S p u b lik a c i jo z b o rn ik a n a š e g a sk o p sk e g a k o n g re s a se u sp ešn o n a d a l ju je s e r ija p o d o b n ih z b o rn ik o v , d o s le j ed in ih p u b lik a c i j , k i so n e k a k o o d ra z d e la ju g o s lo v a n sk ih g eo g ra fo v v ce lo ti. V z b o rn ik u so ra z e n o rg a n iz a c i js k e g a d e la o b ja v lje n i vsi r e f e r a t i , o k a te r ih sm o p o ro č a l i že v n ašem p o ro č i lu o k o n g re s u v » G eo g ra fsk em v es tn ik u « 1968. V seb in sk o u g o d en v tis z b o rn ik a m o tijo n e v e r ­ je tn o š te v i ln e in n e o p ra v ič lj iv e tisk o v n e n a p a k e , še poseb n o v tu je je z ič n ih p o v z e tk ih , k a r je še p o seb n o k o č ljiv o . Jakim Sinadinovski-Stoilko Ivanovski-M itko Panov, T itovveleškite sela. Socio-ekonom ski ispituvanja. Skopje 1969, strani 600. O b se žn o delo je r e z u l ta t š iro k o z a sn o v a n e g a , t im s k e g a in m e d d is c ip l in a rn e g a r a z is k o v a n ja n a P riro d o s lo v n o -m a te m a tič n i f a k u l te t i v S k o p ju . V n je m so o b d e la n i ra z is k o v a ln i o k v ir in m e to ­ d o lo šk e p o seb n o s ti š tu d i js k e g a p r o je k ta , o sn o v n e g e o g ra fs k e k a r a k te r is t ik e T ito v e le šk e k o tl in e , o sn o v n e k a r a k te r is t ik e g ib a n ja v a šk e g a p r e b iv a ls tv a , so c io e k o n o m sk e sp re m e m b e p o d vp liv o m in d u s tr i a l i z a c i je in u rb a n iz a c i je , v p r a š a n je k m e tij s k e p o li t ik e in k m e tij s k e p ro iz v o d n je te r d ru ž b e - n o -p o li tič n e g a in k u ltu rn o -p ro s v e tn e g a ž iv l je n ja n a v a s i. D e lo n i za n im iv o in in ic ia tiv n o sam o po s v o ji k o n k re tn i v seb in i, te m v eč p re d v s e m tu d i k o t m e to d o lo šk i v zg led . Vladimir Klemenčič-Mitko Panov-Mirko Pak, Transformacija na selskoto stopanstvo i iskoristuvanje na zem ljišteto vo Goloznici. Geograsfski Razgledi, Skopje, knj. 6 , 1968, str. 37-54. Š tu d ija p r in a š a p rv e re z u l ta te te re n s k ih ra z is k o v a n j , k i j ih je v zvezi z zvezno ra z is k o v a ln o tem o » T ra n s fo rm a c ija a g ra rn e g a o k o lja in s t r u k tu r e t e r k a r t a iz ra b e zem lje« in s so d e lo v a n jem v o k v iru u s tre z n e p o d k o m is ije M e d n a ro d n e g e o g ra fs k e u n i je za d ež e le V zh o d n e S re d n je E v ro p e o p ra v i la te re n s k a e k ip a s lo v en sk ih in m a k e d o n s k ih g e o g ra fo v v s o d e lo v a n ju z ek ip o G e o g ra fs k e g a in š t i tu ta P o ljs k e a k a d e m ije z n a n o s t i v V a rš a v i. G re za r e z u l ta te ra z is k a v e v v as i G o lo zn ic i o b re k i T o p o lk i ju g o z a h o d n o o d T ito v e g a V elesa . Svetozar Ilešič, Rezimy rzek w Jugoslawii. Przegl^d Geograficzny, War­ szawa, t. XL, z. 2 , 1968, str. 505-509. 7,a zvezek » P rze g la d a « , p o sv ečen 6 0 -le tn ic i z n a n e g a k ra k o v s k e g a fiz ič n e g a g e o g ra fa p ro f . M. K lim aszew sk eg a . je a v to r p r is p e v a l k r a t e k , v seb in sk o n ek o lik o d o p o ln je n p re g le d re č n ih rež im o v v Ju g o s la v ij i , k a k r š e n je iz še l v G e o g ra fsk e m v e s tn ik u le ta 1947. Svetozar Ilešič, P odstaw y k lim atyczne reg iona lizacji fizycznogeogra- fieznej Jugoslaw in Przegl^d Geograficzny, Warszawa, t. XL, z. 4. 