GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KME-TIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU
naša
::::::
sl
I
IH


m
1*5
P
IHHlHili:
m
pl
LETO III.
MAJ 1976
ŠTEVILKA 5
TOVARIŠ TITO, «ADI TE IMAMO!
25. maja je praznoval svoj 84. rojstni dan tovariš Tito, hkrati pa pomeni ta dan praznovanje dneva mladosti, simbol in praznik mladine, v kateri vidimo našo bodočnost in vedno svetlejši jutrišnji dan. Želja tovariša Tita, da postane 25. maj dan mladosti, pa ni samo simbolična, ta želja je izraz Titovega pojmovanja bistvene vloge mlade generacije v razvoju našega revolucionarnega procesa.
Na letošnji svečanosti ob Titovem rojstnem dnevu v Beogradu je izročil mladi kmetovalec Milivoje Maričič v imenu milijonov mladih in vseh državljanov naše samoupravne socialstične domovine štafeto mladosti tovarišu Titu in mu čestital:
»DRAGI TOVARIŠ TITO, ČESTITAM Tl OB ROJSTNEM DNEVU IN DNEVU MLADOSTI V IMENU MLADINE, V IMENU NARODOV IN NARODNOSTI JUGOSLAVIJE, Z ŽELJO, DA NAS ŠE DOLGO VODIŠ PO NAŠI POTI PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE MLADINE. TOVARIŠ TITO, S TEBOJ SMO V BOJU ZA MIR V SVETU, ZA PRAVIČNEJŠE ODNOSE MED LJUDMI IN ZA BOLJŠI JUTRI. RADI TE IMAMO, TOVARIŠ TITO.«
Ko je sprejel štafetno palico, se je predsednik Tito zahvalil z besedami:
»DRAGI MLADINCI IN MLADINKE, ČESTITAM VAM OB DNEVU MLADOSTI. ŽELIM, DA BI Ml VSI, OD NAJMLAJŠE DO STAREJŠIH GENERACIJ, DOČAKALI DAN MLADOSTI ŠE MNOGO LET. NAJ NAŠA MLADINA TUDI V PRIHODNJE NENEHNO Z ENAKIM POLETOM IN RADOSTJO, KAKRŠNO DOŽIVLJAMO TUKAJ, PRIČAKA VSAKO LETO DAN MLADOSTI.«
Ob koncu svojega govora je tovariš Tito dejal:
»SREČEN JE NAROD, KI IMA TAKŠNO MLADINO, KOT JE NAŠA. PREPRIČAN SEM, DA BO NAŠA MLADINA NADALJEVALA TRADICIJE, POROJENE MED VOJNO IN V POVOJNI GRADITVI DEŽELE. NAŠI MLADINI ŽELIM MNOGO USPEHOV PRI NJENEM USTVARJALNEM DELU PRI GRADITVI NAŠE SOCIALISTIČNE DEŽELE, ZA SREČO NAŠIH NARODOV.«
Ko se je zahvalil za voščila v Belem dvoru, je predsednik Tito dejal:
»MISLIM, DA JE BILA ZELO POSREČENA ODLOČITEV, DA TA DAN PRAZNUJEMO KOT DAN MLADOSTI, SAJ JE TO GLOBOKO POVEZANO Z NAŠIM BOJEM. ČE PRIMERJAMO DRUGE DEŽELE, VIDIMO, DA SE V MARSIČEM RAZLIKUJEMO, TAKO KAR ZADEVA PRIPRAVE NA NAŠ BOJ IN ZAČETEK NAŠEGA BOJA, KAKOR TUDI NJEGOV POTEK IN POVOJNO USTVARJALNO IZGRADNJO NAŠE DEŽELE. ZATO TUDI DAN MLADOSTI POMENI NEKO POVEZAVO, POMENI NEKAJ, KAR JE GLOBOKO POVEZANO S HEROJSKO PRETEKLOSTJO, KI JO IMAJO ZA SEBOJ NAŠI NARODI.«
Ko slavimo rojstni dan maršala Tita, si iz leta v leto želimo, da bi še dolgo ostal med nami in da bi pod njegovim vodstvom dosegli uspehe pri graditvi in preobrazbi družbenih odnosov na podlagi nove ustave ter pri krepitvi bratstva, enotnosti in obrambne sposobnosti naših narodov in narodnosti.
Po poteh revolucije
24. aprila 1976 se je na tisoče občanov iz celotnega območja Ptuja in okolice zbralo v Ptuju, organiziralo Lackov, Kvedrov, Krambergerjev in Osojnikov odred in so krenili na pohod po poteh revolucije.
Vsakoletni pohod je organiziran v spomin na Lackovo četo, ki je bila prva oborožena četa na območju severovzhodne Slovenije. Udeleženci pohoda so se zbrali v Mostju pri Juršincih, kjer so proslavili 35. obletnico OF slovenskega naroda in 35. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Na svečanosti so bile tudi podeljene srebrne značke OF in pa članske izkaznice 150 mladim delavcem, učencem in vojakom. Iz zborovanja so poslali pozdravno pismo predsedniku SFRJ tovarišu Titu.
France Popit v Agrokombinatu Lenart
KOT SMO ŽE NA KRATKO NAPISALI V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠE POTI, SE JE V SREDO 21. APRILA 1976 MUDIL NA OBISKU V AGROKOMBINATU LENART PREDSEDNIK CK ZKS FRANCE POPIT, KJER SE JE ZADRŽAL V DALJŠEM RAZGOVORU S PREDSTAVNIKI SKUPŠČINE OBČINE LENART IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, POPOLDNE PA TUDI S PREDSTAVNIKI AGROKOMBINATA LENARTA IN S PREDSTAVNIKI SOZD.
FRANCETA POPITA JE SPREMLJAL PETER TOŠ, PREDSEDNIK KOMISIJE ZA SAMOUPRAVLJANJE PRI CK ZKS IN DRUGI PREDSTAVNIKI.
URESNIČEVANJE PREVZETIH NALOG
V razgovoru s predstavniki Agrokombinata Maribor je gostom spregovoril sekretar konference Agrokombinata Lenart Franc Mencingar, ki je gostom predstavil delovanje družbeno-
političnih organizacij v Agrokombinatu Lenart in dejal:
»Po sprejetju ustavnih amandmajev so se tudi naše družbenopolitične organizacije vključile pri uveljavljanju začrtanih nalog. Osnovna organizacija Zveze komunistov, v kateri je 12 % zaposlenih, je kot idejna usmerje-valka spodbujala in vodila razprave ob sprejemu nove ustave v letu 1976. O sprejetih sklepih in resolucijah na 10. kongresu ZKJ in 7. kongresu ZKS. Razen tega smo v zvezi komunistov stalno spremljali gospodarska gibanja v delovni organizaciji, po zastavljenih sanacijsko stabilizacijskih programih. Nenehno smo se zavzemali za samoupravno organiziranost in delitev ustvarjenega dohodka in ostanka dohodka.
Pri tem delu smo se povezali s sindikati in mladino v naši delovni organizaciji. Osnovno organizacijo ZK imamo organizirano na nivoju delovne organizacije, ker je po posameznih TOZD premalo članov za ustanovitev, bomo pa k temu pristopili takoj, ko bodo dane možnosti.
V svoje vrste smo v zadnjih dveh letih sprejeli skoraj polovico članstva in sicer iz vrst delavcev iz neposredne proizvodnje.
Ker pa so pogoji dela v kmetijstvu težki, tudi komunisti od-
hajajo izven kmetijstva, tako je v lanskem letu odšlo 8 članov ZK v druge organizacije.
Po 5. seji CK ZKS smo sprejeli tudi obvezo, da v članstvo pritegnemo tudi kmete — kooperante. Sedanja struktura članstva v ZK je ugodna, saj je
preko 80 % članov mlajših od 35. let. Primerno so zastopane tudi ženske in delavci iz neposredne proizvodnje.
Sindikat smo organizirali po TOZD, v obratu kooperacija-kme-tijstvo in v Delovni skupnosti skupnih služb. Tako organizirani sindikat uspešneje odigrava svo-
jo nalogo v sredinah, v kateri deluje.
Na nivoju delovne organizacije je konferenca sindikata, ki ima nalogo, da koordinira delo
sindikatov v naši delovni organizaciji.
Skoraj polovica zaposlenih je vključena v zvezo socialistične mladine. Vse družbenopolitične organizacije imajo svoje predstavnike v vseh organih upravljanja. Na sestankih družbenopolitičnih organizacij obravnavamo o vseh problemih, s katerimi se srečujemo ob delovnem procesu in v krajevni skupnosti. Pred nami je sedaj najvažnejša naloga, vodenje temeljite razprave o osnutku Zakona o združenem delu, o katerem je tekla razprava tudi na 3. seji CK ZKJ v Beogradu.
Na podlagi ustavnih amandmajev so se družbenopolitične organizacije aktivno vključile v razpravo pri organiziranju TOZD. Že konec leta 1972 smo organizirali 2 TOZD in podpisali prvi samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Istočasno smo prilagodili in organizirali tudi razpravo, katero smo organizirali po TOZD.
ZDRUŽEVANJE MANJŠIH
ORGANIZACIJ V VEČJO
Naša delovna organizacija je nastajala z združevanjem manj-šir organizacij kmetijskih gospodarstev na tem območju. Zadnje integracija je bil izvršena leta 1966. Organizacija se ni bistveno spremenila vse do leta 1972, saj smo imeli po vseh krajevnih centrih obrate ali delovne enote.
Po dveletnem poslovanju delovne organizacije z vsemi TOZD so delovni ljudje pričeli razmišljati in ugotavljati, da so podani pogoji za organiziranje novih TOZD, iz TOZD Proizvodnja in storitve.
V mesecu marcu 1975 smo na zborih delovnih ljudi po obratih, ki so bili vključeni v TOZD Proizvodnja in storitve, sprejeli sklep, da se organizirajo v TOZD in tako so bile ustanovljene 4
TOZD iz ene TOZD. TOZD kooperacija pa se je preimenoval v Obrat kooperacija-kmetijstvo, organizirana pa je bila tudi Delovna skupnost skupnih služb.
SAMOUPRAVNI ORGANI V TOZD
Na osnovi statutarnega sklepa so bile izvedene volitve konec junija 1975 in izvoljeni organi samoupravljanja na nivoju TOZD.
V	vsaki TOZD so bili izvoljeni naslednji organi:
—	delavski svet TOZD, ki šteje 9 članov (4 DS TOZD)
—	svet kooperantov obrata kooperacija-kmetijstvo, ki šteje 19 članov od tega 16 kmetov-članov in 3 zaposleni Obrata kooperacija-kmetijstvo
—	delavski svet delovne skupnosti skupnih služb, ki šteje 9 članov
—	odbori samoupravne delavske kontrole, štejejo 5 članov (6 odborov)
—	odbori za medsebojna razmerja delavcev štejejo 5 članov (6 odborov).
Na nivoju delovne organizacije imamo izvoljen — neposredno le delavski svet, ki si imenuje svoje izvršilne organe (upravni odbor, odbor za SLO, odbor za civilno zaščito, odbor družbene samozaščite). V delavski svet delovne organizacije je izvolila vsaka delovna skupnost svojo 3-člansko delegacijo: tako šteje 18 članov (6x3 člani).
Že takrat, ko smo imeli organizirano samoupravo na nivoju dveh TOZD, se je pokazala večja zavzetost in zainteresiranost delovnih ljudi pri obravnavanju in reševanju vseh problemov ter tvorno sodelovanje pri njihovih odločitvah. Sedaj, ko imamo 6 delovnih skupnosti je vključenih še več zaposlenih in bo s tem napravljen nadaljnji korak pri vključevanju zaposlenih, pri odločanju o ustvarjenem dohodku in nadaljnjih vlaganjih v razvoj posameznih TOZD.
PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU V TOZD
Družbenopolitične organizacije in preko njih tudi celotni kolektiv se je aktivno vključil v priprave za povezovanje v sestavljeno organizacijo združenega dela, za katero je bil podpisan samoupravni sporazum v novembru 1973. leta.
V	delovni organizaciji imamo 3 delegacije, ki dajejo delegate za zbore občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti. V kooperaciji imamo splošno 16-člansko delegacijo, ki pokriva 7 delegacijskih mest v zboru združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti.
Za TOZD, ki so bile organizirane iz TOZD Proizvodnja in storitve imamo 2 delegaciji, ki tvorita z drugimi delovnimi organizacijami konferenco. Ena pokriva delegatska mesta v zboru združenega dela, druga delegacija pa v samoupravnih interesnih skupnostih.
Omenimo naj tudi, da smo v lanskem letu proslavljali 30. obletnico obstoja naše delovne organizacije, na kateri smo podali
(Nadaljevanje na 3. strani)
France Popit in Peter Toš v razgovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij Maribora in Lenarta
France Popit si je ogledal delo na njivi Agrokombinata Lenart pri
Hrastovcu
(Nadaljevanje z 2. strani)
celotni razvoj delovne organizacije od problemov do doseženih uspehov.
DIREKTOR DANIJEL ŠPRAH O DELU AK LENART
Delovno organizacijo je natančneje predstavil direktor Agrokombinata Lenart Danijel Šprah.
Govoril je o nekaterih ekonomskih in organizacijskih pokazateljih v Agrokombinatu Lenart, prikazal agro in hidromelioracijske posege v Pesniški dolini, kjer je bilo usposobljenih okrog 855 ha kmetijskih površin. V srednjeročnem programu je predvidenih 495 ha kmetijskih površin za nadaljnjo usposobitev. Pri tem je omenil problem pri izvajanju in usposabljanju zamočvirjenih zemljišč, saj je Agrokombinat Lenart dobil sredstva le za hidro in ne za agromelioracije.
Stroški agromelioracij bi morali iti v breme proizvodnih stroškov. Nadalje je tovariš Šprah govoril o vrednosti bruto proizvodnje v Agrokombinatu v letu 1975, govoril je o kvalifikacijski strukturi zaposlenih, ki je naslednja:
—	80 % je KV in PKV delavcev,
—	15 % s srednješolsko izobrazbo,
—	5 % z višjo in visokošolsko izobrazbo.
PROIZVODNE NALOGE IN MOŽNOSTI
Predstavil je proizvodnjo, ki je zastopana v Agrokombinatu Lenart:
—	v kmetijski dejavnosti: proizvodnja mesa, mleka, pšenice, koruze in proizvodnja visoko-kvalitetnega sadja v plantažah;
—	v kooperacijski dejavnosti: proizvodnja govejega mesa in mleka, v manjših količinah pa proizvodnja brojlerjev in sadja;
—	nekmetijska dejavnost: transport, popravila kmetijske ter ostale mehanizacije in bul-dožerska dela;
—	gostinska dejavnost: gostinske usluge.
Pri tem je tovariš Šprah omenil zlasti problem v živinoreji, zaradi visoke odkupne in nizke prodajne cene. Zaradi tega so v tej proizvodnji nastale velike izgube, ki so jih morali pokrivati s poljedelsko proizvodnjo. Kljub tem problemom pa te proizvodnje niso ukinili oziroma zmanjšali. Vendar ugotavljajo, da v ostali kmetijski dejavnosti ni usklajenosti med cenami reprodukcijskega materiala, zaščitnih sredstev in energije ter med ostalimi dajatvami oziroma prispevki. Zaradi tega obstaja zainteresiranost povezave primarne kmetijske proizvodnje s predelavo in trgovino in to preko samoupravnega sporazumevanja, na osnovi zakona o planiranju.
POSTOPNO ODPRAVLJANJE TEŽAV
Nadalje je opozoril na problem, da zaradi nizke akumula-tivnosti, nastopajo problemi pri investicijskih naložbah v kmetij-
stvu, posebej, ko se nabavlja kmetijska mehanizacija in pri gradnji nekaterih gospodarskih objektov.
Prav tako se pojavljajo težave pri programskem usmerjanju kmetov, zaradi česar nastopajo finančne težave. Govoril je o izredno pomembni vlogi obrata kooperacija-kmetijstvo, ki združuje individualne kmetijske proizvajalce na območju občine Lenart in delno na območju občine Maribor.
V	obrat so včlanjeni 403 kmetje, ki imajo sklenjene dolgoročne članske pogodbe. Obrat kooperacija-kmetijstvo pa ima kooperacijske odnose tudi z ostalimi kmeti kooperanti.
V	okviru obrata imajo kmetje-kooperanti tudi svojo hranilno-kreditno službo, ki ima sedaj 3.112 vlagateljev. Preko H KS se vrši izplačilo osebnih dohodkov in izplačevanje vseh tržnih viškov kmetov — kooperantov.
V	okviru Agrokombinata Lenart so se začeli takoj po izdaji zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev pripravljati. Na osnovi tega zakona je bila v Agrokombinatu Lenart sprejet Pravilnik o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev.
Z GOSTOM PO TERENU
Ob koncu je direktor Agrokombinata Lenart pozval vse prisotne, da si ogledajo površine, kjer so speljane hidro in agromelioracije, farmo v Šetarovi, osnovno šolo v Voličini in sadne plantaže v Selcah.
Predsednik Popit se je podrobno zanimal za komasacijski postopek, o zaokroževanju parcel na ravninskem predelu, kako je s kooperacijo v živinoreji in o odločanju kmetov nasploh. Opozoril je na koncept razvoja razdrobljenih kmetij, kjer po njegovem mnenju ni mogoče doseči zaželjene produktivnosti. Prav tako je postavil vprašanje racionalnosti mehanizacije na tako majhnih površinah.
DR. CVETKO DOPLIHAR O SOZD KPK
Po razgovoru je sledil ogled površin, farme v Šetarovi, osnovne šole v Voličini in sadnih plantaž v Selcah. V prostorih TOZD sadjarstvo Selce je spregovoril v. d. generalni direk-
tor SOZD dr. Cvetko Doplihar, ki je gostom predstavil SOZD Kmetijstvo prehrambeni kombinat, govoril o višini ustvarjenega dohodka, predstavil podravsko regijo, ki pokriva 12 % kmetijskih površin v Sloveniji, od tega je 14,7 % njiv v Sloveniji,
18,7 % vinogradov, 32,4 % sadovnjakov.
SOZD skupno vzredi za zakol 17 % govedi, 27 % prašičev in proizvedejo 15 % mleka. Glavna proizvodna dejavnost v SOZD
je kmetijstvo in to poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo v družbenem in zasebnem sektorju.
V nadaljevanju je predstavil vse obstoječe proizvodno-dohod-kovne linije, kot so proizvodnja krmnih rastlin, na katero se veže živinoreja, nadalje proizvodna linija sadja, vinogradniško-vinar-ska linija in proizvodnja vrtnin s predelavo v Petovii Ptuj. Nadalje je tovariš Doplihar predstavil samoupravno organiziranost SOZD in naštel skupna opravila, kot so skupna naložba v Velenju, mesna industrija v Slovenji vasi, podpisane so generalne pogodbe za nabavo reprodukcijskega materiala, realizirano je združevanje in medsebojno posojanje finančnih sredstev, usklajen je razvojni program do leta 1980 in zaživelo je redno obveščanje preko internega glasila Naša pot.
SMERNICE TOVARIŠA POPITA ZA NADALJNJI RAZVOJ
Tovariš Popit je postavil vrsto vprašanj glede organizacije in
nadaljnjega razvoja SOZD in sam nakazal smernice za nadaljnji razvoj. Predvsem je poudaril potrebo po nadaljnjem razvoju predelave v okviru SOZD.
