Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Dbi. DELAVSKA POLITIKA tikala dvakrat tedensko, in sicer vtako iredo ta vsako soboto. Malih oglaS0T’ kl služiio T posredovanJe ln soclalne namene delavstva t6f Uredništvo In .pr*v«: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para - Malih oglasov ‘^^skega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica - Celje, Delavska zbornica - «aja stane beseda Din 1— V oglasnem delu stane pebtna enostolpna vrsta Srbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1-50. — Pri večjem številu objav popust. Naročnina za Jugos avijo zn a Nafranldrana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din II.—, za Inozamatve mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Stev. 104 Maribor, sreda, dne 29. decembra 1937 Leto XII Ovoje lic Kopitarjeve ulice? Kopitarjeva ulica v Ljubljani pomeni klerikalizem, ker je tam središče vodilnega klerikalnega časopisja v dravski banovini ali Sloveniji. V tem časopisju »vodijo« klerikalci svojo politiko. V tem časopisju ponovno poudarjajo, da so režimski ljudje za postopno uvedbo demokracije, toda v bistvu pa zagovarjajo režime, ki so proti demokraciji. Zagovarjali so hitlerizem, zagovarjajo italijanski režim, Francov upor v Španiji, naval Japonske na Kitajsko itd. Dogmatično so za avtoritarno oblast, še več, za hierarhijo v svojem krogu, kateri mora biti podrejena celo vsa posvetna avtoritativna in drugačna oblast. To načelo zapazi vsak čitatelj klerikalnega časopisja, če le hoče. Zakaj vleče se po njem kakor črna nit kljub vsem praznim besedam o socialnosti in demokratičnosti, ki so potrebne za uspavanje takozvanega javnega mnenja. Da ne bo kdo rekel, da podtikamo ali klevečemo tisk iz Kopitarjeve ulice, navajamo nekaj misli, ki so izšle minuli teden v tedniku, ki je namenjen kmetiškemu prebivalstvu in katerih velik del bi mi v bistvu podpisali, če bi bile iskrene in bi se politika usmerila^ takem duhu. Kaj pripoveduje ta list kmetiškemu čitatelju. List pravi: »Narodna nesloga« je potrebna. Zgodovina uči, da smo bili takrat najbolj na tleh, ko smo bili »složni«. Stvar ljudstva samega je, koliko strank si osnuje. Nihče na svetu nima pravice v tem ljudstvo komandirati. Zato smatramo ukrep diktature, ko je razpustila vse politične stranke, za nasilstvo in prav tako nepravičen je sedaj veljavni zakon, ki določa, kakšne stranke si sme ljudstvo ustanavljati. Zakon bi moral izginiti in ljudstvo bi moralo dobiti svobodo1.« List seveda pove, da bi oblast morala prepovedati stranke, ki so nevarne današnjemu družabnemu redu in osnovnim načelom kulture ter one, ki hočejo diktaturo z nasiljem. To bi bili pri nas praktično sa-mo' fašistična in komunistična stranka. Vse druge stranke bi morale biti dovoljene, kajti stvar ljudstva je, kakšne stranke si izbira. Politična stranka je skupina ljudi, ki imajo enake ali vsaj jako slične nazore glede vodstva javnih zadev, zato pač nima nihče pravice prepovedovati, kako kdo sme misliti o davkih, o šolstvu, o zunanji politiki itd. Prevelika strankarska razcepljenost ljudstvu ni v korist, ker skupine potem nimajo nikjer vpliva. V Sloveniji smo imeli pred vojno tri stranke: klerikalno, liberalno in socialno - demokratično; šele po vojni si je vsak pustolovec domišljal, da je poklican za voditelja posebne politične stranke ... Stvar ljudstva samega je in njega politične zrelosti, da ne drobi svojih sil, nego jih osredotoči le na par strank, dočim se oblast v to nima vtikati, kajti oblast bi morala biti le izvrševalec volje ljudstva, ne pa njegov žandar. Ločijo nas pogledi na vodstvo javnih zadev. Ali smo za resnično demokracijo ali nismo, to je temeljno vprašanje. Imamo ljudi, ki se lo- Bedeče I lete — lete sprave Predsednik čehoslovaške republi- • ke dr. Beneš je na božični večer govoril narodu po radiu. Navajal je, da je bilo leto 1936. najnevarneje. Početkom leta 1937. so pa že skoraj priborile premoč avtoritativne dežele. V letu 1937, so se pozneje zopet izravnale sile v obeh taborih, demokratičnem in avtoritativnem. Koncem tega leta je sodelovanje Anglije in Francije intenzivneje, ki ga obenem podpira zbližanje z Zedinjenimi državami. Leta 1936. je torej bila vojna nevarnost v Evropi velika, proti koncu tega leta pa so pokazale diplomatične razprave, da v Evropi, neglede na vojno na vzho- Božični nagovor dr. Beneša du, vojne ne bo, ker so velesile, in sicer vse, spoznale, da bi bila vojna v Evropi katastrofa. Zdi se mi, da bo leto 1938. leto pogajanj in razgovorov glede temeljev za trajnejši, če že ne stalen mir vsaj v Evropi. Potovanje lorda Halifaksa v Nemčijo je imelo vsaj tri važne uspehe. Ugotovilo se je, da so zahodne velesile pripravljene vrniti Nemčiji kolonije, da velesile jako zanima mir v Evropi ter končno, da velesile verujejo, da se z Nemčijo more doseči sporazum. To voljo zahodnih velesil je podprlo tudi potovanje francoskega zunanjega ministra Delbosa po Evro-pi. Ustvarjeni so notemtakem boljši predpogoji za diplomatična pogajanja. Mirnejši čas je nastopil. In dogodki dokazujejo, da je bila naša politika prava. Tudi mi bomo poizkušali doseči najboljši sporazum s svojimi sosedi. V nadaljevanju je dr. Beneš govoril o notranji politiki v spravljivem in demokratičnem duhu. Omenjal je gospodarstvo, manjšinjsko vprašanje, sklicujoč se na oporoko velikega Ma-saryka, ki jo mora čehoslovaški narod izvršiti. Francoski socialisti in potovanje Delbosa Delbos je okrepil Francoski socialistični list »Popu-laire« pravi z ozirom na potovanje zunanjega ministra Delbosa, da v štirih deželah, ki