih kritikov bolj, drugi manj. Vsi pa soglašajo v tem, da se segregacija, ki bi b la morda mogoča pred 200 ali 300 leti, ko so se Evropejci naselili na ozemlju sedanje Unije, dandanes ne da več izpeljati, črnci so dandanes z belimi tako iz-premešani, »integrirani«, da drug brez drugega ne morejo več prebiti; kakor so črnci odvisni od belih, tako so beli odvisni od črncev. Leta 1951 je od naštetih SV^ milijona črncev Bantu živelo v odkazanih jim rezervatih komaj 42,6% ali 3, 63 milijona, vsi drugi (4,9 mil.) pa na ozemlju belih, in sicer 27,1% v mestih, 30,3% pa na deželi. Razen delovne sile, ki Ljubljana, 9. maja Danes so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli III. mednarodno razstavo sodobne embalaže. še pred 50 leti embalaža ni tvorila nobene posebne panoge v narodnem gospodarstvu. Embalaža je bila v tistih časih nadvse primitivna, saj so jo imeli za nekako potrebno zlo pri razpošiljanju raznih pridelkov in tovarniških izdelkov, katere glavni namen je pač ta, da dospe blago v prvotnem stanju do namembnega kraja in v roke kupca. Ko pa je konser-viranje raznovrstnih živil zavzemalo vedno večji obseg in je proizvodnja kemičnih izdelkov postopoma napredovala, je bilo potrebno misliti tudi na primerno embalažo, ki naj bi ustrezala higieničnim in estetskim zahtevam sodobnosti. Zato so polaga- je izvirala iz tega prebivalstva, pa je prihajalo na to ozemlje tudi okrog pol milijona sezonskih delavcev iz črnskih rezervatov, kjer zanje ni bi- lo zaposlitve. Sedaj, po preteku osmih let, položaj ni bistveno drugačen in so še stotisoči žena in otrok v rezervatih odvisni od zaslužkov teh sezonskih delavcev. Z drugimi besedami so tri četrtine ali vsaj ne dosti manj vseh črncev navezane gospodarsko na ozemlje belih. MILIJONSKA DELOVNA SILA ČRNCEV Po drugi strani pa je izključeno, da bi se mogli beli uspešno prebiti brez črncev, zaposlenih na njihovih farmah, v rudnikih, pri železnicah, v industriji in trgovini in v njihovem gospodinjstvu. Vsa ta milijonska delovna sila, ki je vrh drugega cenena, se ne da nadomestiti namah; ne bo se pa dala niti v dogledni prihodnosti. Še dolgo bo namreč trajalo, preden se bodo bantujski rezervati toliko povzdignili, da bodo lahko absorbirali vse črnsko prebivalstvo Unije. Napredek civilizacije, naraščanje politične zavesti in predvideni razvoj dogodkov na vsej drugi afriški celini bo storil svoje, da se bodo črnci Unije že mnogo prej z uspehom uprli nadaljevanju segregacije. POTREBNO JE SODELOVANJE »Apartheid« je zato — pravijo kritiki z vso upravičenostjo — na gospodarskem področju nemogoča. Belim in črnim je usojeno, da bodo še stoletja morali živeti družno drug z drugim. Najti bodo morali način mirnega sožitja ali pa drug drugega fizično uničiti. Izbiro, pravi že omenjeni prof. Keet, so napačno postavili; kajti ne gre za izbiro med segregacijo ali združitvijo belega in črnega plemena, marveč med segregacijo ali sodelovanjem obeh plemen. V tej izbiri pa se je treba odločiti za sodelovanje. D. S. Japonska premogovna proizvodnja se je vse do konca vojne borila z delovnimi težavami in z visokimi proizvodnimi stroški. Sindikati so prisilili lastnike premogovnikov, da so obratovali tudi v takih rudnikih, ki bi jih sicer zaradi majhne donosnosti zaprli. Kaže, da bodo sedaj to lahko storili; zato pa je pričakovati, da bo prišlo do resnih nasprot-stev z delavstvom, ki je zaposleno v takih premogovnikih. Vlada hi samo odredila zmanjšanje premogovne proizvodnje, marveč je tudi poskrbela, da lastniki premogovnikov ne bodo utrpeli prevelike škode. Manjša podjetja bodo lahko prejela ugodna posojila pri zasebnih in državnih bankah. Sodijo, da bo potrebnih kakih 12 milijard lir v našem denarju, da se prepreči polom takih družb; blizu 9 milijard naj bi za ta namen dale zasebne banke, ostalo pa po enakih deležih Japonska banka ter državna Centralna trgovinska In industrijska banka. — 0 — ANGLEŠKI GLASOVI PROTI PRODIRANJU AMERIŠKEGA KAPITALA »Daily Express« opozarja angleško javnost pred prodiranjem ameriškega kapitala, ki kupuje najrazličnejša angleška podjetja. Najprej šo bila na vrsti petrolejska podjetja iri tovarne aluminijastih izdelkov, zdaj pa so tovarne krogličnih ležajev. Ameriški kapital se je polastil neke takšne tovarne, ki je življenjskega pomena za angleško gospodarstvo. Finančni minister je skušal v parlamentu sicer pomiriti angleško javnost. Prodajanje angleških podjetij Američanom prinaša sicer dolarje in zlato, toda koristi so samo tre-nulne, kajti takšna pridobitev zlata in dolarjev ne izvira od prodaje angleškega blaga, temveč od prodaje najbolj dragocenega angleškega imelja, to je sposobnosti in duha podjetnosti angle. škega naroda. li vedno večjo važnost na lepo, okusno in higienično brezhibno embalažo in danes je izdelava primerne embalaže že prava veda s katero se bavijo strokovnjaki vseh dežel. Saj je lepa in okusna embalaža tudi nekak stimulans za kupca, ki bo rajši kupil potrebni mu predmet v okusni embalaži, kakor v nečednem in neokusno pakovanem zavoju ali omotu. Mnoge tvrdke imajo samo zaradi okusnega pakiranja svojih izdelkov prediren uspeh, seveda mora biti kakovost blaga tudi temu primerna. Pri tem je razveseljivo, da se s tem tudi okus širokih množic plemeniti in poglablja. Tako je embalaža postala nadvse važen del razpečavanja pridelanega in izdelanega blaga, od katere je v veliki meri odvisen prospeh nar rodnega gospodarstva. Letošnja razstava »Embalaža 1959« si je nadela nalogo, nazorno pokazar ti razvitek embalaže v zadnjih letih. Sloves »Gospodarskega razstavišča« je privabil mnogoštevilne razstavljalce ne samo iz Jugoslavije, marveč tudi iz inozemstva. Posebno Italija je le tos prav rekordno zastopana. Našteli smo kar 22 razstavljalcev, ki ra: stavljajo: čistilne in mesilne stroje, ambalažne stroje, stroje za avtoma* tično predpakiranje moke, stroje za izdelovanje in polnjenje ampul, pa-kirne stroje in razno opremo. Tudi Zah. Nemčija je na razstavi zelo dr bro zastopana. Stroji, ki jih razstavljajo nemške tvrdke so deloma v pogonu, da obiskovalec lahko vidi potek delovnega procesa. Dunajska tvrdka Hofherr — Schrantz razstavlja oblikovalne, polnilne in zapiralne stroje, stroje za izdelovanje polietilenskih vrečic, zavijalne stroje i. dr. Izmed jugoslovanskih so seveda v prvi vrsti zastopane tvrdke iz Slovenije, vendar pa tudi ostala Jugoslavija ne zaostaja s svojimi v embalažno stroko spadajočimi izdelki. Posebej naj še omenimo avstrijske zvezne železnice, ki prikazujejo rackmalizac’ jo prevoza s paletami z demonstracijo sodobnega prevoza blaga. Tak prevoz ima mnogo prednosti pred sedaj običajnim pakiranjem in prevozom. Ugotovili so, da prihranijo pri tem načinu pakiranja in prevoza pri plačah delavcev do 50%, pri stroških embalaže do 80%, pri stroških nakladanja in razkladanja do 20% pri prevoznih stroških do 30%. Tak način embaliran ja si bo gotovo kmalu utrl pot tudi v naših krajih. Letošnja razstava embalaže zaznamuje v vsakem pogledu velik napredek Interesenti imajo priliko, da si izberejo za svojo uporabo primerne potrebščine, večje tvrdke pa bodo tudi nabavile stroje, ki jih dosedaj še nismo imeli in ki bodo olajšali delo ter povečali storilnost. — om — u n lllttlu* in iuttln* rlitbuvnerjn dela »F šolo ga dajmo! Za težko delo na kmetih ni, preslaboten jev. In tako se je zgodilo in se še dogaja, da starši izberejo za šolo sina, ki je najbolj šibkega zdravja v hiši. Povsem zgrešeno mnenje imajo o naporu, ki čaka fanta v šolah. Študij zahteva toliko duševnega truda in živcev, da včasih pobere Se v zgodnji mladosti povsem zdrave mladeniče zlasti, ako mu nista bila zagotovljena zadostna hrana in zdravo