M. P.
ŽE 21. OBČINSKO PRAZNOVANJE V LENARTU
Občina Lenart je že enaindvajsetič zapored praznovala svoj občinski praznik. Letos je bila velika sklepna svečanost v nedeljo 9. maja 1976, na kateri so na Trgu osvoboditve odkrili spomenik NOB, ki predstavlja narodnoosvobodilni boj in svobodo. Več tisoč občanov, borcev, medvojnih aktivistov, predstavnike Lackovega odreda, delegacij iz pobratenih občin Brusa in Kniča v Srbiji je pozdravil predsednik občinske konference SZDL Edo Zorko.
Na zborovanju je govoril Peter Toš, predsednik komisije za družbenopolitični sistem pri predsedstvu CK ZKS. Orisal je 9. maj — praznik vseh prebivalcev občine Lenart in dan osvoboditve, ko so bile iz območja Slovenskih goric pregnane poslednje skupine okupatorja.
Spomenik, ki je delo akademske kiparke Vlaste Tihec in ki simbolizira povezanost kmeta, delavca in delovne inteligence v NOB, je odkril predsednik občinskega odbora ZZB NOV tovariš Pirher. V kulturnem sporedu so nastopili recitatorji iz Lenarta in iz bratske republike Srbije.
Dr. Cvetko Doplihar je predstavil SOZD
Izvajanje zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev v Agrokombinatu Lenart
Veliko novega nam je prinesel zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Marsikdo v našem knjigovodstvu ni veliko slišal o menici, o menici že, toda o menici z avalom, o dosira-nju menice itd., zraven tega smo se srečali z drugimi plačilnimi instrumenti, ki pa so v praksi manj v uporabi. Precej priprav je bilo: seminarji, posvetovanja, ki so polnila ušesa — dobro smo morali slediti, da je vsaj bistvena snov ostala v spominu. Pridno smo sledili člankom v raznih publikacijah in časopisih, da smo sistem nadoknadili, česar pri predavanjih nismo povsem verjeli.
v enakem okviru tudi odlive finančnih sredstev. Finančna ope-rativa je v stalnih stikih z nabavnim in prodajnim oddelkom v komercialnem sektorju, predvsem, kadar gre za večje nabave reprodukcijskih materialov. Potrebno je, da poskrbi za plačilni instrument, s katerim bo v celoti krito obstoječe dolžniško upniško razmerje.
DOLOČILA ZAKONA SE ODRAŽAJO POZITIVNO
Ne bi mogli govoriti o tem, da smo se srečali s kakšnimi po-
sebnimi problemi v času, odkar je v veljavi zakon. Nasprotno, ugotavljamo, da so naši dolžniki tudi bolj disciplinirani plačniki. Žiro račun je bolj dinamičen, sredstva se hitreje obračajo. Dolžniki, ki so do sedaj poravnavali obveznosti poprečno nad 55 dni, se sedaj pojavljajo kot dobri plačniki. Skoraj vsi plačujejo naše terjatve v zakonitem roku z virmanom, le v nekaterih primerih z menico s krajšo valuto. Skratka, lahko trdimo, da se določila tega zakona v današnjih razmerah odražajo pozitivno.
Alojz Letnik
V TOZD Kmetijskem kombinatu Ptuj
Pri izvajanju zakona o zavarovanju plačil se delavci kombinata ne srečujemo z večjimi težavami. Te so bile le prehodne in so trajale tako dolgo, dokler ni sleherni od nas doumel smisla predpisov. Verjetno ni bilo težav tudi zaradi tega, ker smo takoj po tem, ko je bil sprejet zakon, pričeli s pripravami za izvajanje zakona.
UKREPI ZA PRAVILNO IZVAJANJE ZAKONA
Čas je hitro tekel. Z vso naglico se nam je bližal datum, ko so stopila v veljavo določila zakona, ne samo, da je treba zavarovati plačila, zavarovati je bilo potrebno širši krog delavcev, ki so neposredno vezani z izvajanjem tega zakona. Ne bi ponavljali določil zakona, ki govori o sankcijah za kršitelje, o tem smo že preveč govorili. Poučiti je bilo potrebno slehernega, kako bomo zavarovali plačila in sami sebe, da se ne bi izpostavljali pomanjkljivostim, ki bi imele hude posledice za njih same, za seboj pa bi povlekli na odgovornost še druge, predvsem pa delovno organizacijo.
Organizirana so bila posvetovanja znotraj delovne organizacije. Skušali smo napraviti vse, da bi ta zakon pričakovali povsem pripravljeni. Pravilnik o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev Agrokombinata Lenart zelo natanko sezna-
Podjetje je svoje obveznosti iz leta 1975 poravnalo v celoti do 30. marca 1976. Obveznosti, ki so nastale od 1. januarja 1976 pa do 1. aprila 1976 je podjetje prav tako poravnalo v zakonitih rokih. E-dino tekoče obveznosti, torej tiste, ki so nastale po 1. aprilu 1976, ne more več plačevati v 15. dneh, temveč se moramo posluževati tudi menic, kakor je že rečeno.
V kolikor nam bo uspelo v doglednem času povečati trajna obratna sredstva, ne bo
nja delavce o določilih zakona, odgovornosti v tem pravilniku pa so tudi jasno opredeljene. Predvsem delavci, ki se vsakodnevno srečujejo z določili tega zakona, se pod skrbnim nadzorstvom vodja finančne operative, temu je tudi glavna naloga, da skrbi za vsestransko, dosledno upoštevanje določil o zavarovanju plačil. To pomembno nalogo in zelo odgovorno delovno mesto je prevzela v Agrokombinatu Lenart dolgoletna, izkušena finančna delavka, ki je zelo natančna in skrbna; vedno je skrbela, da je bila vsaka naloga dosledno izvršena. Zaupano ji je, da vodi ožji krog sodelavcev v knjigovodstvu:	likvidacijo prispelih
računov, fakturni oddelek in sal-dakonte, sama pa vodi evidenco finančnih tokov sredstev, ki se stekajo na žiro račun.
Programiranje priliva in odliva sredstev je pripravljeno s posebnim načrtovanjem — planom finančnih tokov za naslednje tri mesece, ki v svoji dinamiki zelo do potankosti zajemajo prilive in
večjih problemov z likvidnostjo podjetja.
Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev smo sicer z nejevoljo sprejeli, ker je zelo strogo sankcioniran. Za kršitelje so namreč predvidene razen denarnih kazni še zaporne in prepoved opravljanja odgovornih dolžnosti. Kljub temu pa ugotavljamo, da je ta predpis vnesel v medsebojne odnose med uporabnike družbenih sredstev določen red in disciplino, kar je bilo nadvse potrebno. Ivan Rotman
Izdelali smo pravilnik in razporedili odgovornosti na vse delavce, ki sodelujejo v blagovnem prometu. Na zborih delavcev in sejah samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij smo seznanjali delavce z vsebino zakona in jih opozarjali na morebitne posledice, ki bi nastale v primeru, če se ne bi dosledno držali določil zakona ali pravilnikov.
Dogovorili smo se, da pričnemo zakon izvajati že januarja, tako, da smo si do roka, ko je pričel veljati predpis, pridobili precej izkušenj.
Tudi po prvem aprilu, ko smo pričeli zakon uradno izvajati, poročajo na vseh sejah družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, za to odgovorni delavci o tem, kako se odražajo posledice predpisa v praksi.
V KK doslej ni bilo primera, da bi katerikoli delavec prekršil določila sprejetega pravilnika in tako opravljal delo v nasprotju z dogovori.
Redno, vsak mesec sestavljamo operativne plane priliva in odliva sredstev, ki jih usklajujemo na odboru za gospodarstvo. V našem podjetju ugotavljamo, da poslujemo lažje kot smo pred sprejetjem predpisa.
POSLOVANJE PO NOVEM ZAKONU
Poslovanje je bolj ažurno, več se dogovarjamo, večja je obveščenost, zmanjšali smo zaloge na najnujnejše in s tem povečali investicijsko sposobnost podjetja. Obsega proizvodnje nismo zmanjšali v nobeni od TOZD.
Z nekaj več težavami se srečujemo pri prodaji in to predvsem takrat, ko gre za proizvode, ki predstavljajo za kupce osnovna sredstva. Računamo pa, da so te težave le prehodnega značaja. Likvidnost našega podjetja je danes precej večja kot je bila v istem obdobju lani.
Kupci, ki so nam bili zmeraj precej več dolžni kot pa mi dobaviteljem, saj smo morali za izterjavo terjatev formirati posebne ekipe z nalogo, da pospešijo izterjavo. Sedaj izterjava ni več problem, srečujemo pa se z drugimi. Nekateri kupci namreč izsiljujejo vrsto ugodnosti in to v mnogih primerih večje kot pred sprejetjem zakona. V KK smo poravnali vse obveznosti, nastale v letu 1975 ali prvih treh mesecih tega leta. Za približno 10,000.000 din smo predali dobaviteljem menice, ki jih je avalirala naša poslovna banka. Limita, ki ga imamo na razpolago za avaliranje menic, nismo izkoristili v celoti.
Obveznosti nastale po 1. aprilu plačujemo v dogovorjenih rokih z virmani. Do danes nismo predali za poravnavo obveznosti nastalih po 1. aprilu nobene menice.
Kupci so zavarovali svoje obveznosti, nastale v prehodnem obdobju z menicami, ki v glavnem zapadejo v avgustu in septembru. Te menice smo uporabili kot plačilno sredstvo za poravnavo naših dolgov dobaviteljem. Nekaj pa je kupcev, ki nam menic niso poslali in te bomo morali prijaviti. Iz navedenega sledi, da se v našem podjetju predpis v praksi odraža zelo pozitivno. (Nadaljevanje na 5. strani)
V „Košakih“ TMI Maribor
Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev v »KOŠAKIH«' TMI ni povzročil bistvenih sprememb v plačevanju obveznosti. Že pred tem je namreč delovna organizacija poravnala svoje obveznosti do dobaviteljev v relativno kratkih rokih in to od 15 do 30 dni, glede na to, kako se je do-govoria. Večja sprememba po uveljavitvi omenjenega zakona se je pojavila pri plačevanju naših kupcev. Velika večina kupcev poravnava svoje obveznosti v 15. dneh od nastanka dolžniško-upniškega razmerja. To dejstvo pa pri plačilih naših obveznosti ne pride toliko do izraza, ker podjetje nima dovolj trajnih obratnih sredstev. 1. januarja 1976 po priključitvi MESO Maribor je podjetje imelo 4,604.800,- din primanjkljaja trajnih obratnih sredstev. Zaradi tega se mora večkrat poslužiti tudi zavarovanja plačil z avaliranimi menicami.
Pred nami je kopalna sezona in vsi že nestrpno pričakujemo otvoritev Turistično gostinskega centra v Ptuju. To vprašanje smo zastavili Franciju Žuli, vodji TGC v izgradnji in dobili naslednji odgovor:
»Gradnja objektov, montaža naprav in ureditev okolja na TGC gre h kraju. Ker smo že večkrat pisali in razpravljali o programu izgradnje 1. faze nebi sedaj tega ponavljali. Menim pa, da moramo naše bralce oziroma člane kolektiva informirati o zadevah, ki so za kopalce, odnosno koristnike teh objektov najbolj zanimive in o katerih še do danes nismo veliko govorili.
Kako izvajamo zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev v TOZD KK Ptuj
(Nadaljevanje s 4. strani)
Precej nam pomaga pri izvajanju zakona tudi združitev finančne in komercialne funkcije.
Skupen eksterni žiro račun nam namreč omogoča, da lahko z internim kratkoročnim kreditiranjem rešujemo trenutne likvidnostne težave posameznih TOZD.
Na splošno pa ugotavljamo, tako kot to ugotavljajo tudi drugi, da manjkajo gospodarstvu obratna sredstva. Koristimo sicer kratkoročne kredite, vendar je to le trenutna rešitev.
Izhod iz težav vidimo v konverziji kratkoročnih virov v dolgoročne.
Res je, da je bila pred leti izvedena konverzija kratkoročnih kreditov v dolgoročne, vendar danes zaradi inflacije učinki takratnega ukrepa niso več vidni. V kombinatu so nekatere TOZD brez kreditov za trajna obratna sredstva,. Zaradi takratne kreditne politike, so banke pred leti odobravale le kredite za vlaganje v osnovna sredstva, ne pa tudi za vlaganje v obratna sredstva.
To je bilo do neke mere v takratni situaciji, ko še ni bilo TOZD v redu, ni pa v redu danes, ko smo organizirali TOZD, razdelili premoženje in ko takrat dobljeni krediti ne pomenijo več dosti zaradi precejšnje inflacije v zadnjih letih.
KAKO SO SPREJELI ZAKON DELAVCI KOMBINATA?
Ob koncu naj zapišemo še to, da smo delavci kombinata Zakon o zavarovanju plačil sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj vidimo v njem zagotovilo, da se ne bo del dohodka, ustvarjenega v naših TOZD prelival v druga podjetja, hkrati pa predpis zagotavlja sigurnost pri vzpostavljanju medsebojnih dolžniško upniških razmerij in uvaja red, ki ga ne glede na prizadevanja brez tega predpisa ne bi uspeli uvesti.
Menimo, da se bodo znašli v težavah le tisti, ki nimajo v redu razvojnih programov, ki so malo ali nič vlagali v razširjeno reprodukcijo in končno vsi tisti, ki so živeli na tuj račun.
Marija Magdalene
Menim, da je eno takih vprašanj toplota termalne vode v letnih bazenih.
Pravkar smo zaključili z geološkimi poizkusi črpanja termalne vode na naši vrtini in dobili sila zanimive in za nas zelo razveseljive podatke.
Po neuradnih podatkih (ker še ni končana analiza in elaborat o poizkusih črpanja) ugotavljamo, da bo imela naša termalna voda pri kapaciteti črpanja 9 l/s, globine 1000 m temperaturo nekaj nad 40° C. To pa je za prvo polnjenje bazenov in normalno dovajanje potrebnih količin termalne vode v bazene, več kot dovolj. Danes z veliko gotovostjo lahko trdimo, da bo imela termalna voda v rekreacijskem in otroškem bazenu najmanj 30° C, v olimpijskem bazenu (zaradi velike količine vode) okrog 25° C in v zimskih bazenih nad 35° C. Ta temperatura bo razumljivo konstantna ali drugače rečeno, ne bo več neljubih primerov kot v letu 1975, ko smo imeli v prvih 10 dneh kopanja temperaturne razlike tudi do 10° C v minus, in sicer od 18—28° C.
Drugo pomembno vprašanje so seveda cene. Odbor za gospodarske zadeve je že potrdil predlog cen kopaliških in gostinskih storitev. Te cene v bistvu ne odstopajo od lanskih. Razlika je le v tem, da ne bomo imeli ločenih cen za kopališče in garderobo ter da bomo uvedli mesečne ko-
pališke karte po zelo ugodnih cenah. Naj povem, da bodo cene približno take kot so v Krapinskih, Stubiških in Čateških toplicah. Kar se pa tiče cen gostinskih storitev pa moram reči, da tudi te cene ne bodo odstopale od poprečnih cen Haloškega bisera.
Tretje pomembno vprašanje pa je dan pričetka in pa čas obratovanja. Po sklepu odbora za gospodarske zadeve bi morali kopališče odpreti 5. junija letos, odprto pa bo od 8.—19. ure. Tu je potrebno poudariti, da smo glede tega datuma še negotovi, ker nas slabo vreme močno ovira pri oblaganju olimpijskega bazena s keramiko. Zagotovo pa lahko rečemo, da bomo kopališče odprli najkasneje do 12. junija 1976.
Naj izkoristim to priložnost, da izrečem priznanje in zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tej gradnji, predvsem pa mladini ptujskih srednjih šol, ki so opravili preko 6.000 delovnih ur udarniškega dela in pa mladini KK Ptuj, ki je opravila veliko dela na zaključni ureditvi okolice TGC. Menim, da ne bo odveč, če na koncu poudarim, da bomo morali pri uporabi in opravljanju teh objektov imeti stalno pred očmi to, da so ti objekti zgrajeni z denarjem naših ljudi, da so mladi naredili veliko udarniških ur, če hočemo, da bodo objekti, ki so narejeni za naš boljši standard, čim dalje lepi, čisti in uporabni.«
Franc Žula
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Dopisujte v »Našo pot«
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
PREDSTAVLJAMO VAM:
Obrat Rače - Radvanje TOZD Kmetijstvo
Agrokombinata Maribor
Obrat Rače — Radvanje je nastal iz Republiškega kmetijskega gospodarstva Slovenije in s pripojitvijo Slivnice in Fram. Sedaj je sestavljen iz dveh prejšnjih gospodarskih obratov — Radvanja in Rač.
Površine obrata Rače — Radvanje se raztezajo od Peker, Bohove in Slivnice, vse do površin Kmetijskega kombinata Ptuj, delovne enote Pragersko.
V	obratu prevladujeta poljedelska in živinorejska proizvodnja, deloma pa tudi hmeljarska proizvodnja. V zadnjem času pa dajejo prednost zlasti poljedelski proizvodnji iz ekonomsko opravičljivih vzrokov.
V	poljedelski proizvodnji prevladujejo zlasti žita, koruza in krmne rastline.
ŽIVINOREJA
Za živinorejsko proizvodnjo ima obrat urejeno farmo v Pekrah, s 160 kravami molznicami in s 150 komadi mlade živine. Krave molznice dosegajo poprečno 4200 litrov mleka na kravo molznico v lanskem letu.
Po pripovedovanju upravnika obrata Lojzeta Štabuca se živinoreja v zadnjem času zmanjšuje, predvsem zaradi neurejenih hlevskih prostorov in zaradi lokacije farme, ki je v bližini mesta. Kljub tem problemom pa živinoreje v obratu ne mislijo v celoti opustiti.
Mlečnost krav je glede na število živine zadovoljiva, vendar pa po mnenju Lojzeta Štabuca še niso izkoriščene vse možnosti, kar bi zlasti dosegli z izboljšanjem osnovne prehrane. Živino krmijo predvsem s silažo, senom in z dodatnimi močnimi krmili.
KMETIJSKE POVRŠINE
Obrat obsega skupno 900 ha kmetijskih površin. Setveni program za leto 1976 pa vsebuje 400 ha ozimnih žit, 12 ha sladkorne pese, 30 ha hmeljskih nasadov, 360 ha koruze ter 100 ha travnikov in pašnikov.
HMELJ
Hmelj je na 30 ha. 20 ha starih nasadov so zaradi nerentabilno-sti skrčili, saj je odkupna cena hmelja nizka in se že dalj časa ni spremenila.
HIDRO IN AGROMELIORACIJE
Kmetijske površine obrata Ra-če-Radvanje ležijo večinoma na prodnatem Dravskem polju, kjer je zemlja zelo revna in zlasti prizadene višino pridelka močna suša. V obratu si za izboljšanje kakovosti zemlje pomagajo zlasti na ta način, da spravijo v zemljo čim več organskih snovi, predvsem v obliki zelenega gnojenja. Na ta način ustvarjajo večje količine humusa v zemlji in s tem preprečujejo premočno izpiranje hranljivih snovi, ki jih je v zemlji zelo malo.
Obrat predvideva že v letošnjem letu večja melioracijska dela na območju zamočvirjenih in manjvrednih zemljišč, na jugovzhodnem delu Podove, Gorice in delu Polskave, na površini 300 ha. Te površine se bodo na-
vezale tudi na površine, ki mejijo že na Kmetijski kombinat Ptuj. Površine, ki jih bo potrebno agro in hidromeliorirati so zamočvirjene površine, ki dajejo slabše pridelke in manjvredno travo.