jih je Delbos obiskal, obstojajo različna stremljenja vlad glede na njih zunanjo politiko. Francija ne dopušča, da bi se tuja vlada vmešavala v nje zadeve in se sama ne vmešava v zadeve drugih držav, če je z njo še tako prijateljska. Francija misli, da se interesi demokracije ! Pri zadnjih romunskih volitvah sta se bila dva svetovna nazora: demokratični in avtoritativni. Demokratični list »Dimineata« piše, da je bilo za ustavno poslovanje oddanih okroglo 1,700.000 glasov, dočim so dobile avtoritativne stranke le 690.000 glasov. V parlament so bili izvoljeni tudi trije socialistični poslanci, ki jih me- Razen tega, da je japonska vlada razpustila socialistične in kmetiške organizacije, je zaprla okoli 370 ljudi, med njimi štiri vseučiliščne profesorje, dva delavska poslanca in eno pisateljico in bojevnico za žensko pravo. evropsko demokracijo. • in miru ne dajo ločiti. Francoski zunanji minister ni obiskal toi ali ono osebo, ampak narode držav. Ugotovil je, v koliko so ti narodi prijatelji Francije. Opazil je, da ni razlike med vladnimi in opozicijskimi strankami teh dežel. Delbos je s tem potovanjem okrepil institucijo Društva narodov kakor tudi malo antanto. Francija pa na demokratičnosti ni pri tem nič izgubila. ščanska poročila ne omenjajo. Te tri mandate je dobila socialistična stranka kljub nezaslišanemu terorju in je ta uspeh socialistov res uvaževanja vreden Pri volitvah v senat so dobili liberalci, o katerih trdi »Dimineata«, da so pristaši ustavnosti, veliko večino. Rezultat volitev je pa otežkočil sestavo vladne večine kljub temu. Pripomniti je treba, da pri tem ne gre niti za radikalno propagando ali akcijo, ampak samo za pacifistično gibanje, to je, za nehanje vojne, ker je večina japonskega naroda proti imperialistični vojni aristokratskih generalov. Kapitalistična nevtralnost Angleškim kapitalistom j'e vojna dobiček Angleški minister je povedal v poslanski zbornici, da Anglija prodaja orožje Japoncem in Kitajcem, ker je nevtralna. Zbira pa svoje vojne ladje na vzhodu in če pride do spopada, bo uničevalo angleško orožje Angleže. Angleški kapitalist se bo pa redil. Kapitalizem dela povsod teiave socialni politiki T udi v Ameriki Roosevelt je hotel izvesti veliko stanovanjsko akcijo v Zedinjenih državah, kakor smo poročali. Poslanska zbornica je zakon sprejela. Toda kapitalistični tisk je zarohnel proti zakonu in senat se je prestrašil ter je zakon odklonil zaradi »oblike«. Roosevelt se boji nove krize in je hotel na ta način preskrbeti mnogo dela. Kapitalisti pa hočejo* imeti svobodo in jih prav nič ne briga socialni položaj in bodočnost ljudstva. Velike pomorske vaje v Tihem o-ceanu bo imelo ameriško vojno bro-dovje od 14. marca do 29. aprila 1938. Sodelovalo bo 150 bojnih ladij in 500 letal. Napovedane vaje smatrajo kot i demonstracijo proti Japonsko. Trile socialistični poslanci v romunskem parlamentu Romunska demokracija ima znatno večino? Japonska reakcila polni ječe 370 japonskih pacifistov v ječi. Med njimi socialistični poslanec Kato, ve za fraze, da ljudstvo za demokracijo »še ni zrelo«, drugi so pa nasprotniki demokracije. Prvi so samo v besedah za demokracijo, drugi pa niti to ne, kakor na primer komunisti in fašisti. Načelno imamo torej tri smeri. Zakaj bi se skupina, ki je za demokracijo, še drobila na tri ali štiri stranke? Politične stranke so torej zadeva, ki se tiče ljudstva samega in nikogar drugega. Tako omenjeni list. Članek je očitno prikrojen za agitacijo za JRZ med kmetiškim prebivalstvom. Priporočali bi pa dnevnikom iz Kopitarjeve ulice, da članek objavijo tako. kakor je izšel tam; ker moramo žal konstatirati, da teh načel niti teoretično ne zagovarjajo, da prakse niti ne omenjamo ne. V navedenem članku se očitno priznava suvereniteta ljudstva v razmotrivanju in vodstvu vseh javnih zadev in seveda s tem tudi vsaj moralno, če ne dejansko, kar je nasprotno klerikalnim dogmam, sood-ločevanje in odločevanje, to je, vladanje. Prava demokracija je ideal človeškega družabnega življenja. Zakaj vsak kulturen človek želi urejevati odnošajc z drugimi ljudmi sporazumno, prijateljsko. Tip človeka ali ideologije, ki zastopa teror, diktat, pa je nasproten temu idealu; zlo je, ki gradi svojo oblast na sovraštvu, prepiru in končno na strahovanju. V tem oziru ima demokracija veliko prednost in je edina zdrava oblika občevanja človeka s človekom. To načelo zagovarjajo tudi zgoraj navedene misli. Le eno skrb imamo. Članek ne navaja k tem načelom nikakršnih pridržkov, kakor je navajen klerikalizem. I e pa obeta, ko pravi, da še izpregovori o tem. Zato pravimo, da je načelo demokracije lepo, toda biti mora iskreno v teoriji in praksi, to je povsod in vedno. Dokler tega ni, smo pesimisti glede nove klerikalne orijentaci-je. Leta 1905. so demonstrirali v Ljubljani za svobodo ter za splošno, enako in tajno volilno pravico, danes so pa — drugi časi. Tako se opravičujejo. Stran 2 »DELAVSKA POLITIKA« Stev. 104 N ilii klik ovi uspem republikancev pri leruelu Terueli Padec Teruela silno boli fašiste Pretekli četrtek, dne 23. decembra je republikanska armada popolnoma osvojila Teruel. Ostanki fašistov in civilnih gardistov, ki so se zabarikadirali v bolnici, vojašnicah in seminarju, odkoder so streljali na vladine čete, so se morali udati. Dočim. je več odredov redne vojske generala Franca enostavno prestopilo na stran republikancev. Mesto vsled bombardiranja ni prehudo trpelo. Žrtev med civilnim prebivalstvom ni veliko, ker so republikanci pozvali vse nebo-Novi ban. Predsednik banovinske organizacije JRZ za