VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v oktobru 2018 ..........................................................................................................3 Razvoj vremena v oktobru 2018 ............................................................................................................ 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v oktobru 2018 ........................................................................... 34 Odkrivanje in reševanje podnebnih podatkov v Sloveniji pod okriljem EUMETNET............................. 40 AGROMETEOROLOGIJA 51 Agrometeorološke razmere v oktobru 2018 .......................................................................................... 51 HIDROLOGIJA 56 Pretoki rek v oktobru 2018..................................................................................................................... 56 Temperature rek in jezer v oktobru 2018 .............................................................................................. 60 Dinamika in temperatura morja v oktobru 2018 .................................................................................... 63 Količine podzemne vode v oktobru 2018 .............................................................................................. 69 ONESNAŽENOST ZRAKA 75 Onesnaženost zraka v oktobru 2018 ..................................................................................................... 75 POTRESI 85 Potresi v Sloveniji v oktobru 2018 ......................................................................................................... 85 Svetovni potresi v oktobru 2018 ............................................................................................................ 87 Fotografija z naslovne strani: Posledice vetroloma, ki ga je povzročil močan jugozahodni veter med 27. in 30. oktobrom 2018, Koprivna, območje Olševe (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: The consequences of very strong southwest wind between 27 and 30 October 2018, Koprivna, Olševa (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2018 Climate in October 2018 Tanja Cegnar O ktober je osrednji jesenski mesec. Tokrat nas je razvajal z obilico sončnega in toplega vremena, ob koncu mesca pa je topel in vlažen jugozahodni veter iznad Sredozemlja prinesel predvsem na severozahod države obilne padavine. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, October 2018 Tokrat je bil v državnem povprečju 2,1 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010 in bolj sončen kot običajno, v državnem povprečju kar za 20 %. Padavin je primanjkovalo, v državnem povprečju je Agencija Republike Slovenije za okolje padlo le 82 % povprečnih padavin v obdobju 1981–2010. Izstopale so vremenske razmere v dneh od 27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in močnega vetra so v številnih občinah povzročila težave ali gmotno škodo. Oktober je bil nadpovprečno topel, z izjemo visokogorja (na Kredarici so dolgoletno povprečje presegli le za 0,8 °C) je odklon presegel 1 °C. Velika večina ozemlja je bila 1,5 do 2,5 °C toplejša kot običajno. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Krasu in na skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer je bilo do 3 °C topleje kot v povprečju obdobja 1981–2010. Slika 2. Pri Bohinjskem jezeru je zacvetela jablana, 19. oktober 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. The apple tree bloomed, Bohinj Lake, 19 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Največ jih je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so mestoma presegle 500 mm. K tako obilnim padavinam v gorskem svetu na severozahodu Slovenije so največ prispevali nalivi ob padavinskem obdobju ob koncu meseca. V Soči so namerili 536 mm padavin. Med bolj namočena spadajo tudi območje okoli Snežnika, zahodne in osrednje Karavanke. Najbolj skromne so bile padavine na severovzhodu Slovenije, kjer večinoma ni padlo niti 30 mm. Padavine so opazno presegle dolgoletno povprečje le na treh območjih. Največji so bili presežki na severozahodu države, v Ratečah je padlo 206 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju in v Kranjski Gori 187 %. Drugo območje s pomembnim presežkom padavin je bilo na jugozahodu Slovenije v Čičariji, Brkinih in povodju reke Reke, kjer so se padavine približale 180 % dolgoletnega povprečja. Tretje območje z opaznim presežkom je bilo na Jezerskem z okolico, kjer je padlo do 160 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010. Na večini ozemlja so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, na severovzhodu Slovenije padavine niso dosegle niti dveh petin dolgoletnega povprečja. V Velikih Dolencih in Martinju so padavine dosegle le četrtino dolgoletnega povprečja. Razen v visokogorju je bil oktober 2018 bolj sončen kot v dolgoletnem povprečju. Za 30 do 40 % so dolgoletno povprečje presegli v Sromljah, na Letališču ER Maribor, Murski Soboti in Lavrovcu. V pretežnem delu države je bil presežek od 10 do 30 %, najmanjši pa je bil na severozahodu države. V Ratečah je sonce sijalo toliko časa kot običajno, na Kredarici pa so za dolgoletnim povprečjem obdobja 1981–2010 zaostali za 4 %. Po hladnem začetku mesca so močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi, v gorah pa sta bili poleg začetnega hladnega obdobja še dve kratkotrajni ohladitvi, prva 21. in 22., druga pa zadnja dva dneva v mesecu. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Ljubljana Temperatura (°C) 17 14 11 8 5 2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v mesecu oktobru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in October 8 Kredarica Temperatura (°C) 5 2 -1 -4 -7 -10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 4. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka na Kredarici v mesecu oktobru Figure 4.4 Mean daily maximum and minimum air temperature in October V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 13,2 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in peta najvišja vrednost. K nadpovprečni mesečni temperaturi so bolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi kot jutra. Najtopleje je bilo v prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C), oktobra 2014 je bilo 13,6 °C, 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 2013 in tokrat je bilo mesečno povprečje 13,2 °C, 2004 13,0 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, in sicer 8,9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 9,2 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, ki je 7,7 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 18,4 °C, kar je 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši v letih 2001 in 2014 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši pa oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot v večjem delu države je bil oktober 2018 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 1,8 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo mu leto 1995 s 4,6 °C, 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter leta 1977, 2005 in 2012 z 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (−2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila oktobrska povprečna temperatura −1,8 °C. Na sliki 4 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Za opis toplotnih razmer poleg povprečne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim temperaturnim pragom. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki. Oktobra 2018 so ta pogoj izpolnili le po nižinah Primorske, v Biljah sta bila dva taka dneva, na Obali pa trije. Tudi v Ljubljani tokrat temperatura ni segla tako visoko, največ toplih dni je bilo oktobra 2011, ko so jih našteli 6, v oktobrih 1970, 1985 in 2014 sta bila po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 8 takih dni, v nižinskem svetu pa se temperatura ni spustila tako nizko. Tudi v Ljubljani je mesec minil brez takih dni (slika 4 spodaj). Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani največ hladnih dni v letih 1971 in 1973, in sicer po 8. 8 Ljubljana Št. toplih dni 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2003 2007 2011 2015 Slika 5. Število toplih dni v oktobru Figure 5. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in October 10 Ljubljana Št. hladnih dni 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 6. Število hladnih dni v oktobru Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C in October Najvišjo oktobrsko temperaturo so v visokogorju izmerili že 5. oktobra, na Kredarici se je temperatura povzpela na 9,1 °C. V preteklosti so oktobra že velikokrat izmerili višjo temperaturo. V nižinskem svetu se je povsod ogrelo nad 20 °C, le v Biljah (26,0 °C) in na Obali (26,2 °C ) se je temperatura povzpela nad 25 °C. Prvo toplo obdobje je bilo od 9. do 13. oktobra, drugo pa je bilo 24. oktobra, v Črnomlju je bilo najtopleje 27. oktobra. Oktobra 2018 je bila najnižja izmerjena temperatura višja kot v večini oktobrov od sredine minulega stoletja. Bili sta dve obdobji, ko se je temperatura spustila nizko. Prvo obdobje je bilo takoj na začetku meseca, in sicer od 1. do 3. oktobra, takrat so najnižjo temperaturo izmerili v večjem delu Slovenije. V Črnomlju in Kočevju se je temperatura spustila do ledišča, na Letališču Portorož so namerili 5,7 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 3,7 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje V gorskem svetu na severozahodu Slovenije, na severu Gorenjske in na Goriškem je bila najnižja temperatura izmerjena v dneh od 21. do 23. oktobra. Na Kredarici se je ohladilo na −6,9 °C. Pod ledišče (−1,1 °C) se je temperatura spustila tudi v Ratečah. Drugod po nižinah se oktobra 2018 temperatura ni spustila pod ledišče. 27 Temperatura (°C) 25 23 21 19 Ljubljana 17 15 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 28 Temperatura (°C) 26 24 22 20 18 Murska Sobota 16 14 1951 1955 1959 1963 1967 17 Temperatura (°C) 14 11 8 5 Kredarica 2 -1 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 7. Najvišja oktobrska temperatura Figure 7. Absolute maximum air temperature in October Slika 8. Ostanki megle nad Bohinjskim jezerom, 19. oktober 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Remains of mist above Lake Bohinj, 19 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Temperatura (°C) 4 2 Ljubljana 0 -2 -4 -6 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2 Temperatura (°C) 0 -2 -4 -6 Murska Sobota -8 -10 1951 1955 1959 1963 1967 -3 Temperatura (°C) -6 -9 -12 Kredarica -15 -18 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 9. Najnižja oktobrska temperatura Figure 9. Absolute minimum air temperature in October Povprečna temperatura je oktobra povsod presegla poprečje obdobja 1981–2010. Državno povprečje je dolgoletno povprečje preseglo za 2,1 °C. Na Kredarici je bil odklon le 0,8 °C. Z izjemo visokogorja je odklon presegel 1 °C. Velika večina ozemlja je bila 1,5 do 2,5 °C toplejša kot običajno. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Krasu in na skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer je bilo do 3 °C topleje kot v povprečju obdobja 1981–2010. Slika 10. Retje v Loškem potoku, 23. oktober 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Retje, Loški potok, 23 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Celje Temperatura (°C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 15 Novo mesto Temperatura (°C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 15 Murska Sobota Temperatura (°C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 15 Ljubljana Temperatura (°C) 13 11 9 7 5 1951 1955 1959 1963 19 Portorož Temperatura (°C) 17 15 13 11 9 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Slika 11. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 11. Mean air temperature in October 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 5 Kredarica Temperatura (°C) 3 1 -1 -3 -5 -7 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 12. Mean air temperature in October Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu države pa leta 1966. Na Obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004, tokrat se je oktober uvrstil na tretje mesto med najtoplejšimi doslej. Slika 13. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 13. Mean air temperature anomaly, October 2018 V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature. Slika 14. Od jesenskega sonca obarvana jabolka, Vrenska Gorca, 11. oktober 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. Apples, Vrenska Gorca, 11 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 15 Ljubljana Kredarica 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 10 15 10 5 5 0 -5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 Portorož Bilje 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 25 20 20 15 15 10 10 5 5 0 1 3 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Celje Let. Maribor 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 15 10 10 5 5 0 1 3 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 25 Murska Sobota Rateče 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 20 15 15 10 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 15. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, oktober 2018 Figure 15. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), October 2018 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 16. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2018 Figure 16. Precipitation amount, October 2018 Slika 17. Višina padavin oktobra 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 17. Precipitation in October 2018 compared with the 1981–2010 normals Oktobrske padavine so prikazane na sliki 16. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Največ jih je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so mestoma presegle 500 mm. K tako obilnim padavinam v gorskem svetu na severozahodu Slovenije so največ prispevali nalivi ob padavinskem obdobju ob koncu meseca. V Soči so namerili 536 mm padavin, v Breginju 402 mm, v Trenti 372 mm in v Kranjski Gori 349 mm. Med bolj namočena spadajo tudi območje okoli Snežnika, zahodne in osrednje Karavanke. Najbolj skromne so bile padavine na severovzhodu Slovenije, kjer večinoma ni padlo niti 30 mm. V Velikih Dolencih so namerili 14 mm, v Martinjem 15 mm, v Murski Soboti 19 mm in v Cankovi 20 mm. V državnem povprečju je oktobra 2018 padlo le 82 % dolgoletnega oktobrskega povprečja padavin. Na treh območjih so padavine izrazito presegle dolgoletno povprečje. Največji presežki so bili na severozahodu države. V Ratečah je padlo 206 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju in v Kranjski Gori 187 %. Drugo območje s pomembnim presežkom padavin je bilo na jugozahodu Slovenije v Čičariji, Brkinih in povodju reke Reke, kjer so se padavine približale 180 % dolgoletnega povprečja. Tretje območje z opaznim presežkom je bilo na Jezerskem z okolico, kjer je padlo do 160 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010. Na večini ozemlja so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, na severovzhodu Slovenije padavine niso dosegle niti dveh petin dolgoletnega povprečja. V Velikih Dolencih in Martinju je padla le četrtina dolgoletnega povprečja. Oktobra je v Ljubljani padlo 125 mm padavin, kar je 85 % dolgoletnega povprečja, ki znaša 147 mm. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 600 Padavine (mm) 500 Ljubljana 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 400 Murska Sobota Padavine (mm) 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 400 Novo mesto Padavine (mm) 300 200 100 0 1951 1955 1959 400 Portorož Padavine (mm) 300 200 100 0 1951 1955 1959 400 Celje Padavine (mm) 300 200 100 0 1951 1955 1959 Slika 18. Oktobrske padavine Figure 18. Precipitation in October 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 600 Kredarica Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 19. Oktobrske padavine Figure 19. Precipitation in October V Novem mestu je padlo 54 mm, kar je 46 % dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bil na tem merilnem mestu povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat zabeležili 270 mm, kar je 13 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj namočen je bil oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na Obali so namerili 106 mm, kar je 94 % dolgoletnega povprečja. Najbolj obilen s padavinami je bil oktober 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila suha oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je padlo le 19 mm, kar je 29 % dolgoletnega povprečja. Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo oktobra 2018 malo na severovzhodu Slovenije, v Murski Soboti in Lendavi so bili taki le 3 dnevi. Na Kredarici je bilo 12 takih dni, po 11 so jih našteli v Kočevju in Zgornjem Jezerskem. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, oktober 2018 Table 1. Monthly meteorological data, October 2018 Postaja Letališče JP Zgornje Jezersko Trenta Soča Krn Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Lendava Veliki Dolenci NV 362 876 622 487 910 240 739 720 545 190 308 Padavine in pojavi RR RP 150 110 247 133 372 149 536 171 305 112 334 297 321 99 144 88 52 39 26 39 14 24 SD 9 11 10 10 10 9 10 10 7 3 4 LEGENDA NV RR RP SD LEGEND: − nadmorska višina (m) − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − altitude − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1mm Izstopale so vremenske razmere v dneh od 27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in močnega vetra so v številnih občinah povzročila težave ali gmotno škodo. V višinah je iznad Sredozemlja dotekal vlažen in topel zrak. K obilnim padavinam in močnemu vetru sta prispevala tudi ciklon nad severnim Sredozemljem in vremenska fronta. Prve tri dni je jugozahodni do južni veter prinašal neobičajno topel zrak, zadnji dan obdobja, po prehodu hladne fronte, se je izrazito ohladilo v 14 Agencija Republike Slovenije za okolje gorah, v nižini je bila ohladitev manj izrazita. Sprva so bile padavine ob gorskih pregradah, meja sneženja pa visoko v gorah. 29. oktobra je bilo vremensko dogajanje najbolj burno. Pihal je zmeren do močan veter, ponekod z viharnimi, v visokogorju tudi orkanskimi sunki. Od sredine dneva do sredine noči na 30. oktober so bili ponekod tudi dolgotrajni nalivi. Največ jih je bilo ob prehodu hladne fronte. V drugem delu noči na 30. oktober se je v gorah meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 1500 m. Ponekod je še pihal okrepljen jugozahodni veter, ki pa večjih nevšečnosti ni povzročal. Vel. Dolenci Kančevci Murska Sobota Lendava Ptuj Slovenj Gr. Let. Maribor Maribor Logarska D. Solčava Celje Novo mesto Sevnica Bizeljsko Podčetrtek Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Logatec Postojna Portorož Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Kn. Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Žiri Brnik Krvavec povprečje obdobja 1981–2010 oktobra 2018 0 100 200 300 400 500 600 Slika 20. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 20. Monthly precipitation amount in October 2018 and the 1981–2010 normals V obravnavanem obdobju je v večjem delu Slovenije padlo med 40 mm in 150 mm padavin; manj jih je bilo v pasu od Suhe krajine do Prekmurja, več pa v Alpah in delu dinarske gorske pregrade. Krajevno je ponekod v Julijskih Alpah padlo celo več kot 500 mm padavin. V najbolj namočenih območjih so bile padavine časovno dokaj enakomerno razporejene, drugod so bile med dnevi velike razlike. V noči na 15 Agencija Republike Slovenije za okolje 30. oktober je nad okoli 2000 m na skrajnem severozahodu države zapadlo precej snega. Na Kredarici so ga 31. oktobra zjutraj izmerili 22 cm, samodejna merilna postaja na Kaninu pa zvečer dan prej kar 79 cm. Sunki vetra so v tem obdobju dosegli ali presegli viharno jakost 8 boforjev skoraj povsod na zahodu države, v višinah, osrednji Sloveniji, na Koroškem in v delih Štajerske. Na Kredarici je sunek dosegel 44,7 m/s, na Ratitovcu 38,3 m/s, na Slavniku 36,5 m/s, sunek vetra je presegel hitrost 30 m/s še na nekaj gorskih merilnih postajah. Obširnejše poročilo o obilnih padavinah in močnem vetru v dneh od 27. do 30. oktobra je objavljeno na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /padavine-veter_27–30okt2018.pdf Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso vključene v preglednici 2, a je tam padavin običajno veliko ali malo. Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981– 2010 Figure 21. Bright sunshine duration in October 2018 compared with the 1981–2010 normals Razen v visokogorju je bil oktober 2018 bolj sončen kot v dolgoletnem povprečju. Za 30 do 40 % so dolgoletno povprečje presegli v Sromljah, na Letališču ER Maribor, Murski Soboti in Lavrovcu. V pretežnem delu države je bil presežek od 10 do 30 %, najmanjši presežek pa je bil na severozahodu države. V Ratečah je sonce sijalo toliko časa kot običajno, na Kredarici pa so za dolgoletnim povprečjem obdobja 1981–2010 zaostajali za 4 %. V Sromljah je sonce sijalo 182 ur, v Murski Soboti pa 180 ur. Po 177 ur sončnega vremena so imeli v Vedrijanu in na Letališču ER Maribor, v Portorožu je sonce sijalo 176 ur. Na Kredarici je bilo 134 ur sončnega vremena, še nekoliko manj pa v Bohinjski Češnjici. Sonce je v Ljubljani sijalo 137 ur, kar je 19 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen oktober v prestolnici doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledi oktober 2017 (183 ur), nato pa oktobri 1983 in 1989 (po 162 ur) ter 1965 (158 ur), le uro manj sončnega vremena je bilo leta 2006. Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur). Med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur). Na sliki 23 so prikazane dnevne višine padavin in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Jasni so dnevi s povprečno oblačnostjo pod petino. Na Obali je bilo 8 jasnih dni, na Kredarici 7, v Postojni 6. Marsikje pa zaradi jutranje megle ali nizke oblačnosti ves mesec ni bilo niti enega jasnega dneva. Tudi v Ljubljani je tokrat oktober minil brez jasnega dneva. Oktobra 2017 jih je bilo kar 6, pred tem pa je pet oktobrov minilo brez jasnega dneva. Največ, in sicer 8, jih je bilo oktobra 2011. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) 250 Portorož 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Sončno obsevanje (ura) 250 Novo mesto 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja v oktobru Figure 22. Sunshine duration in October 17 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Ljubljana 35 80 8 60 6 40 4 20 2 10 8 30 25 6 20 4 15 10 Osončenost (ura) 10 Padavine (mm) Kredarica Osončenost (ura) Padavine (mm) 100 2 5 0 0 12 18 25 10 15 10 20 8 12 8 15 6 9 6 10 4 6 4 5 2 3 2 5 7 30 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 Let. Maribor 5 7 Padavine (mm) Osončenost (ura) 15 10 12 8 9 6 6 4 3 2 0 1 3 5 7 20 5 Novo mesto 8 4 4 2 16 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Murska Sobota 14 12 12 9 10 8 6 6 4 3 10 6 12 6 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 0 9 10 7 8 0 Padavine (mm) 15 5 16 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Bilje 3 20 12 Osončenost (ura) Padavine (mm) Celje 12 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 3 18 Padavine (mm) 0 0 1 Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 3 Osončenost (ura) 1 Osončenost (ura) 0 3 2 0 0 0 1 3 5 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2018 (opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2018 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Ljubljana Št. jasnih dni 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 25 Ljubljana Št. oblačnih dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 Slika 24. Število jasnih (zgoraj) in oblačnih (spodaj) dni v oktobru Figure 24. Number of clear and cludy days in October Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oblačni dnevi so bili oktobra 2018 kar pogosti, v Kočevju jih je bilo 15, po 10 so jih našteli na Kredarici in Bizeljskem, 9 jih je bilo na Obali, 8 pa v Postojni. V Ljubljani je bilo 11 takih dni. Največ oblačnih dni je bilo v prestolnici v oktobru 1987, in sicer 20, le dva pa sta bila oktobra 1971. Povprečna oblačnost je bila na Obali 4,7 desetin, na Kredarici 5,4 desetin, v Postojni 5,7 desetin. Drugod po državi je bila povprečna oblačnost večja, v Kočevju so oblaki v povprečju prekrivali 7,1 desetin neba. Slika 25. Begunjščica 2060 m iznad doline Završnice. 21. oktober 2018 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 25. Begunjščica 2060 m above the Završnica valley, 21 October 2018 (Photo: Aleksander Marinšek) 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – oktober 2018 Table 2. Monthly meteorological data – October 2018 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. Maribor ER Slovenj Gradec Murska Sobota NV 506 2513 864 55 2 320 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 TS 11,4 1,8 8,7 15,1 15,8 14,6 12,6 11,0 13,2 12,9 12,9 12,5 11,6 12,2 10,9 12,3 TOD 2,3 0,8 1,4 2,2 1,8 3,0 2,5 1,6 1,9 2,1 2,2 1,7 1,5 1,9 1,8 2,2 TX TM 17,0 7,1 4,7 −0,1 15,8 4,4 21,5 9,6 21,9 11,5 20,3 10,7 17,7 8,5 17,7 6,8 18,4 9,2 19,9 7,0 18,7 8,7 18,8 7,5 18,9 6,7 18,6 7,4 17,7 6,2 19,6 6,8 Temperatura TAX DT TAM 21,8 24 1,6 5 −6,9 9,1 20,2 12 −1,1 26,0 11 3,0 5,7 26,2 13 24,9 11 6,3 0,5 21,8 24 0,0 20,8 10 3,7 23,1 24 0,9 24,0 24 22,4 24 3,3 0,0 23,2 27 22,4 24 0,9 21,9 10 2,4 21,1 11 0,2 24,4 9 0,6 DT SM 22 0 21 8 23 1 22 0 3 0 3 0 1 0 1 0 1 0 2 0 3 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 0 SX 0 0 0 2 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ 563 134 146 96 101 5,4 10 7 0 176 136 165 109 4,7 9 8 123 137 119 5,7 7,1 6,5 6,0 8 15 11 10 6 1 0 0 150 127 164 177 147 180 127 130 114 134 TD 109 94 103 164 RR 164 270 336 68 106 131 213 122 125 53 54 90 60 53 93 19 RP 105 113 206 44 94 85 129 78 85 53 46 64 52 60 81 29 Padavine in pojavi SD SN SG SS 12 8 7 8 8 11 8 8 6 8 8 6 9 3 Tlak SSX DT P 4 16 7 22 31 751,9 5,5 4 0 0 0 0 1016,9 13,4 3 2 0 1 1 16 18 21 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 984,2 12,6 2 17 0 0 0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD =  (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 ° C 20 PP Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Novo mesto Murska Sobota Kredarica Portorož – letališče Bilje Slika 26. Vetrne rože, oktober 2018 21 Figure 26. Wind roses, October 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože za šest krajev (slika 26), ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja in objekti v okolici, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, oktober 2018 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, October 2018 Postaja I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M Temperatura zraka II. III. M −0,5 1,1 0.6 −1,1 −0,6 −0,1 −1,0 −0,4 −0,2 0,0 1,2 1,7 2,7 3.7 1,7 2,0 3,2 2,0 2,0 3,0 2,3 1,5 2,8 1,7 2,8 2,5 3,4 2,8 2,9 3.6 3,5 2,7 3,6 3,4 2,7 3,3 4,1 3,5 4,2 2,8 2,7 3,9 3,5 1,8 2,2 2.5 1,6 1,4 2,3 1,8 1,5 1,9 2,2 1,7 2,2 1,5 1,9 2,2 2,7 I. 97 42 113 87 36 48 41 54 71 49 70 34 40 22 12 0 Padavine II. III. 4 182 72 1 230 4 132 2 548 4 256 6 184 2 258 1 173 4 76 3 111 2 110 2 110 0 133 1 69 0 71 M 94 44 129 78 206 105 206 110 85 46 64 53 52 52 30 24 I. 119 Sončno obsevanje II. III. M 106 100 109 144 131 98 124 107 106 90 101 123 123 122 119 96 133 117 124 124 105 126 124 114 117 130 138 118 129 126 114 131 138 116 130 134 122 122 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month V prvi tretjini oktobra je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili tako navzgor kot tudi navzdol, večinoma so bili v mejah ±1,1 °C. Razen v Postojni je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju, najbolj skromne so bile na severovzhodu države. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli za 7 %, v Postojni pa kar za 44 %. Osrednja tretjina meseca je bila v pretežnem delu države 1,5 do 3,7 °C toplejša kot običajno. Druga tretjina oktobra je minila brez omembe vrednih padavin. Sončnega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem nekoliko primanjkovalo v Slovenj Gradcu, drugod je bilo bolj sončno kot običajno. V Postojni, na Brniku in Mariboru je bilo 30 % več sončnega vremena kot običajno. Zadnja tretjina oktobra je bila občutno toplejša kot običajno, odkloni so bili med 2,5 in 4 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno. Ponekod je bilo manj dežja kot v dolgoletnem povprečju, večinoma pa so ga presegli, ponekod tudi večkratno; v Ratečah je padlo petkrat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah je bilo sončnega vremena za desetino manj kot običajno, na Obali in Postojni je bilo sončnega vremena toliko kot običajno, drugod so dolgoletno povprečje opazno presegli, v Prekmurju skoraj za dve petini. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Kredarica Št. dni s snežno odejo 30 25 20 15 10 5 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Slika 27. Število dni s snežno odejo v oktobru na Kredarici Figure 27. Number of days with snow cover in October Na Kredarici je debelina snežne odeje 31. oktobra 2018 dosegla 22 cm. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobru 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 6 cm oktobra 2014, 8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). Slika 28. Jesen v gorah, nad Planino Konjščica, 18. oktober 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. Autumn in mountains, above Planina Konjščica, 18 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 7 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996, 2002 in 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dneva v oktobrih 1958, 1977, 1995 in 1997, po 3 dni pa v letih 1962 in 2014. Po nižinah oktobra 2018 ni bilo snega. Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija; avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redke. Na postajah v državni meteorološki mreži so poročali o največ 4 dnevih z nevihto ali grmenjem, precej pa je bilo tudi postaj, kjer tega pojava niso opazili. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Največja višina snega (cm) 200 Kredarica 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Slika 29. Najvišja oktobrska snežna odeja Figure 29. Maximum snow cover depth in October Višina snežne odeje (cm) 25 Kredarica 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 30. Višina snežne odeje v oktobru 2018 Figure 30. Snow cover depth in October 2018 V Novem mestu in Ljubljani je bilo od sredine minulega stoletja največ nevihtnih dni v oktobru 1992, in sicer v Ljubljani 11, v Novem mestu pa 13. V Murski Soboti so imeli največ takih dni, in sicer 6, v oktobru 1982. V Ratečah so jih največ zabeležili leta 1993 (7). 12 Ljubljana Št. nevihtnih dni 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 31. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 31. Number of days with thunderstorms in October Na Kredarici so zabeležili 16 dni z meglo, tudi po nekaterih kotlinah je bil pojav megle pogost. Na Bizeljskem so poročali kar o 21 takih dnevih, v Kočevju so jih našteli 16, v Črnomlju 17. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišč, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov in spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2018 opaženih 18 dni z meglo, kar več od 24 Agencija Republike Slovenije za okolje povprečja obdobja 1981–2010, ki je 11 dni. Od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, 5 dni z meglo je bilo oktobra 2011, po 6 dni z meglo pa so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969. 35 Ljubljana Št. dni z meglo 30 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 32. Število dni z meglo v oktobru Figure 32. Number of foggy days in October Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Dnevno povprečje prvi dan meseca je bilo 977,1 mb. Sledilo je hitro naraščanje in 4. oktobra je bila dosežena najvišja povprečna dneva vrednost 992,9 mb. V nadaljevanju je bil zračni tlak do 23. oktobra vsaj oz. večinoma nad 980 mb. 24. oktobra je bilo dnevno povprečje 976,9 mb. Najnižji zračni tlak je bil med 27. in 29. oktobrom, najnižja vrednost pa je bila 29. oktobra z 968,6 mb. Sledil je hiter porast in zadnji dan meseca je bilo dnevno povprečje 987,2 mb. 995 18 Ljubljana Ljubljana Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 990 985 980 975 970 965 16 14 12 10 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare oktobra 2018 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2018 Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvih pet dni v oktobru je bilo v zraku malo vlage, delni tlak vodne pare je bil okoli 10 mb. Nato se je vsebnost vlage hitro zvišala in 8. oktobra je bila s 16,8 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Do vključno 20. oktobra je bil dnevni tlak vodne pare nad 12 mb. Od 21. do 23. oktobra je bilo dnevno povprečje pod 10 mb, 22. dne je bila z 8,7 mb zabeležena najnižja vrednost v oktobru 2018. Sledil je porast na 16.3 mb 28. oktobra, tudi naslednji dan je bilo v zraku podobno veliko vlage, zadnja dva dneva meseca pa se je dnevno povprečje delnega tlaka vodne pare gibalo okoli 11 mb. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY October was warmer than normal, in the national average the deviation reached 2.1 °C. With the exception of high mountains (on Kredarica, the anomaly was 0.8 °C), the deviation exceeded 1 °C. The vast majority of the territory was 1.5 to 2.5 °C warmer than usual. The largest surplus over the long-term average was in the Karst and the extreme north-eastern part of Slovenia, where it was 3 °C warmer than normal. Precipitation was distributed very unevenly. Precipitation was abundant in the northwest of Slovenia, where on some measuring sites precipitation exceeded 500 mm. The most modest was the precipitation in the north-eastern part of Slovenia, where less than 30 mm fell. In the national average, only 82 % of the long-term average precipitation fell in October 2018. There were few areas where precipitation exceeded the long-term average. The highest surplus was reported in the north-west of the country. In Rateče 206 % as much as in the long-term average fell and in Kranjska Gora 187 %. The second area with a significant surplus of precipitation was in the south-west of Slovenia in Čičarija, Brkini and the watershed of Reka river, where up to 180 % of the long-term average fell. The third area with a noticeable surplus was in Jezersko with its surroundings where up to 160 % of the normals fell. Over most of Slovenia precipitation was below the normals; in the northeastern part of Slovenia precipitation was below two fifths of the normals. Except for high mountains, in October 2018 was reported more sunny weather than in the long-term average. The long-term average was exceeded in Sromlje, at Airport Maribor, Murska Sobota and Lavrovac for 30 to 40 %. In the majority of the country, the surplus was from 10 to 30 %, while the smallest surplus was in the northwest of the country. In Rateče the sun shone as much as usual, while on Kredarica sunny weather was 4 % less than in the long-term average of the period 1981–2010. During the period from 27 to 30 November abundant rainfall and strong wind have caused problems and damage in many municipalities. Slika 34. V gozdu, Koprivna (foto: Aljoša Beloševič) Figure 34. Squirrel, Koprivna (Photo: Aljoša Beloševič) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V OKTOBRU 2018 Weather development in October 2018 Janez Markošek 1.–2. oktober Pooblačitev in padavine, drugi dan delne razjasnitve in zmerna burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom. Hladna fronta se je počasi pomikala prek Slovenije. V višinah je dolina s hladnim zrakom segala v zahodno Sredozemlje, nad nami je pihal južni do jugozahodni veter (slike 1–3). Drugi dan se je veter v višinah obrnil na severozahodno smer. Prvi dan je bilo sprva pretežno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Čez dan se je pooblačilo, dopoldne in sredi dneva so bile krajevne padavine, ki so se zvečer in ponoči okrepile in razširile na vso Slovenijo. Ob morju so bile zvečer tudi nevihte. Drugi dan je dež zgodaj dopoldne povsod ponehal, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Najprej se je zjasnilo na Primorskem, pihala je zmerna burja, ki je popoldne slabela. Drugod se je delno zjasnilo šele popoldne. Najmanj dežja, do okoli 2 mm, je padlo v severovzhodni Sloveniji, največ, okoli 20 mm, pa ponekod v zahodni in južni Sloveniji. Nekoliko se je ohladilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 11 do 15, na Primorskem do 19 °C. 3.–5. oktober Pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, zjutraj ponekod megla, drugi dan zapiha burja Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki se je širilo tudi nad srednjo Evropo in zahodni Balkan. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Najmanj oblačnosti je bilo 5. oktobra. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Drugi dan je znova zapihala šibka do zmerna burja, ki je zadnji dan popoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20, na Primorskem do 24 °C. 6.–7. oktober Pretežno oblačno z občasnimi padavinami Nad severno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Nad nami je prevladoval šibak veter južnih smeri (slike 4–6). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, v severovzhodni Sloveniji je bilo prvi dan sprva še delno jasno. V zahodni in južni Sloveniji so bile krajevne padavine od dopoldneva naprej, zvečer tudi drugod. Pozno zvečer se je dež na zahodu okrepil in padavinski pas se je pomikal proti vzhodu. Drugi dan so bile občasno še krajevne padavine, predvsem plohe. Zjutraj je bila po nižinah severovzhodne Slovenije megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 19, na Primorskem in prvi dan v severovzhodni Sloveniji, do 21 °C. 8. oktober Na zahodu delno jasno, drugod pretežno oblačno in sprva še rahel dež, šibka burja Območje visokega zračnega tlaka je segalo od zahodne Francije do zahodne Rusije. V višinah se je nad nami ob šibkih vzhodnih vetrovih zadrževal razmeroma vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne je občasno ponekod še rahlo deževalo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20, na Primorskem do 23 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 9.–10. oktober Pretežno jasno, v notranjosti zjutraj in dopoldne nizka oblačnost, toplo Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda nad naše kraje pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bila zjutraj in dopoldne nizka oblačnost, ki se je sredi dneva vsaj delno razkrojila. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 25 °C. 11.–14. oktober Pretežno jasno, zjutraj in deloma dopoldne ponekod po nižinah megla, šibka burja Nad vzhodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je zadrževal razmeroma topel in suh zrak (slike 7–9). Pretežno jasno je bilo, po nižinah v notranjosti je bila zjutraj in deloma dopoldne megla. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki je zadnji dan popoldne ponehala. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22, na Primorskem do 25 °C. 15.–18. oktober Zmerno do pretežno oblačno, občasno ponekod rahel dež Naši kraji so bili v šibkem območju visokega zračnega tlaka. V višinah so bila nad srednjo in jugozahodno Evropo manjša jedra hladnega zraka. Nad nami so prevladovali šibki vetrovi, pritekal je precej vlažen zrak (slike 10–12). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, občasno je ponekod rahlo deževalo. Ponekod pa so bila tudi krajša obdobja delno jasnega vremena, največ sončnega vremena je bilo 17. oktobra v vzhodni Sloveniji. Na Primorskem so bile najvišje dnevne temperature nad 20 °C, drugod večinoma od 15 do 20 °C. 19. oktober Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod več oblačnosti, na severovzhodu zjutraj rahel dež Iznad severozahodne Evrope se je nad srednjo Evropo in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je zjutraj prek Panonske nižine proti jugovzhodu pomikalo manjše višinsko jedro hladnega zraka. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v severovzhodni Sloveniji zjutraj pretežno oblačno z rahlim dežjem. Po nekaterih nižinah osrednje Slovenije je bila zjutraj megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21, na Primorskem do 24 °C. 20. oktober Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod po nižinah megla Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 21, na Primorskem do 24 °C. 21. oktober Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe, severovzhodnik, burja Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, od severa pa se je k nam pomaknilo manjše višinsko jedro hladnega zraka (slike 13–15). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile še padavine, deloma plohe. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 14, na Primorskem do 19 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 22. oktober Na zahodu pretežno jasno, drugod sprva oblačno, nato delne razjasnitve, severovzhodnik, burja Iznad zahodne Evrope je segalo nad Alpe in zahodni Balkan območje visokega zračnega tlaka. Višinsko jedro hladnega zraka se je pomaknilo nad kraje južno od nas. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo sprva pretežno oblačno, čez dan se je delno zjasnilo. Bolj oblačno je ostalo v južni Sloveniji. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 15, na Primorskem do 18 °C. 23. oktober Pretežno jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megla V območju visokega zračnega tlaka je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Popoldne je ponekod v severovzhodni Sloveniji zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 17, na Primorskem okoli 20 °C. 24. oktober Delno jasno, na severovzhodu zvečer oblačno s kratkotrajnim dežjem, severni veter Nad severno in severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je popoldne in zvečer oplazila naše kraje. Delno jasno je bilo, v severovzhodni Sloveniji se je popoldne pooblačilo in zvečer je v Prekmurju prehodno deževalo. Pihal je severni veter, ki je bil nekoliko močnejši predvsem v višjih legah severne in severovzhodne Slovenije. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 25. oktober Sprva pretežno oblačno, nato razjasnitve, pretežno oblačno ponekod na zahodu, jugozahodnik Iznad zahodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega tlaka, ki je nad Alpami čez dan slabelo. V višinah je pihal severozahodni veter, v spodnjih plasteh ozračja pa je zapihal jugozahodnik. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, nato se je razjasnilo. Pretežno oblačno je ostalo na severnem Primorskem in ponekod na Notranjskem. Ponekod v Posočju je občasno rosilo. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20 °C. 26.–27. oktober Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno dež, jugozahodnik, jugo Nad srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa se je poglobilo tudi nad zahodnim in severnim Sredozemljem. V višinah se je krepil jugozahodni veter. Prvi dan je bilo v severni in severovzhodni Sloveniji občasno še delno jasno. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Ponekod v zahodni, južni in osrednji Sloveniji je popoldne in zvečer občasno rahlo deževalo. Krajevne padavine so se ob spremenljivo do pretežno oblačnem vremenu pojavljale tudi ponoči ter zjutraj in dopoldne. Drugi dan popoldne je deževalo le v severozahodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter, ki se je drugi dan še okrepil. Ob morju je 27. oktobra pihal jugo. Predvsem drugi dan je bilo razmeroma toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C, nekoliko hladneje je bilo le v severozahodnih krajih. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 28.–30. oktober Obilne padavine, krajevno močni in dolgotrajni nalivi, močan veter Nad zahodnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, ki se je pomikalo proti severnemu Sredozemlju in se še poglobilo. Zadnji dan je svojo pot nadaljevalo prek zahodnih Alp proti severu in severozahodu. Vremenska fronta je naše kraje prešla v noči na 30. oktober. V višinah je pihal močan jugozahodni do južni veter (slike 16–18). Prvi dan je bilo oblačno s padavinami, ki so bile v zahodni, južni in osrednji Sloveniji obilne. Na vzhodu je bilo suho do popoldneva. Pihal je okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Ponoči je dež prehodno ponehal, drugod dan pa je znova pričelo deževati. Dež se je popoldne, zvečer in ponoči okrepil. Pojavljali so se krajevno dolgotrajnejši nalivi. Južni do jugozahodni veter se je še okrepil, prav tako jugo. Zadnji dan obdobja se je na vzhodu delno zjasnilo. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno so bile še krajevne padavine, deloma plohe. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 1600 m. Pihal je okrepljen jugozahodni veter. Podrobno poročilo o vremenskem dogajanju v obdobju 27. do 30. oktober je na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ padavine-veter_27–30okt2018.pdf 31. oktober Delno jasno, v hribih zahodne Slovenije pretežno oblačno, ponekod jugozahodnik, toplo Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah pa je dolina s hladnim zrakom segala do zahodnega Sredozemlja. Nad nami je pihal jugozahodni do južni veter. Največ sončnega vremena je bilo v vzhodni Sloveniji. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v hribih zahodne Slovenije pa pretežno oblačno. V višjih legah in po nižinah severovzhodne Slovenije je pihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 18, ob morju in na vzhodu do 20 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 10. 2018 Slika 2. Satelitska slika 1. 10. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 October 2018 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 October 2018 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 10. 2018 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 October 2018 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 10. 2018 Slika 5. Satelitska slika 6. 10. 2018 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 6 October 2018 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 October 2018 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 10. 2018 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 October 2018 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 10. Slika 8. Satelitska slika 12. 10. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 12 October 2018 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 12 October 2018 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 10. 2018 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 12 October 2018 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16. 10. Slika 11. Satelitska slika 16. 10. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 16 October 2018 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 16 October 2018 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 10. 2018 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 16 October 2018 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21. 10. Slika 14. Satelitska slika 21. 10. 2018 ob 14. uri 2018 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 21 October 2018 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 21 October 2018 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 21. 10. 2018 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 21 October 2018 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 10. Slika 17. Satelitska slika 29. 10. 2018 ob 13. uri 2018 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 29 October 2018 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 October 2018 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 10. 2018 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 October 2018 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V OKTOBRU 2018 Climate in the World and Europe in October 2018 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v oktobru 2018 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature oktobra 2018 od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010, vir: ECMWF, ERAInterim Figure 1. Surface air temperature anomaly for October 2018 relative to the October average for the period 1981– 2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Oktober 2018 je bil toplejši od povprečja 1981–2010 v pretežnem delu Evrope. Največji presežek običajne oktobrske temperature je bil na otokih in morju daleč na severu celine. Izstopalo je tudi nadpovprečno toplo območje, ki se je začenjalo nad severno Italijo in je segalo proti vzhodu nad južno Rusijo. Nekoliko hladneje kot običajno je bilo posameznih na območjih zahodne in severne Evrope. Opazno nad dolgoletnim povprečjem je bila temperatura nad Arktičnim oceanom, severno Sibirijo in Aljasko ter na zahodu Antarktike. Prav tako znaten presežek nad običajno oktobrsko temperaturo so zabeležili v Mongoliji, severovzhodni Kitajski ter delu severne in jugozahodne Afrike. Oktober je bil nadpovprečno topel na jugovzhodu ZDA, Bližnjem Vzhodu, južni Aziji in večjem delu Avstralije ter severnega dela Južne Amerike. Občutno nižja od dolgoletnega povprečja je bila temperatura v osrednjem in vzhodnem delu Kanade, nad večjim delom Grenlandije, nad Weddllovim morjem in vzhodno od njega. Hladnejša od dolgoletnega povprečja so bila tudi območja južne in zahodne Kitajske, deli osrednjih in zahodnih ZDA, skrajni severozahod in jugovzhod Afrike ter južni del Južne Amerike. Večina oceanov je bila toplejših kot običajno, čeprav je bilo skoraj na vseh oceanih tudi kakšno manjše območje hladnejše kot v dolgoletnem povprečju. Oktober 2018 je bil na svetovni ravni opazno toplejši od dolgoletnega povprečja; bil je: • več kot 0,5 °C toplejši od povprečne oktobrske temperature v obdobju 1981–2010; • več kot 0,1 °C hladnejši od najtoplejšega oktobra, ki je bil leta 2015; 34 Agencija Republike Slovenije za okolje • četrti najtoplejši oktober; • manj kot 0,05 °C hladnejši od oktobrov 2016 in 2017. Najtoplejši in drugi najtoplejši meseci so bili v obdobju od oktobra 2015 do junija 2018. Povprečna temperatura v Evropi je bila oktobra 2018 nekoliko več kot 1 °C višja od povprečne oktobrske temperature v obdobju 1981–2010. Zelo podobna je bila povprečna evropska oktobrska temperatura leta 2000; v letih 2001 in 2006 je bil oktober v Evropi okoli 1,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Slika 2. Odklon svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, oktobrski odkloni so obarvani temneje, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 2. Monthly global-mean (top) and European-mean (bottom) surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to October 2018. The darker coloured bars denote the October values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Drseče dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Na svetovni ravni je bilo obdobje od novembra 2017 do oktobra 2018 toplejše od povprečja obdobja 1981–2010 za 0,44 °C. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016, odklon je bil 0,64 °C. Leto 2016 je bilo najtoplejše koledarsko leto z odklonom 0,62 °C, drugo najtoplejše je bilo leto 2017 z odklonom 0,53 °C. Razlika v povprečni svetovni temperaturi, ki jo računajo različni svetovni centri, je precejšnja, posebej je to očitno v zadnjih dveh letih. Deloma je to posledica obravnave arktičnega območja in morja okoli 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Antarktike. Razlike so opazne tudi v ocenah temperature površine oceanov. Izstopajo razlike v izračunanih povprečij za leti 2005 in 2006. Kljub omenjenim razlikam pa so ocene vseh centrov enotne glede rekordno toplega leta 2016, stopnji ogrevanja v obdobju od poznih sedemdesetih let dalje in o trajno nadpovprečno toplih letih od leta 2001 dalje. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, vendar je pokritost območja s podatki večja, zato je negotovost manjša. Dvanajstmesečno povprečje temperature za Evropo je bilo najvišje v letih od 2014 do 2016. Nato se je znižalo, a še vedno ostalo 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši koledarski leti sta bili 2014 in 2015. Obdobje od novembra 2017 do oktobra 2018 je bilo 1,2 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 3. Running twelve-month averages of global and European mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to October 2018. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2017. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Morski led V splošnem je bila razsežnost morskega ledu oktobra 2018 manjša kot v oktobrskem povprečju obdobja 1981–2010. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Arktični morski led ni segal tako daleč proti jugu, kot je oktobra običajno. Še posebej daleč proti severu se je umaknil rob morskega ledu v pasu, ki je segal od vzhodne in severovzhodne obale Grenlandije do Novosibirskih otokov, od tam nad Vzhodno Sibirsko in Čukotsko morje, se nadaljeval severno od Beringove ožine in se končal na morju severno od Aljaske. Antarktični morski led se segal manj proti severu kot običajno na več območjih. Antarktični morski ledeni pokrov je bil skromnejši kot običajno. Na številnih območjih ni segal tako daleč proti severu kot je oktobra običajno. Še posebej je bilo to očitno na severu in vzhodu Weddellovega morja. Slika 4. Ledeni morski pokrov oktobra 2018. Roza črta označuje rob povprečne oktobrske površine ledu v obdobju 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for October 2018. The pink line denotes the climatological ice edge for October for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 5. Odklon temperature v oktobru 2018 od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Surface air temperature anomaly for October 2018 relative to the October average for the period 1981– 2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Odklon ledenega morskega pokrova v oktobru 2018 od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Sea-ice cover anomaly for October 2018 relative to the October average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do oktobra 2018 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo oktobrske odklone (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 7. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to October 2018, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the October values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Ozonska zaščitna plast nad Antarktiko Oktobra je ozonska luknja nad Antarktiko že dobro razvita, pogosto že kaže tudi znake krčenja. Slika 8. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju nad Antarktiko 10. (levo) in 20. (desno) oktobra 2018 v DU (zgornja vrstica) ter odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 8. Total ozone above Antarctic on 10 and 20 October 2018 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); Source: Environment Canada, Meteorological Service of Canada Slika 9. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju nad Antarktiko 31. oktobra 2018 v DU (levo) ter odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (desno); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 9. Total ozone above Antarctic on 31 October 2018 in DU (left) and deviations from the normals in % (right); Source: Environment Canada, Meteorological Service of Canada 39 ODKRIVANJE IN REŠEVANJE PODNEBNIH PODATKOV V SLOVENIJI POD OKRILJEM EUMETNET EUMETNET Data Rescue in Slovenia Mateja Nadbath A gencija RS za okolje (ARSO) je aktivna v projektu Reševanje podnebnih podatkov pod okriljem Evropske mreže meteoroloških državnih služb (EUMETNET DARE). S koncem leta 2018 se bo projekt zaključil. Začel se je z letom 2013, v želji po oblikovanju seznama postaj z dolgoletnimi1 nizi podatkov in po pospešitvi odkrivanja in reševanja podatkov, zavedajoč se njihovega velikega pomena za raziskave podnebja in hkrati nevarnosti njihovega propada zaradi starosti. V Evropi je večina podnebnih podatkov po letu 1960 digitaliziranih, kar velja tudi za podatke v Sloveniji. Odkrivanje in reševanje podnebnih podatkov se nanaša na leta pred 1960. Na ARSO se z odkrivanjem in reševanjem zgodovinskih podnebnih podatkov sistematično ukvarjamo od leta 2005, ko smo se vključili v mednarodne projekte s tovrstno vsebino: INTERREG FORALPS 2005–20082, od leta 2008 poteka projekt WMO MEDARE3 in od leta 2013 do 2018 EUMETNET DARE4. Odkrivanje pomeni iskanje zgodovinskih podnebnih podatkov po različnih arhivih in virih, reševanje pa digitalno slikanje dokumentov in digitalizacija podatkov5. Na ARSO smo v odkrivanje in digitalizacijo podnebnih podatkov vključili tudi metapodatke. Saj so metapodatki za ovrednotenje in pravilno uporabo podnebnih podatkov ključnega pomena (sliki 4 in 5). Brez njih imajo podnebni podatki lahko le zgodovinsko vrednost, niso pa uporabni za podnebne analize. V obdobju, odkar smo člani mednarodnih pobud za reševanje podnebnih podatkov, smo aktivni pri odkrivanju podnebnih podatkov, nismo pa uspeli bistveno pospešiti procesa digitalizacije. V obdobju pred letom 1960 imajo le izbrane postaje digitaliziran celoten niz podatkov. Digitalizacija zgodovinskih podnebnih podatkov poteka počasi zaradi zamudnega dela in tudi pomanjkanja kadra in financ. Aktualne podnebne podatke na ARSO sproti digitaliziramo in kontroliramo, meteoroloških poročil pa ne slikamo digitalno. Kljub nespodbudnemu dejstvu, da je digitalizacija zgodovinskih podnebnih podatkov zelo dolgotrajen in počasi napredujoč proces in da mesečnih poročil in klimatoloških ter sinoptičnih dnevnikov, ki jih hranimo v arhivu na ARSO in v Arhivu RS, še nismo digitalno slikali, imamo ob zaključku projekta EUMETNET DARE vseeno nekaj rezultatov. Prvi od rezultatov je nastal že na samem začetku projekta. Oblikovali smo seznam postaj, ki že imajo digitaliziran dolgoletni niz podatkov in prednostni seznam postaj z dolgoletnimi nizi za digitalizacijo. 1 Dolgoletni niz podatkov je približno 100 let dolg niz podatkov na nižinskih postajah ali 50 letni niz podatkov za gorske postaje 2 FORALPS, Meteo–Hydrological Forecast and Observations for improved water Resource management in the Alps. INTERREG IIIB Alpine space Programme Project, http://www.ing.unitn.it/~foralps/ Dolinar, M., Nadbath, M., Vičar, Z., Vertačnik, G., Pavčič, B. (2008). Podnebni podatki v Sloveniji skozi zgodovino. ARSO. Ljubljana, http://www.ing.unitn.it/~foralps/Brochure/FORALPS%20brosura %20SLO.pdf 3 4 5 MEDARE - Mediteranean Data REscue, http://www.omm.urv.cat/MEDARE/ https://www.zamg.ac.at/dare/links Digitalizacija je pretipkavanje podatkov ali optično prepoznavanje znakov v digitalno obliko kot številka, ki jo računalnik prepozna. Digitalno slikanje je slikanje dokumenta z digitalnim fotoaparatom ali z optičnim bralnikom–skenerjem, ang. izraz imaging. Povzeto po publikaciji Smernice najboljših praks za reševanje podnebnih podatkov (Guidelines on Best Practice for Climate Data Rescue. WMO–No. 1182. 2016 edition, https://public.wmo.int/en/resources/library/guidelines–best–practices–climate– data–rescue). 