S hidro in agromelioracijskimi posegi bi se dalo površine usposobiti v površine s kakovostno zemljo, kjer naj bi uspevale vse kmetijske kulture, predvsem zaradi tega, ker so na teh površinah globoka tla, zlasti primerna za setev sladkorne pese, ki naj bi služila kot surovina za novozgrajeno sladkorno tovarno v Ormožu.
Lastniki zemljišč se upirajo vključevanju v melioracijsko skupnost, prodaji in zamenjavi zemljišč, saj se bojijo, da bodo na ta način izgubili zemljo. Zaradi tega se zadovoljujejo z obstoječim stanjem zemlje, neglede na kakovostno višino pridelka. Posledica tega pa je izredno slaba živina na tem območju.
Obrat Rače-Radvanje se je že vključil v pridobivanje teh zemljišč in je že do sedaj pridobljenih na različne načine v tem kompleksu 50 ha zemlje. Za hidro in agromelioracijska dela bodo potrebna večja družbena sredstva.
Lojze Štabuc, upravnik obrata
PRIDOBIVANJE RŽENIH BOŽIČKOV
V sodelovanju s tovarno Lek Ljubljana obrat že tri leta sodeluje v proizvodnji rženih rožič-kov. V letošnjem letu so posejali 300 ha rži, skupno s površinami Kmetijske zadruge Rače. Proizvodnjo rženih rožičkov nameravajo še povečati, saj je Lek zainteresiran za proizvodnjo rženih rožičkov, ki predstavljajo v farmacevtski industriji osnovno surovino za zdravila.
Obrat ima pri tej proizvodnji poprečno 42 q po hektarju tlačene in trde pšenice, neglede na višino pridelka rži oziroma rožičkov.
Po mnenju Lojzeta Štabuca pa
v obratu s to količino niso več zadovoljni, ker dosegajo z uvajanjem drugih sort pšenice približno 45 — 50 q po hektarju. Zaradi tega želijo v obratu skupno z dogovorom z Lekom, zvišati višino pridelka rženih rožičkov, glede na proizvodnjo pšenice. V letošnjem letu je obrat prevzel cepljenje rži pod strokovnim nadzorstvom Leka. Z osmimi stroji pocepijo na dan približno 50 ha rži. Operativno vodstvo poteka del pri cepljenju je prevzel obrat sam, predvsem zaradi boljšega in hitrejšega izkoriščanja strojev, ki so od Leka Ljubljana.
GRAMOZNICA
Obrat Rače ima v neposredni bližini sedeža obrata večjo gramoznico 20 ha, ki jo uporablja podjetje Slovenija ceste za gradnjo hitre ceste Hoče—Levec in za izgradnjo mariborskega letališča. Ker je gramoznica že v glavnem izkoriščena in izčrpana, se je že v letošnjem letu delno zasipala in začela izkoriščati ponovno v kmetijske namene. Pred začetkom izkopa je bil ves vrhnji sloj humusa odstranjen in spravljen na vsako stran jame. Ta vrhnji sloj humusa se sedaj zasipu-je. Na ta način bodo površine sicer nekoliko nižje, vendar primerne za kmetijsko proizvodnjo, s pomočjo večjih hidro in agromelioracijskimi vlaganji. Na teh površinah letos prvič sejemo lupino (rastlina, ki je zlasti pomembna za izboljšanje kakovosti zemlje).
Takšnih gramoznih jam je na Dravskem in Ptujskem polju veliko, ki so neuporabne in kvarijo videz, zlasti zato, ker v njih raste grmičevje. Veliko neuporabnih gramoznih jam bi se dalo zasipati in uporabiti za kmetijske površine.
(Nadaljevanje na 7. strani)
OBISK NA DELOVNEM MESTU
FRIDERIK ŠIMENKO - IZMENOVODJA
Tokrat predstavljamo našim bralcem Friderika Šimenka, izme-novodja v TOZD Tovarna močnih krmil v Kmetijskem kombinatu Ptuj.
Friderik Šimenko je zaposlen v Tovarni močnih krmil že od leta 1967, takrat kot strojnik v silosih. Z dograditvijo mešalnice leta 1971, pa je bil premeščen na delovno mesto izmenovodja.
Delo izmenovodje je po mnenju Friderika Šimenka precej obsežno, saj je zadolžen za stroje
v mešalnici, ki morajo biti stalno v pogonu, zadolžen je za razporeditev dela delavcev, ki delajo v mešalnici. V času sezone, to je v času spravila koruze in pšenice pa je poleg neštetih zadolžitev zadolžen tudi za pravilen celotni potek sušenja v sušilnici, za sprejem svežega zrnja na jašku, za sam postopek sušenja in za kontrolo že izsušenega zrnja.
V	mešalnici je poleg Friderika Šimenka izmenovodja še Mirko Galun.
Po pripovedovanju Friderika Šimenka je sam zadolžen tudi za to, da se zjutraj ob pričetku dela vključijo vsi stroji v mešalnici. V kolikor pride pri kakšnem stroju do okvare, predvsem manjše, jo odpravi sam, pri večjih napakah pa pokliče Elektrokovinarja Ptuj, pa tudi TOZD Tehnoservis, predvsem pri pomembnejših napakah in pri popravilu stroja.
Stroji (mešalci in mlini) so v sezoni v pogonu tudi 16. ur in več. Stroje mora Friderik Šimenko po končanem delu ustaviti in pregledati ali je delovanje strojev v redu.
V	času sušenja, ko dela sušilnica tudi v treh izmenah, je zadolžen za pravilno temperaturo vhodnega zraka v sušilnico, za pravilen odstotek vlage v izsušenem zrnju, za pravilno skladi-
ščenje posušenega zrnja, predvsem to, da potuje zrnje v namenjeno celico in za sprejem zrnja v jašek.
Ko nam tako našteva svoje delovne naloge vidimo, da teh ni ravno malo in da je odgovornost Friderika Šimenka na njegovem delovnem mestu vsekakor velika. Čeprav delajo delavci v Tovarni močnih krmil v Ptuju v novih, lepo urejenih prostorih, je narava dela takšna, da je povezana z močnim ropotom, prahom in prepihi. Kljub temu pa je Friderik Šimenko priznal, da zaenkrat še ni imel z zdravjem te-
»KOŠAKI« TMI MARIBOR
PRIŠLI V APRILU 1976:
Franc Vantur, Jože Kraner, Marija Žilavec, Zdravka Sori, Danica Brdnik, Agata Drobež, Slavko Jurman, Marija Lubec, Ivan Teka-lec, Leopold Jerenko, Mirko Pe-pak, Jože Pufič, Dragica Vrbek.
žav, k čemur tudi veliko pripomorejo redni zdravniški sistematski pregledi, vsake dve leti.
Poleg obsežnega dela v mešalnici je tudi predsednik 00 sindikata pri TOZD Tovarna močnih krmil, član skupnega delavskega sveta KK Ptuj, predsednik komisije delavske kontrole v TOZD in delegat delegacije v zboru združenega dela pri SO Ptuj. Vsekakor veliko dodatnih funkcij, ki so posledica predvsem tega, ker je v TOZD Tovarna močnih krmil zaposlenih le 28 delavcev, zaradi tega pride na posameznega delavca več funkcij.
Ker je zaposlen v TOZD Tovarna močnih krmil razmeroma mlad kolektiv, so odnosi med delavci po mnenju Friderika Šimenka dobri in se zlasti odražajo v različnih skupnih akcijah in preko dela družbenopolitičnih organizacijah.	M. P.
ODŠLI V APRILU 1976:
Franc Šegula, Alojz Oman, Martin Gregorinčič, Adolf Seršen, Ivan Borkovič, Zvonimir Lorbek, Daniel Črešnjar, Gabriel Feršec, Ratko Grivec, Rasim Beganovič, Jože Visočnik.
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
Kadrovske spremembe
OBRAT RAČE-RADVANJE
Kmetijska mehanizacija v obratu Rače-Radvanje
(Nadaljevanje ,s 6. strani)
KADROVSKA STRUKTURA V OBRATU
V obratu je zaposlenih 56 delavcev, od tega upravnik obrata Lojze Štabuc, upravnik poslovne enote v Radvanju Mirko Urih, vodja poljedelstva Franc Novak, vodja hmeljarske proizvodnje Mirko Mom, vodja živinorejske proizvodnje veterinar Marjan Mlakar, vodja poljedelske proizvodnje Franc Ključar, 14 strojnikov, dva kmetijska strojnika v mehanični delavnici, dve administrativni moči in pa več kmetijskih delavcev, ki so zlasti zapo-
sleni v hmeljarstvu in živinoreji.
PREDVIDENA PROIZVODNJA
Ker so ozimna žita razmeroma dobro prezimila in v kolikor ne bo močnejše suše, bo pridelek v primerjavi s prejšnjimi leti enak, približno 40 do 43 q/ha.
Proizvodni in setveni programi so v obratu precej stalni, kakor tudi hektarski donosi, kar tudi dokazujejo letni uspešni finančni rezultati. V preteklem letu je bil plan proizvodnje močno presežen, kar je vsekakor spodbudno.
M. P.
PRIŠLI V APRILU 1976:
TOZD Farma prašičev: Vinko Habjanič, Jasenka Papeš TOZD Trgovina: Slavko Horvat TOZD Tehnoservis: Franc Horvat
TOZD tovarna močnih krmil: Marjan Gozdnik
Skupne službe: Silva Rebernak, Dušan Potočnik, Janez Vindiš, Danica Rižner TOZD Kmetijstvo:
DE Starše: Martin Vogrinec DE Podlehnik: Janez Zajšek DE Dornava: Marija Šegula
ODŠLI V APRILU 1976:
TOZD Gostinstvo »Haloški biser«:	Franc Hercog, Albina
Krajnc, Angela Pišek TOZD Tehnoservis: Franc Lah TOZD Farma prašičev: Ivan Ro-pič (inv. upokojen)
TOZD Kmetijstvo:
DE Podlehnik VS: Branko Duš (v JLA), Branko Hvalec (v JLA), Drago Maroh (v JLA), Anton Skrbiš
De Zavrč VS: Ivan Ivančič DE Pragersko: Terezija Vreže (inv. upokojena)
AGROKOMBINAT MARIBOR
PRIŠLI V APRILU 1976:
Košaki-Kamnica: Jožef Kolmanič, Dževad Džafič Pekre: Irena Mir, Alojz Limban Strojna postaja: Vladislav Furman, Alojz Hudžar
ODŠLI V APRILU 1976: Gostinstvo: Darinka Šmigoc Košaki-Kamnica:	Aleksander
Zebič, Dževad Džafič, Emsud Katlak, Jožo Dorič
Pekre: Marjana Žunko (upokojena)
PRIŠLI V MAJU 1976: Košaki-Kamnica: Franc Hernet, Mirko Vrbanič
ODŠLI V MAJU 1976: Jarenina: Janko Hasaj, Franc Pavalec
Košaki-Kamnica: Matilda Cma-ger, Ivan Mudžar, Sulejman Šar-čevič, Emsud Katlak.
AGROKOMBINATA LENART
PRIŠLI V APRILU 1976:
TOZD Poljedelstvo-živinoreja Lenart: Janez Rola, Franc Škof TOZD Sadjarstvo Selce: Alojzija Fras, Angela Cvetko, Vinko Domjan, Andrej Domjan in Alojz llijevec
TOZD Transportservis: Marjan Munda
TOZD Gostinstvo in trgovine Lenart: Vlado Krajnc
ODŠLI V APRILU 1976: TOZD Poljedelstvo-živinoreja Lenart: Franc Verbančič
OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
PRIČELA SE JE JAVNA RAZPRAVA
V Kmetijskem kombinatu Ptuj že potekajo priprave na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. V zvezi s tem je bil zadolžen v dogovoru s konferenco osnovnih organizacij sindikata in sekretariata konference ZKS KK Ptuj, aktiv delavcev Kmetijskega kombinata za uvodne obrazložitve osnutka zakona o združenem delu.
Za organizacijo javne razprave so zadolžene osnovne organizacije sindikata po temeljnih organizacijah združenega dela in obrata za kooperacijo ter delovnih enotah TOZD Kmetijstvo. Za javno
razpravo pa so poleg sindikata, ki so osnovni nosilec, zadolžene osnovne organizacije ZKS, vodstvo TOZD, samoupravni organi in osnovne organizacije Zveze socialistične mladine.
Celotna koordinacija poteka preko sindikata, ki ima za to imenovane posebne odbore, ki organizirajo razprave in vodijo zapisnike.
Za uvodne obrazložitve so zadolženi posamezni delavci Kmetijskega kombinata in sicer za vsako temeljno organizacijo, obrat za kooperacijo in delovne enote.
Za razpravo osnutka zakona o združenem delu je razdeljen zakon na štiri dele — teme in za vsak del je zadolžen posamezni delavec kombinata. Roki za javno razpravo so določeni oziroma dogovorjeni.
V sredo 26. maja 1976 je bil seminar za nosilce razprav po posameznih delih zakona.
Javna razprava po osnovnih organizacijah sindikata v TOZD obratu kooperacija in enotah mora biti končana do konca junija 1976.
Za lažje razumevanje osnutka zakona o združenem delu
bomo v dveh številkah Naše poti objavili tolmačenje osnutka zakona. V današnji številki objavljamo dve temi:
—	prvo temo o družbeno e-konomskih odnosih v združenem delu je pripravila Marija Magdalene, direktor finančno računovodskega sektorja pri Kmetijskem kombinatu Ptuj:
—	drugo temo o družbenoekonomskih odnosih v združenem delu je pripravil Ivan Krajnc, vodja pravne službe pri Kmetijskem kombinatu Ptuj.
PRISPEVEK K RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
L ^ JI___	II I	JI Vele
o samoupravnem združenem delu
V osnutku zakona, ki je v razpravi, so med drugim izražene tudi osnovne značilnosti družbeno ekonomskih odnosov.
Ta zakon daje družbeno ekonomsko vsebino dohodka, ki je izražen kot na novo ustvarjena vrednost, predvsem v odnosih pri njegovem ustvarjanju. V osnutku zakona je določeno, da pridobivajo delavci v TOZD dohodek v okviru celotnega prihodka, ki ga ustvari TOZD s svojim poslovanjem, ko iz celotnega dohodka nadomesti vrednost materialnih sredstev in amortizacijskih stroškov.
Celotni prihodek nastaja s prodajo, s svobodno menjavo dela, z deležem v skupaj ustvarjenem dohodku iz naslova združevanja dela in sredstev in s prejemki za kompenzacije, regrese, dotacije in iz drugih naslovov, določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. Pod prodajo sta mišljeni eksterna in interna prodaja. Prodaja proizvodov in storitev je najpogostejša oblika pridobivanja dohodka TOZD, ki opravlja dejavnost v materialni proizvodnji. Cene za interno prodajo določajo delavci sporazumno, ob upoštevanju trajnejšega gibanja cen na trgu in to po merilih, določenih v skladu s sporazumom o združevanju. Svobodna menjava dela je posebna oblika deta pridobivanja dohodka.
Glede dohodka, ki ga ustvarjamo s svobodno menjavo dela, osnutek zakona razlikuje delovno skupnost podjetja, delovne skupnosti SIS in delovne skupnosti družbeno političnih organizacij.
Svobodna menjava dela je lahko neposredna ali posredna preko SIS.
Delež v skupno ustvarjenem dohodku je taka oblika pridobivanja dohodka TOZD, ki se pojavlja v odnosih združevanja dela in sredstev. V osnutku je predvideno, da se delež v skupno ustvarjenem dohodku lahko doseže kot delež v skupnem prihodku ali kot delež v skupnem dohodku. Delež v skupnem prihodku se doseže takrat, kadar delavci v dveh ali več TOZD s skupnim delom ustvarjajo proizvod ali storitev.
Delež v skupnem prihodku se doseže v primeru, ko se sredstva ene TOZD -vlagajo« v drugo TOZD ter v primeru, ko dve ali več TOZD združijo sredstva v delovni organizaciji, v banki ali drugi finančni organizaciji oziroma v drugi obliki združevanja.
Delavci v TOZD, ki so združili delo in sredstva, imajo pravico do deleža v skupno ustvarjenem dohodku na podlagi prispevka, ki so ga dali z živim in minulim delom k ustvarjanju tega dohodka in sicer po merilih, ki jih določijo sporazumno. Skupni prihodek se v celoti razporeja na TOZD. Na TOZD se razporeja tudi tisti del dohodka banke, ki ostane potem, ko se iz dohodka nadomestijo stroški poslovanja in prispevek za financiranje delovne skupnosti banke-
Merila za razporejanje dohodka se določijo na daljše obdobje, praviloma za obdobje sprejema srednjeročnega piana. Skupni prihodek se začasno razporedi takoj, ko je dosežen hkrati na vse TOZD, da se tako prepreči ustvarjanje tako imenovanih anonimnih družbenih sredstev.
MATERIALNI STROŠKI IN AMORTIZACIJA
Ko se iz celotnega prihodka nadomestijo materialni stroški in amortizacija po minimalnih stopnjah, dobimo dohodek. Delavci odločajo o višini izdatkov za posamezne vrste stroškov.
Sistem mora delovati tako, da preprečuje neutemeljeno rast materialnih stroškov, s tem pa
tudi neopravičeno rast cen.
Med materialne stroške spadajo samo stroški, ki so neposredno vezani na proces proizvodnje oziroma na opravljanje dejavnosti.
O amortizaciji delavci samostojno odločajo. Tako lahko samostojno vodijo politiko modernizacije in zagotavljajo sredstva in hitrejši razvoj TOZD.
Zaradi enotnega ugotavljanja dohodka in zagotovitve minimalne reprodukcijske sposobnosti bodo z zakonskimi določili določene minimalne amortizacijske stopnje in samo tako obračunana amortizacija se bo krila iz celotnega dohodka, za razliko od dosedanjega sistema obračuna, ko iz celotnega dohodka krijemo amortizacijo v obračunskem znesku.
Ker bo tudi novi predpis dopuščal obračun amortizacije nad minimalnimi stopnjami, se bo lahko obračunavala amortizacija po višjih stopnjah, vendar se razlika nad minimalno ne bo krila v breme celotnega dohodka, temveč v breme dohodka.
DOHODEK
Dohodek je denarni izraz za novo ustvarjene vrednosti materialne in nematerialne proizvodnje, izkazane v TOZD. Dohodek pridobivamo s svobodno menjavo dela neposredno ali posredno preko SIS. Dohodek je rezultat živega dela in gospodarjenja z njegovim živim in minulim delom. Dohodek ne pripada samo delavcem v tej TOZD, temveč tudi drugim delavcem v združenem delu, ki so s svojim delom prispevali k ustvarjanju dohodka. O pridobivanju dohodka in njegovi delitvi ne sme odločati nihče mimo delavcev v TOZD, ki so dohodek ustvarili, ker je to njihova neodtujljiva pravica.
Delavci odločajo o dohodku in to v vseh njegovih delih.