stanovanje. Zdravniško je bilo dokazano, da duševno delo pobere človeku več telesnih moči kakor telesno. Kako se motijo tisti delavci v vinogradu ali v cestnem jarku, ki se obregnejo ob mimoidočega izobraženca s torbo pod pazduho ali knjigo v žepu, češ, tudi jaz bi lahko tako bolj na lahko..., a starši niso imeli denarja, da bi me dali študirat. Ni dvoma, duh teže proizvaja kot telo, pri delu sta sicer oba neločljivo povezana. nZdrav duh v zdravem telesu«, so dejali že Rimljani. Samo v zdravem telesu lahko duh razvije vse svoje sposobnosti. Novi ameriški zunanji minister Herter mora biti izreden talent, če so ameriški zdravniki lahko izjavili, da ga hud artritis kljub berglam, ki jih mora nositi, ne bo oviral pri izvrševanju poklica št. 2 v državi. Samo še Eisenhoioer je kot predsednik države in vlade pred. njim. To, da zahteva duševno delo red in da možgani navadno najbolje delujejo vsak dan ob istem času, je predobro znano, seveda, pri istih vremenskih razmerah. Pravijo na primer, da megla kvarno vpliva na duševno »proizvodnjo«. Sicer pa je duh lahko zelo muhast m postavlja telesu pogosto prav čudne zahteve. Kronisti in življenjepisci izrednih talentov pripovedujejo v tem pogledu zanimive zgodbice. Trenutno mi ne pride na um kakšna posebna o slovenskih duševnih velikanih. Bral pa sem, na primer o D’Annunziju, da ni mogel pisati in pesniti, ako se ni nadel svilene pidžame. Napoleon se je vselej okopal v vroči vodi, preden se je lotil načrta za kakšno veliko bitko. O nekdanjem angleškem ministru za kolonije (lordu Templemoo-du) pripovedujejo, da je svoje misli najlaže razvil, ko je jahal; zato si je dal v ministrstvu postaviti sedlo, v katerega je skočil vsakokrat, ko je moral reševati težka kolonialna vprašanja. O nekem znamenitem angleškem časnikarju pripovedujejo, da je napisal svoje najboljše članke leže na trebuhu na preprogi. Neki new-gorški pravnik si je navadno svoje možgane razbistril s tem, da se je nekaj časa postavil na glavo. Posebno vlogo igra pri duševnem naporu drža nog. Prenekateri izobraženec se najlaže duševno zbere, ako se zavali v naslanjač in dvigne noge visoko nad glavo. To navado je imel tudi neki naš profesor (zgodovine) in sijajen italijanski stilist, pri izpraševanju. Pravijo, da so sodobni arhitekti že zasnovali, tej zahtevi primerne naslonjače... Našteli smo nekaj nenavadnih telesnih pripomočkov za naporno duševno delo. Ce mislite, da so to kaprice raznih duševnih čudakov, potem se ravnajte po zgledu slavnega angleškega državnika Disraelija, ki ga je menda mučil hud revmatizem v nogah. Ko se je zaman prizadeval, da bi rešil kakšno politično zagonetko, je legel v posteljo in se naslednjega dne dobro prespan zopet lotil težkega vprašanja. Ib. Stran 2 GOSPODARSTVO 13. maja 195' 1 Mednarodna trgovina ZUNANJI MINISTER PELLA V ŽENEVI. Pred začetkom ženevske konference je prispel v Ženevo tudi italijanski zunanji minister Pella. Čeprav se Italija uradno ne udeležuje ženevske konference štirih zunanjih ministrov (Francije, Vel. Britanije, Amerike in Sovjetske zveze). Uredniku francoskega lista »Le Monde« je Pella izjavil, da je s svojim obiskom hotel poudariti, da ima Italija pravico, da .njen predstavnik neposredno sodeluje na konferenci. Italija je že pri sestavljanju načrta Atlantske zveze za nastop v Ženevi naglasila svojo željo, da bi tudi ona sodelovala pri pogajanjih v Ženevi. Predstavniki zahodnih držav so Pelli zagotovili, da se bodo z njim posvetovali glede vprašanj, ki jih bodo obravnavali na konferenci vendar ne bodo postavili zahteve, da tudi Sovjetska zveza pristane na italijansko u-radno sodelovanje na konferenci. DE GAULLOVO MNENJE O SOVJETSKI ZVEZI. Tik pred začetkom konference zunanjih ministrov štirih velikih držav v Ženevi, je general De Gaulle na svojem potovanju po srednji Franciji dal važne izjave. Tako je posebno naglasil, da morajo bogate države pomagati manj razvitim in da je potrebno sodelovanje med narodi ne glede na njihove politične in gospodarske sisteme. To gledišče pozdravlja pariški »Le Monde«, ki pripominja, da gleda francoski predsednik na Sovjetsko zvezo kot na Rusijo. Sedanja Sovjetska zveza bo čedalje bolj postajala Rusija, čimbolj se bo časovno oddaljevala od dneva, ko je izbruhnila revolucija. S tem naj računajo tudi zahodni državniki. De Gaulle je tudi prepričan, da se bo Sovjetska zveza pod pritiskom kitajskega dinamizma približala Zapadu. On se ne strinja s tistimi, ki trdijo, da je tudi Hruščev pristaš sovjetske svetovne nadvlade. ODNOSI MED CERKVIJO IN DRŽAVO NA POLJSKEM. Londonski »Ob-server« poroča, da nastaja v zadnjem času večja napetost v odnosih med katoliško Cerkvijo in državnim vodstvom na Poljskem. Sporazum o »miroljubnem sožitju« Cerkve in države od oktobra 1956 je sicer še v veljavi, vendar so se odnosi med katoličani in državnim vodstvom poslabšali. Pri volitvah januarja 1957 je bilo izvoljenih v parlament več katoliških poslancev, ki so sodelovali z vlado. Zdaj prevladuje mnenje, da pri novih volitvah (čez dve leti) ne bodo več kandidirali, ako se odnosi med Cerkvijo in državo ne izboljšajo. Katoliški laiki se uveljavljajo tudi politično in so organizirani v Združenju »ZNAK«. Med Cerkvijo in državo se pojavlja spor zlasti zaradi krščanskega nauka, o katerem je bil tudi dosežen sporazum leta 1956. V začetku šolskega leta 1958 so politične oblasti sprejele sklep, da ne sme poučevati krščanskega nauka nihče, ki nima za to državnega izpita. Tako je moralo opustiti poučevanje verouka 2500 duhovnikov. Cerkev se zlasti prizadeva, da bi ohranila svoj vpliv na podeželju. RAZMERJE MED AVSTRIJSKIMI STRANKAMI NEIZPREMENJENO. Nedeljske parlamentarne volitve v Avstriji niso spremenile razmerja sil med dvema najmočnejšima strankama, ki sta na vladi že 14 let, med ljudsko (katoliško) in socialistično stranko. Premoč v parlamentu bo imela še vedno ljudska stranka (79 poslancev), socialisti pa 78 poslancev. Čeprav so socialisti zbrali več glasov (1,953.566) kakor ljudska stranka (1,932.690), bodo JUGOSLAVIJA IN POLJSKA PRISTOPITA H G ATT? Po poročilih iz Ženeve v zvezi s sestankom predstavnikov Splošnega carinskega tarifnega sporazuma (GATT) nameravata Jugoslavija in Poljska pristopiti k carinskemu sporazumu. Nekateri predstavniki kapitalističnega gospodarstva so prvotno ugovarjali sprejemu teh dveh držav pod okrilje GATT, češ da je njun socialističen gospodarski sistem nezdružljiv z zunanjetrgovinsko prakso in carinskimi sistemi kapitalističnih držav; toda po najnovejših vesteh so ti ugovori obmolknili, tako da ne bo, kakor poroča »II Sole« iz Ženeve, nikakšnega nasprotovanja proti njunemu pristopu. Na dnevnem redu sedanjega zasedanja je tudi vprašanje omejitve uvoza velikega števila kmetijskih proizvodov in deloma tudi industrijskih v Zahodno Nemčijo. Ta država namerava tudi nastopiti proti »dumpingu«, ki naj bi ga izvajale nekatere vzhodnoevropske države pri izvozu tkanin in optičnih izdelkov. SKRČEN UVOZ VOLNENIH TKANIN V AMERIKO O uredbi predsednika Eisenhovverja, s katero je bil uvoz volnenih tkanin v Združene ameriške države omejen, smo kratko poročali že v zadnji številki. Zdaj so znane še naslednje podrobnosti: Predsednik je določil plafond (o-kvir), od katerega naprej bodo veljale višje carine za uvoz volnenih tkanin v Ameriko. Ta kontingent znaša do zdaj 13,500.000 funtov in velja za vse države, medtem ko je leta 1958 znašal 14,200.000 in leta 1957 14 milijonov funtov. Do trenutka, ko bo uvoz dosegel novi kontingent, bodo veljale tudi za leto 1959 sedanje carine: 30 stotink dolarja ali 37f% stotinke dolarja za funt za tkanine; poleg tega 30 ali 25% ad valorem, različno po raznih vrstah volne. Ko pa bo uvoz