1968, str. 758-770, z 1 kartogramom. Z a zvezek » P rzeg lad a« , p o sv ečen 6 0 -le tn ic i v a rš a v s k e g a fiz ič n e g a g e g ra fa p ro f . J . K o n d ra c k c - g a , je a v to r p r is p e v a l p re g le d n o shem o k l im a ts k ih p o d ro č i j J u g o s la v ije , k o t eno od o snov f iz ičn o - g e o g ra fs k e re g io n a liz a c i je J u g o s la v ije . A lo jz ij W oš K liinat w u j^ciu kom pleksow vm w ybranych m iejscowosci Jugoslawii- Przegl^d Geograficzny, Warszawa, t. XLII, z. 1., 1970, str. 70-94. A v to r p o s k u ša n a o sn o v i p o d a tk o v za n e k a te r a ju g o s lo v a n sk a m e s ta (L ju b lja n a , Z a g re b , B eo g ra d . S a ra je v o , S p lit , T i to g ra d in S k o p je ) u p o r a b i t i t . im . k o m p lek sn o m e to d o o p re d e l itv e k lim e k o t » d o lg o le tn e g a re ž im a v re m e n a « . P r i tem se o p ir a n a fre k v e n c o t . im . v re m e n sk ih s k u p in (s k u p in e to p l ih , p re h o d n ih in m rz lih v re m e n ) , k i j ih v sm is lu k la s i f ik a c i je L . A. C z u b u ro w a (K o m p le k sn a ja k lim a to lo g ija . M oskva 1949) d e li še n a p r e j n a » ra z re d e v rem en a« (» k la sv pogody«) in s ice r sk u p in o to p l ih v re m e n n a 7 (A -G ), p re h o d n ih n a 2 (X , Y) in m rz lih n a 6 (H -O ). S vo je o p re d e l itv e za n a š te te p o s ta je v S F R J p r im e r ja tu d i z o p re d e l itv a m i za n e k a te re p o ljsk e k r a je . Prvi slovenski priročnik o družbeni geografiji A vguštin L ah-Igor V rišer, Sodobni svet. Družbena geografija. Obzorja, Maribor 1969. 1. del (Svetovno prebivalstvo) 309 strani, 2 . del (Svetovno gospo­ darstvo) 278 strani. Številne tabele, kartogrami in fotografije. Skupaj blizu 600 strani obsegajoče delo je družbena geografija sodobnega sveta, na kar posebej opozarja sam podnaslov. Z njim smo dobili Slovenci prvi obsežnejši tekst z raziskovalnega področja, čigar tem atika zbuja zanim anje tudi izven okvirov stroke, kar je nedvomno močno doprineslo temu, da so izdaje podobnih del v svetu razmeroma zelo številne. Okoliščina, da sta delo napisala domača avtorja, še poudarja pomembnost njegovega pojava na domačem knjiž­ nem trgu. Knjiga je izšla v dveh delih. V prvem delu, s skupno oznako »Svetovno pre­ bivalstvo«, so mimo uvoda v družbeno geografijo obravnavana še poglavja o geografiji prebivalstva, geografiji naselij in o politični geografiji .Drugi del ima skupno oznako »Svetovno gospodarstvo« in obsega poglavja o geografiji primarnih, sekundarnih in terciarnih gospodarskih dejavnosti. Moderna zasnova geografske predstave družbenih pojavov teži za tem, da bi bilo doseženih dvoje ciljev. Prvi je razjasnjevanje vzročnih povezav in odnosov med generično raznovrstnimi, a z družbeno dejavnostjo enotno oprede­ ljenim i pojavi življenjskega okolja, drugi pa je predočevanje značilnosti teh pojavov, nastalih na neki ravni družbenega razvoja v posameznih enotah okolja. Pri pisanju pričujoče knjige sta oba avtorja očitno zasledovala oba cilja in je s tega vidika delo. ki je bilo opravljeno, neoporečno. Vprašanje pa je, če je tudi