Ko odločajo o dohodku, opravljajo delavci v TOZD družbeno funkcijo. Pri opravljanju te funkcije so delavci dolžni ustvarjati pogoje za stalno povečanje dohodka svoje TOZD oziroma morajo v njej ustvarjati takšne odnose, ki bodo spodbujali k čim večji produktivnosti dela, prispevali k čim bolj smotrni uporabi in k stalnemu povečanju sredstev družbene reprodukcije ter zagotavljali stalno prilagajanje proizvodnje zahtevam tržišča ali samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela. Dohodek, ki ga pridobivajo delavci v TOZD, je osnova in obenem tudi motiv združevanja njihovega dela z delom delavcev drugih TOZD in združevanja družbenih sredstev, s katerimi upravljajo.
Ko se iz dohodka poravnajo obveznosti za zagotovitev skupnih in splošnih pogojev dela in družbenega razvoja, se dobi čisti dohodek.
OBVEZNOSTI, KI SE NADOMESTIJO IZ DOHODKA
Pod obveznostmi, ki jih nadomestimo iz dohodka, se smatrajo po zakonu:
1.	Obveznosti nasproti TOZD, ki opravljajo dejavnosti izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in druge družbene dejavnosti, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela, za katere je po zakonu določeno, da se poravnajo iz dohodka TOZD:
2.	obveznosti, s katerimi se zagotavlja socialna varnost delavcev, za katere je z zakonom določeno, da se poravnajo iz dohodka;
3.	zakonske obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb:
(Nadaljevanje na 9. strani)
Lenart v Slovenskih goricah ima od letošnjega občinskega praznika spomenik KOV
-
Spomenik NOV v Lenartu, de/o akademske kiparke Vlaste Tihec
?Nadaljevanje z 8. strani)
4.	obveznosti nasproti delovnim skupnostim, ki opravljajo dela skupnega pomena za delavce v TOZD;
5.	izdatki za ohranitev, izboljšanje in varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja, če z zakonom ni določeno, da se poravnajo iz materialnih stroškov;
6.	članarine oziroma prispevki gospodarskim zbornicam in drugim splošnim združenjem OZD;
7.	izdatki za splošno obrambo in družbeno samozaščito;
8.	izdatki za amortizacijo nad zneskom, obračunanim po minimalnih stopnjah;
9.	denarne kazni za gospodarske kazni in prekrške, upravne takse in sodni stroški;
10.	premije za zavarovanje družbenih sredstev;
11.	drugi izdatki za izpolnitev zakonskih obveznosti, ki so prevzete s samoupravnim sporazumom ali pogodbo.
V	dohodku TOZD se posebej ugotavlja del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti pri ustvarjanju dohodka. Ta del dohodka se uporablja za razvoj materialne podlage dela v občini, republiki ali pokrajini, za razvoj OZD ali pa se izloči v sklad skupnih rezerv.
V	dohodku se posebej ugotavljajo tudi sredstva, ki jih je TOZD ustvarila od premij ali iz drugega, z zakonom predpisanega naslova za določene namene.
SVOBODNO ODLOČANJE O ČISTEM DOHODKU
Čisti dohodek razporejajo delavci avtonomno, svobodno s svojimi lastnimi sklepi.
Svobodno odločanje delavcev glede čistega dohodka je omejeno s prav tako svobodo vseh drugih delavcev v združenem delu. Dejstvo, da ustvarjajo delavci dohodek z družbenimi sredstvi, nalaga delavcem, da sredstva nalagajo v razširjeno reprodukcijo.
Z razporeditvijo čistega dohodka zagotavljajo delavci svoj osebni položaj, življenjske in delovne razmere in tudi pogoje za nadaljnji razvoj in dvig produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela.
Tako postaja delavec gospodar lastne bodočnosti in nosilec družbenega razvoja.
Da ne bi bila razporeditev dohodka odvisna od trenutnih razmer, da bi bila določena trajnejša usmeritev v politiki razporejanja dohodka, trajnejša zagotovitev določene ravni osebnih dohodkov in sredstev za razširitev materialne osnove dela, delavci v svoji TOZD s samoupravnim splošnim aktom vnaprej določajo osnove in merila za razporejanje dohodka. V ta namen sklepajo delavci TOZD samoupravne sporazume z delavci v drugih TOZD in sicer predvsem z delavci v TOZD, s katerimi so združeni v delovno organizacijo, pa tudi z delavci v drugih organizacijah združenega dela.
RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA
Čisti dohodek razporejajo delavci za osebne dohodke in skupno porabo delavcev za razširitev materialne osnove dela in za ustvarjanje ter obnavljanje rezerv. Čisti dohodek razporejajo delavci za osebne dohodke in skupno porabo glede na doseženo produktivnost svojega dela in doseženo produktivnost v drugih organizacijah, glede na uspešno opravljanje in gospodarjenje z družbenimi sredstvi, glede na uporabo znanstvenih dosežkov v proizvodnji in organizaciji dela ter glede na prilagajanje trgu in družbeni delitvi dela.
SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
O najpomembnejših načelih razporejanja dohodka na širšem področju sklepajo tudi družbeni dogovor. Samoupravni sporazumi zagotavljajo, da bo usklajena politika delitve, s tem pa tudi pravice in vzajemne dolžnosti delavcev pri delitvi dohodka.
Zato zakon tudi predvideva, da mora biti samoupravni splošni akt v TOZD usklajen s samoupravnim sporazumom v delovni organizaciji, kar je odraz tesne povezanosti delavcev pri delu in poslovanju v tej organizaciji ter nujen pogoj, da se v tej organizaciji čim uspešneje združujejo delo in sredstva. Z osebnim dohodkom delavca so mišljena sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se poravnavajo iz njegovega osebnega dohodka.
OSEBNI DOHODEK DELAVCA
Osebni dohodek delavca se določa po rezultatih njegovega dela in njegovem osebnem prispevku, ki ga je dal k povečanju dohodka TOZD. Temeljno načelo pri delitvi sredstev za osebne dohodke na posamezne delavce je načelo delitve po delu. Poleg tega mora biti v politiki delitve izraženo tudi načelo solidarnosti, ki uresničuje predvsem z uporabljanjem sredstev skupne porabe oziroma s kritjem določenih socialnih in drugih potreb delavcev z nižjim osebnim dohodkom, iz sredstev skupne porabe.
Ker vplivajo na ustvarjanje dohodka različni dejavniki, niso enaki pogoji ustvarjanja dohodka pri istem osebnem delu, v vseh TOZD. Zato je nujno, da delavci sami določijo nekatere skupne osnove in merila, ki jih bodo uporabljali pri delitvi sredstev na osebne dohodke.
Delavci v vsaki TOZD so po zakonu dolžni predvsem, da v svoji TOZD vnaprej določijo osnove in merila, po katerih se bodo ravnali pri delitvi sredstev za osebne dohodke. To je zakonska obveznost. Če ni takšnih osnov in meril, je to kršitev samoupravnih pravic in družbeno-politična skupnost lahko uveljavi ukrepe za katere je pooblaščena, da bi zavarovala samoupravne pravice in družbeno lastnino. Če delavci ne določijo osnov in meril, lahko prejemajo samo zajamčeni osebni dohodek v višini, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost. Glede na medsebojno odvisnost pri delu in poslovanju
morajo delavci TOZD v isti delovni organizaciji medsebojno usklajevati osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke.
V zakonu so izrecno navedeni nekateri osnovni elementi, ki morajo biti izraženi v osnovah in merilih.
Na podlagi tega, da delavec, ki dela, ne more ostati brez osebnega dohodka, je delavcu zajamčen osebni dohodek v višini, ki mu zagotavlja njegovo materialno in socialno varnost. Zato morajo delavci iz ustvarjenega čistega dohodka zagotoviti predvsem sredstva za osebne dohodke, do višine zajamčenih osebnih dohodkov. Osebni dohodki se med letom ugotavljajo začasno. Višino osebnega dohodka delavci dokončno ugotovijo na koncu leta, ob sprejetju zaključnega računa. Pokrivanje osebnih dohodkov iz čistega dohodka je novost, ker po sedaj veljavnih predpisih pokrivamo osebne dohodke iz dohodka.
SREDSTVA ZA RAZŠIRITEV
MATERIALNE OSNOVE DELA
Pri razporejanju sredstev za razširitev materialne osnove dela morajo delavci upoštevati naravo dejavnosti, ki jo opravljajo, se pravi upoštevati morajo potrebo po razširjeni reprodukciji v svoji dejavnosti in vlogo, ki jo ima takšna dejavnost v družbi pri zagotavljanju razširjene reprodukcije. Sredstva, ki jih delavci razporedijo za razširitev ma-
terialne osnove dela, služijo za obnavljanje, povečanje in izboljšanje sredstev za proizvodnjo oziroma delovnih sredstev.
Delavci v TOZD lahko združijo ta sredstva z delavci drugih TOZD, da bi dosegli skupne cilje, ki so jih določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov in z drugimi samoupravnimi sporazumi.
SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO
Iz čistega dohodka izločajo delavci tudi sredstva za skupno porabo.
Ta sredstva lahko delavci združujejo s sredstvi delavcev v drugih TOZD, da bi čim smotrneje in popolneje zadovoljevali osebne in skupne potrebe.
O višini sredstev rezerv, ki se tudi formirajo iz čistega dohodka odločajo delavci sami, vendar pa je z zakonom določena najnižja raven rezerv, pod katero TOZD ne more določiti rezerv.
Tudi sredstva rezerv lahko delavci združujejo z delavci iz drugih TOZD.
Namen koriščenja sredstev je določen z zakonom.
Sredstva rezerv morajo biti likvidna, to je, da jih je mogoče v vsakem trenutku uporabiti za namene, za katere so predvidena kot rezerva.
Določbe tega zakona, ki zadevajo obračunavanje celotnega dohodka v TOZD, , se bodo uporabljale od 1. januarja 1977. leta.
Marija Magdalene
Pregled nad nekaterimi novostmi v osnutku
zakona o združenem delu
Preučevanje in razprave o vsebini osnutka zakona o združenem delu so zajele širok obseg.
Le redko se zgodi, da bi kak zakon ali drugi predpis tako živo zanimal našega delavca, kmeta člana zadruge, obrata Kooperacije, zasebnega obrtnika in druge kategorije delavcev ter drugih občanov, kakor je to slučaj pri osnutku zakona o združenem delu.
Zato so tudi vse družbenopolitične organizacije, predvsem pa sindikati, sklenile organizirati preučevanje in širše javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, z namenom, da bi z družbenimi močmi pomagali pripraviti enega od najpomembnejših zakonov, s katerim bi uzakonili pravilo za naše vedenje in ravnanje, pri urejanju med-sebojnih razmerij in odnosov v naši jugoslovanski skupnosti.
V to razpravo se vključujem s svojim prispevkom, v katerem sem poizkušal opraviti bežni pregled nad nekaterimi novostmi, ki jih prinaša osnutek zakona o združenem delu kot nove rešitve in sicer za področja:
a)	medsebojna razmerja delavcev v združenem delu,
b)	upravljanje družbenih sredstev in
c)	povezovanje osebnega dela v sistem samoupravno združenega dela.
1.) UREJANJE DELOVNEGA RAZMERJA
Določila nove ustave, ki urejajo družbeno ekonomski položaj delavca kot proizvajalca in samoupravljal ca terjajo, da se ta položaj ustrezno uredi tudi v medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu s sredstvi v družbeni lasti. Posebej je poudarjeno, da je delavec skupaj z drugimi delavci v združenem delu, s sredstvi v družbeni lasti, edini nosilec pravice dela in u-pravljanja s temi sredstvi in edini, Id je pooblaščen, da skupaj z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja, ki nastajajo v združenem delu s temi sredstvi.
Prav zaradi tega, so v tem osnutku zakona predlagane nekatere nove rešitve, ki ustrezajo z ustavo določenemu družbenoekonomskemu položaju delavca.
Osnutek zakona opredeljuje razmerja, ki nastajajo med delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi, t.j. med delavci zaposlenimi v TOZD ali drugih organizacijah združenega dela, kmetijskih zadrugah, obratih itd. kot delovno razmerje.
Gre torej za ponovno uvedbo pojma, ki smo ga že poznali vse do objave Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu iz leta 1973, vendar ga predlaga-
telji osnutka definirajo v skladu s sedanjim položajem delavca, ki daje temu pojmu novo vsebino.
Vsebina pojma »delovno razmerje« prav gotovo tudi sedaj ustreza dejanskemu stanju, zlasti pa še enostavnejšemu razumevanju, saj vsa navedena rezmerja dejansko izhajajo iz skupnega dela, ki je nedvomno pogoj, da pride do vzpostavitve takega razmerja.
Popolnoma novo v osnutku zakona je tudi, da bodo delavci urejali medsebojna razmerja v združenem delu (delovna razmerja) s samoupravnim splošnim aktom in ne več s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih.
Taka sprememba je potrebna zaradi tega, ker osnutek navedenega zakona predvideva, da bodo delavci v TOZD sklenili novo vrsto samoupravnega sporazuma, ki ga je predlagatelj osnutka imenoval: Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD«. Ta nova vrsta samoupravnega sporazuma bo kot osnovni ustanovitveni akt (akt o konstituiranju), ki bo vseboval vse osnove za statut -in urejanje medsebojnih razmerij pri delu v TOZD.
Zato bo samoupravni splošni akt le podrobneje razčlenil temelje za urejanje medsebojnih delovnih razmerij, določenih v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD.
Pomembna novost v osnutku zakona je tudi, da bodo v prihodnje vsebovali razpisi za prosta delovna mesta vodilnih delavcev tudi čas, za katerega bodo sprejeti na prosta delovna mesta.
Iz tega sledi, da bo v prihodnje načelo reelekcije še dosledneje izvajamo.
Kot posledico za dosledno izvajanje načela reelekcije pa je predlagatelj osnutka zakona predvidel tudi ustrezno pravno in socialno varstvo za vodilne delavce, ki ob razpisu niso ponovno izbrani. Tak delavec ima namreč pravico opravljati druge delovne naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in delovni zmožnosti in sicer v tisti TOZD, kjer je bil na vodilnem delovnem mestu ali pa v drugih TOZD, ki so v sestavi iste delovne organizacije in celo v drugi delovni organizaciji, ki
je v sestavi SOZD ter v njiho- delom na delovnem mestu,
vih delovnih skupnos'ih (skupnih službah).
Predlagatelj osnutka zakona tudi predvideva, da se bo moral delavec že pred sklenitvijo delovnega razmerja seznaniti z vsebino:
1.	samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev;
2.	s samoupravnim splošnim aktom, s katerim bodo urejena medsebojna razmerja;
3.	s statutom TOZD;
4.	z drugimi splošnimi akti TOZD in delovne organizacije, nato pa podpisati izjavo, da sprejema vse te akte.
Ko bo delavec podpisal tako izjavo, mu morajo pristojni delavci vročiti akte navedene od 1. do 3. točke. Razen tega mora delavec urediti še vse druge zadeve, ki so potrebne za sklenitev delovnega razmerja. Vse pravice, obveznosti in odgovornosti pa pridobi z dnem, ko je začel delati.
Nadaljnja novost je tudi v tem, da bo delavec v primeru potrebe lahko razporejen na delo v drugo temeljno organizacijo, v okviru iste delovne organizacije ali SOZD, na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma delovni zmožnosti, vendar pa v primerih in pogojih, ki bodo določeni s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo in združevanju v SOZD.
S tema dvema sporazumoma bo določena tudi pravica delavca, da takrat, kadar zanj ni več dela v njegovi TOZD, zaradi ekonomskih težav v katere je prišla TOZD ali zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav, dobi delo v drugi TOZD v sestavi iste ali druge delovne organizacije, ki je v sestavi SOZD.
Iz tega sledi, da predlagatelj osnutka zakona želi zagotoviti delavcu večjo socialno varnost.
UREJANJE ODGOVORNOSTI ZA IZPOLNJEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI
Na področju odgovornosti za izpolnjevanje delovnih obveznosti je predlagatelj osnutka prav tako predvidel nekatere novos'i.
Tako je določil primere, kakšna dejanja ali opustitve se lahko štejejo kot hujše kršitve delovne obveznosti, za katere je dopustno izreči tudi naj strožje ukrepe. Namen predlagatelja je, da se primeri protipravnega ravnanja ali opustitve kar se da opisno, enotno postavljajo, da bi bilo laže opravljati morebitni nadzor nad vrstami protipravnih dejanj ali opustitev, v zvezi z
kakor tudi nad ukrepi, ki jih bodo pristojni organi izrekali za posamezna nedopustna ravnanja ali opustitve.
Predlagano število ukrepov, ki jih bo dopustno izrekati zaradi kršitve delovne discipline je ostalo enako (pet), kakor nam je znano iz zdaj veljavnega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, vendar pa se nekateri od teh bistveno razlikujejo od sedaj veljavnih.
Tako je po vrstnem redu namesto sedaj predpisanega ukrepa, ki se glasi:
»Začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe določenega poklica oziroma smeri ali stroke, največ za dobo enega leta.«
Predlagan ukrep: »razporeditev na drugo delovno mesto v skladu s tem zakonom.«
Pri tem pa ta vrsta ukrepa do sedaj ni podrobneje obrazložena.
Namesto sedaj predpisanega ukrepa, ki se glasi: »odstavitev delavca z vodilnega delovnega mesta«, je predlagan ukrep »denarna kazen«.
Uvedba denarne kazni se nanaša na določene hujše kršitve delovnih dolžnosti ter druge kršitve delovne discipline. Njen namen pa je, da bi učinkoviteje vplivali na delavce, da bi se izogibali kršitvam delovnih in drugih dolžnosti, zlasti pa pri tistih delih, kjer so zaradi malomarnega, nerednega ali nepravočasnega izpolnjevanja ogrožena življenja in varnost ljudi ali oškodovane materialne dobrine večje vrednosti.
Predlagatelj osnutka zakona ima pri tem v vidu zlasti dosedanje nesreče v železniškem prometu, v bolnišnicah, v pomorskem in cestnem prometu, pri delu z gozdarskimi, kmetijskimi napravami in pripravami ter drugimi primeri, kjer so že iste številne človeške žrtve in kjer je nastala tudi velika premoženjska škoda.
Razen tega pa še pri tistem ravnanju ali opustitvah, ki se nanašajo na kršitve samoupravnih pravic delavcev, zlorabo položaja ali prekoračitve pooblastila, dajanje napačnih podatkov, s katerimi bi bili delavci prevarani glede njihovih pravic, povzročanje pretepa ali nereda v TOZD, kršitev poslovne, vojaške ali druge skrivnosti, določene z zakonom ali samoupravnim sporazumom, neizpolnjevanje oziroma neredno ali nepravočas-
(Nadaljevanje na 11. strani)
Mraz je občutno prizadel sadno drevje v Kmetijskem kombinatu Ptuj
Sadjarstvo postaja vse bolj pomembna panoga proizvodnje v našem kombinatu. Še do nedavnega ekstenzivno pridelovanje prehaja na intenzivno proizvodnjo s sodobnimi gostimi nasadi. V zadnjem času smo obnovili preko 60 ha sodobnih nasadov hrušk, jabolk, breskev, višenj in lešnikov, ki prehajajo v rodnost. Od skupnih 192 ha sadjarskih površin je še 40 ha v vzdrževanju in pridejo v naslednjih letih v rodnost.
Pri tako velikih površinah sadjarske proizvodnje nam ne more biti vseeno, kakšen bo pridelek, še manj pa si ne smemo privoščiti kakršnekoli napake, ki bi ogrožale pridelek in kvaliteto.