vrbasko banovino, dr. Todor Lazarevič iz Banja Luke, je bil te dni imenovan za bana te banovine. Otvoritev delavskega doma v Niša. Dne 26. dec. je bila v Nišu otvorjena nova zgradba delavskega doma, v kateri so nameščeni uradi delavske zbornice, borze dela, delavska kuhinja in azil za brezdomce. Draga božična drevesca v Zagrebu. Zagrebško časopisje se je te dni pri- j toževalo, da so ljudje tržili božična ; drevesca po Din 100 in take, čijih ve- j jice so komaj vzdrževale po eno svečko, po Din 20. — Za praznike cvete vedno oderuštvo. Lepo, toplo vreme je bilo o praznikih v Primorju, V Sloveniji je pa v petek dopoldne ponekod deževalo, potem pa po malem snežilo. Gledališče pogorelo med predstavo, Največje bukareško gledališče »Vox« je v torek, dne 21. t. m. zgorelo. Goreti je pričelo med predstavo, ko je bilo gledališče polno ljudstva. Ljudje so bežali iz gorečega gledališča kot brezumni. Več ljudi je bilo pohojenih, nekaj jih je zgorelo. Ali si 2® poravnal na?oc> nlno? še ne, štor* tako; svogo dolžnost I Poledica. V Pragi in okolici je nastopila pred prazniki taka poledica da je bil ustavljen ves promet ne samo v mestu, ampak tudi v okolici, da niti kmetje niso mogli priti na trg, Kratkosrajčniki v Nemčiji. Minister za gospodarstvo v Nemčiji je odredil, da se rnoraio srajce, ki se izdelujejo na tovarniški način, skrajšati spredaj in zadaj za 5 cm pod sedaj običajno mero. Na srajce izdelane po naročilu se ta odredba ne nanaša, i Za uvoz iz Francije, Belgije in Luksemburg je potrebno predhodno dovoljenje Narodne banke, ki dovoli obenem iudi plačilo naročenega blaga. Nebodere premikajo. V Buenos Airesu bodo premaknili palačo ministrstva za delo za 60 m. Palača ima 25 nadstropij in tehta 38.000 ton. — Premikali jo bodo dva meseca, ne da bi urade zaprli. Potres v Mehiki. Dne 14. t. m. je bilo v mehiški državi Guerra hud potres. Eno vas je potres porušil. Enajst oseb je bilo ubitih. Odstranimo ovire! V naši notranji politiki imamo yedno kakšno aktualno vprašanje. — --------------------------- To so bolj vprašanja, na katera je pozorna precej vsa javnost. Imamo pa še mnogo drugih političnih, gospodarskih, socialno - političnih vprašanj, za katera se zanimajo le nekateri krogi ter redoma po krajši ali daljši Iamentaciji zatonejo v po-zabljenosti. Dogodki pa gredo svojo pot, ki jo trasira nevidna sila. To stanje vznemirja sedaj te, sedaj one kroge ter pušča za seboj nezadovoljnost in nezaupanje, ki se pretvarja v neko duhovno anarhijo. Le najagilnejši nezadovoljneži si pomagajo z ilegalnimi akcijami, da bi uveljavili svoje želje, svojo voljo ali celo v najidealnejšem zmislu svojo zdravo misel. Razvoj gre namesto v ideološko konsolidacija prej v duhovno anarhijo. V tej duhovni anarhiji so stališča režimovcev in opozicij nejasna široki javnosti in tudi tistim, ki konkretno žele, da bi se reševali problemi v — bratskem sporazumu. Le en lek je proti duhovni anarhiji: svoboda govora in tiska. O sporazumu se more govoriti le takrat, če poznamo stališča režima in opozicijonalcev. Na podlagi znanih stališč in zahtev je šele mogoče govoriti o sporazumevanju, brez poznanja jedra diferenc in tega kar je skupno pa niti razgovor ni mogoč, kaj šele graditev logičnih misli. Naravno sledi iz teh konstatacij, da je potrebna o vseh problemih in vprašanjih, ki so bistvena, javna iskrena diskuzija in sicer v svobodi in demokraciji, da bo narod rasel z razvojem in v razvoju ter si ustvarjal svojo bodočnost ne le ob nevidnih vodilnih silah, in slučajno, ampak s svojim lastnim čuvstvom in ! ljubeznijo. V ta namen pa narod po-i trebuje v vsakem oziru svobodo — i državljanov. Čez bojno polje, iz kitajskega mesta Hankau v Honkong, je vozil 23. t. poseben vlak s 300 potniki, ves pokrit z zastavami tujih držav, v svrho zaščite pred obstreljevanjem. — Med tem, ko eni prelivajo kri in umirajo na bojnih poljanah, se drugi vozijo z ekspresom čez bojna polja, stotine kilometrov daleč — radi zabave, čez praznike! Kako. strahovito zmeden je svet! Akcija za trikratno izhajanje »Delavske Politike« na teden lepo napreduje. Najhujša ovira za uresničenje te naše skupne želje sto naročniki, ki so z naročnino v zaostanku! A. M. de Jong: ZDAJ A- 81 J Otroška leta Mereyntjeja Geysena Molče se je razgledovala Ana Valterjeva po nizki sobi z rjavookajenimi trami pod stropom: pri oknu, na kupčku oglja se je kuhala smola v kotlu, na pečici je ležala raztrosena cela gora prekuhanih svinjskih ščetin, in kot srebrno se svetlikajoč oblak, svetlo laneno predivo; z zadnjega trama pod stropom so visele klobase in narezana slanina. Pogled ji je obstal na surovo obtesani zibelki poleg postelje, v kateri je ležal najmlajši bratec in brcal s svojimi rdečimi noži-cami. Opazovala je zaskrbljeni obraz matere in suh, mrzel, brezčuten obraz očeta, iz katerega je zrlo dvoje medlih, svetlomodrih oči, ki so razodevale dobroto, pa tako malo poguma in samostojnosti; videla je poželjivo hlastajoča otroška usteča in belordečo mačko., ki je sedela na vogalu mize in predla v objemu Mereyntjejeve roke; izglodala je kot čudovit umotvor, ki se je na nepojasnjen način znašel v tej ubožni soseščini. Zdaj pa zdaj je mačka, dobrikajoč se, iztegnila svojo mehko tačico in se dotaknila dvignjene Mereyntjeje-ve roke, ter je vsakokrat dobila od njega grižljaj; bilo je zabavno in ginljivo gledati... Kako neokusno in prazno je bilo tu, nič one topline, ki napravi življenje tako prijetno. Nad vse skromni po- trebi stanovalcev po lepoti so docela odgovarjale živopisane podobe svetnikov na stenah, neokusni, iz mavca