presegel to količino, se bo carina ad valorem povišala na 45%. Za nekatere vrste finih volnenih izdelkov, ki jih proizvajajo predvsem v Vel. Britaniji, Franciji in Italiji, je predsednik določil carino 30% ad valorem izven kontingenta, in sicer za največ 350.000 funtov. Ta okolnost, da veljajo namreč posebne ugodnosti za u-voz finejših vrst, predstavlja vsekakor novost. Kljub olajšavam, ki jih je Amerika dovolila uvozu finejših vrst iz Anglije, so predstavniki angleških in-dustrijcev izrazili svoje nezadovoljstvo proti novemu kontingentiranju. Z druge strani pa ameriški tovarnarji volnenih izdelkov kritizirajo Eisenhower-jev ukrep, češ da jih ni dovolj zaščitil. TRGOVINSKI SPORAZUM S ČSR PODALJŠAN Doslej veljavni italijansko-češkoslo-vaški trgovinski in plačilni sporazum so znova podaljšali za eno leto, t. j. do konca marca 1960. Vendar je Italija pristala na zvišanje nekaterih kontingentov. Tako so bili zvišani poleg drugih manjših tudi naslednji kontingenti (v oklepaju označena števila pomenijo milijone lir): gnjati in klobas (od 32 na 82), kalijevega hi-permangana v kristalu (od 30 na 70), zaradi posebnosti volilnega sistema imeli enega poslanca manj. V poslansko zbornico ni bil izvoljen .noben komunistični poslanec, medtem ko so v prejšnji zbornici imeli komunisti 3 poslance. Vladali bosta zopet dve glavni stranki v koaliciji. gumijastih izdelkov za zdravstvene in gospodinjske namene (od 20 na 35), upognjenega in stilnega starinskega pohištva (od 10 na 20), steklenic iz navadnega stekla in iz kristala (od 85 na 95), steklenih biserov (od 125 na 155), železarskih polizdelkov (od 450 na 850), strojev za čevljarsko in kožno industrijo (od 30 na 55), klavirjev, harmonijev in orgel (od 130 na 135). Novi pa so vrhu nekaterih manjših naslednji češkoslovaški izvozni kontingenti: kondensiranega mleka (5), monoklorobencola (4), natrijevega hidrosulfita (22,5), kalijevega hidroksida (2,5), papirja in lepenke (100), lanenih tkanin (10), ferosi-licija (20), raznih črpalk (30), električnih off-set strojev in sestavnih delov (10). strojev za visoke in cestne gradnje (80), dieselovih motorjev (30), avtomobilov in njihovih sestavnih delov (50), glasbenih instrumentov — godal in pihal (5), gramofonov (5), sekalnikov za meso (10). Italijanska izvozna lista je ostala nespremenjena, prav tako tudi določbe plačilnega sporazuma iz leta 1958. UVOZ MESA ZOPET PROST Italijansko Ministrstvo za zunanjo trgovino je z dnem 4. maja znova dovolilo svoboden uvoz govejega svežega in zmrznjenega mesa iz vseh držav, s katerimi velja spisek B-Import. Kakor smo poročali v Gospodarstvu, je ministrstvo konec marca zaustavilo uvoz mesa, ker je povprečna cena tega blaga na važnejših italijanskih tržiščih padla pod 30.500 lir za stot žive teže. V takem primeru predvideva odlok z dne 26. marca 1959 prekinitev uvoza, da bi ta ne škodoval italijanskim živinorejcem. Te dni se je cena mesa ponovno opomogla in prekoračila povprečno 30.500 lir pri stotu. Zaradi tega je bil ponovno dovoljen uvoz iz tujine. Ko je italijanska vlada prvič nenadoma ustavila uvoz mesa, je odločno protestirala danska vlada, ker je ta prepoved močpo prizadela danski izvoz. TUDI JUGOSLOVANSKA PODJETJA V NEW VORKU Na mednarodnem velesejmu v New Yorku razstavlja okoli 60 jugoslovanskih podjetij. Poleg izdelkov iz bakra, aluminija in jekla, lesne in usnjene galanterije itd., ki so že vsa leta predmet izvoza iz Jugoslavije v Združene ameriške države, razstavljajo Jugoslovani tudi elektromotorje in motorne čolne. GRŠKI PAVILJON NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU. Predstavniki grškega ministrstva za zunanjo trgovino in uprave zagrebškega velesejma so podpisali sporazum, po katerem bo Grčija še letos zgradila v Zagrebu svoj paviljon. Verjetno bo Grčija že v jeseni razstavljala svoje proizvode v novem paviljonu. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V JUGOSLAVIJI se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečala za 7 v primerjavi s proizvodnjo v istem razdobju lanskega leta. JUGOSLOVANSKI ČEVLJI ZA SOVJETSKO ZVEZO. Beograjsko podjetje Centrotextil se je s sovjetskimi uvozniki dogovorilo, da bo še letos izvozilo v Sovjetsko zvezo 600.000 parov čevljev vseh vrst. Vrednost izvoženega blaga bo dosegla 3,200.000 dolarjev. n°v gosp.aarski Kaj $i0V€n|fi doživeli na Angleškem ^ V Londonu so bili te dni povsem tajni razgovori z ministri držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC), ki niso članice Evropskega skupnega trga, glede skupnega. nastopa proti Evropskemu skupnemu trgu. Financial Times pripominja, da so bili ti razgovori tajni in samo informativne .narave. V uradnih krogih jih ne zanikajo. Kaže, da je zanje dala pobudo švedska vlada. Do teh razgovorov je prišlo v sredo. Angleška vlada še vedno ni zgubila upanja, da je možno ustvariti enoten evropski trg sporazumno s sedanjimi članicami Evropskega skupnega trga. Toda v tem trenutku, po vseh dosedanjih poskusih z državami EST, ne preostaja angleški vladi drugega, kakor da se skuša sporazumeti z deželami, ki so ostale izven Evropskega skupnega trga, to so Švedska, Norveška, Švica; verjetno pridejo v poštev tudi Danska, Avstrija in Portugalska. Te države naj bi se sporazumele glede skupne akcije, da se ustanovi neke vrste svobodno evropsko trgovinsko področje, Ko se bodo te države organizirale, bo njihov nastop za morebiten sporazum z državami EST bolj učinkovit ter bo tako dano večje jamstvo za poznejšo ustanovitev Enotnega evropskega tržišča za vse države. Med skandinavskimi državami je ta zamisel že zelo napredovala. Carine med državami, ki jih zdaj vodi Vel. Britanija, in bi pristopile k novi organizaciji, bi se prej odpravile kakor v državah EST, in sicer bi se vsako leto znižale za 20%. VI. Družbeno življenje v Angliji se v glavnem razvija na raznih sprejemih, ki jih imenujejo »party«. Prav gotovo je že vsakdo slišal o raznih »tea party«, »cocktail party« ali »coffee party«. Anglež povabi k sebi svoje znance in prijatelje in z njimi poklepeče ob skodelici čaja z mlekom, ob čaši cocktaila ali pa, po večerji, ob kavi. Navadno se pogovarjajo kar stoje, včasih sedejo v udobne naslanjače, razporejene okrog kamina (nekakšnega ognijšča), prav pogosto pa se, zlasti mladi gostje, vse- lllllllll lllllllUIIIIIIIIIIIIIIII!llllll!lllll!ll!llll!llllt:.,fllllllllllllll!lllllllll 11111111111111111 UVOZ KAPITALA V NEMČIJO PROST Od 1. maja je uvoz tujega kapitala v Zah. Nemčijo popolnoma prost, to se pravi, da Nemci lahko najamejo v tujini kakršnokoli posojilo v tuji valuti. Doslej so bila popolnoma prosta samo posojila najeta za najmanj 5 let. Poleg tega tujci lahko prosto kupuje.o nemške vrednostne papirje. Doslej je bilo prodajanje vrednostnih papirjev tujcem omejen. POMOČ SVETOVNE BANKE ZA SUEŠKI PREKOP. V Kairu se mudi predsednik Mednarodne banke za obnovo E. Black v spremstvu finančnih izvedencev. Sestal se je že z egiptovskim finančnim in gospodarskim ministrom. Gre za to, da bi svetovna banka finansirala dela za razširjenje in poglobitev sueškega prekopa, da bi po njem lahko plule tudi 70.000 tonske petrolejske ladje. Carinski sistem namesto koeficientov Nov carinski okvirni zakon v Jugoslaviji Zvezni izvršni svet FLRJ je sprejel osnutek novega carinskega zakona, ki ga jugoslovanski gospodarski tisk o-značuje kot prehod od današnjega sistema koeficientov k carinskemu sistemu. Gre pravzaprav samo za okvirni zakon, ki pa je prav zaradi tega prehoda izredne važnosti. Jugoslavija namerava odpraviti v zunanji trgovini sistem koeficientov, to je zvišanje cene tujega blaga z uporabo določenega količnika; v bodoče bo urejevala zunanjo trgovino s carinami, kolikor