fpw Z^ü. V Llnbllanl. v fetrtek, dne 27. oktobra 1910. Leto XXXVIII. s Velja po pošti: n Zi oelo leto napr«) . K M>— 2j pol leta > , » iS*— ta četrt » » . » S'M ia en meseo » . » 2-29 ia Nemčijo oelolotno » 29"— H ostalo Inozemstvo > 38*— s V npravnlštvn: ss (i eelo leto napre] . K 22*40 it pol leta » . » u 20 ta četrt > > , » 5*60 ta en meseo • . » igo S pošiljanjem na dom slane na mesec 2 K. Posamezna tU 10 T. mserati: Enogtolpna petltTrsta (72 mm): sa enkrat . . , . . po 15 t za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih nottoah stane enostolpoa gannondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem obj.vijjujn primeren popust =Izhaja:; vsak dan, lzvzemšl nedelje lx praznike, ob 5. nrl popolda*. •3T Uredništvo t Kopitarjevi nltol štev. 8/DI. Rokopisi se m vračalo; netrankIrana pisma m ne — sprejemajo. — Uredniškega teletona àtev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravntštvo Je v Ko ittarjevt nltol štev. 6. "U = Sprejema naroča.uo, Inserate in reklamaolje. = == Upravniškoga telelona štev. 188. == Današnja številka obresa 4 stnnî. S prilogo »Naša Gospodinja«. Zoper Mažare. V včerajšnji seji vojaškega odseka rstrijske delegacije je poročevalec dr. ozlowsky hvalil duha naše armade, ravi, kako so za časa aneksije, ko se mobiliziralo, vsi narodi pokazali veko požrtvovalnost, kar so je hvalilo lo v berolinskih strokovnih listih, ki rer zelo neradi slovanskim narodom aj priznajo. Kar se tiče narodnosti, se lorajo vse v armadi čutiti domače. Označi za potrebno: dveletno pre-mčno službeno dobo, nove narodbe ede novačenja, osnovo dobrega pod-istniškega zbora, pomnožitev voja-cih zdravnikov, uzakonjenje novega )jaškega kazenskega reda in o d -r a v o ne mo r a 1 i č n e g a. d u e 1 a. Baron Bienerth pravi, da je glede bjaškega kazenskega reda le ena te-tva med obema vladama, in sicer gle-; jezika. Upa, da se doseže sporazum se nov kazenski vojaški red pred-ži parlamentoma prihodnje 'eto. Teltschik pravi, da. se mu čudno 3i, da se že zopet govori o odstopu lojnega ministra. Sedanji vojni minier zasluži vse zaupanje. Protestira pa frper rabo avstrijskega vojaštva pri hr vaških volitvah. Grof Latour se peča s Častniškim in podčastniškim vprašanjem, ki je pri s velike reformo potrebno. Klofač svari vojno ministrstvo pred iažari, ki imajo že d a n e s g 1 e-e m a ž a r š č i n e v rokah ve-ji k e koncesije. Enota armado se le sme razbiti! Armada tudi ne smo (ostati mažarizacijsko orodje. Masaryk so pritožuje nad zanostav-jenjem Čehov v armadi, glode česa so felike pritožbe. Tudi on je odločno zo-|cr koncesije Mažarom. Stumpf se v imenu krščanskih so-»aleev pridružuje protestu zoper rajo avstrijskega vojaštva pri hrvaških folitvah in izjavi, da njegova stranka |o bo privolila, da se dovolijo Maža-tom armadi škodljive koncesije. Isto povdarja za Rumune Simiono-ici. Vsi člani so se torej izjavili zoper iiešotarjenje skupnega vojnega mini-tra z Mažari, ki hočejo vtihotapiti v ovc vojaške zakone, zlasti v kazenski ed, določbe, po katerih bi se armada ia Ogrskem postavila v službo nasilni lužarizaciji. Ta nakana se najbrž no bo posre-ila. Danes tudi odločivni faktorji ne ležejo več po mažarskem čardašu. Le ojni minister Schönaich še vedno rad oketira z Mažari, a veselje do tega Porta bo kmalu minulo tudi njega, vstrijski davkoplačevalci se bodo zelo remislili, prodno bodo šteli denar za ove dreadnoughthe in kanone, da ne s tem morebiti tudi plačali Maža-om njihove narodne aspiracije. Za iupno enotno armado bo Avstrijec če-rav težko rad prenesel velike žrtve, er nam je armada in močna morna-ica v sedanjem položaju potrebna ka-or oko glavi, ampak za mažarske akane nimamo denarja. CESAR VILJEM II. > zopet, na potovanju, in sicer v Bel-iji. V Bruslju so soc. demokrat je zelo gitirali, da bi se vršile proti Viljemu, i ga imajo socialisti zelo v želodcu, lemonstracije, so se pa blamirali. iljema so zelo lepo sprejeli. Napravil 5 Pa Viljem zopet eno originalno: na ¡'ancosko napitnico belgijskega kralja Alberta je namreč odgovoril nemško, ar je velik prestopek zoper interna-'°nalne dvorne običaje. Od 150 udele-pncev pri banketu jih 120 ni bilo Rožnih nemščine, med njimi skoro ministri. Viljema torej skoro nobe-lf>n ni razumel. Viljema seveda zelo acadaio. RAZLAŠCEVANJE. Poljski listi poročajo, da pruska vlada zdaj zares misli poslužiti se pravic, ki jili ima po znani razlastivni postavi, katere dozdaj ni izvajala. Poljaki pravijo, da je po jska posest izgubljena, ako se avstrijska vlada ne bo v Berolinu zavzela za to, da se to ne zgodi. SRBSKA SKUPŠČINA. V skrbski skupščini se je prebral kraljevski ukaz, ki pooblašča trgovinskega ministra, da izdela zakon glede koncesije, ki se ima podeliti Praški Kreditni Banki, da ustanovi tovarno za sladkor v Paračinu. Dozdaj jo. v Srbiji le ena tovarna za sladkor in sicer nemška v Belgradu. Vohun Pavel Barfiflaim me i sodiščem. Dne 25. t. m. se je pričela na Dunaju razprava proti nekdanjemu avstrijskemu nadporočniku Pavlu Bartmannu. Obtožen je hudodelstva ogleduštva in pa. da je napeljeval h krivemu pričevanju. V zadnjih 15. letih sedi Bartmann zdaj že tretjič na zatožni klopi, obtožen vohunstva. Dvakrat je že sedel v ječi zaradi vohunstva. V Lip-pskem