napravljeni kipi svete družine in presvetega srca Jezusovega, enostavno modelirani in pomanjkljivo, toda kričeče pobarvani... Kako le s« živeli ti ljudje?... Kako le so mogli biti zadovoljni, mirni in ravnodušni, da se niso razjokali nad to svojo revščino in pomanjkanjem?... Oh saj niso poznali kaj boljega! Nikdar niso kaj drugega videli, nikoli bili na kaj drugega vajeni in jim zato tudi ni prišlo nikoli na um, da bi moglo biti drugače... Bili so revni in so ostali revni, mogoče so se sami za se prištevali še celo k bolje situiranim: ni jim bilo treba iztegovati roke in beračiti; z umerjenim ponosom so povedali to vsakomur, kdor jih je le hotel poslušati... Tu v tej okolici je živel Mereyntje, ta čudovita čista duša, polna sanj in fantazije; s sicer skromnim* toda živahno delujočim razumom, obdan od bizarnih postav njegove fanatične vere, ki je vsled pobožnjaštva njegovih vzgojiteljev prehajala že v poganstvo, s svojimi dobrimi in hudimi duhovi... mali sanjač... mali pesnik ... V tej revni, omejeni. mrzli okolici... In vsi ti ljudje so živeli pogreznjeni v svoje vsakdanje skrbi, s tisto malo veselja, ki so ga jim prinašali ponavljajoči se, malopomembni, vsakodnevni dogodki, vedno, neprestano eno in isto, leto za letom, do brezupnega konca... brez hrepenenja, brez zanosa, brez duševnosti, temno in topo, ne da bi se vsled tega počutili posebno nesrečne... In ona? Ali ni imela prilično vsega, kar je tem ljudem manjkalo, imela ne samo sedaj, ampak vedno, in je sedela sedaj tu, s svojim bedastim sporočilom za Mereyntje-ja... ali ni bila najbolj pomilovanja vredna med vsemi temi ljudmi in ali ni baš ona največ pogrešala? Ona, ki je zrla z viška na revščino teli majhnih ljudi je prišla k najneznatnejšemu med njimi, da bi bila deležna njegove tolažbe in ni mogla z besedo na dan ... Življenje je bilo zmedeno in zamotano ... ona pa je zgrešila pot... Zagrenjena je stisnila svoje male zobe in gledala nekaj časa nepremično v smešno poslikano steklo na oknu; šuš-marski izdelana slika je predstavljala pokrajino, ki jo je videla že s ceste: debele krave na svetlo-zelenem pašniku, ki je izgledal kot ribnik poln zelenih račjih odpadkov in ob bregu kmetič z visokim cilindrom na glavi. Vstala je in se približala malemu, vreščečemu bitju v zibelki, ki se je mahoma umirilo in uprlo svoje velike, začudene oči v migotajoče pero na njenem klobuku. Ogovorila ga je s svojim ljubkim glasom, dete pa je nenadoma na stežaj odprlo svoja usteča in pričelo obupno kričati. Vonj po zatohlem, ki je prihajal iz zibelke ji je udaril nenadoma v nos, da je nevoljna stopila korak nazaj. Hitro je priskočila mati in vzela kričečega črvička v naročje, poljubovala ga je in mu govorila sladke, smešne, otročje tolažilne besede, dokler ni utihnil. Tesno privit v materino naročje je preplašen od strani ogledoval tujko. (Dalje prihodnjič.) Stev. 104 »DELAVSKA POLITIKA« 3 Stran Ljubljana 7s toašiU Ucaiev Silvestrovanje priredi tudi letos Strokovna komisija za Slovenijo v veliki dvorami Delavske zbornice! Vabimo sodruge in sodružic e, dla se pridejo malo razvedrit in da tam počakamo Novo leto, o katerem želimo, da bi bilo leto iskrene konsolidacije našega gibanja, na drugi strani pa, da bi se tudi socialne prilike naših sodrugov izboljšale. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe! — Začetek ob 20. uri. _ Odbor. C«I|» SILVESTROVANJE celjskega delavstva se bo vršilo v »Unionu«. Prijeten Silvestrov večer bo organizirala »Vzajemnost«, na kar že danes opozarjamo vse delavce in delavke ter nameščence ! P. n. občinstvo vljudno vabimo na II. natakarski ples, ki se bo vršil dne 1. januarja t. 1. v vseh Prostorih »Narodnega doma« v Celju. Pridite, ne bo Vam žal! Prijetno zabavo, dobro razpoloženje in izvrstno kapljico bo Preskrbel Pripravljalni odbor. Trbovlje Tečaj za strojnike in kurjače v revirjih. Zveza strojnikov in kurjačev v Jugoslaviji, sekcija v Ljubljani priredi za svoje članstvo v revirjih tečaj za strojevodje in kurjače lokomotiv. Tečaj se bo vrši! v Trbovljah v meščanski šoli na Vodah. Pričetek dne 9. januarja ob 10. uri dopoldne. Predaval bo g. inšpektor ing. Gliha iz Ljubljane. Interesenti naj se javijo pododboru Zveze strojnikov in kurjačev v Trbovljah, Delavski dom. Harlbor Veliko silvestrovanje pri Unionu Mariborsko delavstvo bo zaključilo staro leto pri Unionu Na sporedu: šaljive točke, ples itd Vstopnina: v predprodaji din blagajni din 12'—, Vstopnice v predprodaji se dobe v tajništvu KMO, Sodna 9-11, v upravi Del. Politike in pri zaupnikih | S. Mihael Varjačič | Kranj Na družabno silvestrovanje vabi »Vzajemnost«. Pri pogrnjenih mizah se bo izvajal samo zabaven program. Zato pridite v društveno dvorano restavracije Semen! Začetek ob 20. uri. Vstopnina Din 4. Stražišče Sodrag Jože Brenk umrl. Ni še preteklo točno pol leta, ko je s. Jože Brenk slavil SOletnico poroke, a ga že ni več med nami. Smrt prave gorenjske korenine je marsikoga presenetila, saj je bil kljub svoji starosti še vedno zaposlen v »Jugočeški«. Sele od 4. decembra dalje se ni več mogel odzvati klicu sirene. Izgledalo je sprva, da je to ie majhno prelilujenje, ali vsled rane na želodcu so nastale komplikacije, katerim je -4. decembra podlegel. Na zadnji poti ga je spremilo poleg sorodnikov in sovaščanov, tudi precejšnje število razredno zavednega delavstva, kar je dokaz, da ie bi! v delavskem pokretu zelo markantna in popularna oseba. Rodil se je 19. marca 1969. leta. Oče mu je umrl, ko mu je bilo 2 leti. Že kot 7-letni pastir je mora! začeti služiti svoj kruh. S 15. letom se