Kmetijska proizvodnja je v veliki meri odvisna od vremenskih razmer v času rasti. Tako je tudi letos ponagajalo vreme ter delalo veliko preglavic in ugibanj, koliko in kaj bo ostalo za proizvodnjo v tem letu.
Zaradi izrednega cvetnega nastavka na vseh sadnih vrstah, na intenzivnih, kakor tudi na ekstenzivnih nasadih, je bilo pričakovati odlično sadno letino. Muhasto vreme koncem aprila, ko je zapadel sneg, kateremu je sledil mraz, ki je dosegel tik nad zemljo tudi —-40C, na meteoroloških postajah Turški vrh 2 m nad zemljo —0,07°C, Gorca —1°C, v Mestnem vrhu je ostalo živo srebro na 0°C. Ker so te meteoro-ške postaje v višjih vinogradniških predelih je razumljivo, da je temperatura v nižjih predelih bila občutno nižja. V teh nižjih predelih se v glavnem nahajajo jablane in hruškovi nasadi ter so zaradi tega mnogo bolj podvrženi spomladanskim pozebam.
Velik vpliv na moč mraza oziroma pozeb ima tudi odprtost posameznih dolin, posebno kjer so izhodi obraščeni z gozdovi, je
pretok hladnega zraka onemogočen, se na takih območjih navadno pozeba poveča.
Na posameznih območjih ter gotovih sortah, ki so ob času mraza 29. in 30. aprila cvetele, je cvetje, ki je bilo na pol ali odprto v celoti pozeblo, ostali pa so cvetni popki, ki še niso bili odprti. Rdeči delišes in njegove variante starking in richared pa so ne glede na lego in razvoj cvetja pozeble skoraj v celoti.
Na haloškem območju je mraz segel mnogo višje kot na območje Slovenskih goric. Da je mraz tu močnejši je dokaz, da so gozdna listnata drevesa, predvsem bukev, pozeble do višinske razlike 30—40 m.
Škoda po pozebi je vsekakor občutna in so po prvih ocenah pozeble jablane na območju Podlehnika, približno 40%, Zavrča 35 % in na območju DE Osojnik približno 20 %. Z ozirom na to, da je bil letos izreden cvetni nastavek in da je neenakomerno cvetelo, računamo kljub ugotovitvam pozebe na nekoliko pod-poprečno letino pri jabolkah, pri hruškah poprečno ter pri breskvah normalno. Lešniki, ki ki so letos cveteli že v januarju in februarju, so v mesecu marcu, 11. in 12. februarja, ko je živo srebro padlo na —13°C, skoraj v
(Nadaljevanje z 10. strani)
no izpolnjevanje nalog in zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
Namesto sedaj predpisanega ukrepa, ki se glasi: »prenehanje lastnosti delavca v združenem delu zaradi takšne kršitve obveznosti, ki huje krši skupne interese drugih delavcev ali TOZD,« je
predlagan ukrep: »prenehanje delovnega razmerja.«
Predlog osnutka ne vsebuje možnosti za izrekanje ukrepov, katerih izvršitev bi se odložila za določeno dobo (pogojni ukrep), kakor jih poznamo po sedaj veljavnih predpisih.
Zelo pomembna novost s tega področja je tudi v tem, da bi lahko več TOZD v isti delovni organizaciji imelo skupno disciplinsko komisijo, kar bi prav gotovo omogočilo, da bi bili postopki izvedeni strokovno pravilno, zlasti pa bi še v številnih primerih prišlo do realnejših in objektivnih sklepov o izreku ukrepa.
Vsekakor pa je potrebno po-
sebej omeniti novost, ki je v tem, da bo disciplinska komisija izvoljena tudi iz določenega števila članov, ki niso člani delovne skupnosti TOZD. Največ do ene četrtine zuna-nüh članov bodo izvolili delavci na predlog zbora združenega dela pristojne občinske skupščine.
Namen predlagatelja osnutka je prav gotovo utemeljen, saj je dosedanja praksa pokazala, da po sedanjih predpisih organizirani in izvoljeni organi za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitev delovnih obveznosti, pri svojem delu večkrat niso bili dovolj učinkoviti. Člani teh organov so se namreč čestokrat znašli v položaju, ko iz številnih subjektivnih razlogov niso bili v stanju opraviti svoje naloge tako, kakor so to narekovali predpisi oziroma tako, kakor so bili sami prepričani, da je prav in pošteno ali drugače rečeno, bali so se morebitnih posledic za svoje odločitve.
Ivan Krajnc (Nadaljevanje sledi)
Cvetni nastavek v letu 1976
celoti pozebli. Višnje so sicer zelo dobro cvetele, ker pa se zelo močno trebijo, še ne moremo predvideti kakšen bo pridelek.
Kakšni bodo dokončni rezultati je težko predvideti, ker je do-
bra letina odvisna od več faktorjev, tako da o končnih rezultatih v kmetijski proizvodnji lahko govorimo komaj takrat, ko so pridelki že pospravljeni.
Ivan Skočir
Cvetni nastavek in pozeba v AK Lenart
V preteklem letu smo v Agrokombinatu Lenart TOZD Sadjarstvo Selce, OE Selce imeli pod poprečno sadno letino. V primerjavi z letom 1974, smo imeli le 70 % sadja pridelka jabolk in hrušk. Že po končanem spravilu sadja lansko jesen in preko zime, smo po presoji razvitosti cvetnega brstja oziroma očes sklepali na obilno cvetenje dreves, predvsem jablan in hrušk. V sorazmerju množici cvetnega nastavka pa smo pričakovali še obilnejši pridelek.
Kljub razmeroma mili zimi in velikemu nihanju temperature preko zime in v zgodnji pomladi, je vendar bilo pričakovati pozno cvetenje, ki bi se naj zavleklo v mesec maj. Konec meseca marca je bilo precej hladno. Proti pričakovanju se je vreme v mesecu aprilu hitro in zelo otoplilo. Primerno temperaturi se je v 14. dneh tudi močno pospešila vegetacija vsega rastlinstva in tako tudi sadnega drevja. V nekaj dneh, okrog 15. do 20. aprila so se marelice, breskve in hruške bujno razcvetele in prav tako hitro odcvetele, ne v najbolj ugodnem, vendar primernem mirnem vremenu. Jablane so seveda s cvetjem sorazmerno kasni-le.
Čeprav smo pričakovali močni cvetni nastavek je bila številčnost cvetja proti pričakovanju velika. Po obilnem cvetenju in z ozirom na vremenske prilike v času cvetenja, nismo dvomili v realnost količinsko planiranega pridelka.
Toda računi brez krčmarja! Ta-
ko kot se je v začetku aprila neprimerno otoplilo, se je po 25. aprilu ponovno ohladilo. Po nekaj dneh slabega in hladnega vremena nas je v nočeh 30. aprila, 1.,
2.	in 3. maja prizadela močna slana, s padcem temperature, ki je bila na vrhu hriba ob nasadih do —3,5 stopinj Celzija. Po raznih mlakah in posodah okrog poslopij je voda bila pokrita z nekaj milimetrov debelo ledeno skorjo.
Razvojni vegetacijski stadij cvetenja sadnega drevja je bil v tem, da so češnje, breskve in slive odcvetele, čaše pa so še obdajale razvijajoči plod, hruške pa so osipale zadnje venčne liste. Jablane so bile v razcvetju, seveda različno glede na sorto.
ŠKODA PO SLANI JE ZELO VELIKA
Škoda, ki je nastala v teh dneh po slani, se še ne da dokončno oceniti, je pa zelo velika. Sliv, češenj in marelic ne omenjam, ker jih v plantažnih nasadih ni-
(Nadaljevanje na 12. strani)
Cvetni nastavek in pozeba v AK Lenart
INFORMACIJE IZ »KOŠAKOV« TMI MARIBOR
PRODÄIM 26 V VEL«
Mlada plantaža ob razcvetu (Nadaljevanje z 11. strani)
V sestavi nove tržnice v Velenju je tudi prodajalna 26 z mesnico »Košakov« TMI Maribor, kjer prodajajo na veliko sveže meso in v glavnem tudi mesne izdelke za potrebe kuhinj družbene prehrane, restavracije Gorenja, Komunalno-obrtnega centra, podjetja »Vegrad« ter gostiln v okolici Velenja. Na malo prodajajo meso in mesne izdelke. Mesečno je promet med 400.000 oziroma do 500.000 din, odvisno od mesecev in sezone.
mamo. Po dosedanjih zapažanjih je ostal pridelek breskev le na najvišjih predelih nasadov in še to na zaščitenih delih dreves. Predvidevamo, da je slana poškodovala najmanj 70 % pridelka ter, da bomo realizirali planiranega pridelka največ do 30 %. Hruške so pozeble po vseh nasadih. Z ozirom na mikrorelief in višinske razlike ocenjujemo, da smo izgubili na pridelku od 40 do 80%. Gotove sorte hrušk, kot na primer viliamovke, ki je pozebla vsa (do 80 %) isto pa-storjevka. Pri sorti klapovka so plodovi s črnim pozeblim pestičem in se že sedaj plodovi deformirano razvijajo. Od obstoječih plodov, ki se zaenkrat še razvijajo, je 60 % takšnih, ki imajo opazne posledice pozebe zunanjega celičja kožice, ki je odmrlo in sedaj tvori rjavkasti mrežasti pas. Posebnost je, da so po mrazu številni, do takrat v rasti zaostali cvetni brstiči mogočno odgnali, zacveteli in se sedaj plodovi normalno razvijajo, v kolikor obstojajo.
Jablane so po stanju (stadiju) razvoja po sortah različno pozeble: npr. sorta rdeči delišes in zlata pramena, ne glede na lega in višinsko razliko do 80 %, sorta jonathan, z ozirom na višino nasada od 20 do 50 %. Najmanj pozebe je otrpela sorta zlati delišes.
Škoda po mrazu ne obstoja samo na plodovih, temveč tudi na listju. Listje hrušk, predvsem pa listje jablan, je izredno močno izmaličeno, na spodnji strani preraščeno z gobastim Stanič-jem, prekrito v odmrlo prozorno kožico (kutikulo), predvsem pri sorti jonathan.
KAKO REŠITI TEŽAK GOSPODARSKI POLOŽAJ
Torej, s pričakovanim rekordnim pridelkom sadja v Agrokombinatu Lenart TOZD Selce ne bo nič. Kljub redni zaščit!, oskrbi in
gnojenju je slana naredila svoje. Pridelki so sicer zavarovani delno tudi proti slani, vendar bo kolektiv TOZD Sadjarstvo Selce imel težak gospodarski položaj. Zavedamo se, da bo potrebno štedljivo in preudarno gospodariti, koliko se da. Z ozirom na obstoječi pridelek in zaradi ohranitve nasadov v stanju polne rodnosti za leto 1977, mora oskrba teči normalno, po planu naprej, brez zmanjševanja stroškov na ta račun.
V kolikor bodo ob zaključnem računu za leto 1976 le nastopile finančne težave, ki bi izvirale iz nizkih pridelkov, kolektiv upa na solidarnost ostalih TOZD oziroma tudi delovnih organizacij v SOZD, ne kot dotacijo, temveč kot kratkoročno posojilo. Kot sem že navedel, imamo nasade zavarovane delno tudi proti slani, zaradi tega kolektiv upa, da bo Zavarovalnica Maribor najbolj realno ocenila škodo ter s tem vsaj poravnala oziroma nadomestila del izpadlih finančnih sredstev.
Jože Čeh
POPRAVEK
— V sestavku o predstavitvi TOZD Tehnoservis Kmetijskega kombinata Ptuj je prišlo do napake v odstavku — Poslovanje TOZD Tehnoservis, kjer mora biti namesto 13.321.228,68 din bruto dohodka 33.321.228,68 din bruto dohodka.
— V sestavku — Priznanje zglednim proizvajalcem — je na sliki Janez Žampa in ne Janez Župan.
— V sestavku Izid volitev v samoupravne organe Kmetijskega kombinata Ptuj se v prvem dostavku namesto delovne sposobnosti za skupne zadeve pravilno glasi delovna skupnost za skupne zadeve.
Uredništvo
Kot je pojasnil poslovodja prodajalne Miran Rednak, sodelujejo v prodajalni blagajničarka Jožica Ržek in mesarska pomočnika Ivan Sevčnikar in Jože Mežan. Odprto imajo ob sobotah od 7. do 15. ure, sicer pa od 7. do 19. ure. Delajo izmenoma, ob bolezni pa v zmanjšani zasedbi. Večkrat jih obiščejo iz »Košakov« TMI Maribor direktor Franc Slamič, komercialni direktor Stane Vizovšek, vodja prodaje na malo Franc Majer in
sindikalni delavec Anton Belec. Sproti jih seznani poslovodja z željami in pripombami potrošnikov ter s svojimi predlogi in problemi v zvezi s prodajalno.
Vso dosedanjo skrb za potrošnike, ki prihajajo kupovat v prodajalno 26, spremlja na eni strani vedno večji obisk kupcev mesa in mesnih izdelkov ter njihove pohvale glede na postrežbo in kvaliteto prodane robe, manjka pa zlasti reklama po lokalnem radiu in glasilu. Prodajalna je v središču poslovnega Velenja, dovolj prostorna in izbira svežega mesa in izdelkov tako velika, da lahko zadovolji velike potrošnike in gospodinje. Da je danes tržnica Velenjčanom in okolici že domača, je zasluga vseh zaposlenih v trž-
nici, ki so se potrudili, da se potrošniki radi vračajo v tržnico, ko potrebujejo govedino, teletino, svinjino, suho šunko, reberca, šunkarico, klobase, hrenovke, pečenice in vse drugo, kar je vsem na o-čeh, da se potrošniki lažje spomnijo, kaj potrebujejo.
Sedanji zadovoljiv obisk v prodajalni 26 v Velenju zahteva v prodajalni in v hladilnici spremembe in dopolnitve. Kletni prostori bodo prej ali slej potrebni prodajalni, zdaj
pa jo uporablja špecerija za promet s sadjem in zelenjavo.
Potrebni dovozi mesa in mesnih izdelkov so posebna skrb »Košakov« Maribor, tako da dobijo potrebno in naročeno robo v torkih in petkih za Velenje in Slovenj Gradec, z dostavnim vozom iz Košakov.
Razgovor v prodajalni 26 .Košakov« je bilo potrebno večkrat prekiniti, saj so stalno prihajale gospodinje in so si nabirale v torbice in koša-ire po popisanem listku ali pa na pamet, kar so želele nabaviti.
Po razgovoru s poslovodjem Miranom Rednakom se je dalo z lahkoto ugotoviti, da so potrošniki s poslovodjem in s pomočnikoma ter z bla-
(Nadaljevanje na 13. strani)
Prodajalna mesa in mesnih izdelkov v tržnici Velenje
STOLETNICA IVANA CANKARJA IN DRAGOTINA KETTEJA 1876-1976
Letos praznujemo 100-letni-co rojstva naših dveh velikih literarnih ustvarjalcev Moderne, pripovednika Ivana Cankarja in pesnika Dragotina Ketteja.
Letos mineva sto let od rojstva velikega pisatelja Ivana Cankarja. Ivan Cankar je bil rojen v revni krojški hiši v Vrhniki. V Ljubljani je obiskoval nemško realko. Po maturi je odšel na Dunaj in šolanje opustil ter se posvetil pisateljevanju.
Po desetih letih življenja na Dunaju, kjer se je zlasti spoznal z življenjem delavstva, se je vključil v boj za njegove pravice ter postal socialist. Vrnil se je v Ljubljano in živel precej časa na Rožniku, kjer je tudi napisal svoje znamenito delo — povest Hlapec Jernej in njegova pravica.
V spomin na 100. obletnico rojstva velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja je bila v Ljubljani, v hali Tivoli osrednja proslava, na kateri je spregovoril član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal:
»Redkokateri slovenski pisatelj je s svojo umetniško besedo tako močno vplival na svoj čas kot Cankar. To je razumljivo, ker je Cankar ves in z vso svojo umetnostjo živel za ta svoj čas, v katerem je zavestno in s svojim ustvarjalnim hrepenenjem čutil čas, ki prihaja; Cankar je, če lahko uporabim njegove lastne besede, videl daleč. Njegova
PRODAJALNA 26 V VELENJU
(Nadaljevanje z 12. strani)
gajničarko že dobri poslovni znanci in da ni potrebno dolgo čakati v vrsti na postrežbo in pri blagajni. »Hvala, na svidenje!« je bila obojestranska želja in pozdrav po končanih opravkih.
Že pri gradnji tržnice in prodajalne 26 ter drugih poslovnih prostorov je Mio odgovornim jasno, da potrebuje Velenje prostorno, svetlo in zračno, moderno opremljeno prodajalno mesa in mesnih izdelkov. »Košaki« so poskrbeli. da so se njihovi izdelki tukaj lahko uveljavili.
Za konec razgovora je še dodal poslovodja Rednak, da je prodajalna štev. 26 dovolj prostorna, funkcionalno u-strezna in svetla in ima vse pogoje, da jo bo mogoče prilagajati tudi poznejšim potrebam in zahtevam, ko bo tržnica še bolj služila namenu in svoji okolici.
J. V.
beseda je bila polna ljubezni za človeka, ki hrepeni za tistim, kar je še bolj humano, za delavca — proletarca, v katerem je videl prihodnost, za vse ponižane in zatirane.
Njegova beseda je bila tudi polna ljubezni do svojega naroda, naroda — proletarca kot ga je sam imenoval, ki se je boril za obstoj pod pritiskom tujega gospodarja.
Globoko je veroval v svobodno prihodnost slovenskega naroda in njegovo združitev, zaradi česar se je tudi trdo boril za uresničitev tega cilja. Daljnovidno je napovedoval zgodovinsko nujnost nastanka Jugoslavije, vendar ne kot unitaristične tvorbe, temveč kot zvezne države svobodnih in enakopravnih narodov.
Same Cankarjeve besede najjasneje opredeljujejo njegovo mesto v slovenski književnosti in kulturi, v idejnih tokovih, ki so bili značilni za njegov čas in za ves njegov odnos do delavskega razreda, razrednega boja in prihodnosti slovenskega naroda. S svo-
jo umetniško besedo je bil Cankar resnični glasnik NOB slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov in naše socialistične revolucije. Tega so se zavedali tudi partizani, ko so dali eni od svojih brigad ime Cankarjeva brigada.
Prav tako ni naključje, da so med NOV na zidove in ograje najpogosteje pisali Cankarjeve besede: »Narod si bo pisal sodbo sam.«
Tudi prvi svobodni in revolucionarni parlament na osvobojenih tleh Slovenije, kočevski zbor odposlancev Slovenskega naroda, je zasedal pod tem geslom.
Tudi danes, 100 let po rojstvu, je Cankarjeva umetniška beseda enako živa in enako velja kot takrat, ko je bila izrečena.
Podpredsednik akademije znanosti in umetnosti dr. Bratko Kreft je v svojem govoru o pomenu Cankarjevega dela dejal: »Umetniško in kritično delo nebenega slovenskega pisatelja do Ivana Cankarja ni tako tesno povezano z družbeno narodno-1 j udsko in socialno — moralno problematiko slovenskega naroda, kakor je Cankarjevo.
V Cankarjevem obsežnem delu se stvarno odraža vse
narodno in družbeno dogajanje njegovega časa, pa tudi prek njega.«
Ob koncu govorov je sledila uprizoritev Hlapca Jerneja in njegove pravice.
Ivan Cankar je svoji materi in z njo vsem materam postavil najlepši in večni spomenik s svojimi pripovedmi in črticami.