to zahtevajo koristi jugoslovanskega gospodarstva. Tako bi na primer prevelika o-svoboditev uvoza iz tujine škodila razvoju domačega gospodarstva, industrije ali kmetijstva. Novi zakon ne določa še carinske tarife. Ta bo določena pozneje s posebnim zakonom. Proučevanje nove tarife traja že dve leti in bo trajala verjetno še eno. Novi zakon določa samo osnovna načela in ne rešuje vprašanja, ali naj se uvedejo carine po vrednosti blaga (ad valorem) ali po drugem merilu. Odpravljene carinske olajšave Zvezni izvršni svet v Beogradu je sprejel uredbo, ki spreminja in dopolnjuje uredbo o carinski tarifi za blago. Nova uredba odpravlja vrsto raznih olajšav za uvoz blaga iz Urine, ker so oblasti ugotovile, da so prejšnje določbe mnogi izkoriščali za verižništvo in razne devizne prekrške. Po novi uredbi so bile ukinjene razne carinske olajšave. Tako na primer v bodoče ne bo več oproščeno carine blago, katerega vrednost ne prekaša 50 tisoč dinarjev, kakor je to veljalo doslej. Brez carine tudi ne bo v bodoče več možno uvoziti v Jugoslavijo blaga do 150.000 dinarjev, ki so ga lahko uvozili brez carine tuji državljani jugoslovanskega porekla. Za izseljence pa ostane ta ugodnost še v veljavi. Carine ne bodo več proste darilne pošiljke v vrednosti do 20.000 dinarjev v teku tromesečja, kar je bilo dovoljeno v smislu stare uredbe. Tudi ne bo oproščena carine rabljena obleka, ki bo poslana v dar jugoslovanskim državljanom, pa tudi ne blago, ki ga bodo podedovali jugoslovanski državljani. Po novi uredbi bodo oproščeni carine predmeti, ki so potrebni potnikom za osebne potrebe na potovanju (osebna prtljaga); nadalje predmeti, ki so si jih jugoslovanski državljani nabavili v tujini za časa svojega službovanja v tujini za svoje gospodinjstvo; učila, ki jih vnašajo študenti za svoje potrebe; nadalje ves gospodarski inventar, ki ga prinesejo s seboj izseljenci, ko se vrnejo v Jugoslavijo za stalno; predmeti za gospodinjstvo in takšni, ki so potrebni tujim državljanom za izvrševanje poklica, ko se preselijo v Jugoslavijo. Carine so prosta tudi odlikovanja, umetniška dela, ortopedski pripomočki, kakor tudi proizvodi poljedelstva in živinoreje, ki se pridobivajo .na imetjih jugoslovanskih državljanov v sosednjem obmejnem pasu; prav tako novi živinski prirastek (teleta) od živine, ki je bila na paši ali na delu v sosednjem obmejnem pasu. Oproščeno je carine tudi blago do vrednosti 150.000 din, ki ga prinesejo v Jugoslavijo tuji državljani jugoslovanskega porekla in jugoslovanski državljani s prebivališčem v tujini (gospodarski izseljenci), kadar pridejo na obisk k svojim sorodnikom v Jugoslavijo. V drugih primerih bo treba plačati carino po carinskih stopnjah, ki so približno takšne, kakor so bile doslej. dejo kar na tla oziroma na preproge. Pogovarjajo se mirno in dostojanstveno, brez hrupa. Važno je, da prideš .na »party« točno ob napovedani uri; če zamudiš, se potem znajdeš kot riba na suhem; kajti vsi gostje so že predstavljeni drug drugemu in zbrani v zaključene družbe. Tako sva se s Tatjano znašli v prav neprijetnem položaju, ko sva zamudili »party«, ki ga je priredil »Studio School of English« ,to je zasebna šola, kjer sva v poletnih mesecih obiskovali tečaj angleškega jezika. Na ta »party« so bili povabljeni vsi profesorji in študentje, da bi se med seboj bolje spoznali. Ko so se septembra meseca pričela redna predavanja za tuje študente je tudi »Technical College« organiziral podoben »party«, z istim namenom. Tokrat .nisva zamudili s Tatjano, a kljub temu sva še vedno bili mnenja, da so angleški »party-ji« precej dolgočasni. MOČ TRADICIJE IN KONSERVATIVNOSTI Nekega dne sva prejeli povabilo, naj se udeleživa »tea-party-a« v najstarejšem Collegeu »Peter-House«. Niti tokrat ni bilo preveč zabavno. Čaj je bil sicer odlično serviran, a redkobesednost gostiteljev in vseh prisotnih nama je dala občutek hladne angleške vljudnosti. Vse okolje je bilo mračno, celo soba, kjer smo sedeli, je bila razsvetljena samo od medle svetlobe, ki je prihajala skozi dve zamreženi okni. Strop in stene so bile iz črvivega temnega lesa. Na eni izmed sten je visela velika slika nekega škotskega gradu, na nasprotni pa velik zemljevid Anglije in edina stvar, ki ni bila starinska, je bila lepa namizna svetilka. To je bila študijska soba nekega študenta gradbene tehnike. Drznila sem se vprašati ga, čemu si ne preuredi sobe, jo sodobno uredi, tako da bi bila udobnejša. Nisem pričakovala, da ga bo to vprašanje skoro užalilo. Ponosno mi je odgovoril, da je to bila študijska soba njegovega deda, nato očeta in sedaj njegova, da je naredil posebno prošnjo zato, da bi lahko v njej študiral on; dodal je še, da bom mogoče sedaj razumela, zakaj .ne mara premakniti ali spremeniti niti najmanjšo stvar z mesta, kamor jo je postavil ded. To je samo majhen primer angleške konservativnosti. Omeniti moram, da vsi angleški študentje, ko gredo v mesto, nosijo črne pelerine, podobne odvetniškim togam. Tako jih je mogoče spoznati že na prvi pogled. Po mestu krožijo nekaki nadzorniki v črni obleki, s togo in cilindrom na glavi, ki kaznujejo z globo vsakega študenta, ki je brez pelerine ali pa jo je morda malomarno vrgel čez ramena. Tudi študentke morajo nositi te črne pelerine. To jih prav nič ne moti čeprav zaradi njih ne pridejo razni modni modelčki preveč do izraza. Ali bi študentke drugih držav, n. pr. Francije ali Italije, tudi pristale, da bi s pelerinami morale prekriti svoje obleke in plašče? NENAVADEN DOŽIVLJAJ ZA TUJCA Nekaj povsem nenavadnega je za tujca doživeti na Angleškem 8. november, ko praznujejo »Poppy Day« (makov dan). Tega dne ima vsak Anglež pripet makov cvet v gumbnici ali na obleki. To je znak, da je tudi on prispeval k skladu za obnemogle in pohabljene vojake angleške Legije. V letu 1958 so nabrali čez milijon funtov. Ta denar so porabili za vzdrževanje štirih počitniških domov, za naselje britanske Legije v Prestou Hallu, kjer se zdravijo bivši vojaki, bolni na pljučih, in za podporo raznih tovarn, kjer so zapet sleni izključno bivši borci. 1 VIDELI STA RAZIGRANE ANGLEŽ® Angleži praznujejo ta dan na pose-j ben in čuden način. Na predvečer s° se v Cambridge-u zbrali vsi študentje na glavnem trgu in začudo uganjali' X\ proti angleški navadi, vse mogoče norčije. Izzivali so celo policaje s tem, da so lomili in razbijali cestna znamenja- je | plezali po drogovih in streljali v zrak lag; To norenje se je pričelo ob 9. uri k ljen je trajalo dve uri, točno do ča^a, k0 Žan morajo biti vsi študentje doma. Naslednjega dne so se oblekli v maske, T priredili sprevod našemljenih vozov- lovili na ulici dekleta in jih nato pro- b/, dajali .najboljšemu kupcu in tako na-t-hirali denar za omenjeni sklad. Škot- ^ ski študentje so se udeležili praznika jl( in nabirali denar tako, da so kroži® ^ ^ po ulicah oblečeni v narodne noše, igrali na pihala in plesali narodne plese- It Prav tisti čas je prišel v modo »Hoola- hrv Hoop«. Študentke so privabljale ljudi S j tem, da so ga vztrajno vrtele, nekate- ni re celo oblečene samo v kopalkah- Uru kljub mrazu in vetru. ' hi Vsega tega norenja je bilo zvečer na P1 ulici konec, a se je nadaljevalo v do ire movih še pozno v noč. To je bil edin' dan, ko sem videla Angleže razigrane-izven meja njihove dostojanstvenosti- S. P. (Nadaljevanje sledi) hoteli be ptlpotoeajo Tre n; Ol Ol Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-08-II. kategorije. • Sedemdeset postelj- Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne o® 2200-2600 (davki in postrežba vklju' čeni). Hotel ADRIA Trst, Capo dl Piazza I - Tel. 36-478 l.