je šel učit kovaške obrti. Po aktivni vojaški službi pa je stopil v službo pri Majdičevem mlinu, kjer je po vojni organiziral delavstvo v živilsko organizacijo in s tem ustanovil podružnico, katere predsednik je bit vsa leta. dokler je mlin obratoval, to je do 1925 leta. Nato je dobil zaposlitev v »Jugočeški«. Zadnja leta se s. Brenk v organizaciji ni aktivno udejstvoval. Temu se ni čuditi, saj je videl, da nimajo niti mladi delavci volje, boriti se za boljšo bodočnost. In na drugi strani, tisto malo življenja, ki ga jfe bilo v strokovnem pokretu, je bilo neenotno; borba se je vodila med raznimi strokovnimi organizacijami. namesto, da bi bilo delavstvo enotno proti enotnemu kapitalizmu! Vendar pa ga je vsak uspeh zelo razveselil, zlasti tudi dejstvo, da so se socialistične vrste tako pomnožile, kajti v Stražišču je bil dolgo časa sam, kar je večkrat poudaril, ko je govoril o razvoju delavskega gibanja. Ganljivo presenečen in navdušenja poln je bil ob priliki jubileja 75. letnice rojstva in 50. letnice poroke, ko mu je obakrat delavski pevski zbor na predvečer zapel podoknico. V veselem razpoloženju je kar objemal svoje mlade somišljenike, ki so mu prišli čestitat kot jubilantu — borcu, pijonirju. Žal. da mu tudi v zadnje slovo ni mogel zapeti delavski pevski zbor, toda to vrzel je izpopolni! domači pevski zbor, ki se sestoji tudi pretežno iz delavstva. — Slava njegovemu spominu! — Preostalim pa naše iskreno sožalje! P»evai|e Tvornica lepenke grofa Thurna pogorišče V petek, dne 24. t. m. popoldne je pričela goreti papirnica grofa Thurna. Delovodja Enej in par delavcev, ki so še bili na delu, so poskušali z gašenjem, pa zaiman. Ogenj je preskočil tudi na tovarno, ki je bila v hipu vsa v plamenu. Na lice mesta je prihitela prevaljska požarna bramba, toda ker je bila pokvarjena motorka, je trajalo celo uro, predno je pritekla voda po ceveh. Okoliških požarnih hramb pa ni bilo mogoče ■priklicati, ker so bili poštni uradi zaprti. Škoda je gotovo krita z zavarovalnino. Hudo prizadeto pa je delavstvo, okoli 60 po številu, ki je preko noči izgubilo zaslužek. Vsekakor bo treba izposlovati tem žrtvam nesrečnega slučaja primerno podporo potom borze dela, dokler ne dobe zaposlenja. Požar je zahteval dve smrtni žrtvi in sicer sta plačala svojo požrtvovalnost v boju z ognjem: 25 letni kmečki sin Valentin Vezle ;"60. upokojeni železničar Luka ■tvert. Nanju se je zrušila goreča streha. Po večletni mukepolni bolezni je preminul v soboto, dne 25. t. m. s. Mihael Var-jačič, mizar d. ž. v pok. Pokojni s. Varjačič je bil rojen 3. januarja 1854 in je služboval v delavnici d. ž, celih 29 let, do svoje vpokojitve. Med svojimi tovariši je bil priljubljen in spoštovan Veliko pažnjo je polagal izobrazbi, zato je mnogo čital in razglabljal ter se duševno povzpel visoko nad svojo okolico. Na podlagi lastnega spoznanja in dognanj je postal 1. 1908. svobodomislec in je izstopil iz cerkve. S svojim vzornim življenjem je dokazal, da je pravilno pojmoval idejo svobodomiselstva: vzgojiti novega človeka, ki bo vse svoje dejanje in nehanje uravnaval edinole v prid veliki skupnosti vseh mislečih živih ibitij, v prid družbi, ki ne bo poznala izkoriščanja, zatiranja in preganjanja. Novi kulturni človek bo delal dobro, pošteno in pravično, ne morda iz strahu pred kaznijo in večnim pogubljenjem ali za večno plačilo, temveč iz spoštovanja in ljubezni do sočloveka. Tzza dne svoje upokojitve je s. Varjačič preživel mnogo trpkih, bridkih ur. Miloščina, katero je prejemal, je bila tako malenkostna, da se o njej ne izplača govoriti. Pomanjkanje je bilo plačilo za njegovo zvesto, skoro tridesetletno delo. Razen tega ga je doletela še nesreča, zadela ga je kap. Več let je bil siromak skoro docela hrom. Razum pa mu je ostal svež do poslednjih trenutkov. Kdorkoli ga je obiskal, z vsakim je razpravljal — četudi je težko govoril — o svojem življenjskem nazoru, ki ga je znal tako prepričevalno utemeljiti. Zavedajoč se, da se bliža konec trpljenja, ie 1. decembra t. 1. s tresočo, neokretno levico zapisa! svoj testament, da ostane zvest svojemu nazoru in da želi biti pokopan kot brezkonfesijonalec. Umrl je v zavesti, da bosta njegovo delo , in vzgled našla posnemovalcev. Pretekli pondeljek, .dne 27. t. m. pop. so ga spremili njegovi prijatelji na zadnji poti na studenskem pokopališču. Na grobu se ie poslovil od njega s. Eržen, ki je očrtal življenje moža, kakor si jih želimo mnogo. Za slovo se je sklonila nad odprtim grobom tudi zastava »Frohsinna«, za katero je po- I Lojnih, umetnik v svoji stroki, izrezljal kra sen drog. S. Varjačiča bomo ohranili v lepem spominu in posnemali njegov vzgled. Preostalim pa naše sožalje! Zaupniki! Vrnite do četrtka, dhe 30. decembra neprodane predprodajne vstopnice za Silvestrov večer pri Unionu. Razdelite pravočasno letake. Sodrugi in sodružice! Nabavite si pravočasno vstopnice za Silvestrov večer v predprodaji. Grad bo postal muzej. Mariborski grad sedaj preurejajo v muzej. »Slovenec«, ki je svoj čas zelo napadal .občinske očete radi nakupa gradu, je sedaj ves vzhičen in pravi, da bo Maribor dobil najlepši muzej, kar ga je daleč na okoli. Tako se menjajo nazira-nja, da čitatelji tega včasih niti ne opazijo. Prekletstvo se spreminja v blagoslov. Policijska vojašnica. Poročevalska služba z magistrata sporoča »Slovencu*«, da bo sedanji mariborski muzej izpremenjen v policijsko vojašnico. Da se ne pozabi. Neki inozemec, ki je svoj čas, ko je začela cveteti tekstilna industrija pri nas, prišel v Maribor z ne baš velikim kapitalom, pač pa z velikim