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Pri obeh seznamih smo zasledovali kriterij, da je postaja še delujoča ali pa da je prenehala z opazovanji pred kratkim. Leta 2013 smo popisali 48 postaj z že digitaliziranimi dolgoletnimi nizi podatkov. Na prednostni seznam postaj za digitalizacijo pa smo uvrstili 123 postaj. Oba seznama sta objavljena na spletni strani projekta popis podatkov6 (slika 1). Do konca oktobra 2018 smo uspeli digitalizirati celotne nize podatkov za 43 postaj, ki so se pridružile 48 že digitaliziranim (preglednica 1). Digitalizirane so vse opazovane spremenljivke. Ker je večina od teh postaj padavinskih, to je 65, je tudi največ digitaliziranih podatkov o višini padavin, snežne odeje, nove snežne odeje in vremenskih pojavih. Takšnih postaj, ki so vsaj neko obdobje v času svojega delovanja merile še temperaturo zraka, vlažnost zraka, oblačnost, veter ipd. pa je 26. Slika 1. Zemljevid s spletne strani projekta popis podatkov. Popisano gradivo je na spletni strani dostopno s klikom na želeno državo Figure 1. A map from web site of the project – Data Inventory. A data inventory is accessible on a web site by clicking on the country of interest Digitalizacija podnebnih podatkov še poteka v primeru 48 postaj (preglednica 2). Nekatere postaje s preglednice 2 so le delno digitalizirane, tudi zato, ker je del arhivskega gradiva s teh postaj še v tujih arhivih, ki je zaenkrat še nedostopen. S primorskih postaj smo podatke našli in jih digitalizirali iz letopisov Bollettino Mensile. Skupaj smo v obdobju projekta EUMETNET DARE digitalizirali okoli 1900 let podnebnih podatkov meteoroloških postaj. Slika 2. Zemljevida s spletne strani projekta Izgubljeno & najdeno7. Z zeleno so označene države, za katere so službe ostalih držav v svojih arhivih našle njihovo gradivo s podnebnimi podatki (levo), in države, ki iščejo svoje izgubljeno gradivo. Popis gradiva je na spletni strani dostopen s klikom na državo. Figure 2. Maps from the web site of the project Lost & Found. With green are marked countries where some archives from foreign countries were found (let) or where some archives are missing. A list is accessible on the web page by clicking on the county. 6 7 https://www.zamg.ac.at/dare/activities/data–inventory https://www.zamg.ac.at/dare/activities/lost–found 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Seznam meteoroloških postaj z digitaliziranim celotnim nizom podnebnih podatkov. Podatke s postaj na desni strani preglednice (43) smo digitalizirali v času projekta EUMETNET DARE. Od začetka opazovanj do danes so v nizih tudi prekinitve opazovanj. Table 1. A list of Slovenian meteorological stations with completely digitized time series of data. Data from stations on the right part of the table (43) have been digitized during the EUMETNET DARE project. Gaps in time series are possible. Postaja Station Adlešiči – Gorenjci Bohinjska Bistrica Brege Celje Črni vrh nad Polh. Gradcem Davča Dravograd Fužina Hotedršica Hrib v Loškem Potoku Jeruzalem Javorniški Rovt Jeronim Kočevje Kostanjevica – Brod Kozina Kranj Kranjska Gora Kredarica Laško Leskovica Ljubljana Bežigrad Log pod Mangartom Logarska Dolina Luče Lučine Malkovec Mrzla Rupa Nova vas na Blokah Otlica Planina pod Golico Podkraj Polički Vrh Poljane Postojna Rut Sevnica Sinji Vrh Škofja Loka Slovenj Gradec – Gradišče Šmartno pri Slovenj Gradcu Sodražica Sromlje Veliki Dolenci Žaga Zgornje Loke pri Blagovici Zgornja Besnica Zgornja Radovna Začetek Konec opazovanj opazovanj First year of End of observations observations 1924 — 1895 — 1953 2015 1895 — 1924 — 1925 — 1896 — 1947 — 1927 — 1913 — 1948 2007 1952 — 1951 — 1876 — 1924 — 1947 — 1895 2015 1895 — 1955 — 1895 — 1895 — 1820 — 1949 2017 1951 2009 1895 — 1929 — 1956 — 1948 2016 1939 — 1947 — 1924 — 1898 2018 1938 — 1951 — 1895 — 1953 — 1949 — 1914 — 1895 — 1952 — 1925 — 1892 — 1950 — 1924 — 1955 2013 1900 — 1925 2011 1950 — 42 Postaja Station Babno Polje Breg Brnik, letališče JP Bukovščica Cankova Cerknica Črešnjevec Črna vas Črni vrh nad Idrijo Črnivec Črnomelj Dobliče Fram Gomilsko Grčarice Jelendol Juršče Kančevci Kneške Ravne Kotlje Livek Logatec Lokve Ložice Maribor Tabor Mašun Morsko pri Kanalu Movraž Na stanu Opatje selo Oplotnica Plave Podsreda Pokojišče Razdrto Rob Sevno Tomišelj Trava Tržič Vojsko Zalošče Zbelovska Gora Žiri Začetek Konec opazovanj opazovanj First year of End of observations observations 1927 — 1930 — 1963 — 1925 2016 1925 — 1894 — 1947 — 1951 — 1927 — 1950 — 1882 — 1925 2017 1927 2016 1927 — 1925 — 1927 2016 1935 — 1927 — 1950 2014 1927 2011 1895 — 1927 — 1953 — 1946 — 1889 2016 1927 — 1955 — 1953 — 1955 — 1927 2015 1947 — 1949 — 1951 2018 1927 — 1927 2007 1924 — 1951 2008 1897 — 1895 — 1928 — 1924 — 1955 — 1895 — Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Seznam meteoroloških postaj z delno digitaliziranim nizom podnebnih podatkov v času projekta EUMETNET DARE. Od začetka opazovanj do danes so v nizih tudi prekinitve opazovanj. Table 2. A list of Slovenian meteorological stations with partly digitized time series of data. Stations have been digitized during the EUMETNET DARE project. Gaps in time series are possible Postaja Začetek opazovanj Konec opazovanj First year of observations End of observations Bele vode Bukovo Cerkno Cerovec Dražgoše Dvor Gornji Grad Hrušica pri Colu Kal nad Kanalom Kal nad Šentjanžem Kobarid Kočevske Poljane Koprivna Lendava Lig Lukanja Martinje Mislinja Mokronog Mozirje Murska Sobota Novo mesto Podbrdo Podgrad pri Il. Bistrici Podljubelj Podpeca Predgrad Prigorica Rakitovec Rateče Remšnik Ribnica na Pohorju Seča Šempas Šentjošt nad Horjulom 1924 1895 1895 1927 1924 1924 1893 1913 1893 1926 1890 1904 1924 1901 1896 1924 1925 1913 1895 1898 1885 1858 1895 1909 1893 1938 1914 1892 1898 1924 1925 1895 1902 1895 1895 — — — — — — — — 2008 — — 2007 2018 — 2017 2009 — — 2013 2010 — — — 2016 — — — — — — 2016 — — — — Slovenske Konjice 1877 2017 Smednik – Raka Soča Srednja Bistrica Strojna Strunjan Topol pri Medvodah Trenta Veržej Vojnik Vrhnika Zgornje Jezersko Železniki 1895 1895 1926 1924 1903 1895 1895 1925 1895 1894 1895 1897 — — — — — — — — — — — — Station Stanje digitalizacije Status of digitization digitalizirano od 1947, še digitalizirati 1924–1941 digitalizirano od 1927, še digitalizirati 1895–1926 digitalizirano od 1923, še digitalizirati 1895–1926 digitalizirano od 1945, še digitalizirati 1927–1946 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1924–1942 digitalizirano od 1961, še digitalizirati 1925–1960 digitalizirano od 1951, še digitalizirati 1893–1950 digitalizirano od 1934, še digitalizirati 1913–1933 digitalizirano od 1928, še digitalizirati 1893–1927 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1926–1947 digitalizirano od 1920, še digitalizirati 1890–1919 digitalizirano od 1951, še digitalizirati 1904–1950 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1924–1947 digitalizirano od 1924, še digitalizirati 1901–1913, 1916–1919 digitalizirano od 1927, še digitalizirati 1896–1926 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1924–1947 digitalizirano od 1938, še digitalizirati 1925–1937 digitalizirano od 1913, še digitalizirati 1895–1905 digitalizirano od 1947, še digitalizirati 1895–1946 digitalizirano od 1939, še digitalizirati 1898–1938 digitalizirano od 1950, še digitalizirati 1885–1949 digitalizirano od 1946, še digitalizirati 1858–1945 digitalizirano od 1920, še digitalizirati 1895–1919 digitalizirano od 1928, še digitalizirati 1909–1927 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1893–1947 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1938–1947 digitalizirano od 1946, še digitalizirati 1914–1945 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1892–1947 digitalizirano od 1928, še digitalizirati 1898–1927 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1924–1947 digitalizirano od 1948–1960, še digitalizirati 1927–1945 digitalizirano od 1952, še digitalizirati 1895–1951 digitalizirano od 1925, še digitalizirati 1902–1924 digitalizirano od 1927, še digitalizirati 1895–1926 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1895–1947 digitalizirano od 1951, še digitalizirati 1877–1888, 1913–1918, 1920–1927 digitalizirano od 1952, še digitalizirati 1895–1951 digitalizirano od 1920, še digitalizirati 1895–1919 digitalizirano od 1946, še digitalizirati 1926–1945 digitalizirano od 1949, še digitalizirati 1924–1948 digitalizirano od 1954, še digitalizirati 1903–1943 digitalizirano od 1949, še digitalizirati 1895–1948 digitalizirano od 1927, še digitalizirati 1895–1926 digitalizirano od 1951, še digitalizirati 1925–1950 digitalizirano od 1946, še digitalizirati 1895–1945 digitalizirano od 1941, še digitalizirati 1894–1940 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1895–1947 digitalizirano od 1930, še digitalizirati 1897–1929 Eden od pomembnejših ciljev projekta je bilo odkrivanje podnebnih podatkov. V prvi vrsti to pomeni iskanje gradiva podnebnih podatkov v arhivih izven Slovenije. Zaradi zgodovine smo predpostavljali, da je manjkajoče – izgubljeno arhivsko gradivo pred letom 1945 v tujih arhivih. Za leta pred 1918 manjkajo meteorološka poročila s postaj z območja Istre in porečja Soče ter Reke, Prekmurja in porečja Drave. Za leta od 1918 do 1945 pa manjka celotno gradivo s postaj, ki so v tem času pripadale Kraljevini Italiji (Primorska). 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Seznam meteoroloških postaj z izgubljenim arhivskim gradivom za obdobje pred letom 1918 Table 3. A list of Slovenian meteorological stations with lost archives of reports for the years before 1918 Postaja Station Ajdovščina Baba (Dovška Baba) Bakovci Barbara v Slov. Goricah Bled Bohinjska Bistrica Bolfenk na Pohorju Bovec Brežice ob Savi Bukovo Celje Cerkno Cirkulane, Sv. Barbara v Halozah Col Cven Čepovan Češnjice v Tuhinjski dolini Črna na Koroškem Divača Dol Dolenja Lendava Domžale Dravograd Duh na Ostrem vrhu Gorje Hotič pri Litiji Hum pri Ormožu Idrija Jesenice Zgornje Jezersko Kal na Kanalom Kamnik Obdobje delovanja ali začetno leto Operating period or starting year 1892–1900, 1909–1911 1899–1904, 1909–1918 1908 1897 1875–1887 1871–1872 1891 1886–1888, 1892–1893, 1896–1915 1877–1887, 1897–1901, 1903–1918 1895–1907 1852 1895–1917 Postaja Station Paški Kozjak, Št. Jošt na Kozjaku Plave Plešivec Podbrdo Podgorje pod Slavnikom Podgrad v Istri Polane pri Kostanjevici Obdobje delovanja ali začetno leto Operating period or starting year 1904–1908 1908–1915 1911 1895–1919 1895–1897, 1909, 1911–1913 1904–1918 1880–1895 Poljčane 1908 Postojna 1850–1854, 1871–1879 Ptuj Ptujska gora, Marija na Gori Radovljica 1864 1895 1900–1913 1895 Rakitovec 1898–1910 1895–1898 1896 1895–1915 1912–1918 1895 1874–1911 1872, 1890–1908 1901 1895–1926 1885 1895 1852–1853 1883–1896 1892 1886–1895 1864–1869, 1895–1900 1890–1891 1893–1896 1871–1882, 1893–1895 1877–1883 1895 1864–1866 1883–1896 1902–1915 1895–1914, 1916–1919 1895 1909–1919 1877 1877 1895 1893–1915 1895 1903–1918 1895 1895 1891 1895 1871–1874 Kobarid 1890–1915 Komen Koper Koper (Sv. Nazarij) Kostanjevica Kranj Kredarica Krško Laško 1895–1911 1900–1917 1902 1893–1910 1871–1895 1897–1912, 1921–1922 1885–1895 1876–1889 Leše pri Prevaljah 1879 Lig Ljubljana I Ljutomer Lovrenc na Pohorju Marenberg - Radlje ob Dravi Maribor Zavod za pospeševanje sadjarstva Maribor kaznilnica Maribor splošna postaja Marija Snežna, Zg. Velka Markovščina Mislinja Murska Sobota 1895–1896, 1898–1914 1895–1919 1895 1897 1895 Rečica ob Savinji Ribnica na Pohorju Rimske Toplice Rogaška Slatina Sečovlje Sežana Skomarje Slivje Slovenj Gradec Slovenske Konjice Slovenska Bistrica Soča Starše, Št. Janž na Dravskem polju Strunjan Studenice pri Poljčanah Sv. Anton v Slov. Goricah Sv. Bolfenk na Pohorju Sv. Jakob v Slov. Goricah Jelendol, Medvodje, Puterhof Sv. Križ ob Dravi, Gaj nad Mariborom Sv. Kunigunda - Gorenje pri Zrečah Sv. Lucija - Most na Soči Sv. Vid pri Planini nad Sevnico Sveta Trojica v Sl. Goricah Sveti Jurij ob Ščavnici Šempas Šentgotard - Trojane Škocjan Šmartno na Pohorju, Sv. Matin na Pohorju Šmiklavž Št. Vid pri Vipavi, Podnanos Tolmin Tomaj Trenta 1876 Trnovo (pri Gorici) 1895–1902 1896 1864 1895 1909 1895 1885 Valdoltra Velika Nedelja Vremski Britof Zagorje Železniki Žetale 1902 1911 1892–1905 1900–1910 1896–1919 1895 44 1895 1913 1908–1915 1896–1915 1895 1907 1895–1916 1895–1899 1872–1874 1910 1895 1899–1906 1895–1899, 1903–1906 1909–1912 1895–1913 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Seznam meteoroloških postaj z izgubljenim arhivskim gradivom za obdobje 1918–1945 Table 4. A list of Slovenian meteorological stations with lost archives of reports in 1918–1945 Postaja Station Ajdovščina Bača (pri Modreju) Bovec Breginj Brezovica Bukovje Bukovo Cerkno Col Čepovan Črni vrh nad Idrijo Debeli Kamen Dekani Divača Dol Dornberg Golaki Gomanjce Hrušica Idrija Idrijska Bela Ilirska Bistrica Juršče Kal na Kanalom Kanal Kneške Ravne /Kneženske Ravne (Ravne Na Primorskem) Knežak Kobarid Komen Koper Koseze Krekovše Krnica (Trnovski gozd) Kubed Leskova dolina Lig Livek Lokve Mangart Mašun Okroglina Panovec Začetno leto Starting year 1920 1921 1919 1923 1929 1922 1924 1922 1922 1920 1924 1933 1921 1921 1925 1922 1929 1924 1933 1922 1925 1924 1924 1928 1922 Postaja Station Pivka, Št. Peter na Krasu Plave Plužna Podbrdo Podgrad /v Istri/ Podkraj Porezen Postojna Predel Predmeja Rakitovec Ravbarkomanda pri Postojni Razdrto Revenovše Sečovlje Selo pri Kobaridu Senožeče Sežana Slavina Slivje Snežnik Soča Strunjan Sv. Gora - Skalnica Sv. Lucija - Most na Soči Začetno leto Starting year 1921 1924 1941 1920 1918 1923 1929 1923 1920 1925 1924 1937 1923 1925 1924 1920 1920 1921 1921 1921 1924 1924 1921 1926 1919 1925 Sviščaki, Koča na Snežniku 1927 1930 1919 1922 1918 1923 1922 1925 1924 1924 1920 1925 1925 1925 1924 1937 1925 Šempas Škocjan Šlovrenc, Sv. Lovrenc (pri Neblem) Šmihel (Pivka) Tatre Temnica Tomaj Trenta Trnovo - Ilirska Bistrica Trnovo (pri Gorici) Valdoltra Vipava Vojsko Vremski Britof Zabiče Zagorje 1920 1922 1920 1923 1927 1929 1922 1925 1924 1925 1922 1919 1928 1924 1925 1921 ARSO je leta 2015 opozorila na problem arhivskega gradiva, izgubljenega v tujih arhivih, zato je bil dan poziv vsem evropskim meteorološkim službam, da pregledajo svoje arhive in morebitno gradivo, ki pripada drugi državi, popišejo ter objavijo na spletni strani projekta Izgubljeno & najdeno (slika 2) ali gradivo predajo državi, ki ji pripada. Slovenija je na spletno stran Izgubljeno & najdeno prispevala seznam postaj z izgubljenim arhivskim gradivom. Seznam smo oblikovali po pregledu zgodovinskih seznamov postaj in popisa arhivskega gradiva, ki ga imamo na ARSO. Na seznam smo vpisali 108 postaj iz obdobja pred letom 1918 (preglednica 3) in 84 postaj s Primorske iz obdobja 1918–1945 (preglednica 4). Seznam postaj na spletni strani vsebuje poleg slovenskega imena postaje in obdobja delovanja, ki je hkrati obdobje za katero iščemo gradivo, še tuje poimenovanje postaje (nemško, italijansko, madžarsko), nekje tudi povodje v katerem je postaja, geografske koordinate in nadmorsko višino. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Prvi so se pri iskanju izgubljenega slovenskega arhivskega gradiva odzvali italijanski kolegi z ISPRA – Instituto Superior per la Protezione e la Ricerca Ambientale – Dipartimento Tutela Acque Interne e Marine, ki so nam posredovali spletni naslov za arhiv digitalnih slik meteoroloških letopisov Annali Idrografici, Annali Idrologici, Bollettino Annuale in Bollettino Mensile8 iz obdobja 1919–1945, ker v našem papirnem arhivu nimamo vseh letnikov. Avstrijski kolegi s Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik – ZAMG so nam poslali digitalne slike meteoroloških dnevnikov in poročil za 61 slovenskih postaj (preglednica 5). Digitalne slike so slabše kakovosti (slika 3). Izkazalo se je, da je v arhivu na ZAMG več gradiva s slovenskih postaj, kot smo ga popisali v seznamu izgubljenega arhivskega gradiva. Nismo vedeli za postaje na soški fronti, za postajo Cven, Fazan in še kakšno, ker jih nismo zasledili v nobenem nam dosegljivem popisu postaj iz tistega časa. Slika 3. Izrezek meteorološkega poročila s postaje Ravelnik – na soški fronti, iz oktobra 1916; digitalno sliko smo prejeli od avstrijskih kolegov s ZAMGa septembra 2018 (arhiv ARSO) Figure 3. Cutting of meteorological logbook for October 1916 from Ravelnik – war station, ARSO has received the digital image of it from Austrian colleagues – ZAMG in September 2018 (Archive ARSO) Od madžarskih kolegov iz Orszagos Meteorologiai Szolgalat smo dobili digitalne slike seznama meteoroloških postaj iz meteoroloških letopisov EVKÖNYVEI, Hivatalos kiadvany, Budapest: A M. KIR. Földmivelesugyi Ministerium Fennhatosaga Alatt Allo, M. KIR. Orszagos, Meteoroloigai es földmagnessegi intezet za leti 1907 in 1908, ki sta manjkala v našem arhivu. Poizvedbo po arhivskem gradivu meteoroloških poročil in metapodatkov slovenskih postaj smo poslali še beneškem arhivu Istituto Superiore per la Protezione e Ricerca Ambientale (I.S.P.R.A.) LibraryArchive in na Dunaj na Federal Ministry of Sustainability and Tourism, Division IV/4 – Water Balance (Hydrography). Od obeh institucij še pričakujemo odgovor. 8 http://www.acq.isprambiente.it/annalipdf/ 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Seznam digitalno slikanega gradiva, ki smo ga pridobili od avstrijskih kolegov s ZAMGa. V navedenem obdobju so lahko tudi leta brez podatkov. Table 5. A list of Slovenian meteorological stations, their meteorological reports are stored in archive of ZAMG. Slovenia gained digital images of the reports from ZAMG. Gaps in time series are possible. Postaja Station Ajdovščina Ajdovščina (vojaška) Bled Bogatin (vojaška) Bohinjska Bistrica Bohinjska Bistrica (vojaška) Bovec Brežice Celje Cven Divača Divača (vojaška) Dobrna Dol Fazan Golnik Gornji Grad Hotič Hum pri Ormožu Idrija Jelendol Kamnik Kobarid Kolovrat Koprivnik v Bohinju Koritnica (vojaška) Kostanjevica (Nova Gorica) Kranj Kranjska Gora Kredarica Krn (vojaška) Obdobje Period 1860–1900 1916–1917 1875–1900 1916 1924–1925 1916 1886–1915 1897–1919 1852–1940 1896–1918 1897–1912 1917 1875–1919 1872–1908 1902–1909 1925–1944 1893–1906 1900–1905 1892–1914 1886–1914 1871–1873 1871–1918 1890–1896 1900–1902 1925–1941 1916 1894–1896 1871–1919 1872–1873 1897–1904 1916–1917 Postaja Station Krško Leskova dolina Leše Lisce pri Celju Ljubljana (vojaška) Lokve (vojaška) Maribor Mrzli Studenec Paški Kozjak Planina pod Golico Postojna Ptuj Radovljica Ravelnik (vojaška) Renče (vojaška) Rogaška Slatina Sebenje Sečovlje Sleme Mrzli vrh (vojaška) Strunjan Sv. Nazarij (Koper) Sveta Gora pri Litiji Šmartno na Pohorju Tolmin (vojaška) Trnovo (Nova Gorica) Vipava Vojščica (vojaška) Volčji Grad (vojaška) Vurberk Zagorje ob Savi Obdobje Period 1885–1900 1887–1918 1879–1907 1851–1868 1916 1916 1864–1920 1913–1914 1904–1912 1898 1849–1917 1864–1887 1900–1913 1916–1917 1916 1882–1914 1916 1902–1918 1916 1902–1918 1902–1910 1882 1910–1914 1916 1895–1899 1872 1916 1916–1917 1888–1889 1897 Preden smo se lotili iskanja in odkrivanja podnebnih podatkov in metapodatkov v tujih arhivih, smo pregledali arhivsko gradivo, hranjeno na ARSO in v knjižnicah9. Za lažje delo smo digitalno slikali izbrane dokumente z metapodatki (slika 4) in publikacije ali njihove dele. Trenutno poteka digitalno slikanje dopisovanja med opazovalci na postaji in upravo. V arhivu smo našli delno zbrano dopisovanje iz obdobja Avstro-Ogrske pa vse do sredine 60. let 20. stoletja, ki so dodaten vir metapodatkov. Poleg tega smo 41 publikacij ali člankov s podnebnimi podatki in metapodatki slovenskih postaj, ki se nanašajo na obdobje pred letom 1960, našli na svetovnem spletu. Prenesli in shranili smo njihove digitalne slike. Viri so bile spletne strani Digitalne knjižnice Slovenije10, Google Books11, The Data rescue initiative for southern Alps12, Oberösterreiches Landesmuseum13, Münchener DigitalisierungsZentrum14, Österreichische Nationalbibliothek, ALEX Historische Rechts–und Gesetzestexte Online15. 9 http://www.cobiss.si/ https://www.dlib.si/ 11 https://books.google.com/ 12 https://before1921.wordpress.com/sources/ 13 http://www.landesmuseum.at/ 14 https://www.digitale–sammlungen.de/ 15 http://alex.onb.ac.at/ 10 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Skica meteorološke postaje v Idriji, narisana septembra 1897. Poleg prikaza opazovalnega prostora, s skice izvemo, da sta bila na postaji pluviometer in termometer. Sodeč po popravku so leta 1899 pluviometer prestavili, leta 1917 pa so poleg prestavitve pluviometra namestili še termometer, slednji je bil v poletnih mesecih na drugem oknu kot pozimi, obešen pa 4,5 m nad tlemi (arhiv ARSO) Figure 4. Sketch of meteorological station in Idrija made in September 1897. It brings metadata about observing site and instruments (Archive ARSO). V Narodni in univerzitetni knjižnici smo našli izvod knjige Predpisi o dežjemerskih opazovanjih z navodilom za opazovanje zračne topline iz leta 189616 (slika levo). Ker knjige nismo imeli v arhivu ali knjižnici ARSO, smo naročili njeno digitalno slikanje in izdelavo faksimila. Na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenje smo našli digitalne slike podnebnih podatkov za Ljubljano v obdobju 1818–1850, objavljene v časopisu Laibacher Zeitung (slika 5). Digitalne slike poročil smo prenesli in shranili ter jih tudi digitalizirali. Podatke smo analizirali in rezultate predstavili na 11. delavnici EUMETNET za upravljanje s podatki oktobra 2017 v Zagrebu; pripravili smo poster z naslovom Recovered weather data of Ljubljana from 1818 to 1850: comparison with HISTALP and Berkeley Earth data17. 16 17 Predpisi o dežjemerskih opazovanjih : z navodilom za opazovanje zračne topline. (1896). Dunaj: C. kr. Vodopisni osrednji zavod. Ljubljana: A. Klein & Comp. Gartner, D., Vertačnik, G. (2017). Recovered weather data of Ljubljana from 1818 to 1850: comparison with HISTALP and Berkeley Earth data, http://meteo.hr/DMW_2017/ProgrammeDMW2017Zagreb1.pdf 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Izsek iz časopisa Intellignz–Blatt zur Laibacher Zeitung Nro. 3 z objavo vremenskih podatkov za dneve od 1. do 7. januarja 1818. Za vsak dan so objavljeni jutranji, opoldanski in večerni izmerki. Zračni tlak (Barometer) je zapisan v dunajskih colah (Z) in linijah (L), temperatura zraka (Thermometer) v stopinjha Reaumur, za izmerke zračne vlage (Hygrometer) pa ne vemo zagotovo v katerih enotah so zapisani (arhiv ARSO) Figure 5. Cutting of newspaper Intellignz–Blatt zur Laibacher Zeitung Nro. 3, where meteorological data for Ljubljana from 1st to 7th of January 1818 were published. Unit of air temperature for that time was Reaumur, and the Vienna inches and lines were unit of air pressure, the unit of air humidity is not known (archive ARSO) V času projekta EUMETNET DARE smo, na osnovi novo odkritih dokumentov in dejstev, dopolnjevali že zbrane metapodatke za meteorološke postaje, to je dopolnjevali smo zgodovino delovanja postaj, seznamov opazovalcev, lokacij opazovalnega prostora, instrumentov ..., kar je še eden od rezultatov projekta. Ugotovitve, ki smo jih pridobili z odkrivanjem in reševanjem podnebnih podatkov v času projekta EUMETNET DARE: • • • • • • • Mednarodni projekt EUMETNET DARE je bil v veliko pomoč pri odkrivanju in reševanju zgodovinskih podnebnih podatkov in metapodatkov. Aktivnostim je dal pomembnost tako na ARSO kot v mednarodnih krogih in hkrati ustvaril okolje za izmenjavo znanja in dobrih praks sodelujočih ter pomoč pri iskanju izgubljenega arhivskega gradiva, Digitalno slikane publikacije in članki na svetovnem spletu poenostavijo in pospešijo časovno potratno odkrivanje ter zbiranje podnebnih podatkov in metapodatkov, Arhivsko gradivo slovenskih podnebnih podatkov in metapodatkov je za leta pred 1945 nepopolno in ga je precej še ostalo v tujih arhivih, Dokumenti z metapodatkovnimi zapisi o postajah, načinu opazovanja, instrumentih, starih merskih enotah ipd. so hranjeni na različnih mestih; niso vedno poleg podnebnih podatkov. Njihovo odkrivanje in reševanje je ravno tako zahtevno in pomembno kot odkrivanje in reševanje podnebnih podatkov, Večina gradiva je napisanega na roko, nekateri rokopisi pa so težko čitljivi ali že obledeli, Zapisi so v tujih jezikih: nemščini, madžarščini, italijanščini in tudi cirilici, frakturi in kurentni– kurzivni pisavi (gotici), Imena slovenskih postaj so drugačna zaradi tujih uradnih jezikov, 49 Agencija Republike Slovenije za okolje • Pri uporabi zgodovinskih podnebnih podatkov je potrebna pazljivost in poznavanje metapodatkov, ker so: o pred julijem 1871 uporabljali druge merske enote, npr: Reaumure, dunajske ali pariške linije, včasih celo ni zabeleženo, v kateri enoti so zapisni izmerki, o statistični izračuni povprečij, odstopanj ... objavljenih podatkov v preteklosti lahko drugačni od današnjih, o časi meteoroloških opazovanj lahko drugačni od današnjih standardnih o lahko instrumenti in njihova namestitev na postaji drugačni od današnjih. Kljub zaključku projekta EUMETNET DARE, bodo aktivnosti odkrivanja in reševanja podnebnih podatkov in metapodatkov na ARSO tekle naprej. Te aktivnosti so: o o o o o Iskanje izgubljenega arhivskega gradiva v tujih arhivih, Posodabljanje baze metapodatkov z novimi dognanji, Digitalno slikanje vseh dokumentov papirnega arhiva, Organiziranje baze digitalnih slik, Digitalizacija podnebnih podatkov in metapodatkov pred letom 1961. SUMMARY Slovenian Environment Agency (ARSO) run some activities regarding discovering and rescuing climate records and metadata in the frame of project EUMETNET DARE (Data rescue under European meteorological services network). The project started in 2013 and ends in 2018. It rises the awareness of importance rescuing and recovering climate data and metadata. This project gives opportunity to cooperate with colleagues from other countries to share solutions and solve common problems related to this issue. With reference to this, the EUMETNET DARE data–inventory and lost & found web pages are very beneficial. Slovenian results of the project are inventories of meteorological stations with long-term data sets (48 stations) and with possible long-term data sets (123 stations) and with meteorological stations, which archives are lost in foreign countries (approximately 150 stations, tables 3 and 4). 35 % of stations with possible long-term sets of data have been digitized completely (table 1), 39 % of them have been partly digitized (table 2). The reasons for the slow progress in digitization are lack of employee and time– consuming work. Meteorological reports of 61 stations have been found (table 5) in archive of Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik ZAMG, ARSO gained their digital images. The old meteorological records for Ljubljana from period 1818–1856 were discovered in imaged newspaper Laibacher Zeitung. The data are digitized; they were analyzed and presented on 11th EUMETNET Data Management Workshop in Zagreb. In the time of the project, in Slovenia we made also imaging of some documents and publications relating to metadata from our archive. On the internet, we found and stored images of 41 articles and publications of climate data and metadata of Slovenian meteorological stations. We updated stations’ metadata based on newly discovered facts. In spite of the project’s expiration, the activities of recovering and rescuing climate records and metadata on ARSO will continue. 50 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V OKTOBRU 2018 Agrometeorological conditions in October 2018 Ana Žust V oktobru so bile povprečne mesečne temperature zraka med 11 in 13 °C oziroma od 1,5 in 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Nekaj stopinj topleje, do skoraj 16 °C je bilo na Primorskem, v tradicionalno hladnejših območjih pa nekoliko hladneje, na primer v Zgornjesavski dolini do okoli 9 °C. Minimalne temperature zraka so le na izpostavljenih predelih Gorenjske in Kočevske v posameznih dneh padle pod ničlo, najvišje dnevne temperature zraka pa so se še povzpele nad 20 °C, na Primorskem celo do 26 °C. Tudi v Ratečah se je 24. oktobra ogrelo do skoraj 20 °C. Obilna oktobrska toplota se je odražala tudi v vsoti efektivne temperature zraka, ki je nad pragoma 0 in 5 °C za več deset stopinj presegla dolgoletno povprečje. Nekoliko manjša so bila odstopanja od povprečja nad temperaturnim pragom 10 °C (preglednica 4). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2018 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 2,2 1,5 1,6 1,3 1,5 1,9 1,6 1,3 1,6 1,5 1,8 1,4 1,6 1,7 1,4 1,5 2,7 2,6 1,7 1,5 1,4 1,7 1,0 1,6 1,8 1,4 1,3 I. dekada max. 3,5 1,9 2,1 1,7 1,9 2,5 2,2 1,7 1,8 1,9 2,2 1,7 1,9 2,0 1,8 2,0 4,5 3,6 2,3 1,8 1,7 1,9 1,3 2,0 2,3 1,7 1,7 Σ 22 14 15 12 15 19 15 13 15 14 17 12 15 15 13 14 27 23 17 15 13 15 10 14 16 14 12 pov. 1,9 1,3 1,4 1,1 1,2 1,9 1,4 1,2 1,4 1,3 1,4 1,1 1,3 1,4 1,3 1,4 2,8 2,3 1,7 1,2 1,1 1,2 1,0 1,2 1,4 1,2 1,2 II. dekada max. 3,0 1,5 1,7 1,3 1,5 2,3 1,8 1,5 1,7 1,9 1,7 1,5 1,7 1,6 1,6 1,8 4,9 3,2 2,2 1,5 1,4 1,5 1,1 1,4 2,4 1,5 1,5 Σ 20 13 14 11 12 19 14 12 14 13 14 11 13 14 13 14 28 23 17 12 11 12 10 12 14 12 12 III. dekada pov. max. 1,6 2,4 1,3 2,2 1,6 2,8 1,0 2,0 1,2 2,1 1,6 2,1 1,2 1,9 1,2 1,6 1,4 2,3 1,2 3,2 1,6 2,7 1,1 1,9 1,3 2,1 1,5 2,4 1,4 2,4 1,0 1,6 1,8 2,5 2,1 3,3 1,2 1,6 1,3 2,1 1,0 2,3 1,1 1,7 1,2 2,0 1,3 2,1 1,1 2,0 1,2 1,9 1,0 1,7 Σ 17 14 17 11 13 17 13 13 15 14 18 12 15 17 15 11 20 23 13 14 11 12 13 15 12 13 11 mesec (M) pov. max. 1,9 3,5 1,4 2,2 1,5 2,8 1,1 2,0 1,3 2,1 1,8 2,5 1,4 2,2 1,2 1,7 1,5 2,3 1,3 3,2 1,6 2,7 1,2 1,9 1,4 2,1 1,5 2,4 1,4 2,4 1,3 2,0 2,4 4,9 2,3 3,6 1,5 2,3 1,3 2,1 1,2 2,3 1,3 1,9 1,1 2,0 1,4 2,1 1,4 2,4 1,3 1,9 1,2 1,7 Σ 59 41 46 34 40 55 42 39 44 41 48 35 43 46 41 39 75 69 47 41 35 39 33 41 43 39 36 Večinoma je prevladovalo suho vreme. Skupno število padavinskih dni pa se je gibalo med 10 in 12, le na severovzhodu jih je bilo 9. Eden do dva deževna dneva sta bila manj kot običajno v oktobru. Količina padavin je bila s skoraj 600 mm največja na bovškem, od drugih območij je s 350 mm izstopala še 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Zgornjesavska dolina in z okoli 200 mm zahodni del Notranjske do150 mm v osrednjem delu Slovenije. Proti vzhodu države pa se je mesečna količina padavin postopno zmanjševala. Na Dolenjskem in osrednjem Štajerskem jih je padlo okoli 60 mm, na skrajnem severovzhodu pa le 19 mm. Ob koncu meseca si je sledilo več zaporednih deževnih dni, kar je povzročilo nekaj težav s pravočasnim razvozom gnojevke, ki je s predpisom dovoljen do 15. novembra. Gladina rek je bila ob obilnih padavinah v zadnji tretjini meseca močno povišana, morje je poplavilo izpostavljene dele obale. V tem obdobju je pihal tudi viharni veter, ki je povzročil močan vetrolom v gozdovih na Koroškem. Škodo po neurju pa so sporočali tudi iz drugih delov Slovenije. Več o tem najdete na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /padavine-veter_27–30okt2018.pdf Izhlapevanje je bilo najvišje, na Obali, Goriškem in predvsem v dobro prevetreni Vipavski dolini, kjer je izhlapelo povprečno od 2 do 2,5 mm na dan. Drugod se je povprečno dnevno izhlapevanje gibalo med 1 in 1,5 mm (preglednica 1). Mesečna količina vode je presegla mesečno količino padavin, površinska vodna bilanca je bila pozitivna z največjim presežkom, malo nad 50 mm, na slovenjegraškem območju in v osrednji Sloveniji. Izjema je bil skrajni severovzhod države, kjer smo zabeležili okoli 26 mm primanjkljaja (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za oktober 2018 in za obdobje mirovanja (od 1. do 31. oktobra 2018) Table 2. Ten days and monthly water balance in October 2018 and for the dormancy period (from October 1 to October 31, 2018) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v oktobru 2018 I. dekada Bilje Ljubljana II. dekada III. dekada mesec Vodna bilanca [mm] (1.10.–31.10.2018) 1,7 −18,6 25,9 9,0 9,0 −0,9 −10,7 68,8 57,2 57,2 Novo mesto 9,6 −12,2 31,4 13,7 13,7 Celje 2,5 −11,1 27,7 17,4 17,4 Šmartno Slovenj Gradec 4,4 −10,5 58,4 52,3 52,3 Maribor – let. 3,8 −14,0 15,5 5,4 5,4 Murska Sobota −12,9 −13,6 −0,2 −26,7 −26,7 Portorož – let. −9,6 −21,2 41,6 10,8 10,8 Temperatura tal je bila za okoli 2 °C višja kot je običajno v tem času. V globini 5 cm se je gibala med 12 in 14 °C, na Goriškem, v Beli Krajini in na Obali je bila celo med 15 in 18 °C (preglednica 3). Setev ozimnih žit je v večjem delu Slovenije potekala med 10. in 15. oktobrom. Le izjemoma je bil ozimni ječmen posejan že ob koncu septembra. V prvi dekadi oktobra so setev ovirale padavine in premokro zemljišče. V drugi dekadi oktobra pa je sledilo dovolj široko okno suhega vremena z optimalno temperaturo tal za setev, ki se je v setveni globini večinoma gibala med najnižjo 10 °C in najvišjo okoli 20 °C. Tla so bila tudi primerno založena z vlago, ki so omogočala dobre obdelovalne lastnosti tal in omogočala dobro pripravo semena na vznik. Seme je v slovenski žitnici na severovzhodu države vzkalilo po 10 do 14 dneh, tretji list smo lahko opazili še pred koncem meseca oktobra. Tudi letos smo lahko opazovali anomalijo jesenskega cvetenja pri nekaterih sadnih drevesih. Sadne rastline praviloma nastavijo cvetne brste za prihodnjo pomlad že poleti. Da brsti lahko naslednjo pomlad vzbrstijo in zacvetijo potrebuje določeno akumulacijo nizkih temperatur zraka (Chilling units). Kolikšna je ta vsota temperature, je odvisno od sadne vrste in tudi od sorte. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, oktober 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, October 2018 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Novo mesto Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 16,8 14,2 14,6 14,4 15,3 13,3 14,3 14,2 14,4 14,2 15,8 18,7 13,5 13,5 Tz10 Tz5 max Tz10 max 17,0 14,4 14,9 14,9 15,5 13,6 14,6 14,3 14,8 14,3 15,3 19,0 13,4 13,6 22,3 18,4 17,6 23,4 18,8 18,2 17,8 16,5 20,5 18,4 20,7 20,3 18,5 17,4 21,1 17,8 17,0 20,7 18,2 16,4 17,1 16,4 18,3 18,0 18,8 20,3 17,1 16,8 II. dekada Tz5 min 10,0 10,2 11,7 6,2 12,0 8,6 11,4 12,1 8,1 9,8 10,7 17,0 8,6 7,9 Tz10 min 11,6 11,1 13,0 9,6 13,0 10,7 12,4 12,2 11,0 10,6 11,4 17,5 9,6 9,6 Tz5 16,8 13,6 14,6 14,9 15,5 13,4 14,3 13,9 13,9 13,9 15,4 18,4 13,7 13,3 Tz10 Tz5 max Tz10 max 17,0 13,8 14,9 15,3 15,6 13,8 14,6 14,0 14,5 14,1 15,1 18,6 13,7 13,5 23,4 17,9 16,8 21,5 18,2 19,2 16,6 15,5 19,7 17,8 19,7 19,5 19,1 15,8 21,6 17,1 16,4 18,8 17,5 16,5 16,0 15,5 17,7 17,4 17,9 19,8 17,4 15,3 III. dekada Tz5 min 12,4 10,7 13,0 11,0 13,8 9,2 12,4 12,7 9,4 11,0 12,7 17,2 8,9 11,1 Tz10 min 13,7 11,5 13,8 12,7 14,5 11,8 13,2 12,8 11,8 11,6 13,2 17,6 10,3 11,8 Tz5 14,7 11,6 12,8 13,3 14,2 12,1 13,0 12,3 12,3 12,8 13,7 16,8 11,4 11,5 Tz10 Tz5 max Tz10 max 14,9 11,9 13,2 13,7 14,4 12,6 13,3 12,4 12,9 13,0 13,5 17,0 11,6 11,7 19,6 14,4 14,8 19,2 16,0 17,7 15,6 13,8 17,0 15,9 17,7 18,0 18,4 14,3 18,0 14,3 14,6 16,8 15,8 15,2 15,5 13,9 15,2 15,5 16,5 18,3 16,0 14,1 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 53 mesec (M) Tz5 min 9,6 8,4 10,7 7,9 12,1 7,5 10,6 10,5 7,9 9,9 10,6 15,6 5,3 9,0 Tz10 min 11,1 9,0 11,7 10,1 12,8 10,0 11,4 10,6 10,1 10,4 11,1 16,0 6,7 9,7 Tz5 16,1 13,1 14,0 14,2 15,0 12,9 13,9 13,4 13,5 13,6 14,9 18,0 12,8 12,7 Tz10 16,0 13,0 14,0 14,0 15,0 13,0 14,0 13,0 14,0 13,0 14,0 18,0 12,0 12,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2018 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 159 160 123 106 90 112 111 114 129 112 122 115 124 125 126 161 154 132 110 92 121 110 116 140 127 128 118 134 125 124 Tef > 0 °C III. M 171 154 128 125 87 119 116 116 137 142 144 125 126 128 133 491 468 383 341 268 351 337 346 406 381 394 358 383 378 382 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 42 71 75 50 44 69 53 44 63 51 52 37 51 59 68 109 110 73 56 40 62 61 64 79 67 72 65 74 75 76 111 104 82 60 42 71 60 66 90 77 78 68 84 75 74 116 99 73 70 32 64 61 61 82 87 89 70 71 73 78 336 313 228 186 114 196 182 191 251 231 239 203 228 223 227 42 71 69 38 25 61 43 38 60 51 47 31 47 54 61 59 60 26 15 5 15 16 20 29 25 23 16 24 25 27 61 54 32 11 1 21 11 16 40 27 28 18 34 25 24 Tef > 10 °C III. M 61 44 24 22 4 20 15 18 30 34 34 22 18 22 25 181 158 81 48 10 55 42 53 99 86 85 56 76 72 76 Vm Tef od 1. 1. 2018 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 37 58 36 5 −3 23 4 11 32 24 15 1 14 17 22 4914 4567 3733 3400 3019 3731 3630 3720 4308 4084 4245 3912 4154 4008 4122 3445 3169 2462 2179 1897 2498 2416 2485 2986 2795 2926 2634 2866 2746 2847 2211 2015 1370 1140 947 1441 1359 1425 1847 1675 1773 1517 1740 1639 1728 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 54 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Ko je akumulacija temperature izpolnjena, je drevo pripravljeno na brstenje in cvetenje. Ob normalnih zimskih vremenskih razmerah se to zgodi spomladi. Ta red pa lahko porušijo spremenljive vremenske razmere zlasti, če ohladitvam zgodaj v jeseni ali pozimi sledijo močne otoplitve. V rodnih brstih, ki takrat že pripravljeni čakajo na prihodnjo pomlad, se sprožijo fiziološke motnje, zaradi katerih se v nepravem času prebudijo rastni hormoni, ki so odgovorni za njihov razcvet. Na srečo jesensko cvetenje ni množičen pojav, po navadi zacvetijo le posamezna drevesa ali veje. Od teh cvetov ne moremo pričakovati plodov, saj jih uniči prva jesenska slana. Oktobra pa smo lahko opazovali neobičajne mlade liste in socvetja tudi pri divjem kostanju. Še pred leti smo ta nenavaden pojav pripisovali vplivu stresnih vremenskih dejavnikov, zlasti sušnemu in vročinskemu stresu poleti in zgodaj jeseni. Dejanski vzrok pa je napadenost dreves s kostanjevo listno zavrtalko (Camerraria ohridella). Zaradi nje listi porjavijo že sredi poletja, predčasno tudi odpadajo. Drevesa ne odmrejo, a je močno prizadet njihov estetski videz. Strokovni viri poročajo, da ima škodljivka nekaj naravnih predatorjev. To so predvsem siničke in male grizoče žuželke iz rodu malih cvrčalk (Meconema meridionale) vendar so njihove populacije, zlasti v urbanem okolju, premajhne, da bi učinkovito varovale mogočna drevesa pred požrešnico – listno zavrtalko. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In October warmer than usually weather conditions prevailed over the territory of Slovenia. Temperature anomalies ranged up to 2.5 °C above the long-term average. Abundant rainfall with amount about 600 mm were recorded in the north west of the country, in the central part about 120 mm and much lower amount of precipitation was recorded in the east regions, the lowest only 19 mm on the north east of the country. Monthly climatological water balance was positive, with the exception of northeast of the country where slightly water deficit was recorded. Winter cereals have mostly been sown in the second decade of October. Soil temperature and soil water content were favorable for seeds to emerge in 10 to 14 days. 55 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V OKTOBRU 2018 Discharges of Slovenian rivers in October 2018 Igor Strojan O d maja dalje imamo hidrološko suhe mesece. V oktobru so bili pretoki rek v celoti sicer okoli 30 odstotkov manjši kot v dolgoletnem oktobrskem povprečju, vendar je bil to nekoliko poseben mesec. Vse do zadnjih dni je bila namreč vodnatost rek mala in sušna, zadnje dni oktobra pa so reke poplavljale, med njimi najbolj Drava in Tržiška Bistrica. Podrobneje je poplavni dogodek opisan na http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije/. GORNJA RADGONA 0,68 DRAVOGRAD 1,12 VIDEM RADOVLJICA 0,45 1,03 SUHA SOLKAN 0,62 0,87 1,04 HRASTNIK 0,73 VELIKO ŠIRJE 0,54 0,44 PODBOČJE 0,88 0,40 0,50 CERKVENIKOV MLIN 1,40 RAKOVEC 0,18 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB ČATEŽ 0,51 METLIKA 0,40 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek oktobra 2018 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the October 2018 mean discharges of Slovenian rivers compared to the October mean discharges of the long-term period SUMMARY The average monthly discharges of rivers in October were about 30 percent lower if compared to the long-term period 1981–2010. Until the end of the month the rivers had small discharges, at the end of October the rivers flooded. The highest were torrential flood at Tržiška Bistrica and the flood of river Drava. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v oktobru 2018 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in October 2018 Slika 3. Hudourniške poplave Tržiške Bistrice v noči na 30. oktober 2018 Figure 3. The torrent flood of river Tržiška Bistrica at night on 30. October 2018 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki oktobra 2018 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 4. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in Oktober 2018 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki oktobra 2018 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in October 2018 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Oktober 2018 m3/s dan Qn7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC 69,0 106,0 1,9 9,4 1,1 8,0 31,0 52,0 66,0 4,3 14,0 11,0 9,1 22,0 1,7 1,6 0,9 Qs7h 102 294 4,2 25,1 1,6 57,7 107 146 157 14,3 22,7 32,0 27,7 97,5 7,3 8,9 12,4 Qvk7h 347 1600 18,0 230 6,7 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 488 1033 899 1024 152 71,0 250 191 876 60,0 94,0 227 Oktober 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 31 30 29 30 30 60,9 88,4 1,2 7,6 0,5 6,8 21,1 39,8 60,7 2,9 4,6 5,9 4,1 9,6 1,5 0,8 0,2 nQs 81,1 129 4,1 10,4 1,2 10,0 27,1 52,6 68,3 3,5 7,9 6,2 5,8 19,5 2,4 0,9 0,6 nQvk 95,0 189 9,2 14,8 1,7 99,7 157 3,9 16,1 1,8 20,7 44,0 91,7 123 7,3 17,8 18,3 21,2 35,1 3,8 2,2 1,6 sQs 149 262 9,5 46,2 8,6 56,0 102 199 308 23,0 57,5 79,7 62,6 112 14,7 10,0 8,9 sQvk 344 649 54,3 328 65,7 69,0 106 1,9 9,4 1,1 8,0 31,0 52,0 66,0 4,30 14,0 11,0 9,1 22,0 1,7 1,6 0,9 vQs 325 666 17,1 115 25,3 144 279 482 746 67,7 144 214 155 347 42,4 30,6 37,6 vQvk 1113 1672 164 771 190 30 30 30 30 30 31 30 30 30 30 30 30 35,7 63,1 162 86,4 11,7 10,1 6,5 17,0 77,0 7,2 2,9 1,4 228 436 631 977 146 190 444 165 741 70,1 79,4 66,6 481 1054 1534 2366 472 377 993 313 2015 175 304 245 13 13 26 13 14 25 1 20 28 24 23 24 6 20 6 22 4 59 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V OKTOBRU 2018 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2018 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila oktobra 2018 v povprečju za 1,4 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 2,6 °C, Blejsko jezero pa 1,2 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperature rek so se v oktobru malo znižale. Med začetkom in koncem meseca je srednja dneva temperatura rek nekajkrat padla in narasla, ob koncu meseca pa so bile povprečno temperature nižje za dobri 2 °C. Najvišje srednje dnevne temperature je imela večina rek med 7. in 9. oktobrom, najnižje pa so bile večinoma 31. oktobra. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek v oktobru je bila 3,5 °C. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera in Blejskega jezera se je v oktobru počasi zniževala, z vmesnimi posameznimi manjšimi dvigi temperature. Bohinjsko jezero se je 8. oktobra še toliko ogrelo, da je ta dan doseglo najvišjo srednjo dnevno temperaturo, med tem ko je imelo Blejsko jezero najvišjo temperaturo 1. oktobra. Obe jezeri pa sta dosegli najnižjo temperaturo ob koncu meseca. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v oktobru 2018 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average October 2018 and long-term 1981–2010 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * OKTOBER 2018 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference 12,9 11,5 10,7 10,9 2,2 0,6 Drava - Ptuj * 13,4 11,5 1,9 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 14,2 11,6 2,6 Sava - Radovljica 10,3 8,6 1,7 Sava - Šentjakob 11,9 10,2 1,7 Sava - Jesenice na Dolenjskem * 15,5 13,1 2,4 Kolpa - Metlika 12,8 11,9 0,9 Ljubljanica - Moste 12,0 11,9 0,1 Savinja - Laško 13,5 11,0 2,5 Krka - Podbočje 13,5 11,8 1,7 Soča - Solkan 11,8 10,5 1,3 Vipava - Dolenje * 10,5 10,3 0,2 Nadiža - Potoki * 12,9 11,9 1,0 Reka - Cerkvenikov mlin 12,5 11,9 0,6 Bohinjsko jezero 13,9 11,3 2,6 Blejsko jezero 16,6 15,4 1,2 *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 60 16 19 14 17 12 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 10 8 6 4 15 13 11 9 7 2 5 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj Sava Jesenice na Dol. 15 16 15 13 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sava Šentjakob 14 13 12 11 9 7 11 5 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Savinja Laško Ljubljanica Moste Soča Solkan Krka Podbočje 15 Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 19 18 17 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 14 13 12 16 15 14 13 12 11 11 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. oktober Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v oktobru 2018 Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in October 2018 61 Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v oktobru 2018, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in October 2018 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in October 2018 was 3.5 °C. The average observed river’s temperature was 1.4 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.6 °C higher as a long-term average and Bled Lake 1.2 °C higher as a long-term average. 