‘lv (Piazza Unita) III. kategorije. — Pc polnoma obnovljen. Vse hotelske n zac! der dobnosti. Enoposteljne sobe od 95® do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do j 2500 (davki in postrežba vključeni)' om luči Hotel POŠTA % , 'kat Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel-24-157. — Vse udobnosti, mrzla in to- cq pla tekoča voda, centralna kurjava’ na telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 758 nQ Hotel ABBAZIA Je v ec Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 H® m kategorije. — Vse hotelske udobnosti Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir- L dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki ^ Pri cat in postrežba vključeni). Hotel SLON ko Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 stj do 46. — Priporočamo obiskovalce^ kla svoje obrate: kavarno, restavracij0 sto in bar. 2e Hotel MOSKVA živ cal dir Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, 8' (jr, partmani, sobami s toplo in mrzlo te-kočo vodo, telefonom, restoranom 2 ]jr domačo in tujo kuhinjo, kavarno, b3' vij rom, salonom za bankete in konferefl- iQ{j ce, vodiči in šoferji. ; ( Popust za skupine! lju koi Škocjanske jamejvas vabijo Ogled vsak dan in ob vsaki uri -cene: 200, 100, 40 din. Gostinski obrati: »RISNIK« v Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tuje in domače specialitete in domača vina. Cfttinil Jt&tel BLED, tel. št. 222, 246 odprt vse leto, nudi cenjenim gostom prijeten oddih. Termalno kopališče, (stalna temperatura 23° C), jezersko kopališče, čolni, teniško igrišče, zzlet1 v bližnjo in daljno okolico, lastna izletniška točka na letališču Lesce Bled, alpski vodniki. American bar, priznana domača in tuja kuhinja izbrana vina. V juniju in septembru stane po'ni penzion od 1380 do 2000 din, v juliju in avgustu pa od 1800 do 2500 din. Za obisk se priporoča uprava hotela. TURIST (ex Sv. Nikolaj) ANKARAN Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in v/eekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu je odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples. TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za putovanje po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika kružna putovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije! PARK HOTEL-Bled Naj večje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje in zabavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru, casino in plesni dvorani. Penzion v predsezoni od 930 do 1230, v sezoni od 1350 do 1550. Turistična taksa se računa posebej. Motel Jivim - &3fed Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KHIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. V sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej. HOTEL & ESPLMDE Opatija — tel. 375 Mf K- % • ! otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na mora, uz ravne plaže. Ukupno 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specija-litete. Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode ,DONAT’, .$TYR1A’ in Rogaška 35 ‘TEMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravillnih kopelih in fizikalno terapijo. farno nekaj minut od; Trsta! najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. Hotel CENTRAL portorož 2 dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija,- nad 317 postelj HOTEL (PMjIOjCG PORTOROŽ Najmoderneje ur e len hotel z vsem sodobnim kon-J)ortom; reprezentativna^ restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, obširen subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj. Restavracija in kavarna v PORTOROŽU jiachan Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka, godba do 3. ure zjutraj. hotel (ir21 Id) Koper Pristna istrska vina, domače ‘in tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu. HOTEL JKetrOVOl PIRAN z dependanso »R0T0NDA« in dpendansami v »FJESU«; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj. Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vse^ stransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone od 450 do 850 din. 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din. Hotel POD VOGLOM z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno instalacijo. Cene v sezoni od 760 do 1250 din, izven sezone od 530 do 900 din dnevno. Rogaška Slatina (A kat.) telefon št. 8 z depandansami LJUB-, LJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja in udobnosti za časa Vašega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred in po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1500 din. Najlepše in najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hotel Soea s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. — Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. —- Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Cene v sezoni (julij in avgust) od din 900 do 1350— Pristna kuhinja in poznana vina ter solidna postrežba. Slovenski dom Motel Neboder Rijeka- Sušak CI. Proletarskih brigada, 1 Telefoni: Uprava: 29-80 Portir: 54-2] Bar: 31 64 Hotel sa 120 kreneta topla i hladna teknea voda a svim sobama, svaka draga soba knpatilo i W. C. centralno grijanje i liftovi, restoran prvorazredni sa domačom i internacionalnem kuhinjom, prolazni pension za grape i pojedince, moderna banana na 14 katu prekrasen vidik na Rijehn i okolicn bar - danzing do 3 u jutro veliko zabavište i terasa poslnga prvorazredna cijcne umjerene I ŠK Go skE Ha- ske ne. Na ZK dri lav Nje Ni Pa- sic im. sio 1 Pst ske je kot Me lin ma Mr Sla Vr: Uvi iji. na bo Mc zbi M; ge: let 4 bo ko CVi ca AVTOPKElfOK Cunja Rihard TRST Strada dal Friuli 289 telefon 3S-379 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Konkurenčne cene GOSPODARSTVO Stran 3 195? maja 1959 LEŽČ pose-sr so lenti6 SEDEŽ. TRST - 0 1. ICA F A R ! o P1LZ1 ST. <0/1. . TELEFON ST ro.os l^TCOSPOCARSKRGA ZDRI I7F.NJAI ^nižanje dcaginjska doklade Za vmesne Prva kategorija: DRAGINJSKA DOKLADA MAJ-JULIJ li T J A UUIVJLALIA nja i TRGOVINSKI IN INDUSTRIJSKI po ' SEKTOR ZA TROMESEČJE n, 0*1 icnja. je bj zrak la„- 1 . iluzana za eno ločKo na podri i15 lip ■ 8‘.*,anja premične lestvice o živ-j ico stroških. Navajamo višino zni- Na- doklade za posamezne kategori- aske, je (znesek znižanja): ozov. ^rS°vski sektor: Pf^ S/A i*' D 4/A 14'20 Iir; kat- 4 3/4 in E ) na- jj'1 15,24 lir; kat D 2/A in E 2/A 16,10 Škot-L kat. D l/A in E 1/A 17,93 lir; kat. mika|in -/A in c 4/A 19,20 lir; kat. C 1/A rožil1 . >; 2/A 19,20 lir; kat. B 25,80 lir; kat. igra- A 3<1.23 lir. 5lese. Industrijski sektor oola- rva kategorija: jeli 5 kate- nad 21 let Ikak uruga kategorija: nacl 21 let x na. Pod 21 let ■do; tretja kategorija: edini .nad 21 let rane, od 20 let do 21 losti, od ]9 do 2[ P- °d 18 do 19 17 do 18 «—0cI 16 do 17 TPod 16 let r®'ia kategorija »B«: Pad 2! let 5.083 •z. na 20 do 21 4-849 ,10 “‘l 19 do 20 4.706 ' na 18 d° 19 4-407 rd 17 do 18 3.731 “d 16 do 17 3.510 P°d 16 let 2.795 - Uradništvo moški ženski 10.686 10.686 8.047 6.981 5.993 5.759 5.525 5.083 4.381 4.056 3.341 6.95= 5.98(’ 5.187 4.888 4.394 4.069 3.731 3.471 3.094 nad 21 let 7.813 6.747 pod 21 let 6.903 5.850 Druga kategorija: nad 21 let 5.941 5.135 od 20 do 21 5.629 4.862 od 19 do 20 5.473 4.342 od 18 do 19 5.070 4.043 Za delavce (dnevno) specializirani delavci: nad 20 let 215,50; c id 18 do 20 let 209,50; od 16 do 18 let 185,50; kvalificirani delavci: nad 20 let 193,50 163,50 od 18 do 20 187,50 137,00 od 16 do 18 165,00 129,00 pod 16 let 136,50 114,00 specializirani ročni delavci; nad 20 let 183,00 154,50 od 18 do 20 171,00 129,50 od 16 do 18 135,00 115,00 pod 16 let 106,00 100,00 navadni ročni delavci nad 20 let 171,50 145,00 od 18 do 20 160,50 122,00 od 16 do 18 127,00 109,00 pod 16 let 88,00 87,00 1-083 itelj- ;ljne 5 Oti kiju- 4.394 4.199 3.926 3.471 3.159 2.990 2.625 OBVESTILO Obveščamo vse člane lastnike barov, gostiln in drugih javnih lokalov, da je tajništvo združenja uspelo v svoji pobudi za dosego pravice do znižanja letnih prispevkov SIAE za radioaparate, televizijske in druge zvočne aparate v javnih lokalih. Na vabilo tukajšnje Italijanske misije Ministrstva za zunanje zadeve so se predstavniki združenja zglasili v omenjenem uradu in sprejeli razveseljivo vest, da je po posredovanju omenjenega urada centralno ravnateljstvo SIAE v Rimu končno le ugodilo zahtevam našega združenja, da veljajo še nadalje prejšnje olajšave. 