pohlepom, da bi čimpreje obogatel, si je na račun nizkih mezd v kratkem času razširil obrat. — Da je zamogel dobiti še eno koncesijo, si je izposodil ime nekega tukajšnjega »uglednega gospodarstvenika«, ki je s svojo sposobnostjo spravil že nekaj podjetij v pre-karen položaj. Za protiuslugo sedaj finansira ta inozemski tovarnar »uglednega gospodarstvenika«, da lahko ruši domača podjetja. Obema bomo ob priliki posvetili nekoliko pažnje v našem listu. Novo zapadli sneg je s voj čas nudil skromni zaslužek brezposelnim. V zadnjem času pa prepuščamo to delo tudi ljubemu solncu. Zahvala. Podpisan* se najlepše zahvaljujem za božično podporo, ki mi jo je naklonila podružnica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v Mariboru. — Vid Merilu. Novi hufet pri kolodvoru J® ^afcenejši v Mariboru Širite nat list Kam sre Francija? Iz predavanja dr. Avg. Reismana v »Ljudski univerzi« v Studencih »Ljudska univerza« v Studencih pri Mariboru je sklenila prirediti celi ciklus predavanj o Franciji, njenem gospodarskem, kulturnem, političnem in socijalnem življenju. V četrtek je govoril v tem okvirju s. dr. Reisman o sedanjem notranjem in zunanjepolitičnem življenju Francije, kakor ga je nedavno naslikal znan poznavalec Slovanov, zlasti pa balkanskih in sploh srednje Evrope, prof. in vodja slovanskega instituta v Pragu s. D.ominois na svojem predavanju v Pragi. Predavatelj s. dr. Reisman je to priliko uporabil, da je uvodoma spregovoril predvsem o potrebi temejite politične vzgoje, ker je politika pravzaprav najbolj komplicirano in tudi najtežavnejše vprašanje za onega, ki življenje resno pojmuje. Slabo zasebno in javno gospodarstvo je že posledica pomanjkljive politične vzgoje, nezadostnega poznavanja politike. Temu so krivi zlasti pristransko pobarvani časopisi, ki o nasprotniku redko poročajo resnico. Politična vzgoja v demokratičnih državah Drugod, posebno v demokratičnih državah, kot sta Čehoslovaška in Francija, je ravno politična vzgoja na višku in radi tega tudi ljudstvo politično zrelo. V Pragi na primer imajo vse resnejše stranke poleg svojega dobrega in razširjenega časopisa tudi politične tednike in mesečnike ter politične klube, v katerih vršijo prav znanstveno politično vzgojo pristašev. Predavajo v takšnih klubih celo odličnejši, izobraženi politični nasprotniki, na kar se vršijo debate, katerih se udeležujejo najrazličnejši intelektualci, politični pripadniki raznih strank, da se na ta način sliši vedno tudi »druga plat zvona«, pojmi razčistijo in izlušči jedro vprašanja, »zlata sredina resnice«. Ljudje se pri tem kljub številnim strankam vzgajajo k politični strpnosti, lojalnosti in spoštovanju prepričanja nasprotnikov. Ljudska fronta in katoliška cerkev Dobro razširjeno, pošteno časopisje je predpogoj dobre politike. Pri nas je bila skoro vsa javnost začudena nad nedavnim papeškim odlikovanjem voditeljev ljudske fronte v Franciji, ker so baš časopisi neprestano slikali te voditelje kot največje nasprotnike in sovražnike katoliške cerkve in vere. V resnici pa so baš politiki ljudske fronte uvedli napram cerkvam najlojalnejši režim v popolnem nasprotju z nemškim fašizmom. Cilj ljudske fronte: za svobodo in demokracijo Ljudska fronta, ki vodi sedanjo politiko Francije, je prevzela obupno dedščino odišlem Lavalu, na finančnem zunanjepolitičnem in na polju socijalne zaščite. Vseh zadnjih 50 let politični režimi niso skoraj ničesar storili na polju socijalne zaščite. Tudi delavstvo ni imelo skoro ni-kake gospodarske izobrazbe; komaj I milijon 100.000 članov je imela strokovna organizacija in še med temi večino z višjo izobrazbo in tradicijo, državnih uradnikov, tipografov in rudarjev. Preko noči je kader strokovničarjev naraste! za 4 milijone članov, nevzgojenih, kar je seve povzročalo velikanske težave. Kljub temu se je zgodilo v zgodovini prvič, da v stavki 5 milijonske mase ni bilo nikakih incidentov in niti ene človeške žrtve. Vlada tudi ni »socialistična«, ampak sestavljena iz dveh strank ljudske fronte in tu so neizbežni kompromisi na levo in na desno. Kriza v vseh najtežavnejših vprašanjih finančne, gospodarske, notranje in zunanje politike je premagana in tudi kantonalnem volitve so položaj popolnoma utrdile. Sedanja vlada gre smotreno naprej k cilju: Za svobodo in demokracijo. Predavanje je bilo kljub že prazniške-mu razpoloženju prav dobro obiskano in je vzbudilo splošno odobravanje ter tako doseglo svoj vzgojni namen. Sv. Lovrenc na Pohorju Predavanje o T. G. Masaryku in delavski zaščiti V nedeljo, dne 2. januarja 1938 bodo otvorili delavci Sv. Lovrenca na Pohorju svoje novo leto s predavanji o čehoslova-škem prezidentu T. G. Masaryku, o njegovem življenjskem delu za delavstvo in o delavski zaščiti. Predavala bosta ss. dr. Avg. Reisman in urednik Viktor Eržen. Predavanji se začneta že ob pol 9. uri dopoldne v dvorani gostilne Jelen, zato, da bo potem še tudi dovolj časa za razne nasvete, ki jih bodo dobili delavci iz predpisov o delavskih zakonih. Obvestite vso delavstvo, kovinarje in tudi lesne delavce, pa žagarje, vsakogar, ki živi od dela svojih rok, da pride na to podučno predavanje, ker bo imel vsak nekaj koristi od tega poduka. Kamnolom Ehrlich obsojen. V pondeljek se je vršila zopet razprava v tožbah dveh odpuščenih kamnosekov proti lastnikoma kamnoloma Adolfa in Ernesta Ehrlicha iz Zagreba, ker nista hotela plačati delavcema mezde za bolezenski teden in za izstavitev, ko sta lani o Veliki noči ustavila delo za celi teden. Sodišče je pri tej ponovni razpravi brata Ehrlicha obsodilo, da morata