M. P.
•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
DRAGI BRALCI!
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
4 Sporočajte nam zanimivosti in novice iz X X	TOZD, obratov in DE	X
t	l
X	Uredništvo *
s	!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
AGROKOMBINAT LENART
Delavski svet in svet kooperantov
Na sejah sveta kooperantov in delavskega sveta Agrokombinata Lenart, ki sta bili 5. in 7. maja 1976 so bili sprejeti naslednji sklepi:
—	bruto osebni dohodki se z obračunom od 1. aprila 1976 dalje povišajo za 2,18%, zaradi zvišanja prispevne stopnje samoupravnim interesnim skupnostim;
—	razveljavi se dolgoročna pogodba z vsemi dodatnimi aneksi, sklenjena med Obratom koope-racija-kmetijstvo Agrokombinata Lenart in Živinoprometom Gorica Nova Gorica:
—	pristopi se k sklenitvi samoupravnega sporazuma o dolgoročni proizvodni kooperaciji pitanja živine, med Obratom kooperacija kmetijstvo Agrokombinata Lenart in Primorjem Gorica TOZD Živinopromet Gorica, Nova Gorica;
—	na podlagi Uradnega lista SRS št. 7/76 se na osnovi Odloka o premijah za mleko vrši razdelitev premije v višini 0,15 din po 1 litru mleka tako, da v letu 1976 pripada kmetu-kooperantu premija v višini 0,10 din po 1 litru mleka:
—	pristopi se k zavarovanju živine v kooperacijskem pitanju pri Zavarovalnici Maribor v viši-
ni letne premije 208.172,85 din in to za teleta v skupinskem pitanju in za pitance na finančni obračun pri kmetih-kooperantih.
Kmetom-kooperantom se obračunava zavarovanje v višini 375,00 din po komadu, kar velja za čas od 1. januarja do 31. decembra 1976:
—	odobri se 7.000,00 din sredstev za izdelavo rampe na odkupnem mestu v ZE Jurovski dol, na podlagi računa, katerega je predložil Stanko Fras, kovač iz Jurovskega dola v breme zadružne enote Jurovski dol;
—	sprejme se poročilo volilne komisije o poteku in izidu volitev z dne 25. aprila 1976 o izvolitvi delegatov in namestnikov delegatov v delavski svet SOZD Kmetijsko prehrambenega kombinata, s sedežem v Ptuju;
—	odobrava se osnutek samoupravnega sporazuma o dolgoročni proizvodni kooperaciji pitanja živine sklenjen med TOZD poljedelstvo živinoreja Lenart in Primorje Gorica TOZD Živinopromet Gorica, Nova Gorica.
TOZD poljedelstvo živinoreja Lenart mora takoj razpravljati o ukinitvi dosedanje dolgoročne pogodbe s TOZD Živinoprometom Nova Gorica in o osnutku Samoupravnega sporazuma o
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
DELAVSKI SVET
12. marca 1976 so bile o-pravljene volitve v samoupravne organe Agrokombinata Maribor ,TOZD Kmetijstvo in SOZD KPK s sedežem v Ptuju.
Na prvih sejah so se novo-izvoljeni organi konstituirali ter seznanili z nalogami in pristojnostmi, v okviru katerih delajo. Delavski svet TOZD Kmetijstvo , je na 1. seji zraven konstituiranja še;
—	verificiral poročilo volilne komisije o izidu volitev v delavski svet TOZD Kmetijstvo, odbor za splošne in kadrovske zadeve, odbor za delitev dohodka in osebnih dohodkov, odbor za samoupravno delavsko kontrolo, odbor za varstvo delovnih dolžnosti ter predsednika in namestnika zbora delovne skupnosti,
—	potrdil za široko razpravo kolektiva proizvodho-fi-nančni plan za leto 1976, ki predvideva 1,814.200 din pozitivnega finančnega rezultata;
—	reorganiziral obrat ribištvo na obrat krapov in obrat postrvi ter imenoval za v. d. upravnika obrata postrvi Antona Šparla;
—	potrdil sanacijski pro-
gram proizvodnje, predelave in prodaje postrvi;
—	potrdil poslovnik o knjiženju dokumentcije in vsebini dokumentacije, v zvezi z izvajanjem zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev;
—	sprejel sklep o udeležbi IV. natečaja za dodelitev stanovanjskih kreditov za kreditiranje delavcev za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš;
—	pristopil v območno in republiško SIS PTT prometa;
—	potrdil sanacijslt|i program živinoreje;
—	sprejel sklep o ustanovitvi melioracijske skupnosti za območje katasterskih občin Gorica, Podova in Spodnja Polskava, katere iniciator in nosilec bi bila TOZD Kmetijstvo;
—	pristopil v melioracijsko skupnost na območju Gačnika in Jarenine;
—	sklenil, da se zvišajo prispevki za SIS od 29,61 % na 31,61 % v breme dohodka TOZD Kmetijstvo;
—	sklenil pristopiti k SIS za varstvo okolja Maribor.
Zinka BERLIC
dolgoročni proizvodni kooperaciji pitanja živine;
—	vzame se na znanje dopis Zavarovalnice Maribor glede namensko deponiranih zavarovalnih sredstev za podaljšanje kredita trgovske in gostinske dejavnosti za 1 leto po 11 % obrestni meri, v znesku 600.000 din in za podaljšanje kreditnih obratnih sredstev za 1 leto, po 11 % obrestni meri v znesku 150.000 din.
TOZD Gostinstvo in trgovine mora čimprej na seji delavskega sveta TOZD razpravljati o teh kreditnih sredstvih in zavzemati stališče o tem ali je pripravljen prevzeti kreditna sredstva.
V kolikor bo TOZD Gostinstvo in trgovine zavzela stališče, da kredita TOZD ne prenese, naj o takem sklepu pismeno obvesti pristojne službe delovne skupnosti skupnih služb, da se bo nato ta kreditna sredstva odstopilo drugi TOZD;
—	v komisijo za razpis delovnega mesta direktorja delovne oruanizacije se imenujejo naslednji člani:
1.	Miroslav Bauman, TOZD po-Ijedelstvo-živinoreja Lenart, predsednik
2.	Darja Gorše, skupne službe, namestnica predsednika
3.	Franc Krempl, obrat koope-racija-kmetijstvo, član
4.	Milica Vute, TOZD Gostin-
stvo in trgovine, član
5.	Jože Kocbek, TOZD sadjarstvo Selce, član
6.	Ivan Kogler, TOZD transport-servis Lenart, član.
■— potrdi se verifikacija izvoljenih delegatov in namestnikov delegatov v delavski svet SOZD Kmetijsko prehrambenega kombinata s sedežem v Ptuju. Volitve so bile 25. in 26. aprila 1976. Izvoljeni so bili naslednji:
a)	delegati:
1.	Elizabeta HORVAT, finančni knjigovodja v obratu kooperacija-kmetijstvo
2.	Jože KOCBEK, skupinovodja v TOZD sadjarstvo Selce
3.	Franc ZEMLJIČ, vodja OE strojni park v TOZD poljedelstvo-živinoreja Lenart
4.	Franc KOZAR, kmet-član, stanujoč v Brengovi št. 60, pošta Cerkvenjak
b)	namestniki delegatov:
1.	Anton KRAJNC, vodja OE kamioni in buldožerji v TOZD transportservis Lenart
2.	Slavko SLATINŠEK, planer-analitik v skupnih službah Agrokombinata Lenart
3.	Srečko STOLNIK, natakar v TOZD gostinstvo in trgovina Lenart
4.	Rudolf ŠPINDLER, kmet-član, stanujoč v Zg. Ščavnici 31, pošta Zg. Ščavnica.
Francka Dečko
AGROKOMBINAT MARIBOR
DELAVSKI SVET
Skupni delavski svet KK Ptuj je imel dne 4. maja 1976 svojo 1. redno sejo, kjer je razpravljal in:
—	potrdil poročilo o izvedbi volitev v skupni delavski svet KK Ptuj, delavske svete TOZD in samoupravne organe;
—	imenoval verifikacijsko komisijo, potrdil po pregledu potrdil izvoljenih delegatov poročilo verifikacijske komi-sije;
—	imenoval predsednika skupnega delavskega sveta JANKA MLAKARJA, delegata iz TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice«;
—< imenoval namestnika predsednika skunnega delavskega sveta FRANCA FRAJN-KOVIČA iz TOZD Kmetijstvo;
—	imenoval člane v kolektivno izvršilne organe skupnega delavskega sveta in sicer:
—	v odbor za gospodarske zadeve;
—	v odbor za družbeno samozaščito,
—	v odbor za splošno ljudsko obrambo in
—	v štab za civilno zaščito;
—	razpravljal o osnutku zakona o združenem delu ter se strinjal s predlogom družbeno političnih organizacij KK Ptuj, glede priprav organiziranja javne razprave po
TOZD, za kar bo tudi po končani razpravi posvetil posebno sejo sveta, zaradi uskladitve predlogov oziroma pripomb;
—	potrdil pravilnik o izvajanju Zakona o zagotavljanju plačil v predloženem besedilu;
—	sprejel poročilo finančno računovodskega sektorja o izvajanju zakona o zavarovanju plačil;
—	potrdil inventurne elaborate za leto 1975 za TOZD Breg in TOZD Haloški biser; za TOZD Petovia pa predlagal, da se imenuje na odboru za gospodarske zadeve posebna komisija, da ugotovi nastale viške in manjke;
—- potrdil pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in o načinu njihovega zavarovanja v KK;
—	dal priporočilo, da se pri odobritvi strokovnih ekskurzij upošteva stabilizacija in da tako svet za kadre to čim bolj skrči ter da se odobri le tam, kjer je to nujno;
—	potrdil sklepe Hranilno kreditne službe KK Ptuj, kot so bili predloženi od kreditnega odbora HKS;
—	potrdil poročilo o delu odbora za proslavo 15-letnice obstoja KK;
—	predlagal, da se prepove na sejah kajenje.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Delavski svet „Košakov“ TMI Maribor
Objekti farme v Pekrah
Izid volitev v samoupravne organe „Košakov”
Na seji DS »Košakov« TMI Maribor 2. aprila 1976 so bili sprejeti naslednji sklepi:
—	sprejme in potrdi se gospodarski načrt »Košakov« TMI Maribor za leto 1976, z naslednjimi dopolnitvami:
a)	Amortizacija osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe se obračunava po skupinah, v katerih so posamezna osnovna sredstva uvrščena po 28. členu Zakona o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela.
Med letom se amortizacija obračunava na koncu vsakega meseca, v enakih mesečnih zneskih 1/12 letnega amortizacijskega predračuna, na koncu leta pa se sestavlja dokončni letni obračun amortizacije. Amortizacija se obračunava po predpisanih proporcionalnih stopnjah.
b)	Stroški za reklamo se zvišajo za 100.000,— din, pisarniški material pa se zniža za 100.000,— din.
c)	Drobni inventar se obračunava in vkalkulira v stroške 2 %, po stanju predhodnega meseca, v stroške se vkalkulira tudi vodni prispevek, v višini kot za preteklo leto:
—	sprejmejo in potrdijo se spremembe in dopolnitve statuta »Košakov« TMI Maribor;
—	sprejmejo in potrdijo se spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev »Košakov« TMI Maribor;
-— DS se seznani z izvajanjem zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev;
— DS ne pristopi k podpisu samoupravnega sporazuma za varstvo okolja;
—	potrdi se izplačilo regresa za letni dopust, ki se izplača pri izplačilu osebnega dohodka 15. aprila 1976, v znesku 1.000 din.
b) Potrdi se izplačilo odpravnine v znesku din 5.500,—.
c)	Potrdi se izplačilo 5.500,— din kot pomoč družini umrlega vajenca.
d)	Potrdi se izplačilo jubilantom:
—	za 20 let delovne dobe po 1.500,— din
—	za 10 let delovne dobe po 1.000,— din
e)	Potrdi se izplačilo razlike iz leta 1974 po 3.000,— din za 5 upokojencev.
f)	Odobri se dotacija sindikatu v znesku din 10.000,—.
—	a) Razpišejo se volitve v organe upravljanja na dan 19. aprila 1976.
b)	Imenuje se komisija za izvedbo volitev;
c)	Imenuje se komisija za pripravo volilnega imenika.
—	dopolni se 4. sklep DS z dne 2. februarja 1976 in 6/a sklep DS z dne 23. februarja 1976 z naslednjim:
»Uvoznik opreme za obrat predelave je Jeklotehna Maribor. Provizija za uvoz opreme, franko jugoslovanska meja. Če plača carino in ostale uvozne stroške Jeklotehna, se ji prizna 1,9 % provizije od bruto vrednosti uvozne opreme.«
b)	Podpiše se pogodba št. 1006/76, z dne 24. marca 1976 z Avtokovinar Škofja Loka, za izdelavo palet za tunel zmrzoval-nice v Zlatoličju, v znesku din 189.446,40. Sredstva so zagotovljena po predračunski vrednosti za palete.
c)	Pri prekoračitvi investicijskih del za hladilnico v Zlatoličju so viri sredstev zagotovljeni.
Prekoračitev investicije za 112.970,40 din je potrebno povečati za 4,8 % prispevek za energetiko in prijaviti SDK Maribor v višini 118.393,00 din.
—	»Košaki« TMI Maribor se včlani v poslovno združenje »Ju-gofrigo« iz Beograda;
—	za delegata skupščine zdru-
ženja se imenuje Stane Vizovi-šek.	Vesna Pavlin
ČLANI DELAVSKEGA SVETA:
Anton ARNEJČIČ Marjan BAUMAN Anton BRAČKO Ivan BRATUŠEK Ivo BRAČIČ Angelo CVILAK Stanko ČERNIVEC Feliks GOLE Štefan JUS Anton KOREN Majda KOVAČ Vinko KOSOVEL Vekoslava KRAŠOVEC Zlatko MIJAVŠEK Marija POROPAT Mojca SKRALOVNIK Franc ŠUMAN
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA IN IZOBRAŽEVANJE:
Člani:
Ivan HOJSKI Vili KAUČIČ Jože KOS
Ljubica KRAMBERGER Franc PETRIČ
Namestniki:
Franc ŠKODIČ Ivan BRGLEZ Edo BOHAK Jasna KRONAVETER Ivan GAVEZ
ODBOR ZA VARSTVO DELOVNIH DOLŽNOSTI:
Beno BRAČKO Ivan GOLOB Franc PERKO Franjo ŠKROBAR Dragica 2URMAN Alojz BREZNIK Ratko PETROVIČ Rajko TULJAK Srečko PUŠNIK Ivana NASTRAN
ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA:
Člani:
Anton BOŽIČNIK Milan COF Marija JARČIČ Vlado KOS Janez PLEMENIČ
Namestniki:
Franc OGRIZEK Zlatko GSELMAN Breda PURH
Feliks KOLMANIČ Jožica HABIT
DELAVSKI SVET SOZD:
Člani:
Anton ARNEJČIČ Angelo CVILAK Avgust HORVAT Franc ŠUMAN
Namestniki:
Bojan TURK Ivo BRAČIČ Anton BRAČKO Ivan EKART
ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA PRI SOZD:
Član:
Anton BELEC Namestnik:
Janko ŠEGULA
NOVOIZVOLJENI DELEGATI DELEGACIJ:
TEMELJNA DELEGACIJA:
Ivan KOBULA Franc KELC Marjan BAUMAN Fanika KOMAR Zdenka OBAL Marjan SLANIC Tončka ČURIČ Magda VEZJAK Ivan RANER
SPLOŠNA DELEGACIJA:
Stevo NUŽDALO Marko TATIČ Lidija ŽIST Feliks KODRIČ Milan CAF Ana BOŽIČ Irena KNUPLEŽ Marjetka KRANJC Mirko KREPEL Mirko RATAJC Martin ZUPANIČ
Organizacija in same volitve so v skladu s 57. in 58. členom statuta podjetja, kakor tudi v skladu s 15. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD.
Skupno je bilo vpisanih za vseh sedem volišč 569 volilnih upravičencev. Volitev se je udeležilo 490 volilcev ali 86 %. Od oddanih glasovnic -je bilo neveljavnih 27.
Poročilo o izidu volitev v delavski svet
SOZD KPK
Na podlagi zapisnikov volilnih komisij oziroma odborov posameznih TOZD, obratov za kooperacijo in delovnih skupnosti za skupne zadeve, so bili izvoljeni v delavski svet sestavljene organizacije združenega dela KPK naslednji kandidati:
Volitve v delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Kmetijsko prehrambenega kombinata so bile v času od 12. marca do 6. maja 1976.
Za izvedbo volitev po posameznih voliščih je v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom, delavski svet SOZD imenoval volilno komisijo oziroma odbore, katerih naloga je organizirati volitve in objaviti njihove rezultate oziroma izide glasovanja.
Delavski svet SOZD je imenoval volilno komisijo za izvedbo volitev v delavski svet SOZD. Naloga komisije je, da nudi tehnično in strokovno pomoč pri izvedbi volitev po posameznih delovnih organizacijah TOZD, obratih za kooperacijo in v delovnih skupnostih skupnih služb ter razglasi rezultate izida volitev za delavski svet SOZD.
Volitve so potekale v redu, brez kakšnih posebnih težav in drugih nepravilnosti.
Zap. Delovna organizacija št.	Glasovalo volivcev	Vpisano volivcev	Glasovalo v odstotkih
1. Agrokombinat Lenart	574	486	84,67 %
2. Agrokombinat Maribor	820	620	75,60 %
3. Kmetijski kombinat Ptuj	3.253	2.846	87,49 %
4. »Košaki« TMI Maribor	569	490	86,11 °/o
1. DELEGATI V DELAVSKEM SVETU SOZD:
Z. št. Priimek in ime Št. glasov		Delovna organizacija	Delovna organizacija
1. HORVAT ELIZABETA	455	Agrokombinat Lenart	Obrat Kooperacija-Kmetijstvo
2. KOCBEK JOŽE	455	Agrokombinat Lenart	Sadjarstvo Selce
3. ZEMLJIČ FRANC	446	Agrokombinat Lenart	Poljedelstvo-živinoreja
4. KOZAR FRANC	441	Agrokombinat Lenart	Obrat Kooperacija-Kmetijstvo
5. KOS STANKO	537	Agrokombinat Maribor	Kmetijstvo
6. URIH MIRKO	534	Agrokombinat Maribor	Kmetijstvo
7. BEZEK BORIS		Agrokombinat Maribor	Gozdarstvo
8. KREN IVAN	127	Agrokombinat Maribor	KZ Maribor
kmet-kooperant			
9. GALUN ANTON	2452	Kmetijski kombinat Ptuj	Tehnoservis
10. KRAVOS SONJA	2355	Kmetijski kombinat Ptuj	Kmetijstvo
11. PISLAK VIKTOR kmet-kooperant	2449	Kmetijski kombinat Ptuj	Obrat za kooperacijo
12. SKERLOVNIK JOŽE	2396	Kmetijski kombinat Ptuj	Gradbeni remont
13. ŠUMAN FRANC	103	»Košaki« TMI Maribor	Centralne službe
14. CVILAK ANGELO	125	»Košaki« TMI Maribor	Trgovska mreža
15. ARNEJČIC ANTON	88	»Košaki« TMI Maribor	Obrat I.
16. HORVAT AVGUST	. 49	»Košaki« TMI Maribor	Obrat il.
2. NAMESTNIKI DELEGATOV V		DELAVSKEM SVETU SOZD:	
1. KRAJNC ANTON .	.445	Agrokombinat Lenart	Transportservis
2. SLATINŠEK SLAVKO	439	Agrokombinat Lenart	Delovna skupnost skupnih služb
3. STOLNIK SREČKO	..442	Agrokombinat Lenart	Gostinstvo trgovine
4. ŠPINDLER RUDOLF	448	Agrokombinat Lenart '	Obrat Kooperacija-Kmetijstvo
kmet - član			
5. BUKOVNIK IVAN	532	Agrokombinat Maribor	Kmetijstvo
6. PLESNIK JANKO	531	Agrokombinat Maribor	Kmetijstvo
7. VERDOVŠEK GÜNTER		Agrokombinat Maribor	Gozdarstvo
8. MARUŠIČ SREČKO	104	Aarokombinat Maribor	KZ Maribor
9. GOBEC JOŽICA	2418	Kmetijski kombinat Ptuj	Mlekarna
10. DREU VINKO	2359	Kmetijski kombinat Ptuj	Kletarstvo »Slovenske gorice«
11. TÄGIGER MILAN	2328	Kmetijski kombinat Ptuj	Obrat za kooperacijo
kmet-kooperant			
12. KEKEC ANTON	2324	Kmetijski kombinat Ptuj	Kmetijstvo
13. EKART IVAN	61	»Košaki« TMI Maribor	Centralne službe
14. BRAČIČ IVO	89	»Košaki« TMI Maribor	Trgovska mreža
15. TURK BOJAN	57	»Košaki« TMI Maribor	Obrat I.
16. BRAČKO ANTON	53	»Košaki« TMI Maribor	Obrat II.
Izobraževanje delavcev ob delu

kombinatu Ptuj
V Kmetijskem kombinatu Ptuj izredno študira v raznih izrednih šolah 40 zaposlenih delavcev in to:
—	3 na III. stopnji visokošolskega študija (podiplomski študij)
—	3 na visokih šolah
—	11 na višjih šolah
—	13 v srednjih šolah
—	10 v delovodskih in poslovodskih šolah kovinske, lesne in trgovske stroke.
