Žito za oskrbo Ljubljane
Letošnja prizadvvanja za spodbu-janje slovenskih pridelovalcev žit v družbenem in zadružnem sektorju, Id sodeluje s kmeti — kooperanti, so v moščanski DO Žito obrodila lepe sa-dove. Od 45.775 ton, kolikorsovteh dneh sektorji pridelali pšenice v Slo-veniji, jc UO Žito odkupila okrog 10.000 ton. To pa je le majhen del od 57340 ton, kolikor znašajo letne po-trebe in zmonosti vseh mlinov.
Prvotne zahteve velikih jugoslo-vanskih proizvajalcev žita pa dolar-ski soudeležbi so sedaj omiljene in po tradiciji prihajajo vlaki z dragocenim zrnjem — čeprav letos bolj pozno — iz Sremske Mitrovice, Zrenjanina, Novega Sada, Orahovice, Pančeva, skratka iz krajev velikih jugoslovan-skih žitaric. Višje stanje vode Drave, Save in Donave je omogočilo tudi to-vorjenje z ladjami — vlačilci od Zre-n janina do Osijeka in Siska, od koder je doslej prispelo 2.400 ton pšenice, ki so jo seveda še pretovarjali na vlake. Silosi tozda Mlini v Mostah se postopoma polnijo tudi z ajdo. ki jo je doslej prispelo ok. 6.000 ton iz Slovenije in Slavonije, 250 ton prosa so za Žito naželi v Pomurju in v naših velikih žitnicah, čakajo pa še na ko-ruzo, ki je potrebujejo po letnem planu za silose 25.000 ton.
Detavski svet DO Žito je nedavno sprejel sporazum o osnovah trajnega poslovnega sodelovanja in zdmževa-nja dela in sredstev s sozdom ABC Pomurka. DO Žito bo za melioracijo 692 hektarjev zemljLšč združila 26.187.749 din svojih sredstev in prevzela obveznost za vračilo 22.594.477 din. Od kmetijskega go-spodars'va Rakičan pri Murski So-boti bodo tako v Žitu vsako lelo pre-jeli 3.000 ton pšenice.
Pred štirimi leti je UO Žito s toz-dom Mlini prav tako sovlagala za
gradnjo silosov v Sremski Milrovici, da bi si za svoje potrebe zagolovila vsakoletni pridelek žitaric.
V   tozdu  Mlini proizvajajo tudi pi^zo napoletano. K sodelovanju so pritegnili moščanski Saturnus, ki jim izdeluje pločevinke; le-te v Delama-risu v Izoli napolnijo s prclivom za pizzo in pošljejo v Mline, kjer ploče-vinke kompetirajo z mešanico mok in dodatkov. Proizvodnja te pizze na-rašča, saj so je v Žitu npr. avgusta proizvedli   10.700,   septembra   pa 143.000 kompletov; tudi oktober in november sta obetavna, čeprav se bo devalvacija  odražala  tudi  tu.  DO Žito bo morala za nadaljnje sodelo-vanje s Saturnusom prispevati tudi devizna sredstva. Tako je že naka-zala za nakup pločevine, ki jo bo Sa-turnus nabavil v tujini, 7.900 ameri-ških dolarjev, da bi si v tozdu Mlini lahko   zagotovili   nemoteno   proi-zvodnjo.
V  tozdu Mlini se je oktobra za 100%  povcčalo povprašcvanje po mokah. Poprečno zapakjrajo v Mli-nih 200 ton enokilogramskih in 150 do 200 lon dvokilogramskih vrečk bele moke tipa 500. Nihanja na Jr-žišču in šibkejši dinar pa so povečali povpraševanjc po mokah, ki je na pragu zime vedno večje. Oktober je bil    za    prodajalce    »praznitveni mesec«, saj so kupci dobesedno po-metli police, tako da je pakiranje mok, ki jih dobiva Žito iz drugih ju-goslovanskih republik in iz svojih mlinov, zelo poraslo. Zadovol}ili so povpraševanjc po večjih 25 in 50-ki-lograniskih vrečah, saj so bile želje kupcev do desetkrat večje kot obi-čajno.   Zamrznjeni   dinar   menda »grozi«, da se bo odtajal in zrastl, za-loge pa dajejo občutek varnosti.
I. C.