je bil enkrat po nemškem državnem sodišču oproščen. Odkar je stal obtoženec zadnjič pred dunajskim sodiščem, se je zelo postaral. Zadnjič je bil eleganten, vitek, zdaj je že izgubil vojaško po-stavnost, gleda temno, obraz je postal top, brke so osivele. Sodišču predseduje svetnik dr. Reichel, obtožbo zastopa dr. Schuster, obtožcnca zagovaraj dr. Gustav Morgenstern. Bartmann stanoval na Bledu. Bartmann izpove, da je star 49 let, ne pripada nobenemu veroizpovedanju, sod-nijsko je ločen od svoje žene. Pred petimi leti se je zopet združil ž njo in mora skrbeti za n i o. Tajnost razprave. Predsednik proglasi, da bo razprava tajna. Imenujejo se tri.ie zaupniki (časnikarski poročevalci), katere opozarja predsednik, naj se ozirajo na gotove vojaške stvari, ki niso namenjene javnosti. Zagovornik proti zaprisegi izvedencev. Predsednik naznani, da je pritegnil k razpravi italijanskega tolmača dr. Buffoli-nija, kot vojaška izvedenca pa častnika generalnega štaba, podpo kovnika Alfreda Redla in stotnika Maksimilijana Ronge, katere hoče zapriseči. Dr. Morgenstern prosi, naj se izvedenci ne zaprisežejo, ker namerava predlagati, da se ne zaprisežejo, ko se prečita obtožnica. Državni pravdnik prepusti sodišču, da sklepa o zaprisegi izvedencev. Kaj je delal Bartmaiin. ko so ga izpustili zadnjič iz zapora. Ko je bil zadnjič koncem novembra 1905 Bartmann izpuščen iz ječe, se je podal v neke toplice na jugu, kjer je glede vohunstva stopil v stik z agentom neke ptuje države. Bil je jeseni 1906 v Nemčiji radi vohunstva aretiran, a aprila 1907 od sodišča oproščen. Komaj na prostih nogah, je pod napačnim imenom zopet stopil v stik z neko ptujo državo. Naročili so mu, naj dobavi in ji izroči neko vojaško knjigo. kar je Bartmann tudi storil in dobil za to 1200 K. Nato je sam izde al neko vojaško tabelo, kakor trdi, da bi ptujo državo varal. Zagovor pa ni verjeten, ker Bartmann sovraži svojo domovino in ji hoče škodovati z vohunstvom. Izkušal ic tudi zapeljavati priče k napačnemu pričevanju. Bartmann potuje na ing. Novembra 1908, je potoval Bartmann na jug, da izvohuni, kako izgleda neka naša nova utrdba. Posrečilo se mu je, da je videl, kako izgleda utrdba. Potoval je nato v inozemstvo, da izda utrdbo. Zapeljevanje b krivem» pričevanju. Iz zapora je pisal Bartmann več pisem. da bi priče, ki ga obtežujejo, napačno izpovedale. Proti vojaškim izvedencem. Bartmann odločno izjavi, da ni kriv. Dr. Morgenstern predlaga, naj se ne zaslišijo vojaški izvedcnci, predvsem ne tisti, ki jih predlaga vojno ministrstvo. Izjavi se sploh proti izvedencem, a za vsak slučaj pred aga kot izvedenca majorja Hugo Kerchnavve in stotnika Alfonsa Danzer. Državni pravdnik dr. Schuster nasprotuje zagovorniku. Sodišče odkloni zagovornikov predlog. Dr. Morgenstern prijavi ničnostno pritožbo. Iz Bartmannove preteklosti. Predsednik nato poroča o Bartmanno-vetn predživljenju. Obtoženec je sin železničarja, ki je živel kot. zasebnik, ko je posta! za železničarsko službo nesposoben. Bartmann se je učil kovaštva, a le nekaj mescev, ker ga je pustil neki knjigotržec študirati. V infanterijski kadetni šoli je bil Bartmann vedno prvi. Kot kadet se je v 14. pehotnem polku boril ob vstaji v južni Dalmaciji in je dobil vojno meda'jo. Poročnik je postal leta 1884. v 77. pešpolku, nadporočnik pa leta 1888. v 90. pešpolku. Zakaj ie mora! Bartmann zapustiti armado. Že v kadetni šoli je Bartmann rad stavil v loterijo. Zašel je v dolgove, ker je tudi rad igral. Ob manevrih je zastavil svojo stanarino in ponaredil neki službeni listek. Stvar se je izvedela in Bartmann je bil degradiran. Dobil je službo pri magistratu v Lvovtt, a je službo izgubil, ker je iz revolverja dvakrat ustrelil na svojo nevesto, ki ni marala zanj. Obtožen zato po-izkušenega umora, je bi! pri glavni razpravi oproščen. Podal se ie na to na Dunaj. Bartmann: »Tri mesece sem iskal brez-vspešno službe. Vstopiti sem hotel v inozemsko armado, a nisem imel denarja, da potujem tja, odk onil sem pa ponujani vstop v bulgarsko armado in sem se obrnil za mesto v ruski armadi na ruskega vojaškega atašeja na Dunaju.« Obtoženec prvič vohun. Predsednik: »Leta 1890 ste bili najeti kot vohun.« Bartmann: »Povzročila je to najhujša beda.« Predsednik: »Služili ste 6 let kot prvi vohun. Najeli ste celo vrsto kontidentov. Neki izprevodnik Vas je ustavil leta 1897., ko ste se vozili iz Lvova v Stry. Sami ste izpovedali pri porotni razpravi, da ste ko.t ogleduh zaslužili 42.000 goldinarjev.« Bartmann iznajditelj. Bartmann izpove, da je izkušal preži-viti se na pošten način. Pečal se je tudi z znanstvenimi stvarmi, bil je tudi iznajditelj in je študiral, kako se gotovo dobi pri hazardni igri Trente et quarante. Iznašel je aparat, ki preprečuje hrbtno lego med spanjem, za kar je dobil 3000 K. Predsednik: »S tem denarjem ste potovali v Monaco.