Zraven tega se je v letu 1975 udeležilo raznih tečajev, seminarjev in specializacij 379 delavcev. Naj jih nekaj naštejemo:
—	16 delavcev se je udeležilo dvomesečnega tečaja v kmetijski strojni šoli
—	2 delavca sta se udeležila enomesečnega tečaja pri gozdarskem šolskem centru
—	68 delavcev se je udeležilo dvodnevnega seminarja za traktoriste
—	123 delavcev se je udeležilo tečajev iz vinogradništva in sadjarstva
—	42 delavcev se je udeležilo 45-urnega tečaja za pripadnike civilne zaščite
—	13 delavcev se je udeležilo dvodnevnega seminarja za tajnike organov upravljanja
—	13 delavcev se je udeležilo seminarja o pravni ureditvi cestnega prometa
—	8 delavcev je bilo pa raznih specializacijah v državi in tujini (ZRN, Avstrija, Poljska)
—	ostalih 94 delavcev se je udeležilo različnih 1- do 5-dnbv-nih seminarjev in tečajev.
Raznih strokovnih ekskurzij v državi in tujini (ZRN, Kanada, Danska, Italija) se je udeležilo 42 strokovnjakov različnih smeri.
Za leto 1976 vse TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj planirajo 40 raznih seminarjev in tečajev, ki bodo organizirani v TOZD oziroma v delovni organizaciji, se bo udeležilo 168 delavcev. Za vpis v razne izredne šole pa se planira 17 novih izrednih (zaposlenih) dijakov in študentov in to:
—	1 na visoko šolo
—	6 na višje šole
—	5 v srednje šole
—3 v delovodske šole
—1 v poklicno šolo
Glede strokovnih ekskurzij, ki jih planirajo TOZD v Kmetijskem kombinatu pa je svet za kadre na svoji zadnji seji vsem TOZD priporočal, naj strokovne ekskurzije (zlasti v inozemstvo) v letu 1976 v duhu stabilizacije omejijo na najnujnejši minimum.
Franc Golob
Odlikovanja in priznanja
PODELJEN JE BIL ZLATI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE ORGANIZACIJI SINDIKATA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
Odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije je sklenil, da sprejme zlati znak sindikatov Slovenije za preteklo obdobje organizacija sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj.
V ponedeljek 31. maja 1976 je na svečani seji republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije prevzel zlati znak sindikatov Slovenije Jože Sker-lovnik, dosedanji predsednik organizacije sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj.
JOŽETU BALONU
zlati znak sindikatov Slovenije
Na podlagi določil statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov SR Slovenije ter določil pravilnika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o podeljevanju zlatega znaka sindikatov Slovenije, je podelil odbor za podelitev zlatega znaka na seji 14. maja 1976 poleg drugih zlati znak tudi JOŽETU BALONU, Kmetijskemu tehniku, delovodji iz Agrokombinata Maribor, TOZD Kmetijstvo, obrata Pekre. Zlati znak je prejel Jože Balon za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim delom v sindikalni organizaciji in za pomemben uspeh v njenem uveljavljanju in razvoju.
Jože Balon je bil med okupacijo od novembra 1941 do osvoboditve v izseljeniškem taborišču v Vzhodni Nemčiji. V sindikat se je včlanil leta 1945 pri Zadružni zvezi Brežice. Maja 1947. leta so ga sprejeli v KPS. Od leta 1947 do 1949 je bil član izvršnega odbora sfindikalne podružnice Kmetijskega gospodarstva Gornja Radgona, še posebej pa je deloval v njenih folklornih skupinah, nato je bil do leta 1950 tajnik sindikata Kmetijskega gospodarstva Podlehnik. V letih 1950 in 1951 je organiziral delovanje sindikata v Kmetijskem gospodar stvu Ajščvica pri Novi Gorici in bil član izvršnega odbora sindikalne organizacije. Leta 1952 se je vrnil na kmetijsko gospodarstvo v Gornji Radgoni in je bil zaradi svoje dejavnosti izvoljen v republiški odbor sindikata kmetijskih
delavcev ter kasneje združenega sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Slovenije. Bil je tudi član zveznega odbora tega sindikata.
Na radgonskem območju je bil do leta 1963 ter je bil medtem večkrat izvoljen v občinski in okrajni sindikalni svet. Večkrat je bil tudi sekretar osnovne organizacije ZK. Sodeloval je v raznih povojnih akcijah na tem območju (obvezni odkup, izvajanje predpisov o zemljiškem maksimumu, odprava viničarskih odnosov ipd.).
Ob ustanovitvi delavskih svetov je bil izvoljen v delavski svet kombinata, delavci pa so mu zaupali dolžnost predsednika upravnega odbora podjetja. Leta 1964 se je zaposlil na Srednji kmetijski šoli v Mariboru in je bil več let član izvršnega odbora sindikata. Kasneje pa je deloval v sindikalnih organih Agrokombinata Maribor; bil je na primer več let član sindikalnega odbora Agrokombinata, več mandatov predsednik osnovne organizacije sindikata obrata Pekre, še vedno pa deluje v njenem izvršnem odboru.
Deloval je še v drugih organih in organizacijah, bil je član samoupravnih organov tudi na šoli in v sedanji organizaciji, član raznih komisij, porotnik okrajnega oziroma okrožnega sodišča v Murski Soboti in v Mariboru, in podobno.
Za svoje delo od osvoboditve dalje je prejel red dela s srebrnim vencem.
LETOVANJE ZAPOSLENIH V »KOŠAKIH« TMI MARIBOR
Naša delovna organizacija ima v taboru oddiha mariborskih ko-munalcev v Biogradu n/m nasled-nie zmogljivosti:
—	v depandansi dve sobi s štirimi ležišči,
—	dve vikend hišici s tremi ležišči,
—	v privatni hiši dve sobi s tremi ležišči in dve sobi z dvema ležiščema.
V vsaki izmeni, ki traja po deset dni, lahko letuje po osem
družin, kar zadostuje našim potrebam. Opažamo pa, da se zaposleni z nižjimi osebnimi prejemki težko odločajo za letovanje v našem taboru, predvsem zaradi tega, ker so cene celodnevne oskrbe, ki jih bom na koncu članka omenil, visoke. Delovna organizacija pa glede na slabe rezultate poslovanja v letu 1975 nima sredstev, da bi vsaj delno krila stroške poslovanja tabora, zato so tudi ti stroški višji.
RAZPIS
PROSTIH POČITNIŠKIH MEST V OBJEKTIH KK PTUJ
Za sezono 1976 so bila razpisana naslednja prosta počitniška mesta, kjer naj bi delavci s svojimi družinami preživeli letni dopust:
1.	Počitniška skupnost »Materada« Poreč — 35 ležišč Čas letovanja od 20. junija do 10. septembra 1976. Izmene
so 10 dnevne.
Cene storitev za odrasle člane 70,00 din za otroke do 3 let 25,00 din za otroke od 3 do 10 let 50,00 din Turistična taksa ni všteta v ceno storitev in bomo z višino seznanili naknadno, ko bo znana.
2.	Dom Komunalcev Maribor — Biograd na moru — 20 ležišč. Začetek letovanja 19. junija 1976. Izmene so 10 dnevne.
Cena penzionskih storitev:
za odrasle člane	85.00 din
za otroke do 4 let	30,00 din
za otroke od 4 do 6 let 50,00 din Tiristična taksa bo sporočena naknadno.
3.	Počitniški dom občine Ptuj v Biogradu na moru — 14 ležišč v vikendu »Biserka« in »Gomila«.
Izmene so 10 dnevne. Cene penzionskih storitev nam še niso znane. Prenočišče je mogoče dobiti brezplačno. Gostje plačajo turistično takso po odrasli osebi na dan 4,50.
4.	Počitniški dom v Varaždinskih toplicah — 12 ležišč.
(2 sobi po 3, 2/2 in 2/1 ležišč). Izmene so 10 ali 5 dnevne. Cena penzionskih storitev še ni znana, ker nam gostinsko podjetje »Novi Marof« še ni poslalo ponudbe.
5.	Dom SUP-a »Jure Kalc« Valbandon pri Puli — 3 počitniške prikolice — 12 ležišč.
Cena prehrane je 90,00 din
Gostje lahko dobijo tudi posamezne obroke (samo kosilo ali kosilo in večerjo). Gostje plačajo zavarovanje in turistično takso za odrasle din 4.50. Prenočišče je brezplačno.
6.	Avto camp Stella — Maris Umag — 2 počitniški priko-kolici. Gostje plačajo le turistično takso in zavarovanje, prehrana ni zagotovljena.
7.	Dom TGA Kidričevo v Crikvenici. Čas letovanja od 1. julija do 11. julija in od 11. avgusta do 31. avgusta.
V predsezoni in posezoni je mogoče dobiti neomejeno število ležišč.
Izmene so 10 dnevne. Cena storitev se bo obračunavala v takšni višini kot znaša za Varaždinske toplice.
CENIK
koriščenja nočitev in gostinskih storitev v počitniškem domu Biograd n/m za leto 1976:
ČLANI
	odrasli	otroški
	penzion	penzion
— depandansa	120 din	90 din
— privatne sobe	120 din	90 din
— lesene hišice	90 din	70 din
— celodnevna prehrana	65 din	50 din
— zajtrk	7 din	7 din
— kosilo	35 din	28 din
— večerja	23 din	15 din
— -prenočitev		
— depandansa, privatne sobe	40 din	40 din
— lesene hišice	20 din	20 din
— poprečnina za ležišče (brez prehrane)		
do 4. leta starosti dnevno	30 din	30 din
od 4. do 6. leta dnevno	50 din	50 din
— doplačilo za sobe v depandansi v sezoni (29. junija 28. avgusta) če koristita:		
sobo 2 osebi, za vsako osebo	10 din	10 din
če koristi sobo 1 oseba	30 din	30 din
V to ceno je vključena turistič- od 1. julija do 31. avgusta din na taksa, razen pri prenočitvah, 4,50 za osebe nad 10 let starosti, kjer se mora obračunati za čas	Anton Belec
Strokovna ekskurzija HKS pri Kmetijskem kombinatu Ptuj
Hranilno kreditna služba pri Kmetijskem kombinatu Ptuj je 7. maja 1976 organizirala za vse tiste, ki delajo za HKS strokovno ekskurzijo v Savinjsko dolino.
Izleta so se poleg predstavnikov KK Ptuj udeležili tudi številni kmetje-kooperanti obrata za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj.
V zgodnjih jutranjih urah smo se s tremi avtobusi odpeljati proti Celju in Žalcu, kjer je bil kratek postanek v Hmezadu Žalec. Predstavniki Hmezada so nas lepo sprejeli, nam predstavili podjetje, organizacijsko shemo, delovanje samoupravnih organov in nam predstavili sestav in delovanje hranilno-kreditne službe v njihovi delovni organizaciji. Ob koncu razgovora se je Janez Žam-pa — kmet kooperant pri Kme-
»Vsebina gradiva pred konferenco zahteva od naših 21 delegatov, da se sestanejo in dajo svoje predloge za konferenco, ali pa sporoči predsedniku delegacije vsak svoje pripombe in predloge. Izvleček teh potem dobi delegat, ki najboljše dela na določenem področju in ki se bo tudi udeležil konference. Važno je, katero delovno področje je na dnevnem redu in za kakšna vprašanja bo potrebno najti najboljšo rešitev. Na vsako sejo in za vsako po-
tijskem kombinatu Ptuj zahvalil v imenu vseh in v imenu Zadružnega sveta predstavnikom Hmezada za prijeten razgovor in prisrčen sprejem.
Pot smo nadaljevali po Savinjski dolini proti Mozirju, kjer smo si ogledali dve preusmerjeni kmetiji. V kooperaciji z mozirsko zadrugo sta si kmeta uredila sodobne hleve za živino. Po pripovedovanju pospeševalca na tem območju, Lojzeta Tisnikarja, je mlečnost krav izredno ugodna.
Pot nas je vodila po Savinjski dolini, ob Savinji v Logarsko dolino. Sonce, ki je ves čas naše poti močno pripekalo, se je le za kratek čas skrilo v Logarski dolini, ko so se nekateri namenili do izvira Savinje, drugi — po-gumnejši, pa so se odpravljali na Okrešelj — 45 minut hoda.
dročje pride v poštev drugi delegat.
Na konferencii smo zopet vsi seznanjeni z materialom seje občinske skupščine. Zagotovljeno je tudi informiranje delegatov, kaj delajo in kakšne naloge imajo. Tako dosežemo pravilno usmeritev delegatov na konferenco in na določeno področje dela — socialno varstvo, otroško varstvo, prosveta, zdravstvo itd. in pravilno angažiranje dele gatov po njihovih sposobno-
Ker se je začelo pripravljati k nevihti, so tudi ti pogumneži odstopili in se zadovoljili kar s počitkom v Logarski dolini.
Ob koncu našega obiska v Logarski dolini nas je čakalo obilno kosilo v planinskem domu in nekateri so zaplesali ob prijetni glasbi. Veseli, polni prijetnih vtisov smo se pozno popoldne odpeljali iz Logarske doline, z željo, da jo zopet kmalu obiščemo. V avtobusih je na poti domov bilo veselo razpoloženje, ki se je nadaljevalo še v gostilni v Šiko-lah, kjer so se udeleženci izleta s prijetnimi vtisi spominjali dneva.
Za dobro organizacijo izleta se je potrebno zahvaliti Alojzu Vebru, vodji Hranilno kreditne službe pri Kmetijskem kombinatu Ptuj.	M. P.
stih in vplivnosti ter aktivnosti.
Za predloge odlokov, ki jih pripravi SIS in smo z njimi seznanjeni delegati v »Košakih«, moram reči, da so pravno in glede na obstoječe potrebe utemeljeni. Malokdaj se
Franc Kodrič
Vabilo
Vabimo vas v soboto,
12. junija, na otvoritev Turistično gostinskega centra v Ptuju
TGC Ptuj
zato dogaja, da bi jih konferenca zavrnila. Če bi bili pomanjkljivi, bi jih dopolnila ali spremenila.
Med našimi delegati je le ena delegatka. Prej so bile 3. V novi delegaciji je ostala le ena.
Dolga leta sem že v »Košakih«, zato poznam strokovne sposobnosti članov kolektiva, pa tudi njihovo delo v samoupravnih organih in še družbenopolitično aktivnost sodelavcev v sindikatu ter v ZK, katere član sem. Člani kolektiva tudi mene dovolj poznajo. Naše stike spremlja medsebojno spoštovanje in zaupanje. Na 4 dnevnem seminarju za delegate sem se seznanil tudi z drugimi delegati iz splošne delegacije. Ugotavljam, da mladi člani delegacije radi slišijo, kaj menimo starejši in obratno. Največkrat pride pri vsem do sporazumov in do enotnega glasovanja ali vsaj večinskega glasovanja za predlog.
Program dela naše delegacije je znan vsem delegatom, zato ga lahko ocenjujejo, ali smo pri delu dosledni ali ne. Program dela je zasnovan na potrebah srednjeročnega programa razvoja »Košakov« in predlogov nas vseh. Vsaka nova stvar v kolektivu, predlog ali zamisel za boljše delo, pride tudi do delegatov, in vsi sl prizadevamo, da bi dosegli namen skupnih naporov.
Zaupam v to, da se bo u-veljavil delegatski sistem v vsakdanji praksi. Življenje v kolektivu se ne more spreminjati niti v našem kolektivu samo po volji ali zamislih posameznikov, pač pa le ob skupnem sporazumnem zavzemanju za skupne cilje in ob sodelovanju vseh pri spre je manju odločitev.
Glede potrebe po pravočasni popolni informiranosti kolektiva smo vsi enotni. Nihče noče biti izven dogajanja v »Košakih«, zato tudi vsakdo z zanimanjem sprejema informacije pred odločanjem in dogajanjem. Po končanih nalogah sledi ocena o uspehu ali težavah ter o zaslugah za u-spehe in vzrokih, če bi uspeh izostal.
J. V.
Udeleženci ekskurzije pri kooperantu
Delegati v „Košakih“ TMI Maribor
FRANC KODRIČ, VK MOJSTER V »KOŠAKIH« TMI MARIBOR, V KLAVNICI V MELJU ŽE 20 LET, MENDA NAJSTAREJŠI ČLAN KOLEKTIVA, JE PREDSEDNIK SPLOŠNE DELEGACIJE ZA SIS, JE ODGOVORIL NA NEKAJ VPRAŠANJ »NAŠE POTI«:
IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV OB DELU
V Agrokombinatu Maribor
Sprejet družbeni dogovor o kadrovski politiki zavezuje zaposlene delavce, da se stalno izpopolnjujejo ob delu, prav tako pa tudi zavezuje delovne organizacije, da omogočajo delavcem izobraževanje ob delu.
Da je ta zahteva družbenega dogovora o kadrovski politiki umestna, priča tudi dejstvo, da je praviloma o vseh temeljnih in delovnih organizacijah precejšen razkorak med dejansko in zahtevano izobrazbo zaposlenih. Ta razkorak se opaža na vseh nivojih, veča pa se na delovnih mestih, kjer se zahteva višja in visoka strokovna izobrazba. Tega manjka kadrov pa ni možno nadomestiti le s prilivom novih strokovnjakov iz šol, ker je ta priliv premajhen.