70-LETNICG SVOJEGA ŽIVLJENJA lie te dni obhajal v Trstu bivši šolski 5-478 ?at'e'j dr. Rudolf Perhavec. Rojen P°- 2a[j .. Ista 1889 v Trstu ter je bil v e H, /G PIld letih ravnatelj trgovske aka-950 'smije v Trstu. ’ni)- orn^kUTTI NAŠIH ŠOL. Zadnjič smo HgjPdi izlet dijakov slovenskega il®68, iz Trsta na Koroško. Po-- Cne izlete kat “lcle 80 že napravile tudi ne-Tel g0ve[e druge šole, tako na primer tr-i to- cq j akademija v Bologno, Ploren-ava. na 1 San Marino, realna in klasdč- 750 n“ Slhtnazija pa v Rimini in Rave-je • Nekateri razredi nii_ Ve Se Pfipravljajo na Izlet v Sello Ne-III - ' nekateri drugi v Števerjan itd. l0' Nekateri razredi nižje srednje šo-$e - • eo- nekateri drugi osti' V OBMEJNEM PROMETU lir; v imetje, ki prihajajo iz Jugoslavije jvld 2a obrnejnem prometu, prinašajo v p njih dneh manj mesa na Tržaško. CajPovedujejo tudi, da ni v mesni-, na Krasu na razpolago več toli-1-643 sti Inesa kakor doslej. To velja zla--'pri klo ®*.ede teletine. Kmetje prodajajo ” iio striVn^Cam man.i živine, ker je na-CJ žePd eas- imajo dovolj krme. Ka-2j . udt, da gre mnogo jugoslovanske Cabne za izvoz, v domačih mesni-flin pIabuiej° ljudje govedino po 550 a s jevariev’. teletina pa je po 600 dinar-, a- ' Vsfjetno se bo govedina še po-1 te-Zlla- V Trstu oddajajo jugoslovan-n t j j kmetje govedino nekako po 800 ba- vi,.Za kS, lepše meso ima tudi nekaj refl' lWtt0,Cen0; teIi Q°d llr za kg. teletina gre približno po Jlujejo ‘ zadnjega ponedeljka dalje dovo-jugoslovanski cariniki potni-Pas*1’ Potujejo eez mejo v obmejnem L^11’ Prenos pol kg svežega mesa, in ;mer štirikrat na mesec; tistim pa, ki . 3° kmečke izkaznice, po cn kg, in °=r dvakrat na mesec. ALEŠ BEBLER NA EM. »Primorske Ew?Ca) Poročajo, da je te narv gori®kl okraj predsednik zu-ske Jepold'16nega odbora Zvezne Ijud-skupščine in zvezni ljudski posla-^ c za Tolminsko, sestanku flr,.5’: kl so se ga udeležili tudi razni lav ^ lavnt politični in družbeni de-ct. je dr. Bebler govoril o najak- GORI-novice« (Nova dni obi- dr. Aleš Bebler. Okrajnega komiteja te"®1' zunanjepolitičnih vpraša- 50 = letnica «Glasbene Matice" Us?6 dni Poteka petdeseta obletnica sk anovttve zaslužnega tržaškega šol-jee-a.Zavoda »Glasbene Matice«. Ta kot začela delovati pred pol stoletja ^ Podružnica ljubljanske »Glasbene in lce<<> a se sčasoma osamosvojila ^ Postala važen činitelj našega do-jjj Pega glasbenega snovanja. Z nje-E]ReKdelom So tesno povezana Imena Vrnhenikov Vasilja Mirka, Ubalda Uv ..ca in Karla Pahorja, ki so se Iji Javili kot pedagogi in skladate- naZa obletnico je »Glasbe-, a Matica« priredila v so- j.tb koncert v Avditoriju. __________ ot gost je nastopil pevski j^or ljubljanske »Glasbene „ aiiCe« pod vodstvom diri-leh- C' Cvei-ka. Dr. Miku-r.je pozdravil goste iz Jubljane in prebral voščil-.o Pismo Vasilja Mirka. Po Peertu je bila izmenjava - etja m daril med Trža-bl in Ljubljančani. °i novost so izvajali na u ncertu Vrabčevo »Zaljub-Cj.no morje«, švarove varia-s le na narodno »Moj očka DVE STAVKI. Pretekli teden je bila 48-urna stavka bančnih uslužbencev. Stavkalo je v vsej Italiji okoli 100.000 uslužbencev, ki zahtevajo, .naj se v novo delovno - pogodbo vnesejo nekatere zboljšave kakor povišanje plač za 15%, izenačenje plač uslužbenkam, skrčenje delovnega urnika, predvsem uvedbo enotnega (dopoldanskega) urnika. Na ista dneva so stavkali tudi delavci v lesni industriji. Tudi pri njih gre za obnovo delovne pogodbe. Stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije (CGIL, CISL in UIL). TURISTIČNI INFORMACIJSKI U- RAD je ob bloku na Pesku odprla Pokrajinska turistična ustanova v Trstu. Slovesnosti je prisostvoval minister za šport in turizem Tupini. OBISK KOMUNISTIČNIH PARLAMENTARCEV. Iz Rima je prispela v Trst skupina komunističnih poslancev, da bi proučili gospodarske in politične razmere na Tržaškem. Parlamentarci so bili tudi v Lo.njeru, Camporah, Sv. Križu, Nabrežini, Zgoniku in Repen-tabru. Vodil jih je tržaški poslanec Vidah. NAROČILA TRŽAŠKIM LADJEDELNICAM. NATO je naročila pri CRDA 760-to.nsko petrolejsko ladjo. Poleg tega bodo v tej ladjedelnici zgradili 2 plavajoča doka po 26.000 ton za italijanska podjetja. NAŠE SOŽALJE V Gorici je umrl Karel Reja, dušni pastir v Rupi in Peči na Goriškem. V Sežani 85-letni Martip Škrinjar, v Ric-manjih Marija Petaros (Pettirosso), v Trebčah Silvester Kralj, na Proseku Klavdij Štoka, v Sovodnjah Ivana Vi-sintin. »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. VISTA TEST, Ul. Cirducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/ Gospodarska žila bije hitreje Koper, maja Minuli mesec sta bila v Postojni oz. v Portorožu 2 pomebna občna zbora. Delegati trgovskih oz. gostinskih podjetij — članov Trgovinske oz. gostinske zbornice za koprski okraj so se zbrali, da bi pregledali delo v preteklem letu in ugotovili, kaj je treba storiti za izboljšanje v prihodnje. TRGOVINA SE RAZVIJA HITREJE Za vsakogar, ki ve, da iz leta v leto naraščata vrednost bruto proizvodnje in narodnega dohodka, je logično, da se stalno veča tudi blagovni promet. Podatke za zadnja 4 leta (od 1955 do vključno 1958) na pr. povedo, da se je trgovinski promet v koprskem okraju povečal za 53.5% in dosegel tako lami kar lepo število 21 milijard 822 milijonov din. V trgovini na drobno Izstopa po povečanju, ki presega povprečje v zadnjem letu, prodaja železnih izdelkov, stekla, elektromateriala, papirja, pisarniških potrebščin in knjig, tekočih goriv in maziv, tobaka in tobačnih izdelkov. Na eni strani to do kazuje, da ostaja od kupne moči prebivalstva vedno več sredstev tudi za te izdelke, delno pa je to povečanje nedvomno posledica razvitega maloobmejnega osebnega prometa (po videmskem sporazumu; to velja gotovo za tobak in tobačne izdelke ter za goriva in maziva). RAZBREMENITEV KMETIJSKIH ZADRUG Lansko leto je bilo uspešno tudi glede reorganizacije splošnih kmetijskih zadrug, ki so svoje prodajalne živil in mešanega blaga izročile obstoječim trgovskim podjetjem, že dolgo je bilo namreč čutiti, da trgovinska, gostinska in delno tudi obrtna dejavnost (pekarne, mlini in pod.) kmetijske zadruge ovira pri njihovem glavnem delu, to je pri pospeševanju neposredne kmetijske proizvodnje. Zato se je ta akcija izvajala tudi v koprskem okraju. Obstoječa trgovska podjetja so prevzela prav vse poslovalnice — prodajalne kmetijskih zadrug; tudi v od središč bolj oddaljenih krajih, kjer donosnost trgovine ni vselej podana, je pa ljudem nujno potrebna vsaj za nakup vsakdanjih živil in drobnih predmetov. Med vprašanja, ki so v trgovini posebno pereča, sodi gradnja novih prodajaln in skladišč ter nakup prevoznih sredstev ter drugega trgovinskega inventarja. V te namene je bilo lani investiranih skoraj 222 milijonov din, letošnji družbeni plani občin in trgovskih podjetij pa predvidevajo 187 milijonov. Na prvi pogled so to precejšnje vsote, toda če upoštevamo, da so bile prodajalne zlasti v obalnem pasu, t. j. v Kopru, Izoli in Piranu, še pred 4, 5 leti zelo slabe in neopremljene, pa še naglo