« Obtoženec pripoveduje, da je iznašel tudi aparat, ki prekine sovražniku br-zojavljenje. Iznajdbo ic poizkušal prodati Rusiji, pozneje pa Francoski. Bartmann v Monacu. V Monacu je igral Bartmann liazard po svojem zistemu. Dokler jc s.avil 20 frankov na partijo, jc vedno dobil, a vselej ie izgubil, če ie stavil 100 frankov. A ker je stavil po 100 frankov, ie razven 1000 frankov vse izgubil. Bartmann se pogaja s častnikom francoskega generalnega štaba. Resno se je nato pogajal o prodaji svojega aparata v nekem italijanskem mesni z nekim častnikom franc, gen. štaba. Častnik je hotel aparat, ki bi onemogočil brzojavljenje na podzemski brz. progi, ki jo ima Nemčija. Dobil bi za to 30.000 mark. Bartmann ie odklonil ponudbo. Želel jc tudi francoski poverjenik, naj mu preskrbi mobilizačne načrte Nemčije z ozirom tia Mec iti na Besançon. Obrnil se jc na nekega častnika nemškega generalnega šta-ba, da mu preskrbi napačne mobilizačne predpise, ki hi jih izročil Francoski. Sestal se je zopet s poverjenikom francoskega generalnega štaba, ki mu ic ob'¡ubil 1000 mark, 40 mark dnevnih diet in potne stroške, čc mu preskrbi, kar žeii. Ni bii več ž njim tako prijazen, kakor ie bil prv¡č in je občeval ž njim kot z vohunom. Vprašal ga je. če ¡maio častniki avstriiskeea ¿enerai- nega štaba take ročne knjižice, kakršne imajo častniki nemškega generalnega štaba. Ponudil mu je zanje 3000 mark za zadnjo izdajo. Kako ie bil Bartmann aretiran. Aretiran je bil Bartmann 24. avgusta 1909. Nekaj dni prej je prišel na Bled. Povečati je hotel pustiti nekaj načrtov. Obrnil se je na nekega gosta Brusttnanna, ki pa ni hotel povečati fotografij. Fotograf. na katerega se je potem Bartmann obrnil, ga je ovadil. Bartmann na Bledu. Bartmann je izpovedal, da je delal kupčije kot trgovski potnik. Svoji ženi je Bartmann napravil na Bledu malo tvomico za izdelovanje mila. V družbo jc stopil s tvrdko Oabersdek 6i Comp. v Gorici. Hotel je tvornico povečati, a delala je ovire politična oblast. Kako je mistificiral Bartmann francoski generalni štab. Kupil je splošno pristopno ročno knjigo Springerjevo v Seidlovi knjigotržnici in sicer zadnjo izdajo iz leta 1904. V l.eo-po.dovem predmestju jc pustil napraviti naslovni list, ki slove v prevodu: C. kr. avstro-ogrski načelnik generalnega štaba ad Res, št. 3185. Popravljeno do 1905.« V desnem kotu je natisnjeno: >Za strogo re- servatno uporabo gospodu ......Maj- nik, 1905. C. kr. dvorna in državna tiskarna.« Predsednik očita Bartmamiu goljufijo. Bartmann: -Mislil sem, ker Francozu ta knjiga ni bila znana, da napravim lepo kupčijo.« Predsednik: »Morebiti lepo, a lionetne ne! To je goljufija, zlorabljanje zaupanja. ki ste ga vživali kot nekdanji avstrijski častnik pri francoskem generalnem štabu.« Dr. Alorgenstern: »Kako naivno.« Predsednik: »To je goljufija.« Zagovornik: »Naj ga državni pravdnik toži.« Predsednik: »Po naši kazenski postavi se to ne more tožiti.« Lep štabni častnik! Bartmann izpoveduje, da ko mu je bil izročen ponarejen list, je pusti! podpisati list po tistem možu. ki mu ga jc prinesel. Podpisal je: »David Kessler«. Dr. Morgenstern: »Lep štabni častnik!« Podpis je Bartmann izstrigel tako, da se je videlo le še nekaj čačk. Storil je to zato, da bi izgledalo, kakor da je res rabil knjigo kak štabni častnik. Tabele v krtačnem odtisu. Ker je Springerjeva ročna knjižica zastarela, je vpogledal neko drugo knjigo o organizaciji pehote in artiljerije. Našel je tabele, ki so mu ugajale. Tabele jc pustil napraviti v krtačnem odtisku, da je izgledalo. kakor da bi jih dobil od kakega na-stavljenca dvorne in državne tiskarne. Prve tabele ni niti izpremenil, druge je nekoliko izpremenil in je pridal celo vojnemu stanju peto in šesto baterijo. Te tabele je pridjal Springerjevi knjigi in poslal 2. septembra vse skupaj v Pariz. Čez osem dni ic dobil za to 1200 frankov. Bartmann v Puljii in na Lošinju. Predsednik vpraša Bartmanna, zakaj ie I. 1908 potoval v Puli in na Lošinj. Bartmann. pripoveduje, da jc pogorela milarna na Bledu. Nastale so tožbe. V Trstu bi bil moral pričati proti svojemu prejšnjemu kompanjonu Kalčiču, v Gorici pa imeti posvetovanje s svojim odvetnikom. Potovati je nameraval na Francosko. Dva dni je sklenil, da ostane v Puli, da čuje operno pevko Jablov. sko. Po svojem načrtu jc nameraval, da biva 20. novembra v Puli. 23. \ Trstu in 24. v Gorici. Potnega lista v Švico, Italijo in v Belgijo mu niso hoteli izročiti. Peljal se jc zato v Ljubljano, kjer se jc pritožil pri načelniku državne policije. Na Lošinj se je peljal, ker se je hotel sestati /. neko koristimo. Na parniku se jc peljal s podpolkovnikom in ženijskim ravnateljem Polo Kukinko. Na Lošinju je zamudil parnik. Vpisal se jc z napačnim imenom Safrč. Predsednik: Prvotno ste drugače izpovedali, zakai ste lagali?« Bartmann pravi, da ni hotel vleči v razpravo žensk iu ker se ic sramoval, da sc ie na- pačno Javil. Napraviti je hote! tudi veselje preiskovalnemu sodniku in ga potegniti. Bartrnann popravlja tiskovno pomoto. Zagovornik predloži knjigo »Die Armee im Felde.« I. zvezek, po kateri je napravil Bartmann tabele. Iz knjige pade neki časnikarski izrezek iz «Neues Wiener Tagblatta . ki razpravlja o novi porazdelitvi stroj, pušk in ki obsega tudi imena poveljnikov. Bartmann: -"Tožite glavnega urednika »Neues Wiener Tagblatta« zaradi vohunstva.« (Vese'ost.) Predsednik: »O tem se ne more govoriti.« Predsednik primerja podatke v knjigi s tabelami. Vpraša Bartmanna, zakaj sc končne številke neke tabele ne vjemajo s številkami v knjigi. Bartmann: »Gospod predsednik. Saj nisem nič druzega storil, kakor da sem popravil tiskovno pomoto. V knjigi namreč stoji 2X10=18, a po Adamu Rieseju jc 2X10"-= 20.