pristop k realizaciji zasnove zadosti dognan. V tem pogledu zbujata pozornost tako razvrstitev celotne obravnave snovi kot razvrstitev snovi po posameznih poglavjih. Utemeljevanju in razlagi vzročnih povezav so namreč odmerjeni predvsem uvodno poglavje knjige ter uvodni razdelki posebnih poglavij, medtem ko je težišče ostale vsebine na predstavljan ju pojavov. Takšen pristop je seveda možen, a za avtorja precej zahteven, saj narekuje skrbno usklajevanje teoretič­ nih izvajanj s prikazovanjem značilnosti dejanskih razmer, pri povprečnem uporabniku čtiva pa deluje tako, da ga privlači bolj informativna kot razjasnje- valna vsebina. Izraženo misel velja še nekoliko osvetliti in sicer z namenom, da bi doprinesli razpravi o graditvi družbene geografije kot znanstvene disci­ pline. V uvodnem poglavju knjige je jasno povedano, da posveča družbena geogra­ fija glavno pozornost osnovni dejavnosti družbe, njeni materialni proizvodnji, »ki je prav gotovo največ pripomogla k sedanji preobrazbi zemeljskega površja« (1. str. 11). Toda poglavja o materialni proizvodnji so uvrščena za tistimi o na­ selbinskih in politično-geografskih razmerah, slika družbene nadgradnje je torej predstavljena prej, preden smo seznanjeni s temeljem družbene biti. Za­ radi tega ima, postavimo, razmotrivanje različnosti ter razvojnih posebnosti podeželskih naselij, m estne naseljenosti, ozem eljsko-politične problematike, pojava razpadanja kolonializma ali vzpostavljanja raznih oblik mednarodnega sodelovanja in podobno veliko preozek, zgolj tematsko opredeljiv status. Pre­ pričljivost takšnih razmotrivanj bi nedvomno pridobila, ako bi bil čitalec prej seznanjen z značajem, razvojnimi posebnostmi in problemi gospodarske dejav­ nosti v okolju. V slednjem gotovo velja samo eno in edino logično zaporedje po­ javov, kakršni so: industrijska reprodukcija — urbanizacija — industrijska pokrajina, ali pa: sistemi kmetijske reprodukcije — strukturna različnost km e­ tijskih naselij — kmetijska pokrajina. Kako naj bo razjasnjen pojav preobra­ čanja kmetskih naselij, če ne z vzroki, ki tiče v stvarjajočih se oblikah delitve družbenega dela! Med posameznimi poglavji knjige kaže primer tistega o po­ litični geografiji najvpadljivejšo neskladnost med (uvodnimi) teoretičnimi izva­ janji o predmetu obravnavanja ter ostalo vsebino. Prav to neskladje nas še bolj prepričuje o smotrnosti razjasnjevanja geografskega obeležja politične podobe sveta s postavk gospodarskega in splošno družbenega dogajanja v okolju. Dobivamo vtis, da se avtorja nista povsem izognila vplivu že dokaj preži­ vele antropogeografske šole, ki je gradila svojo raziskovalno zasnovo pretežno po modelu generičnih pojavnih kategorij ter s tem odprla vrata mehaničnemu materializmu ne le v geografiji, ampak tudi v nekaterih sorodnih disciplinah. Da so vsi pojavi v gospodarskem prostoru odraz gibanj, katerih sile pobude in sile izvajanja vplivajo na tvorjenje in spreminjanje pojavnih sistemov, torej vzročnega zvezja pojavov, o tem antropogeografska šola ni vodila dosti računa. Vzlic temu so njeni sledovi še vedno prisotni, kar si lahko razlagamo z okolišči­ no, da so bili utemeljitelji šole močne osebnosti v znanstvenem svetu ter mojstri empirične analitike, kar vse je njihovemu opusu dalo pečat zgleda vredne do­