rastoče potrebe zaradi vse obsežnejše gradnje stanovanj v novih naseljih, tedaj ta sredstva ne zadostujejo. Predvsem občine bodo morale v prihodnje nameniti več sredstev tudi za te potrebe. Prihodnjič o razvoju turizma. F. M. — 0 — VPRAŠANJE ITALIJANSKIH DOBAV JUGOSLAVIJI V smislu načelnega sporazuma, ki je bil dosežen med pogajanji za obnovo trgovinskega sporazuma za leto 1959, se bodo v Rimu 18. maja začela pogajanja za ureditev izrednih industrijskih dobav italijanskih podjetij Jugoslaviji. Gre za dobave na kredit, za katerega jamči podjetjem italijanska vlada. Prejšnji sporazum za dobavo industrijske opreme v vrednosti 30 milijonov dolarjev je bil izčrpan. Gre za to, da se določi nov okvir in najdejo nova sredstva za finansiranje italijanskega izvoza tehničnih dobav v Jugoslavijo. Treba je tudi sestaviti pravilnik za izvedbo zadevnih operacij, ki bodo z ene strani italijanski industriji zagotovile izvoz njenih izdelkov, z druge strani pa Jugoslaviji opremo za njeno industrijo. /Vffii (•'/htiifi NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Vzhod: Zagreb 14. maja, Sarajevo 6. junija; — Indija — Pakistan: Učka 30. maja; — Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Radnik 23. maja; — Sev. Kitajska — Japonska: Radnik 23. maja; — Sev. Amerika: Trepča 15. maia; — Sev. Afrika: Trepča 15. maja; — Perzijski zaliv: Vis 1. junija. m molelo Hiti gobpodje Neki uradnik je našel službo, s katero ni zadovoljen. Njegovi starši niso tega mnenja in mu ugovarjajo, da bi se moral čutiti srečnega, da je pri današnjih razmerah sploh našel delo. s to zadevo se je obrnil na tednik »Epoca«, v katerem odgovaija Alba De Cespedes sledeče: Kdor mora delati, da se preživlja, je lahko srečen, da najde delo, posebno v deželi, kakršna je naša, kjer je odstotek brezposelnih še vedno visok. Na, tako je dandanes, človek mora biti vesel, da je sploh zaposlen. Bivši bančni uradnik, moj znanec, je moral zamenjati pero in svinčnik s krampom in lopato in popravlja zdaj ceste pri ustanovi SELAD; šest mesecev dela, šest mesecev pa mora »uživati« prisiljeni počitek. Pri nas v Trstu ni malo doktorjev komercia-"-listov, ki bi bili veseli, ako bi mogli dobiti skromno službo v banki, tovarni ali v trgovini in se morajo ukvarjati s trgovino na drobno, ako imajo srečo, medtem ko je pred leti umrl v Trstu upokojeni bančni uradnik, ki ni dovršil niti ljudske šole. Torej tudi taki, skoraj nepismeni, so prišli nekdaj do dobre službe, kaj šele tisti, ki so dovršili srednjo a'i celo visoko šolo! Sploh je bilo nekdaj mnogo laže plezati po lestvici navzgor in lahko trdimo, da je postal gospod, kdor je le hotel. Danes, na primer, čakajo učitelji na službo, medtem ko so nekdaj prazna učiteljska mesta čakala na učitelje. To velja tudi za vse druge službe in za vse primere zaslužka. Gospodarski sistem, v katerem živi-* mo, je pač tak, da postaja v njem vedno bolj tesno. V začetku je bilo lepo. Trgovcev je bilo malo in ker konkurence skoraj ni bilo, so brez posebnih naporov obogateli, industrija se je komaj začela razvijati in vsaka nova tovarna je imela dovolj dela in dobička, delavci pa so brez težav prišli do zaslužka in niso niti sanjali o brezposelnosti. Tudi za vse višje poklice ni. manjkalo praznih mest. Vsakomur je bila odprta pot do blaginje in bogastva. V začetku so se le redki podali na to pot, kmetje so večinoma ostali doma in delavci so se zadovoljevali s zagotovljenim zaslužkom v industriji. Ker pa je ta pot odprta vsem, jih je začelo vedno več hoditi po njej, vedno več delavskih in kmet-”1 skih sinov in hčera. Kdo bi jim to zameril in kdo jim more to zabrani-ti? Vsakdo ima pravico težiti za tem, da postane gospod, t0 je, da zaživi v novem stanju. Prav! Toda ako bomo v sedanjem gospodarskem sistemu vsi gospodje, kdo bo pa delal? Ako bomo imeli vsi višješolsko izobrazbo, kdo nas bo redil? ž;e danes nam sapa zastaja, ako pozorno gledamo, kaj se dogaja okoli nas. Postavimo za primer naš Trst, ki prav ni še velemesto in vrhu tega je še zelo v kritičnem gospodarskem položaju. Ulice so že tako prenatrpane z avtomobili, da bo promet postal kmalu nemogoč; kljub temu je avtomobilov vsak dan več. Kam plovemo, kaj bo jutri? Omejiti porabe avtomobi-_ lov ni mogoče, ker morajo tovarne avtomobilov proizvajati, da se prepreči naraščanje brezposelnosti. Zaradi tega mora tudi ostala industrija proizvajati in tako dalje. In vendar ima vsakdo pravico, da bo gospod, da bo živel v izobilju. Gospod pa ni glavna stvar, glavna stvar je blaginja in kdor želi biti gospod, želi to ker ve, da pride na ta način do blaginje. Gospodje pa, kakor rečeno, ne moremo biti vsi, pač pa lahko vsi pridemo do blaginje. Sebična borba posameznika, da hi dosegel gosposki položaj, da bi se torej dvignil nad množico, ki je temelj in istočasno motor starega gospodarskega sistema je dovedla svet na rob katastrofe. Zato jo je treba zamenjati s skupno borbo za splošno blaginjo. „ Do skupne blaginje mora priti in bo prav gotovo prišlo, ker je to edini izhod iz dosedanjega nevzdržnega in nevarnega položaja. Ko bodo tudi današnji nižji sloji, ko bodo tudi nekvalificirani delavci, kmetje in umi-rovljenci dosegli blaginjo, ne bo treba več kopičiti denarja in bogastva, ne bo treba več višje in najvišje izobrazbe samo zato, da si človek zagotovi obstanek in bodočnost, študiral bo, kogar bo to veselilo. Tudi umetnost bo postala pristna in resnična šele tedaj, ko bo zavladala splošna blaginja in ko ne bo več izmaličena od kruhoborstva. Splošna blaginja bo prišla gotovo, ker so dani vsi pogoji za to. Seveda si ni lahko predstavljati svetle bodočnosti, ko smo obdani z gosto temo. Toda čim globlje, lezemo v noč, tembolj se bližamo jutru. Drago Godina PROIZVODNJA BOMBAŽASTIH TKANIN V EVROPI PADA Po podatkih iz angleških virov je proizvodnja bombažastih tkanin v E-vropi v prvem polletju lanskega leta bila manjša kakor v istem razdobju leta 1957. Proizvodnja čistih bombažastih tkanin je nazadovala za 4%, mešanih pa za 7%. Tkanine iz umetne svile so zaznamovale še večje skrčenje, in sicer za 18%, medtem ko je proizvodnja tkanine mešane z umetno svilo napredovala za 13%. DAMIR FEIGEL V Dornberku so pred nekaj dnevi položili k večnemu počitku Damira Fei-gla, neumornega primorskega kulturnega delavca, časnikarja in književnika. Rodil se je 18. julija 1879 v Idriji: Gimnazijo je dovršil v Gorici. Na Dunaju je študiral pravo, vendar je študij pred koncem pretrgal in se vrnil na Goriško. Kot kulturni delavec se je izkazal pri organiziranju ljudskega prosvetnega življenja in književnega dela v okviru Goriške Matice. Kot časnikar je sodeloval pri urejevanju koledarja Goriške Matice ter pri listih Ježu, Osi, Kurentu, Goriški straži, Edinosti, go-riški Mladiki in Soči. Po drugi svetovni vojni je živel na Volčji dragi na Vipavskem. Damir Feigel se je uspešno vključil kot humorist v slovensko književnost in se postavil ob Murnika in Milčinskega. Iz vsakdanjega življenja našega človeka je znal črpati navdihe za svoje humoreske, ki so mojstrovine vedrega gledanja na svet in njegove probleme. Vidne stopnje na njegovi umetniški poti so: »Pol litra vipavca« (1911), »Bacili in bacilke« (1920), »Tik za fronto« (1921), »Po strani klobuk« (1923), »Domače živali« (1924), »Pasja dlaka« (1926), »Na skrivnostnih tleh« (1929), »Faraon v fraku« (1929), »čudežno oko« (1930), »Brezno« (1931), »Kolumb« (1932), »čarovnik brez dovoljenja« (1933), »Okoli sveta« (1935) in »Super-vitalin« (1939). USPEHI SLIKARJA A. SPACALA Naš sorojak akademski slikar Alojz Spacal je te dni razstavljal v tržaški Občinski galeriji vrsto svojih najnovejših del. Ta njegova domača razstava sovpada s tretjo biennalo