« Predsednik pokima. »Diiesa.« Nato se prečita obširna Bartmannova spomenica z napisom »Diiesa«. (Obramba.) Spomenica obsega več poglavij in obsega tudi vojaško študijo o obrambenih utrdbah beneškega obrežja. Podrobno opisuje, kako bi korakala avstrijska armada proti Beneški. Razprava se še nadaljuje. XXX Bartmann ic na Gorenjskem dobro znan. Poročen je z rojeno Bleiko. Poroka se je vršila v ječi. V dunajski »Zeit« je bilo pred meseci citati, da je Bartrnann žrtev svoje soproge, češ, da je bila z oblekami jako razkošna. Kakor smo pa poizve-deli, to očitanje nikakor ni pravilno in izgovor na ženo nikakor ni na mestu. Dnevne n o vice. + »Hrvatsko Pravo« in Cehi. -Hrvatsko Pravo < je te dni priobčilo neki članek, ki bi delal čast le kakemu nemškemu židovskemu listu in ki kaže vse znake, da je od kakega vladnega hlapca naročen. Člankar najinfainncje napada Cehe in je pri tem njegov namen tako prozoren, da se ga takoj vidi. Podtika Cehom, da nimajo razuma za slovansko solidarnost in da na škodo Slovenccv delajo kupčije z Nemci. Taka očitanja »Hrvatskega Prava« je treba kar najodločnejše zavrniti! K večjemu profesorju M a s a r y k u se zamore očitati pomanjkanje vsakega razuma za solidarnost jugoslovanske in češke politike, o veliki večini čeških poslancev iu češkega naroda pa to nikakor ne velja. Nervoznost »Hrvatskega Prava radi če-Ško-nemske sprave v Pragi je absolutno nerazumljiva in izvira iz nepoznanja razmer. Vsak dober avstrijski Slovan se more le veseliti, če pride do delavnosti češkega deželnega zbora, t. i. do sporazuma med obema narodoma na Češkem. Svetovali bi »Hrvatskemu Pravu« naj v bodoče dobro pazi, kdo da piše vanj o tostranskih razmerah, kajti iz vsebine zgoraj omenjenega è'anka jc sklepati, da ga je pisal a!i popoien ignorant ali pa intriga nt z namenom, da uprizori med Cehi nezaupanje in nevoljo zoper Jugoslovane. zlasti zoper Slovence in Hrvate. -r »Klerikalen uapaft na Čehe.« Danes zjutraj je priobčil »Slovenski Naroda imperlinenten članek »Klerikalen napad na Cehe«, v katerem članek »Hrvatskega Prava« podtika dr. Šusteršiču. Gotovo jc »Hrvatskemu Pravu«, ki se četno odlikuje z nepozna-njem razmer, kak liofrat p o cl t a k n i 1 napad na Čehe, da bi potem hofratsko glasilo »Slovenski Narod < lahko članek podtikal od vladnih lakajev so-vraženemu dr. Šusteršiču. Zato je tako točno za »Hrvatskim Pravom« zapiska! hofratski »Narod«. Nesramno lažnjivo podtikanje »Slovenskega Naroda«, ki bi moral vedeti, da dr. šustoršič s »Hrvatskim Pravom« ni nikdar imel in tudi sedaj nima nobenih zvez, kaže, s kakimi sredstvi dela izvestna bagaža. Seve jc boj proti vladnemu sistemu Čehe in Slovence tako utrdil, da tako papirnate intrige zgrešc svoj cilj, razkrinkani intrigantje pa le še bolj ponižani stoje pred pošteno slovansko javnostjo. »Narodov« članek je tako infamen, da je »Narod« s tem prekosil vse dosedanje svoje infamnosti. Radovedni smo le, kako more dr. T r i 11 e r, ki je za politični del »Naroda« v prvi vrsti odgovoren, zagovarjati tako lopovščino. + Liberalci v besedah in v dejanju. Ob zadnjem volivnem boju na Dolenjskem so Gangi in drugi liberalni govorniki grozno zabavljali proti militarizmu iu na-pada'i S. L. S., kakor da bi bila S. L. S. kriva ogromnih izdatkov za našo armado in mornarico. Tako so govorili iu kdor jih je Cul. je moral misliti, da ni hujših nasprotnikov militarizmu, kakor so liberalci. Zdaj je pa glasoval v delegacijah M a n -d i C, član liberalnega Ploj-Hribarjevega kluba, za proračun, ki ga je predlagala vojna uprava. Res, kdo naj še kaj veruje tisti stranki, ki se predstavlja v tako raz- ličnih ot/ekah. Na shodili proti militarizmu, kakor najhujši anarhisti, pri glasovanjih v delegacijah pa za armado, kakor najponižnejši hofrati. Doma pred volivci radikalni, na Dunaj u vladni. Ne vemo, če igra še kje kaka stranka na svetu tako žalostno ulogo, kakršno igralo slovenski liberalci. + Shod v Stari Loki. V nedeljo popoldne po službi božji ima javen shod v Stari Loki državni in deželni poslanec profesor E v g e n J a r c. t- Tržaški deželni zbor, ki se te dni snide, sc bo tudi kakor kranjski imel pečati s predlogo o davku na naraščanje vrednosti nepremičnin. + Tržaški mestni svet je sklenil zgraditi 1000 majhnih -stanovanj za takozvanc nižje sloje. + Koroški šolskonadzorni zakon naj-bržeje ne bo potrjen, v kolikor se tiče sestave deže nega šolskega sveta. Nemški nacijonalci so namreč zakon tako sestavili, da bi imel vsak zastopnik deželnega odbora v deželnem šolskem svetu po dva glasova, tako da bi deželni odbor imel v deželnem šolskem svetu celili šest glasov. Ko je prišel ta predlog 25. t. m. v koroškem deželnem zboru na vrsto in je bil tudi sprejet, je deželni predsednik izjavil, da v ada ne uvidi potrebe sedanjo stanje izpremeniti. Kakor znano, se gre nemško-nacijonalni večini za to. da se na ta način še boli zaduši slovensko šolstvo kakor je že dozdaj. Nemški poslanci so se pri razpravi o tem zakonu sklicevali na kranjski zakon, pozabili so pa, da je na Kranjskem komaj 5 odstotkov Nemcev, kojih šolske zahteve so več kot preveč varovane, na Koroškem pa ie v deželi cela tretjina Slovencev, ki jih