Obveznost po dopolnilnem izobraževanju ob delu pa ni le stvar, ki jo narekuje družbeni dogovor, temveč je dejanska potreba in zahteva, ki jo pred zaposlene postavlja proizvodnja, z nenehnimi tehnološkimi dopolnitvami. Zato je za podjetje smotrno, da čim bolj stimulira tovrstno izobraževanje.
Izobraževanje ob delu je izobraževanje delavcev vseh nivojev s tekočimi novitetami v proizvodnji, kar se izvaja s seminarji in tečaji v okviru podjetja. Izo-
braževanje ob delu pa je tudi, ko delavci obiskujejo poklicne in strokovne šole in pri tem, po končanem šolanju, dobijo kvalifikacijo oziroma naziv. V izobraževanje z izrednim šolanjem je možno zajeti le ožji krog kolektiva, zato je smotrno prvemu načinu posvetiti vso skrb. Agrokombinat je doslej praktično odobril šolanje vsakemu članu kolektiva, ki se je želel dopolnilno izobraževati ob delu. Trenutno se dopolnilno izobražuje približno 20 članov in to na visokih, višjih, srednjih in nižjih šolah.
Podjetje plača kandidatu šolnino, stroške prevoza in dnevnice za izpite, konzultacije in vaje, če kandidat ne študira v Mariboru. Literaturo in druge učne pripomočke si morajo kandidati plačati sami. Zraven prispevka k stroškom pa imajo delavci, ki študirajo, tudi pravico do izrednega študijskega dopusta od 2—3 dni, odvisno od nivoja šole in težine izpita. Za zaključne izpite je predvideno do 15 dni študijskega dopusta. Da bi podjetje obvezalo delavce, ki dopolnilno študirajo, da bi tudi po končanem študiju ostali v podjetju, se sklene z vsakim delavcem pogodba, s katero se le ti zavezujejo, da bodo ostali v delovnem razmerju v podjetju vsaj toliko časa po končanem študiju, za koliko let jim je podjetje plačalo šolnino in nudilo druge ugodnosti.
Marjan Simon
HUMOR
„ Včeraj ste trdili, da črtaste tapete zvišajo sobo. Moja omara pa še vedno ne gre vanjo."
ŠTIPENDIRANJE IN RAZPISI ŠTIPENDIJ V KK PTUJ ZA 1976-77
V Kmetijskem kombinatu Ptuj trenutno štipendiramo 53 štipendistov in to:
—	10 štipendistov na visokih šolah
—	4 štipendiste na višjih šolah
—	24 štipendistov v poklicnih šolah.
Pod poklicnimi šolami ne prikazujemo učencev v gospodarstvu (vajencev), temveč le učence kmetijskih šol (Poljedelsko živinorejska šola Turnišče, Vinogradniško sadjarska šola in Kmetijska strojna šola Maribor), ki imajo nepretrgan šolski pouk.
Učencev v gospodarstvu (vajencev), ki jih imamo v Kmetijskem kombinatu 133, ne štipendiramo, temveč ti učenci prejemajo nagrade v višini, ki je določena v skladu s sindikalno listo.
Ob zaključku šolskega leta 1975/76 bo dokončalo šolanje 16 štipendistov.
Za novo šolsko leto 1976/77 pa smo za potrebe TOZD Kmetijskega kombinata razpisali še 43 novih štipendij in to za študij na naslednjih šolah:
—	4 za visoke šole
—	4 za višje šole
—	8 za srednje šole
—	27 za poklicne kmetijske šole.
Razpisi novih štipendij so bili objavljeni v časopisih »Tednik« in »Večer« ter v Radiu Ptuj. Rok za vlaganje prošenj je bil določen zaključno z 31. majem 1976.
FRANC GOLOB
Strokovno
usposobljeni
kletarji
V mesecu marcu 1976 je bil v Kmetijskem kombinatu Ptuj, TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« Ptuj organiziran tečaj za pridobitev strokovne usposobljenosti priučenega (PK) kletarja.
Tečaj je poleg strokovnih tem iz vinogradništva, kletarstva, trgovine z vinom in pomenom zaščitne znamke slovenskih vin, vseboval še matematiko, delavsko samoupravljanje, medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in varstvo pri delu.
Po opravljenih predavanjih so tečajniki opravljali izpit pred tričlansko strokovno komisijo.
Izpit je opravilo 15 delavk in delavcev in to z naslednjim uspehom: 6 z odličnim, 5 s prav dobrim, 3 z dobrim in 1 z zadostnim uspehom.
Na predlog strokovne komisije je Svet za kadre Kmetijskega kombinata Ptuj v skladu s 118. členom skupnega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu priznal naziv (strokovno usposobljenost) priučenega (PK) kletarja, naslednjim delavkam in delavcem:
Janku Arnušu, Jerici Bliš, Štefanu Gregorecu, Borutu Krivcu, Mariji Kramberger, Avgustu Milošiču, Zdenki Mušič, Jožetu Mercu, Marici Rozman, Ivanu Rihtariču, Nežki Rjavec, Katici Vorih, Francu Vorihu, Stanku Vidoviču in Genovefi Živič.
Za doseženi uspeh jim iskreno čestitamo.	FRANC GOLOB
Naši učenci
Irena Juhart se uči za trgovko
Irena Juhart (17) je doma iz Morja pri Framu, iz družine Ivana Juharta in Jožice, ki ima poleg hčerke Irene še tri sinove, Franceta, Ivana in Štefana. Irena je najmlajša in je učenka trgovske stroke in se šola v 2. letniku Centra za blagovni promet v Mariboru. Oče Ivan je zaposlen pri Agrokombinatu Maribor in dela v Pekrah, mati Jožica pa doma gospodinji. Vsi trije bratje so že zaposleni.
Po osemletnem osnovnem šolanju v Framu se je izpolnila Irenina želja. Na lastno prošnjo je bila sprejeta 1974. leta za učenko v trgovini reprodukcijskega materiala Agrokombinata v Mariboru. Leta 1977. bo končala šolanje in uk za trgovsko pomočnico.
Irena Juhart
V trgovini je Irenin predpostavljeni poslovodja Kamiio Partlič, v njegovi odsotnosti pa pomočnici Vesna in Majda. Ko Irena ni v šoli, streže v trgovini, pomaga v administraciji in skratka pri vsem primernem delu za učenko. Od februarja do junija 1976 in
prej je zahtevala vso njeno pridnost šola. Pomočniška spričevala bo prejel njen letnik junija 1977.
Irena je med drugim dejala, da mora priznati, da je v tej trgovini Agrokombinata vse razumevanje za učenčevo usposobitev za dobrega pomočnika. Ko povpraša poslovodjo Partliča ali pomočnici Vesno in Majdo, ji vsi vse lepo pojasnijo, kar jo zanima, sicer pa se mnogo vsega nauči ob sprotnem delu. Ko imata Vesna in Majda obsežnejše delo, jima Irena rada pomaga. O težavah ne bi imela kaj reči.
Irena ima načrt končati šolo in se potem zaposliti pri Agrokombinatu Maribor. Tukaj je navajena na ljudi in na delo. Pravijo ji, če bo pridna do konca učne dobe v trgovini in v šoli, jo bodo sprejeli pri Agrokombinatu Maribor. Prepričana je, ko bo prišlo do tega vprašanja, jo bodo vsi trije iz trgovine priporočili. Na zaposlitev drugje doslej niti ni mislila, ker upa, da bo ostala v Agrokombinatu.
Irena si predvsem želi, da bi se v tej trgovini Agrokombinata Maribor še dalje tako razumeli kot se sedaj in tudi potem, ko bo pomočnica. Drugih večjih želja nima razen te, da bi šolo dobro opravila. Na učnem mestu in v šoli pridobljeno znanje si bo še rada dopolnjevala kot trgovska pomočnica.	J. V.
RAZPIS ŠTIPENDIJ
v Agrokombinatu Maribor v letu 1976
Odbor za splošne in kadrovske zadeve pri Agrokombinatu Maribor TOZD Kmetijstvo
razpisuje
za šolsko leto 1976/77 naslednje štipendije:
4	na VEKŠ I. stopnja, finančna in organizacijska smer 2 na VEKŠ II. stopnja, finančna in organizacijska smer
1 na biotehniški fakulteti II. stopnja, sadjarstvo-vinograd-niška smer
1 na biotehniški fakulteti II. stopnja, poljedelstvo-živino-rejska smer
1	na VAŠ, sadjarsko-vinogradniška smer
2	na ekonomski srednji šoli
5	na poklicni kmetijski šoli sadjarsko-vinogradniška smer
6	na poklicni strojni kmetijski šoli.
Kandidati za dodelitev štipendije morajo izpolniti obrazec DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo« in priložiti:
—	potrdilo o vpisu na šolo
—	zadnje šolsko spričevalo
—	potrdilo o materialnem položaju družine.
Prošnje sprejema odbor za splošne in kadrovske zadeve Agrokombinata Maribor, TOZD Kmetijstvo, Partizanska c. 6, Maribor, 15 dni od dneva objave v Večeru.
Zmagovalna skupina delovne skupnosti za skupne zadeve Kmetijskega kombinata Ptuj
TEKMOVANJA med TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj za 1976.
Tekmovanja med TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj se izvajajo že četrto leto in je vsako leto več TOZD, ki se udeležujejo tega tekmovanja.
Tekmovanja se izvajajo v petih panogah in to:
1.	mali nogomet
2.	streljanje
3.	šah
4.	kegljanje in
5.	namizni tenis.
Do sedaj so končana tekmovanja v namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Rezultati tekmovanj v treh panogah so naslednji:
Kegljanje
1.	Skupne službe	2158 kegljev			67 rib
2.	TOZD Tehnoservis	2049 kegljev			104 ribe
3.	TOZD Petovia	2009 kegljev			83 rib
4.	TOZD Mlekarna	1735 kegljev			65 rib
	Namizni tenis				
1.	Del. skupnost skupne službe		10 9	1	47:23	18 pik
2.	TOZD Tehnoservis		10 6 3	42:26	12 pik
3.	TOZD Mlekarna		10 6 3	42:28	12 pik
4.	TOZD Haloški biser		10 4 6	33:35	8 pik
5.	TOZD Petovia		10 3 7	33:41	6 pik
6.	TOZD Kletarstvo		10 0 10	17:50	0 pik
		Šah			
1.	Skupne službe	10	točk		
2.	TOZD Petovia	6'/2	točk		
3.	TOZD Tehnoservis	4	točke		
4.	TOZD Haloški biser	3'/2	točke		
1.	kolo v šahu: Skupne službe —		- Haloški	biser 3	:1, Peto-
via — Tehnoservis 3:1.
II.	kolo v šahu: Tehnoservis — Skupne službe 0:4, Petovia — Haloški biser Z'A : 1'/2
III.	kolo v šahu: Skupne službe — Petovia 3:1, Haloški biser — Tehnoservis 1:3.
Živorad Marinkovič
IZKUŠNJE KOOPERANTOV
Kmetica kooperantka HERMINA KOSER
V
iz Zgornje Ščavnice
Hlev kooperantke Hermine Koser
Kmetico-kooperantko Agrokombinata Lenart Hermino Koser iz Zgornje Ščavnice 97 smo pravzaprav želeli predstaviti našim
bralcem že v februarski številki Naše poti, ob dnevu žena, vendar je bila v času našega obiska zdoma. Toda Hermine Koser nismo pozabili in tako je predstavljamo našim bralcem v današnji številki.
Hermina Koser je že štiri leta vdova na kmetiji, ki obsega 10 ha obdelovalne zemlje in 10 ha gozda, živi skupno s tremi hčerkami, z mamo in očetom.
ŽIVINOREJA
Ukvarja se z živinorejo kot glavno panogo, predvsem s prirejo govejega in svinjskega mesa in delno tudi s proizvodnjo mleka. Leta 1971 si je dokončno uredila hlev za živino s 16 stojišči in s sistemom na odplakova-nje. V hlevu ima trenutno 16 glav živine, 5 krav in 11 pitancev.
V	načrtu ima povečanje obstoječega hleva, kjer bi uredila boks za 10 pitancev. Vse to bo lahko uresničila, ko ji bodo odobrili kredit v znesku 30.000 din.
V	neposredni bližini hleva si urejuje svinjske hleve za 50 prašičev. Te hleve si urejuje z lastnimi sredstvi, čeprav bo redila svinje v kooperacijski proizvodnji.
Ko smo želeli izvedeti, kakšni so njeni načrti za prihodnost, je bila mnenja, da so zaenkrat ti načrti dovolj, saj jih bo lahko uresničila le v primeru, če bo dobila načrtovana sredstva.
KRMA
Živino krmi s silažo, z osnovno krmo in krmili. Za silažo ima dva stolpna silosa, z zmogljivostjo 60 m3. V načrtu ima še gradnjo silosa za prašiče, saj je po njenem mnenju in izkušnjah takšen način krmljenja živine najboljši.
PROIZVODNJA MLEKA
V	lanskem letu je Hermina Koser oddala le manjše količine mleka v zbiralnico. V letošnjem letu predvideva proizvodnjo 10.000 litrov mleka. Vso preostalo količino mleka bo uporabila za vzrejo prašičev.
NJIVSKE POVRŠINE Koruzo je posejala na 2 ha zemlje, od tega je posejala 1 ha koruze za silos. Nekaj njiv ima posejanih s pšenico, vse ostale površine pa so travniki in pašniki, ki so za vzrejo živine nujno potrebni.
MEHANIZACIJA Hermina Koser ima za proizvodnjo vso potrebno mehanizacijo, kot so traktor z vsemi potrebnimi priključki in sod za gnojevko. Manjka ji le samonakla-dalka, ki si jo zaenkrat še sposoja pri sosedih. V Zgornji Ščavnici je ustanovljena strojna skupnost, v katero je vključena tudi Hermina Koser. Strojna skupnost ima silos — kombajn in ličkalnik.
SODELOVANJE Z OBRATOM KOOPERACIJA — KMETIJSTVO Hermina Koser z obratom dobro sodeluje, čeprav bi želela,
Odlok o pogojih za uveljavljanje premije za mleko in pitana teleta, junce in junice ter jagnjeta in kompenzacija za sveže meso je delno spremenjen in dopolnjen (Ur. list SFRJ štev. 18/76).
Med drugim določa zdaj odlok, kaj je mišljeno kot storitveno pitanje. Za tako pitanje gre zlasti, če TOZD ali zadruga prevzema nase celotni riziko pitanja in ji pripadajo živali, ki se pitajo, kmetu pa plača pri vsakem kg prirastka vloženo delo, uporabo kme-
da bi se gotove stvari reševale hitreje, pri tem misli predvsem na odobravanje kreditov pri HKS.
Hkrati pa želi večjo pomoč in razumevanje Skupščine občine Lenart za kmetijstvo na tem območju, saj se po njenem mnenju ostale občine v Sloveniji potegujejo zlasti za to, da bi se zasebni sektor kmetijstva še bolj razvijal.
tijskega objekta in inventarja ter morebitna njegova krmila. Če gre za storitveno pitanje, pripada premija TOZD oz. KZ.
Odlok določa, da se v primeru skupnega vlaganja izplača premija vložniku sorazmerno njegovemu vlaganju. Za tako rejo pa gre, če sta TOZD oz. KZ predvidela s pogodbo s kmetom skupno vlaganje sredstev in dela ter skupen riziko.
Za pitana teleta, junce in junice ter jagnjeta, kupljena
SODELOVANJE V SAMOUPRAVNIH ORGANIH
Hermina Koser ni le pridna delavka na svoji kmetiji. Še vedno si najde čas za sodelovanje v samoupravnih organih podjetja, saj je članica sveta enote Zgornja Ščavnica. Poleg tega je tudi delegatka Agrokombinata Lenart v delegaciji kmetijstva pri Skupščini občine Lenart in članica aktiva kmečkih žena.
Če ji le dopušča čas, se rada udeležuje sej, saj se po njenem mnenju izobražuje in izve veliko stvari, ki jih sicer ne bi, saj ji za to ostane poleg obsežnega dela na kmetiji le malo časa.
Ko smo se poslovili od Hermine Koser, smo ji obljubili, da jo bomo obiskali, ko bo imela dokončno urejene hleve in o tem kaj več zapisali.	M. P.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
iz prostega odkupa od individualnih proizvajalcev, ni mogoče uveljaviti premije.
TOZD oz. KZ, ki je uveljavila premijo, mora v 30 dneh od dneva, ko jo je dobila plačano, izplačati premijo individualnemu proizvajalcu, kateremu premija v celoti ali delno pripada. Zagrožena je visoka denarna kazen, če ne bi organizacija v tem roku premije izplačala.
V istem Uradnem listu sta objavljena tudi odlok o pogojih za uveljavljanje premije za pšenico v letu 1976. in o premiji za sojo. Objavljena je tudi odredba o načinu uveljavljanja premij.
dr. E. Č.
(Kmečki glas, 26. 5.1976)
DOPISUJTE V GLASILO »NAŠA POT«
Govedo v hlevu kooperantke Hermine Koser
PREDPISI S PODROČJA KMETIJSTVA
PREMIJE
stran za razvedrilo in nasmeh
NAGRAJENI ZA PRVOMAJSKO KRIŽANKO
Za pravilno rešeno nagradno prvomajsko križanko smo podelili tri nagrade, ki jih prejmejo:
1.	nagrado v vrednosti 200 din: TILKA GOMBOC Obrat za kooperacijo KK Ptuj
2.	nagrado v vrednosti 150 din: ANTON ŠVEGL Rače, Vrtna ulica 8
3.	nagrado v vrednosti 100 din: FRANC ROZMAN, skladišče »PETOVIA« Trbovlje Vodenska cesta 12.
Rešitve križank v št. 3 in 4/76
Vodoravno:	noč, Bask, ara,
opel, roj. nota, sadno drevje, k, osnik, trias, osa, sla, Atika, Rus, rek, nalomek, rman, Romuni, ovitek, amore, AZ, ponos, amaro, DS, znak, brananje, ujna, obrat Rače, Tati, AH, Aneta, kor, Čl, askar, NO.
Prvomajska križanka
Vodoravno: aloja, kraki, kakav, Rumor, ustrelitev, sto, emeritus, Tobago, narta, Živel prvi maj, AN, pokora, doga, Nana, Starr, stara, Anet, pedagogika, Alpe, Ivo, tr-zalica, anker, til, dren, ena, Scala, Azi, Rasim, Ero, OJ, skakač, Piva, nordid, zvati, IR, EL, Nataša, KD, Lea, prosilec, Parlov, Antej, jeki, var, tri, nadk, AC, Drvar, krtinje, Akadem, atest, ata, Bakota, SR, RK, VČ, val, agromelioracije, IU, AO, Gassman, steklar, TO, tik, tir, nasip, Ika, enota, deci, kap, raspa, les, ara.
REBUSI
©
O O
BREZ BESED
NAŠA POT — Glasilo delovne skupnosti Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. Izdaja delavski svet SOZD. Ureja uredniški odbor: (AK Lenart) Leopold Hameršak. Miro Bauman, Franc Kovačič; (AK Maribor) Rezika Sajevec, Marjan Simon; (KK Ptuj) Silva Gorjup, Ciril Kolarič, Franc Tetičkovič; (TMI Košaki
Maribor) Maks Budja, Jože Murko, Vekoslava Kraševec. Predsednik uredniškega odbora in odgovorni urednik: Franc Tetičkovič. Novinar: Mihaela Pišek. Tehnično uredil: Jože Vrabl, novinar v pokoju. Naklada 5.200 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, tel. 77351 (47). Rokopisov in slik ne vračamo-
Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.