plačati delavcema vtoževano mezdo na podlagi predpisov obrtnega zakona. Eden delavcev ima dobiti za bolezenske ših-te čez Din 300, drugi pa celo čez Din 900 za izstavitev, neprostovoljni dopust o Veliki noč in za bolezenske šihte. Na tem primeru delavci zopet vidijo, kako potrebna je socijalna zakonodaja, ker leži v teli zakonih za delavce denar in kruh. Doseči pa moramo, da bodo delodajalci zakone izvajali in priznavali brez tožb. Zato nam je potrebna organizacija in pa delavski časopis, ki širi med nami poznavanje delavskih zakonov in izobrazbo delavstva. Duplica Božičnica. Dne 25, t. m. je priredila podružnica ZLDJ na Duplici božičnico z obdarovanjem otrok najrevnejših delavcev. — Najprej je •Predsednik podružnice s. Tone Kolovič voščil vsem navzočim vesele praznike, in več sreče v novem letu 1938. Obenem se je zahvalil vsem darovalcem in sodrugom, ki so pri prireditvi sodelovali. Posebno se je zahvalil: centrali ZLDJ v Ljubljani, katera je podprla podružnico z visokim zneskom, g Anionu Knafliču, tov. z usnjem v Kamniku, g. Kramarju Milošu, trg. v Kamniku, podjetju Remec & Čo., g. Zupanu Jožetu, obra-tovodji tov. Remec & Co., g. Ničmanu Jo-škotu, strojniku v elektrani Bonač in vsem ostalim, ki so pripomogli z denarjem ali drugimi darili, da je božičnica uspela v splošne zadovoljstvo. Nato je predsednik s. Kolovič v krasnih besedah primerjal rojstvo in življenje Kristusovo z rojstvom in življenjem otrok revnih delavcev. Tudi revni otroci se rodijo velikokrat v stanovanjih, ki se nič ne razlikujejo od revnega betlehemskega hleva. — Vsa njihova mladost je polna trpljenja in pomanjkanja, ko dorastejo, jih čaka tovarniško trpljenje, šikane, preganjanja itd. Celo njihovo življenje je dolga veriga trpljenja, dokler ne končajo za jetiko ali kako drugo boleznijo, po večini v najlepši dobi, kakor Kristus na križu. Kakor je preganjal in križal Kristusa judovski kapital, tako preganja in zatira delavski razred moderni kapitalizem, toda še mnogo hujše kot prej nekoč. Apeliral je na navzoče družinske očete in matere, da vzgajajo svojo mladino v zavedno odločne in neustrašene borce, da ne bo med njimi Judežev Iškarjotov, da bi izdajali svoje interese in interese svojih so-delavcev-trpinov, temveč, da se bodo vedno zavedali, da edino v slogi bodo mogli kljubovati ljutemu boju, ki nam ga vsiljuje kapitalizem in zmagati ter tako priboriti odrešenje trpečemu človeštvu. Navajal je še razne primere o bedi delavskih otrok, kateri so navzoče ganili do solz. Nato je s. Zabavnik Ivan v prelepih besedah izpregovori! o pomenu božičnice, ki jo prirejajo delavske organizacije in društva za revne otroke. S tem se mladini že v rani mladosti vcepi veselje do organizacije in zavest, da edino v organizaciji je moč in pomoč ter končna rešitev iz mezdnega suženjstva. Oba govornika sta žela toplo priznanje. Iskrena želja vseh navzočih, zlasti mladine je bila, da se še večkrat vadimo in pogovorimo ter vzpodbujamo v teh, za delavski razred tako težkih časih. Opazovalec. trna pri Prevaljah Silvestrovo zabavo priredi »Vzajemnost« s pričetkom ob 7. uri zvečer v prostorih gostilne Knez-Krulec. Ker je vstopnina le Din 3.— za osebo, pričakuje društvo prav obilnega obiska, ter vse občinstvo navljudneje vaibi. Odbor. Studenci pri Mariboru Predavanje Ljudske univerze se ibo vršilo v četrtek, dne 30. decembra t. 1. ob 19. uri v deški ljudski šoli. Predaval bo učitelj E. Vrane o potovanju na svetovno razstavo v Pariz.^ 100 skioptičnih slik. Vstopnine ni. Silvestrov večer priredi I. del. kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, podružnica Studenci v gostilni Mraz. Na sporedu raznovrstne zabave. Zaključek starega leta. Vstop prost. Delavski pravni svetovalec Določanje mezdnih razredov pri OUZD (Trbovlje) Vprašanje: V katerem najvišjem mezdnem razredu so zavarovane pri OUZD služkinje in kuharice? Odgovor: OUZD določa mezdni razred po prijavljeni višini mezde v denarju in naravi. Skupni prejemki služkinje, odnosno kuharice bi se pač v najboljšem primeru gibali med 600 in 720 Din na mesec, kar predstavlja 8, mezdni razred. Zasilna pot (Štore) Vprašanje: Kupil sem hišico in malo posestvo, ki pa ni imelo nobenega javnega dohoda s ceste. Na mojo prošnjo sta mi soseda dovolila, da lahko za dohod in dovoz uporabljam njuno zasebno pot. Sedaj smo se sprli in sta soseda dovoljenje preklicala. Kaj naj storim? Odgovor: Ce sta Vam soseda dovolila trajno uporabo svoje poti, dovoljenja ne moreta preklicati in ju lahko tožite na priznanje svoje pravice. Če sta Vam dala le začasno dovoljenje, ga smeta preklicati. V tem primeru se morate obrniti na pristojno okrajno sodišče, da Vam v nepravdnem postopku dovoli zasilno pot proti primerni odškodnini. Iskanje stanovanja (Rečica ob Savinji) Vprašanje: Sem delavec z rodbino in stanujem pri kmetu. Ta mi je odpovedal stanovanje. Drugod stanovanja ne morem dobiti, ker kmetje rajši puste stanovanja prazna, kakor da bi jih oddali ter plačevali davek. Kam naj se obrnem? Odgovor: Lastnika hiše prisiliti k oddaji stanovanja ni mogoče in si morate pač iskati stanovanje v drugem kraju. Mogoče le pregovorite kakega kmeta, da Vas vzame na stanovanje, ker davek ne presega najemnine. Odpoved i« nadure (Laško) Vprašanje: Mizarski pomočnik je bil po enomesečni službi odpuščen brez odpovedi in mu delodajalec ni izplačal poviška za opravljene nadure. Kaj je upravičen zahtevati od delodajalca? Odgovor: Ce pomočnik ni bil izrecno sprejet samo za poskušnjo ali za čas prehodne potrebe, mu gre mezda za 14-dnevno odpovedno dobo. V vsakem primeru ima