hočejo z novo postavo na šolskem polju štranguli-rati. + Koroški deželni deficit za leto 1911. znaša cciili 5.255.656 kron. Finančni odsek predlaga zato t>7 odstotno doklado na hiš-noriajemninski davek mesta Cclovec (dozdaj je bila doklada 60 odstot.), 75 odstot. (dozdaj 65 odstot.) doklado na vse direktne davke in različne druge manjše dokla-de. Deficit bo kljub temu še znašal .390 tisoč 430 kron. + »Svobodna šola«, to se pravi njeni zavodi na Dunaju prenehajo, ker je upravno razsodišče razsodilo, da morajo po služabnikih cerkve poučevati tudi verouk. Ravnate j Endlein je namreč po tej odločitvi upravnega sodišča prosil naučno ministrstvo za veroučitelja. Konzistorij je za veroučitelja imenoval patra Wollnyja, ki je obenem krščansko-socialni strankarski tajnik. Ravnatelj Endlein jc to smatral za »provokacijo«, oziroma »froclarijo« in je WoIlnyja odklonil, češ, da rajši zapre svoje zavode. In to se je zgodilo. V liberalnem in socialnodemokraškem taboru ie seveda ve ik jok in žalovanje. Č. g. Ivan Ambrož, c. in kr. ku-rat vojne mornarice, imenovan je za župnika c. in kr. vojne mornarice v činovnem razredu vojaškega superiora. + Nadučltelj Simon Lomšek v Cerkljah pri Krškem, starosta kranjskega uči-teijstva. obluva pojutrajšnjeni BOletnico. — Avstrijski vojaki pri volitvah na Hrvaškem. Kakor so k državnozbotskim volitvam na Ogrskem poslali posamezne polke .1. vojnega zbora, tako pošiljajo tudi sedaj na Hrvaško k volitvam vojake 3. vojnega zbora. Včeraj so odšle iz Ljubljane tri stotnijc 27. pešpolka po 100 mož na Hrvaško, in sicer prva pod poveljstvom stotnika Payerja v Ogulili, druga pod stotnikom Hailcrjem v Vrbovsko, tretja pa pod stotnikom Praxinarerjem v Draga-nič. — V torek se .ie lovski bataljon št. 17 iz Judenburga odpeljal s posebnim vlakom k vo itvam na Hrvaško. — Vrhlickv v Opatiji. Slavni češki pesnik Jaros av Vrhlickv sc zdravi sedaj v Opatiji. Pesnik ostane v Opatiji tako dolgo, da prmolnoma ozdravi. — izvirna drama Frana Navala »Pismo«, se igra sedaj v Pragi. — Nezgode ne počivajo. Peter Scher-zer, 11 let stari posestnikov sin \/. Ravne v kočevskem okraju, ie šel 21. t. m. z očetom v gozd po listje. Ko je bil voz z listjem naložen. splezal ie deček na bukvo ter jc nameraval skočiti na listje, kar se mu pa ni posrečilo ter ie padci i>oleg voza in si zlomil desno nogo. — Poljska dninarica Jožefa Prašnikar, 67 let stara, iz Št. Jurija, je šla v gozd drva nabirat. Pri tem jc pa starka tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. — Mihi Omanu, delavcu v Podkorenu, ie spodletel nož, ko si je rezal kruh ter se je na desni roki težko poškodoval. — Ivan Rotar, voznik sodavice pri Fischcrju, se jc na stopnicah spodrsnil ter ie tako nesrečno padel, da se je pobil na glavi in si pohabil desno roko. — Matevž 2vokelj, opekarski delavec pri Zupančiču na Viču, je pri tamošnji opekarni izkopaval štore. Vsled neprevidnosti sc je vsekal v levo nogo in sc nevarno ranil. — Nevarni cigani. V noči na 25. t. m. ie tolpa ciganskih muzikantov nočila v Podgori in Trati, deloma na prostem, deloma pod kozolci. Cigana Karol Tauman in Vid Reichard sia sc nanila in razgrajala po Podgori, da so se domačini zgražan nad tem kalenjem nočnega miru. Zlezla sta potem po lestvi na kozolec Janeza Zalokarja, mizarskega mojstra v Podgori, da-bi tam nočila. Ker je bila tema, svetila sta si z užiga icami in potem jih metala v seno. Ker jc bil kozolec prenapolnjen s senom, pod kozolcem so pa bile zložene deske, je bila nevarnost za požar velika. Orožniki so oba cigana aretovali in ju oddali sodišču. — Zaradi vlačugarstva jc bila po orožnikih aretovaua že večkrat kaznovana Marija Kosirnig, 48 let stara, brez stalnega bivališča. Orožniki so jo prijeli v Dravljah, ko jc od hiše do hiše beračila. — Spor med očetom in sinom. Med posestnikom Janezom Boh in njegovim sinom Janezom mlajšim prišo je doma do prepira, ker si je sin kupil puško. Prišlo je tudi do spopada, kar pa ni imelo nikakih posebnih posledic. Oče, zaradi tega jezen, ovadil je sina, da je v Kockovem lovišču ustrelil dva zajca in nekaj veveric, katere so nato doma pojedli. Zaradi tega bodo imeli vsi sitno*sti pred sodiščem. — Vojaške vesti. Domobranski polkovnik gospod Edvard plem. Krey-sa je imenovan za generalnega majorja — Za polkovnika je imenovan podpolkovnik v pešpolku št. 64 Vladimir Vcrhovac. — Za nadporočnike so imenovani poročniki Edvard Vavpotič pri pešpolku št. 18, Evgen Wal'and pri pešpolku št. 27, Rihard Lunzer plcm. Lindhausen, Jaroslav Moravec pri pešpolku št. 21, Franc Ivregar pri pešpolku št.. 72, Franc Gaspari pri pešpolku št. 72. — Stavka v sarajevskem učiteljišču. Med hrvaškimi in srbskimi u.