italijanske grafike, ki so jo odprli preteklo soboto v Benetkah. Spacalu so prisodili prvo nagrado za grafične liste v tehniki ksilografije. Na razstavo je bilo povabljenih 140 umetnikov, ki so razstavili okrog 400 del. Istočasno razstavlja Spacal v Arezzu, v Toskani, na razstavi 25 mojstrov italijanskega slikarstva in venecuelski prestolnici Caracasu. Pred kratkim pa je bila v Padovi že njegova tretja osebna razstava. V Trstu je Spacal razstavljal 28 svojih najnovejših del, in sicer tri olja na platnu, tri barvane ksilografske matrice in 22 beločrnih ter barvanih ksilo-grafij. Večina, to je 16 del je iz lanskega leta, ko je nenadoma stopil Spacal v ospredje svetovnih grafičnih mojstrov; 7 del je napravil letos in le pet jih je iz predlanskega leta. S to zadnjo tržaško razstavo se nam je predstavil Spacal v naprednejši in prefinjenejši stopnji svojega likovnega ustvarjanja, ki se čedalje bolj in skoraj izključno nagiblje h grafični tehniki, na kateri slonijo tudi njegova olja, čeprav se v teh še lahko zasledijo začetne prvine Spacalove umetniške poli, izhajajoče iz magičnega realizma. Ta razvoj iz magičnega realizma preko primitivizma v geometrično pojmovano likovnost je najbolje razviden, če si ogledamo njegove starejše liste, ki so zbrani v posebni mapi in so bili na razpolago obiskovalcem razstave. Svojo razvojno pot so doživljale tudi barve, ki jih slikar uporablja in ki so zanj le dopolnilo abstraktno zamišljene in nakazane prostorninske igre. Od bleščečih tonov s spretno doziranimi kontrasti je prešel zdaj Spacal na temne, v katerih opisujoče izstopajo sivi, vijoličasti in zelenkasti poltoni, ki jih odlikuje posebna mehkoba, s katero pridobivajo Spacalove umetnine važen liričen navdih. Spacalova tehnika se je v zadnjih letih močno prefinila. Od širokih zasnov in prijemov je prešel k nadrobni obdelavi, k čisti graliki, katero obdeluje s posebno spretnostjo in vestnostjo. Ta Spacalova nedosegljiva obrtna popolnost je obenem oplemenitena po pesniških navdihih pri obravnavanju raznih motivov in kompozicij. Naš Kras mu je najljubša snov, ki jo zares prepričevalno podaja. Zato si po pravici zasluži vzdevek likovnega pesnika kraške zemlje in njenih ljudi. Manj pa prepričujejo motivi, ki jih ne sodoživlja in občuti, zato izpadejo manj umetniško pristno in doživeti, kot na primer makedonska pokrajina (olje), dalmatinski trg (barvana ksilografska matrica) in ksilografije: dalmatinski trg, bizantinska stolnica, ohridski motiv in podzemska Timava. jj. OD 12. MAJA BO SLIKAR LOJZE SPACAL razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, in sicer v glavnem dela, ki so bila razstavljena v tržaški Občinski galeriji. DESET MILIJONOV LJUDI je včlanjenih v bratskih organizacijah v Združenih ameriških državah, poroča »Nova doba« iz Clevelanda. Ta list je glasilo »Ameriške bratske zveze«, ki je nedavno praznovalo 60-letnico svojega obstanka, v zvezi so zavarovanj slovenski delavci za doživetje in za primer smrti. Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-79 mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav; Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb; Smičiklasova 22 tel. 39758 , 39691, telex 02 — 148 RIJEKA žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Teiex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave; Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! JUGOLINIJA RIJEKA - Jugoslavija Poštanskl pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51 26-52, 26-53, 27-02 Održava osam teretno - putničkih linija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN. Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pretovor u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zastupnlk u Trstu Je: »nord adria« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzi 1, Tel. 37-613, 29-829, 20. — 24. maja JV 21. — 25. maja Primer: Recimo, da dežuje njin maja ali se ta dan pojavi ros* ved: ki zmoči trtne liste najmanj ^ s'lo' eno uro. Predvidevamo, da se P do 18. — 22. maja pojavili M ^ deži na trtah. Škropljenje h11! ban ramo opraviti 2 — 3 dni pi^1 de 1 tem rokom. Uporabimo 1% bo* V doško brozgo, kateri dodan1 0,25 kg močljivega žveplene?1 žav, praška. ki 1 von; OBVESTILO 'ije KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE ^ V MALIH POSESTNIKOV 1 uJl Obveščamo vse dvolastnike, i n,; nameravajo sekati drva v sezof krij 1959-60, da poteče rok za vlag‘ V nje tozadevnih prošenj do 10 j1 JJ“ ( nija tega leta. Pozivamo vse pf paS| zadete, da vložijo pravočasf sice] prošnje za sečnjo, ker se pro- kor nje, vložene po predpisanem Pj V ku, ne bodo upoštevale. Za V des staj obvestila naj se vsak posarnč nik zglasi v uradih Kmečke zv drž ze in Zveze malih posestnikov, nov Ulici Geppa 9 — pt. v Trstu, de ■Ua - ________Vse Itogmice na debelo in na dlobno Simeoni- ce Ud vici skil OPČINE, Narodna ni. 24, tel. 21-583 Nogavice za ženske od lir 175 naprej Nogavice za moške od lir 05 naprej Popolna izbira tkanin s skrajno konkurenčno ceno. Praksa iz drugih pokrajin Italije nam nalaga budnost in previdnost, da tako preprečimo razne špekulacije v zvezi z volitvami. Glejmo, da nam tudi, na po- PREVEČ DEŽJA? Zadnje deževno vreme v naših krajih je gotovo prispevalo k obilnejšemu pridelku sena, toda za trto je nastopila nevarnost, IMUNA IN ZLATARNA H D van zn;i seje mil Ude lih slu; zar: me] lek: lavi lilikolj Ka%cl - TRNI Čampo S. Giacomo 3 ■ tel. 93-881 Or« najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vso prilik* S tak Živi Um cial raz |AUrONOTOR| EXPORT IMPORT. PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje TRIESTE-IRST, Via UdinelS TELEFON 30-1 57 -30-198 LUKSUZNE TJSK0CINE PISARNIŠKE POTREBŠČINE GUMIJASTI ŽIGI Prudajiimo in popravljamo NALIVNA PERESA TISKARNA-PAPIRNICA D. BERMRDI TRST - TRIESTE ULICA MAZZINI 44 Telef. 83 687 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE 1< A GORIZI2VNA. .nf\ iUfe. MP'* ifuce. BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo 1GAZZINI DEL foVAo TRIESTE - TRST — Corso Italia 1 (vogal P. Borsa) — Tel 29-043 Bogata izbira moških, ženskih in otroških dežnih plaščev iz najlona, popelina in mako. Neizpodbitne cene — Dežni plašči po 6.700 lir iz najlona za moške in ženske Obiščite nas s polnim zaupanjem ! mi Pro d 1 POg v Pel lasi Plai Vai na R o TRST, Ulica Cicecone 8 - Telefon 38 I3G 37 725 Telegram IMPESPORT - TRIESTE UVAŽA: NSAKOl/RSTEN LES, DRVA ZA KURJAVO, GRADBENI MATERIAL S daj >§ri Uti] jev, in _ obr ttiei so IZVAŽA: TEKSTIL, K0L0NIALND BLAGO IN RAZNOVRSTNE STROJE T bo fai, Operira po tržaškem in goriškem sporazumu Specializirana podjetje za vsakovrstne kompenzacije OSTI-MOTO TRST, UL. MACCHIAVELU 28 Teieion 37-286 Ekskluzivni zastopnik za motorna kolesa DUCATI, AERMACCHI in MORINI — Novi in rabljeni motorji, velika izbira nadomestnih delov, - Plačilne olajšave AVTO PREVOZN IŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za tu iu inozemstvo. — Postrežba hitra. Gane ugodne HOTEL IN RESTAVRACIJA FURIjAJST REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne. MOVIMIIS LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 11 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Izvažamo: Mehak in trd žagan les — Zaboje — Gozdne proizvode Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče — Lesovinske plošče — Stole iz upognjenega lesa Oglje — Furnirje — Parkete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo. Obiščite naš paviljon na razstavi embalaže Gospodarsko razstavišče / Ljubljana ga dej nju va štei izv; lah str< ttlC] San Ii eial faz lev, ska Po mo / skc Poj tek Tu Pu dol v dje tfo ža\ Po: v ki ko] do: tde tis- Pol Ita kr; Pa de, ga: Soc Tu te Izi, ija