pravico zahtevati 50 odst. povišek za nadure. Učnina in nadure vajenca (Ptuj) Vprašanje: Vajenec se je učil 9 mesecev krojaštva in je dobival hrano in stanovanje. Plačati bi moral učnino 1000 Din in sicer takoj Din 500, Din 500 po učni dobi. Vajenec je po 9. mesecih pustil krojaštvo, ter zahteva mojster plačilo za hrano in stanovanje. Delati je moral vajenec 15 ur dnevno. Kaj pravi zakon? Odgovor: Običajno je, zlasti na deželi, da dobiva vajenec pri mojstru hrano in stanovanje. Mojster daje to, ker ima od vajenca tildi koristi. Že radi tega ni upravičen zahtevati plačilo za hrano in stanovanje. Sklepamo, da je bila pogojena učnina Din 1000 za vso učno dobo. Ker pa določa obrtni zakon, da mora dobiti vajenec že po prvem letu uka primerno plačilo od mojstra, je nedopustno, da bi plačeval vajenec po prvem letu uka še kako učnino. Takšna pogodba je protizakonita in zato neveljavna. Učnino bi torej lahko zahteval mojster kvečjemu za prvo leto. Torej odgovarjajoči del za eno leto od cele učne dobe od pogojenih 1000 Din. — Ce je bfl vajenec star manj kot 16 let, ga je smel mojster zaposlovati v delavnici največ 8 ur dnevno ob polnem nedeljskem počitku. Ker je delal vajenec 15 ur dnevno, bi mu moral mojster še plačati vsako preko 8-urno delo kot prekočasno in sicer vsaj minimalno mezdo s 50 odst. poviškom. To bi znašalo gotovo vsaj toliko, kot odpade na eno leto učni-ne in torej ne more mojster že radi tega ničesar zahtevati od vajenca. Odpoved rudarju med boleznijo Vprašanje: Rudar, ki je bil stalno zaposlen v rudniku, je zbolel za 15 dni, podjetje pa mu je odpovedalo službo še med boleznijo, nakar je po prestani bolezni delal še 8 dni do izteka odpovednega roka. Ali je takšna odpoved upravičena? Odgovor: Odpoved med boleznijo^ je nedopustna in je podjetje dolžno plačati rudarju polno 14-dnevno mezdo od dneva prestanka bolezni. naše hiše za naš denar ADR Za večerno družbo Vara izborno služijo ovl elegantni in lepi diftin čeveljčki. Diftin ze materljal ki popolno nadomeščava semiš in antilop, poleg tega je zelo trajen. Poskusite en par. Zelo elegantni čevlji za ples. Zaponka preko rista in lepa emo bela kombinacija dajejo Vašim nogam poseben Sik. V njili boste imeli dvojno zadovoljstvo pri plesu. Beli elegantni atlas čevlji za ples. Vsaka dama more imeti k svoji toaleti čeveljčke v isti barvi kakor je njena toaleta. S specialno barvo barvamo te čeveljčke na rdeče, roza zeleno, plavo, rumeno in t. d. Pl. fb S> t#nl ategf m nosim d dni®171 sotr11 nastfn Sodo0 M s#* Elegantni damski čeveljčki iz finega laka s solidnim okrasom. Vaše noge bodo v teh čevljih Izgledale dovršeno elegantno. »Naš ponos« eugantnl na rom šiveni lakasti čevlji za gospodje. Za ples k smokingu in fraku najprikladnejšl so. Fina Izdelava i soliden okras jamčijo za njlliovo e*oganco. Fine nogavice Iz flora v raznih vzorcih in barvah. *e kupite en par, piiaete še po drugega, ker ste bili z njim zadovoljni. Vsaka elegantna in praktična gospodinja pozna vrline našili nogavic »Prin-ceza«. katere so tanke, tr-uežne pa poceni. Obrt brez pravice Vprašanje: Podjetje izdeluje razno pohištvo in opravlja tudi druga mizarski dela s pomočjo mizarskih pomočnikov, a vse to brez obrtne pravice. Ali je to dovoljeno? Odgovor: Takšno postopanje ni dovoljeno in je kaznjivo po obrtnem zakonu. Cenjenim damam in gospodom naznanjam, da se nahaja moja frizersko brivska obrt sedaj v hiii gosp. Sivca Vsled nizke najemnine sem znižal cene. Priporoča se Franc Gobec brivec In frizer Ljubljana, Cesta 29. oktobra TdIAIhu Industrija perila in oblek iriJfcluV Ljubljana, lastnik I. Olup priporoča za vse letne čase, ako želite sebe in svojo družino poceni in dobro obleči, pridite in se prepričajte v poslovnih prostorih Stari trg S, Pod Tranto 1, Kolodvorska ulica 8. Obleke in perilo Izvršujemo tudi po meri po najnovejši modi in najceneje. Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice nahrbtnike itd. kot zelo praktična Novoletna darila Sodišč in sodnikov je v Jugoslaviji. V državi imamo kasacijsko sodišče v Beogradu, stol sedmorice v Zagrebu, vrhovno sodišče v Sarajevu in veliko sodišče v Podgorici. Apela-cijska sodišča so v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Skoplju, Splitu, Sarajevu in v Podgorici. Okrožnih sodišč je 69 s trgovskimi sodišči in 372 okrajnih ali sreskih sodišč, pri katerih je tudi 316 zemljiških uradov. — Sodnikov je 2232, tajnikov 1218 (in pripavnikov in pristavov), 4018 pisarniškega osobja ter 2008 oseb pomožnega osebja. Državnih tožilstev je 97, pri katerih je 212 tožilcev, 1d5 uradnikov in 123 drugega osebja. — Upravnih sodišč je 6 in sicer v: Beogradu, Zagrebu, Celju, Skoplju, Sarajevu in Splitu. Ta sodišča opravlja 111 oseb. MALI OGLASI Naii eitatel|l kupu-)ei« na|cenejie pri naših InHerentlhl Franc Kormonnav nasl.Knrl Rbm Maribor, Gosposka utica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače v*eh *r*t. Nai|-y«č)» Izbira in naiboHll uakop. Fižol, lečo, grah nudi najceneje Sever&3(oinp.£jiibljana Gosposka 5 FRANC REICHER, MARIBOR TriaSkm c. 18, sc priporoča ctenj. občiartr« ra izdelavo oblek za £o*pocta Ja dama po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in atoiidaa Izdelava. Bogata feibdra modnega blafa^ KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR, Tattenbachova ul. 14. Shramba koles čez zimo. Ziditevalte vedno h povsod krut In pedoo iz Delotske pehotne o Norim. I’ Za konzorcij Izdaja in urejuj* Adolf Jelen t Mariboru. — Tiake: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Viktor Eržen v Mariboru. Telefon 2324