či-leljiščniki v Sarajevu je došlo do političnih sporov. Ker Hrvati niso bili za to kaznovani, kakor so zahtevali Srbi, so začeli pred 10 dnevi srbski učite-Ijiščniki stavkati. Ravnateljstvo je hotelo udušili stavko na ta način, da je obljubilo, da ne bo nihče stvakujočih dijakov kaznovan, ako začno zopet pohajati šolo. To pa zopet ni bilo všeč Hrvatom, ki so stavili ravnateljstvu ultimatum, da se naj Srbi kaznujejo. Ravnateljstvo na to zahtevo ni odgovorilo, pa so pred par dnevi vsled tega tudi hrvaški dijaki začeli stavkati. Ta stavka zelo zanima sarajevsko javnost ter bo o njej tudi govora v bosenskem saboru. — V Ameriki umrli Slovenci. V Evelethu, Minn., je umrl 30. septembra 75 letni Franc Peček. Rojen je v To-mišlju pri Ljubljani, kjer mu živi še žena. — V Člevelandu je umrl Anton Mertič iz Ajdovca pri Žužemberku ali po domače Podbojev, star 29 let. Zapušča žalujočo soprogo in štiri nedorasle otroke. — V .lolietu je umrl rojak Matija Plut, po domače Hribar, star okoli 40 let, neoženjen, doma iz Krupe na Dolenjskem. — V Člevelandu je umrla Slovenka Ivana Ponjan. — Sladkor je postal cenejši. V času, ko so vsa živila v cenah poskočila, jc nekaj posebnega novica, da se je sladkor pocenil. 1 kg sladkorja, ki se je prodajal po 92 vin., se je znižal v ceni za 12 vin.; veliko sicer ni, vendar bo ta novica naše gospodinje razveselila. — Razpisani učni mesti za učiteljice. Na državni ljudski in meščanski šoli za deklice v Trstu sta razpisani sužbi učiteljic za italijanščino in slovenščino. Prva s pravicami in dolžnostmi vadniških učiteljic. druga s pravicami in dolžnostmi vadniških podučiteljic. Zahteva se učna usjjo-sobl'enost za ljudske šole z italijanskim, oziroma slovenskim jezikom. Nastop služb 1. januarja 1911. Prošnje do 30. novembra t. I. pri c. kr. namestništvu kot deželni šolski oblasti v Trstu. — Poročil se je odvetniški koncipijent g. dr. Vekoslav K i s o v e c z gdčno. Anči L o u k o t o v o. — Laška oslarija. Iz Gorice: Dne 25. t. m. so pokopali nekega slovenskega vojaka planinca. Pri pogrebu jc igrala vojaška godba m tovariši pokojnika so pred krsto nesli šop svežih cvetlic s trakom v slovenskih barvah. Goriško italijanstvo ic bi o pa radi tega v skrajni nevarnosti. Neki odbor »pro fascio nazionale goriziano« je vložil na občinski svet protest proti ruskim barva m. Vemo, da v tistem odboru ni nobenega pametnega Laha. Zato se ne bomo prav nič razgrevali. Duševno potenco tistega, ki Je 'a protest zgnmtal, označimo najbolje z besedo: osel ! — Obsojen radi dvežensiva. Iz Jo-lieta v Ameriki se poroča: Rojak Anion Ajdnik, obtožen dvoženstva, kakor smo zadnjič poročali, jc bil obsojen v kaznilnico za nedoločen čas in v najmanjšo globo v znesku 1 dolar. Zadnjo sredo je priznal sodniku svojo krivdo, da se je drugič poročil v Ameriki, ne da hi se preje razporočil od svoje prve žene, ki biva z otroci v starem kraju. — izraba vodnih moči v električne svrhe mosta Zagreb. Zagrebška mestna občina namerava na Savi nri Sv. Nedelji zgraditi veliko turbinsi napravo, ki bi dajala 12.000 konjski sil in bi mesto Zagreb in okolico za v liko let preskrbela s ceno električi močjo za razsvetljevalne in industrl ske svrhe. Načrt je napravil inžen Anton pl. Steller; investicija je pror čunana na 5.220.000 kron. V kratke se sestavi odbor strokovnjakov, ki j načrt natančno proučil ter se bo tu širši javnosti nudila prilika, da se projektu pouči. Ako bo strokovnjak sodba načrtu pritrdila, bo zagrebšl občina nemudoma pričela z deli. — »Nače Gospodinje« 2. številka danes priložena našemu listu. Na nj no zelo zanimivo vsebino tem poto posebej opozarjamo. — Loterija povodom lovske ra stave. Žrebanje loterije prve medli rodne lovske razstave na Dunaju vrši nepreklicno dne 31. oktobra 19 ob 8. uri zvečer pod oblastvenim na zorstvom v žrebalni dvorani ravnate stva za državni dolg. Srečke, ki so j svojedobno doposlali p. n. občinstv naj sc izvolijo pravočasno porav;*i Dobitki se izplačujejo samo na D naju, I.okraj, Lauronzerberggasse št Prvih pet glavnih dobitkov po 100.0 kron, 10.000 K, 2000 lv ter dva po 10 kron bodo na zahtevo izplačali v got vini po odbitku običajnih pristojbj BOSENSKA DEPUTACIJA PRI BURIANU. 23. t. m. je drž. finančni minisi Burian na Dunaju sprejel deputaci mohamedanskih saborskih poslanci ki so prišli v zadevi odkupa kmeti Izročili so mu spomenico, v kateri j vdarjajo, da je vprašanje kmečke o veze zasebnega značaja, da so sedai zemljiški posestniki od davna lastni te zemlje in je njih pravice tudi Ti čija po osvojitvi Bosne-Hercegovine i prikrajšano priznala. Uzakonjenje ot gatoričnega odkupa kmetov bi pon njalo torej kršitev davnih podedovat pravic ag in begov do zemlje, ki so b doslej za vsakega nedotakljive. Bar Burian je nato zagotovil deputacijo, bo vlada neomajno vztrajala na si lišču fakultativnega odkupa in se bo uclala tudi tedaj, ako bo sabor i vrgel njen tozadeven načrt, pa naj tudi dovede do konflikta s saborom. Seveda je ta odgovor zelo zadovoljil t putacijo, kaj pa poreko Srbi, je drui vprašanje. Srbski kmetje že sedaj pi cej glasno demonstrirajo. Pomisl treba, da je v Bosni še vedno 800.0' kmečkih družin, ki nimajo svoje zei lje, marveč tlačanijo agam in begoi Zanimivo je, da se katoličani (Hrvat; v kmečkem vprašanju doslej še ni odločili za radikalno stališče obligal ričnega odkupa, marveč se bolj prib žujejo mohamedanskemu stališču I kultativnega odkupa. Štajerske novice. š Poslanec dr. Verstovšek priobčuje mariborski »Straži« zanimiv članek: S vensko ljudsko šolstvo na Štajerske Clankar jasno precizira stališče s.ovensl deželnih poslancev štajerskih glede de! ve deželnega šolskega sveta in speciel glede šolskega vprašanja ter razkrink nesramno početje in protislovensko st šče slovenskega liberalnega učiteljstvf tej velevažni narodni zadevi. š V Makolah je t,amošnja »Posojili ki deluje že dolgo vrsto let pod načels. neutrudno delavnega župnika č. g. Lendovšeka za blagor ljudstva, dala staviti lepo dvorano. š Odlikovanje. Kmetsko bralno druš na Frankolovem pri Novi Cerkvi je imen valo č. g. Gregorja Presečnika, vsled i vanrednili zaslug, svojim častnim članoi š Slov. kat. akademično društ' »Zarja«. V petek dne 28. t. m. ima slo kat. akad. društvo »Zarja« svoj redni ot zbor pri »Zeleni Štajerski«. Spored: 1. C tanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo odborovo. 3. Poročilo pregledi kov. 4. Spreiem novih članov. 5. Volit« novega odbora. 6. Volitev letopisca. 7. SI čajnosti. Začetek ob osmi uri zvečer. š Poročil sc jc v Mariboru g. Nikol Petek, hranilnični tajnik v Brežicah gdčno. Marijo Maicen. š Poročil se je v Petrovčah g. Vini Kukovec. iesni trgovec In stavbarski nit ster v Celju, z gdčno. Minko Fazarit hčerko veleposestnika in gostilničarja i Ostrožnem. š Umrl je dne 24. t. m. v Buča umirovljeni gospod župnik Iva Stanj ko v 63. letu svoje starosi Bojen pri Sv. Juriju v Slov. goric« dne 23. junija 1874, v mašnika posv čen dne 19. avgusta 1875, je služil k kaplan v Poljčanah, Grižali, Žeta'a pri Sv. Hupcrtu v Slov. goricah, v N zcnici, pri Veliki Nedelji, v Ormožu, Majšbergu, v čadramu, kot provizor župnik v Tinjah in od 1. februarja i-' kot žunnik v Bučah. 1. marca 1910 stopil zaradi bolehnosti v stalni pokoj. R. I. P.! OGRSKI KATOLIŠKI SHOD. Sredi meseca novembra se bo vršil v središču Ogrske, v Budimpešti, katoliški shod. Liberalno židovsko časopisje je že začelo intrigirati proti ženi-alnemu škofu dr. Otokarju Prohaszki v Stolnem Belemgradu, ki stoji v ospredju vsega katoliškega gibanja na Ogrskem, in ga spravlja v zvezo z modernisti. Vso intrige izvirajo od strani židovskega časopisja, ki bi rado med ogrske katolike kal razpora vrglo! Ljubljanske novice. lj Predavanje S. K. S. Z. Včeraj zvečer je predaval v prostorih S. K. S. Z. deželni odbornik dr. VI. Peg a 11 o ciganih in njihovih zločinskih navadah. Predavanje, ki ga priobčimo v eni prihodnjih številk, je bilo zelo zanimivo in dobro obiskano ter je želo mnogo odobravanja. — Prihodnjo sredo predava državni in deželni poslanec dr. Ig. Žitni k. !i Kršč. ženska zveza ima v petek, dne 28. t. m. ob 4. popoldne redno predavanje v navadnem prostoru v »Unionu«. Prosi s.e obilne udeležbe. lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani ima jutri v petek. 28. oktobra, ob pol 8. uri zvečer svoje društveno predavanje v društvenih prostorih (pri Podboju). Predaval bo g. prolesor Karol Dcrmastia o Argentiniji. Predavanje bo zelo zanimivo, zlasti sedaj, ko se tako veliko razpravlja o argentinskem mesu, katerega uvažajo v Avstrijo. Pridite gotovo! Odbor. lj Umrl je brivski mojster gosp. Ivan B o 11 a u z c r. lj Kje je Ivan Tosti? Nedavno je umrl bivši načelnik gostilniške zadruge Ivan Tosti. Pri okrajnem sodišču ljubljanskem so sedaj v silnem dvomu, kam je Ivan Tosti prišel v večnosti. V uradni »Laiba-cher Zeitung« je namreč priobčen te dni uradni inserat, v katerem se naznanja neka tožba proti zapuščini »zoper nežna no kje bivajo-čega Ivana Tosti j a«. lj Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer se uprizori prvič (za par) Fr. Le-hdrjeva dražestna opereta v treh dejanjih » G r o f Luksemburški«. V I. dejanju je slikarski atelije, napolnjen s slikami in umetniškimi skicami in risbami gg. slikarjev R. Jakopiča, Srečka Magoliča in P. Žmitka. kakor je to uvedeno tudi na Dunaju in v Pragi. V 111. dejanju so stopnice v hotelskem vestibulu narejene nalašč za to opereto. lj K volitvam na Hrvaško se je včeraj in danes s posebnimi vlaki odpeljalo pod poveljstvom častnikov 100 vojakov 47., 60 87. in 400 tukajšnjega 27. pešpolka. Istotako se jo odpeljal tudi iz Celovca eskadron huzarjev. lj Zopet zaščitnik beračev. Sinoči je prišel k policijskemu stražniku na Rimsko cesto leta 1874. v Podreči rojeni in v Moravče pristojni dninar Franc Šušteršič ter ga začel nadlegovati, zakaj aretuje berače. Stražnik s.e ga je hotel prvotno z lepa otresti, a ker pa je bil Šušteršič vedno bolj vsi jiv, ni preostajaio druz• v ; Železniški most podrt. Promet na železniški progi Nea-pelj—Brindisi je prekinjen. Most pri Basino se je podrl ter se redni promet ne bo mogel še dolgo časa vršiti. Uničene umetnine. Nižje ležeči kraji so bili usodni dan več ur preplavljeni. Strela je udarila v poslopje umetniškega društva. Ognjegasci so gasili več ur. Mnogo znamenitih slik neapoljskih mojstrov je zgorelo. Škoda je velika. Vojaška pomoč. Vojni minister je odposlal v ponesrečene kraje vojaške zdravnike, sanitetno vojaštvo z vsemi pripravami ter odredil, da odpluje bojno brodovje iz Spezzije k otoku Ischia na pomoč. Neapeljski prefekt je odposlal dva par-nika z ženijskimi četami k otoku Ischia, ki je zelo prizadet vsled katastrofe. Posebni torpedni čoln pa bo začasno vzdrževal promet med Ischiom in Neapljem. Tudi v druge ponesreče-me kraje so bile poslane vojaške čete na pomoč. Hnton Šare Lubl»aga Selenburgooa ulica Stco. 5 na vogalu KnaOove ulice (nasproti ; glavne pošte). : Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževlna, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup. — Opreme za neveste! — 2965 Vgasštl Tempel Donati vrelec. DletgtICna namizna Pijač» I obilno orIJIUovo kislino. Pospešuj« prebavo In Izmeno anovl._ Zelo koncantrlran medicina-len »relec, priporočljiv pri kroničnem ž'lodi nem katarn, zaprtju, Brlghtovlh ledlch, vranicnik oteklinah, jetrni trdinl, zlatici, enovolzmens-kib boleznih, katarih dihalnih organov. Zdravilen vreleo največje vsebine svoje vrite. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem kataru, obstlpaclil, Solčnlb kamenih, tolSJloi trganju, eladkovnl boleaui. Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo-glauberske ¿sftliílg Kurzi efektov in menjie. dne 26. oktobra 1910. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij........... Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... . Avstrijska kronska renta 4°/„ . . Avstrijska investic. renta 31/2% • Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4'/0 . . . Ogrska investicijska renta 3V2°/o Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Hublji........... 9880 9280 9655 9655 11525 9280 8250 11110 9140 8060 1867 66450 24075 117621/2 2351 1909 9480 254'/2 R azlična Silsna oprava in knjige, tudi sv. pismo nove in stare zaveze je na prsdai, Sodniiska ulica 4, H. nadstr. na levo. 3153 Vsak lahko dobi tako iz mesta, kakor z dežele zlatnino kot zlate in srebrne žepne ure ¡11 verižice, prstane, uhane itd. na obroke pri zlatarju J. lfecchiet v Ljubljani, naspr. glavne pošte. Cene zmerne. Postrežba toCna. 2lW Portugalska revolucija ÜE: (izviren posnetek) 3156 natoeg|a sodobna aktualnost polen drupili zanimivih in zabavnih točk ® je samo Se danes in jutri na vsporedu Blektroradiografa „IDEAL". SHE --rti :E8r pripravna za delavnice ali skladišča, se oddasta s 1. novembrom. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska 2942 ulica št. 6. 1 Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maliavac, pošta m postaja Hoč v Istri, či no (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kraniskem po 38 vinarjev liter m se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1 N. F. Schaff er nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih 3281 tolmiijtaih rotil $ ddlllllpra puMII ; lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega m dvorneqa založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-te!j 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-: Svilnato blago baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, /abots, šerpe, dainski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri. jV[odna trgovina P. jV[agdič v JLjubljani, nasproti glavne pošte. 3012 t 3171 Deželna zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani, naznanja žalostno vest, da je njen bivSi načelnik in član, gospod Ivan Nep. Boltauzer brivec dne 27. oktobra ob pol 4. uri zjutraj preminul. Pogreb se vrši jutri v petek, dne 28. olaobra ob 4. uri popolne iz hiSe žalosti Stari trg 28. Bodi mu časten spomin! Ljubljana, 27. oktobra 1910. obavlja točno in ceno fifi Dunalska cesta 33 CL Ijuhlj. lavno skladišče), f -----g^Hpgs^ — Od 28. oktobra do 28. novembra 1.1. sledeče: špeh, slanino I. vrste kilogram po K 1*84 II» i« i* ii H 1*72 I. I. II. i» »i meso »» salo i» »» »» »i h i» ii ii ii i, „1-84 i, „1-92 1-70 ii II Prodajalna u Šolskem drevoredu Jakob Jesfh» mesar o Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanci m prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, sestra, gospa Angela Stotola«Onim danes, dne 26. ob 8. uri zjutraj, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, v 20. letu svoje dobe, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bode jutri dne 27. oktobra ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti vA\ostah pri L;ubljani na pokopališče k sv, Kr.žu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra. Rajnico priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev. Moste pri Ljubljani,26.oktobra 1910. Venceslav Stodola, strojnik, soprog Bjrjjj Marija Verhovc Ignacii Verhovc Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, predobri oče, stari oče, stne, gospod Union Černe posestnik v Dobrunjab dines, dne 26. oktobra ob 12. uri opoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 85. let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preljubega, nepozabnega rarijka se vrši v petek dne 28. oktobra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Dobrunjab na pokopališče k sv. Urhu. Sv. maše se bodo brale v več cerkvah. Dobrunje, dne 26. oktobra 1910- Žalujoč! ostali. Temeljito se poučuje igranje 11 H C 1 t 1*6. Naslov v upravništvu. Meteoroiogično poročilo. Višina n. moriem 306-2 m, sred. zračni tlak 73ft-0 rnm o u Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura „ PU Celziju Vetrovi Nebo m J3 5 £ R > 3 S •3 •» = IZ" 26 9 zveč. 742 5 83 sl szah. oblačno 27 7. zjutr 41-8 71 si. jzah. 9 00 2. pop 40-8 90 sr |vzh. » Srednia včeraišnia leniD. 8'6J norm 8 5' Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 26. oktobra. Pšenica za oktober 1910 .... 10 57 Rž za oktober 1910......7 86 Oves za oktober 1910.....5 47 Koruza za oktober 1910 .... 565 Naprodaj imam več sto hit, — novega ===== vipavskega vina Posktišnje na razpolago do nedelje v hotelu „Štrukelj" Cr-f*» soba št. 6.