62 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V OKTOBRU 2018 Sea dynamics and temperature in October 2018 Igor Strojan O ktobra je morje večinoma valovalo ob burji, ob koncu meseca pa tudi ob močnem jugu, ki je skupaj z močno znižanim zračnim tlakom močno povišal tudi višino morja. Morje je v noči na 30. oktober poplavljalo nižje dele obale v višini 43 cm. Temperatura morja je bila oktobra podobna dolgoletnemu povprečju. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2018 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in October 2018 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v oktobru 2018 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in October 2018 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Večji del oktobra je bila gladina morja le nekoliko višja od dolgoletnega povprečja. 29. in 30. oktobra se je ob izrazito znižanem zračnem pritisku ter močnem južnem vetru višina morja zvišala in poplavila nižje dele obale v višini okoli 40 cm. Morje je 29. oktobra poplavljalo nižje dele obale večji del dneva. Srednja mesečna višina morja avgusta 233 cm je bila 13 cm višja od povprečja med leti 1961 in 1990. Poplavni dogodek na morju je podrobneje opisan v poročilu o poplavah med 27. in 31. oktobrom 2018 objavljenem na http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v oktobru 2018 Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in October 2018 Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v oktobru 2018. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1960 je 217 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in October 2018 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v oktobru 2018 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of October 2018 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Oktober Oktober 1961–1990 2018 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 233 206 220 238 NVVV 343 274 303 370 NNNV 168 131 147 166 A 175 143 156 204 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Slika 5. Poplavljanje nižjih delov obale 29. oktobra 2018 v Piranu Figure 5. The Sea floods on 29 October 2018 in Piran 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v decembru 2018. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 6. Prognostic sea levels in December 2018. Data are also available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Valovanje morja Oktobra so valovi presegali višino enega metra 2. in 21. oktobra ob burji in 30. oktobra ob jugu. Najvišja valova v mesecu, oba 2,34 metra, sta bila zabeležena 21. oktobra ob 16. uri in 30. oktobra ob 3.30. Povprečna mesečna višina valovanja je bila oktobra 32 cm. Slika 7. Roža valovanja v oktobru 2018. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Oktobra je morje v zadnjih dneh meseca močneje valovilo tudi iz jugozahodne smeri. Figure 7. Sea waves in October 2018. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. Slika 8. Valovanje morja v oktobru 2018. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 8. Sea waves in October 2018. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Oktobra se je temperatura morja ob površini gibala med dobrih 18 in 20 °C. Temperatura morja ob dnu je bila oktobra večinoma že izenačena s temperaturo ob površini, zato ob površini ni bilo večjih temperaturnih sprememb. Najbolj, za okoli 2 °C, se je morje ohladilo ob ohladitvi ozračja in burji 21. oktobra. Povprečna oktobrska temperatura morja 19,5 °C je bila le nekaj desetink višja od dolgoletnega povprečja. Slika 9. Srednje dnevne temperature morja v oktobru 2018. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 9. Mean daily sea temperatures in October 2018 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v ooktobru 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in October 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. Tmin Tsr Tmax TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Oktober Oktober 1981–2010 2018 Min Sr Max °C °C °C °C 17,7 15,6 16,9 18,0 19,5 18,5 19,2 19,9 20,9 20,2 21,3 22,9 SUMMARY The average monthly sea level in October was 233 cm and 13 cm higher if compared to the long-term period 1961–1990. On 30 October at night the sea flooded lowest parts of the coast at the height of 43 cm. At the same day the highest wave of 2.4 meters from south was recorded. The average sea temperatures was 19.5 °C. 68 KOLIČINE PODZEMNE VODE V OKTOBRU 2018 Groundwater qantity in October 2018 Urška Pavlič O ktobra so bile gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih na vzhodu države v območju normalnih do visokih vodnih količin, na zahodu pa z izjemo vodonosnika Mirensko Vrtojbenskega polja v območju nizkih oziroma zelo nizkih gladin. Na eni strani smo tako na Dravskem in Krškem polju v tem mesecu beležili visoke gladine, ki so mestoma presegale 25. centil dolgoletnega obdobja meritev, na drugi strani pa je v plitvih, prostorsko omejenih vodonosnikih Vipavske doline in Čateškega polja prevladovalo zelo nizko vodno stanje z gladinami nižjimi od 95. centila dolgoletnega obdobja meritev. Na območju vodonosnikov Ljubljanske in spodnje Savinjske doline so prevladovale podpovprečne vodne količine. Kraški izviri so bili večji del oktobra podpovprečno vodnati, njihovo količinsko stanje se je začasno izboljšalo v času padavin v zadnjih dneh meseca, ko so se gladine vode dvignile nad dolgoletno povprečno raven. Slika 1. Cerkniško jezero jeseni 2018 (foto: P. Souvent) Figure 1. Cerknica lake in autumn 2018 (photo: P. Souvent) Količina napajanja vodonosnikov z infiltracijo padavin je bila oktobra neenakomerna. V vzhodni polovici države je prevladoval primanjkljaj z minimumom na območju vodonosnikov Murske kotline v Murski Soboti je padla le tretjina običajnih mesečnih količin. Primanjkljaj napajanja vodonosnikov je bil značilen tudi za območje medzrnskih vodonosnikov Vipavsko Soške doline, kjer so zabeležili približno dve petini običajnih oktobrskih vrednosti. Presežek padavin smo oktobra spremljali na območju vodonosnikov Kamniško Savinjskih in Julijskih Alp, pa tudi na delu krasa Notranjske, kjer so presežki znašali do dveh tretjin normalnih oktobrskih vrednosti. Nekaj padavin je padlo že v prvem tednu meseca, sicer pa je večina dežja padla v zadnjih dneh oktobra. Mestoma so dnevne količine padavin presegale 50 l/m2. Povprečne mesečne gladine podzemne vode so bile oktobra v medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z mesecem septembrom nekoliko manj ugodne. Za velikostni razred so se gladine znižale na več merilnih mestih vodonosnikov Ljubljanske kotline, v vodonosnikih Vipavske doline in Čateškega polja, pa tudi 69 Agencija Republike Slovenije za okolje v delih spodnje Savinjske doline, pa tudi mestoma v vodonosnikih Murske in Dravske kotline. V več medzrnskih vodonosnikov smo med drugim spremljali umetno pogojen režim nihanja podzemne vode, zato trenutno stanje ni nujno odražalo le klimatskih razmer bližnje ali daljše preteklosti. Tak primer so vodonosniki Sorškega in Dravskega polja, Krško Brežiške kotline, pa tudi Murske in Dravske kotline, kjer na režim nihanja podzemne vode vplivajo predvsem posegi v naravni režim toka površinske vode, ki je v hidravlični povezavi s podzemno. Odklon povprečne gladine podzemne vode oktobra 2018 od mediane dolgoletnih oktobrskih gladin v obdobju 1981–2010 je bil na večini merilnih mest negativen (slika 4). Izjema so bila območja pozitivnih odklonov v delih Dravskega in Ptujskega polja ter deli Krškega in Brežiškega polja. Najizraziteje so od običajnih oktobrskih gladin v letošnjem oktobru z negativnim odklonom, podobno kot v mesecu septembru, odstopala osrednje območje vodonosnika doline Kamniške Bistrice in območje vodonosnikov spodnje Savinjske doline. Izdatnosti kraških izvirov so bile večji del meseca nižje od dolgoletnih povprečnih vrednosti s trendom zmanjševanja vodnih količin (slika 3). Izrazitejši dvig izdatnosti izvirov so povzročile padavine ob koncu meseca, ko se je gladina na večini merilnih mest dvignila nad povprečno raven. Specifična električna prevodnost vode (SEP) je bila oktobra na izvirih Dolenjskega krasa in klasičnega Krasa ustaljena. Na območju izvirov z visokogorskim prispevnim zaledjem (Mošenk, Kamniška Bistrica), smo v času povečanja izdatnosti izvirov spremljali zniževanje vrednosti SEP, kar je pokazatelj odtoka padavinske vode z nizko mineralizacijo. V nasprotju z opisanim pa smo na merilnem mestu Veliki Obrh ob padavinah ob koncu oktobra zabeležili porast vrednosti SEP, kar nakazuje, da je padavinska voda iz vodonosnika najprej iztisnila vodo z večjo mineralizacijo, kar je med drugim lahko tudi posledica onesnaženja. Temperatura izvirske vode se je oktobra gibala blizu dolgoletnega povprečja – izjema je bil izvir Bilpe in Kamniške Bistrice z nekoliko nadpovprečnimi oktobrskimi vrednostmi tega parametra. Slika 2. Tok Unice na Planinskem polju jeseni 2018 (foto: P. Souvent) Figure 2. Unica river flow in Planina polje in autumn 2018 (photo: P. Souvent) 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klaričih na območju Krasa med avgustom in oktobrom 2018 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of springs and groundwater in Klariči, Kras between August and October 2018 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode oktobra 2018 od mediane dolgoletnih oktobrskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v centilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in October 2018 in relation from median of longterm October groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2016 in 2018 v primerjavi z značilnimi centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2016 and 2018 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Diverse groundwater quantity status prevailed in alluvial aquifers in October. Parts of Dravsko and Krško polje were water abundant and groundwater levels of spodnja Savinja valley, Ljubljana basin and Vipava valley aquifers were lower than longterm average. Karstic springs mostly discharged below longterm average in October. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu oktobru 2018 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in October 2018 in important alluvial aquifers 74 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V OKTOBRU 2018 Air pollution in October 2018 Tanja Koleša O nesnaženost zraka v oktobru se je glede na toplejše mesece povišala, predvsem zaradi večje potrebe po ogrevanju in neugodnih vremenskih razmer, ki onemogočajo, da bi se ti izpusti razredčili. Na začetku in koncu meseca je padlo veliko padavin in takrat je bila onesnaženost zraka najnižja. Povsod v celinski Sloveniji so se ravni delcev PM10 zaradi temperaturnega obrata v sredini meseca povišale. Do preseganj mejne dnevne vrednosti je v tem obdobju prišlo na 14 merilnih mestih. V oktobru cel mesec močno izstopajo povišane ravni delcev PM10 v Zagorju in v Trbovljah, kjer so v okolici obeh merilnih mest potekala obsežna gradbena dela. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti od začetka leta do konca oktobra je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Zagorje (38) in to predvsem zaradi okoliških gradbenih del v zadnjih mesecih. Na ostalih merilnih mestih vsota vseh preseganj, še ni presegla števila 35, ki je dovoljeno v koledarskem letu. Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile na vseh merilnih mestih v oktobru višje kot v septembru, ampak so še vedno pod dovoljeno povprečno letno vrednostjo. Po pričakovanjih so se ravni ozona v primerjavi s poletnimi meseci močno znižale in na nobenem merilnem mestu niso več presegle 8-urne ciljne vrednosti. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom, žveplovim dioksidom in benzenom je bila v oktobru nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so se v oktobru glede na september zvišale in večkrat je prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti PM10. V sredini meseca je bil v celinski Sloveniji več dni prisoten temperaturni obrat, ki je povzročil nabiranje izpustov in tako so bile ravni delcev na več merilnih mestih višje od mejne dnevne vrednosti. Preseganje mejne vrednosti smo 18. oktobra zabeležili celo na neobremenjenem merilnem mestu Iskrba. Dnevna raven PM10 je tam ta dan znašala 54 µg/m3. Model NMMB/BSC-Dust za ta dan ni napovedal prehoda saharskega prahu nad Slovenijo, ki bi bil lahko razlog za povišane vrednosti delcev na tem merilnem mestu. Povišane ravni delcev PM10 so bile takrat izmerjene tudi v Novem mestu (62 µg/m3) in na bližnjih merilnih mestih v sosednji Hrvaški. Razlog povišanih vrednosti delcev v tem delu države je izrazitejši temperaturni obrat, kar kažejo tudi meritve radiosondaže v Zagrebu. V bližini merilnih mest v Zagorju in Trbovljah potekajo gradbena dela, zato so bile ravni delcev več dni močno povišane. 20 preseganj mejne dnevne vrednosti v Zagorju in 10 v Trbovljah je v večini posledica prašenja zaradi teh gradbenih del. 16. oktobra so bile izmerjene povišane ravni delcev PM10 na obeh merilnih mestih v Murski Soboti. Prišlo je tudi do preseganja mejne dnevne vrednosti. Na drugih merilnih mestih po Sloveniji ta dan ni bilo zaznati povišanih ravni. Meteorološki podatki kažejo na izrazitejši temperaturni obrat v Panonski nižini, saj se je v tem delu države pri tleh bolj ohladilo, kot drugje. Na Primorskem so bile ravni delcev cel mesec nižje od mejnih vrednosti. Zaradi težav z vzorčevalnikom PM10 v Kranju 20 dni ni bilo meritev. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 od začetka leta do konca meseca oktobra je v Zagorju že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Ravni delcev PM2.5 so se prav tako povišale na vseh merilnih mestih. Najvišja povprečna mesečna vrednost PM2.5 (24 µg/m3) je bila v Ljubljani Bežigrad. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila v oktobru zaradi nižjih temperatur in manjšega sončnega obsevanja nizka. Na nobenem merilnem mestu po Sloveniji ni prišlo do prekoračitve ciljne 8-urne vrednosti. Dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti je 25-krat v enem letu. Od začetka leta pa do konca oktobra je bilo to število preseženo na osmih merilnih mestih. Največ 67 preseganj je zabeleženo na Krvavcu. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center (98 µg/m3), vendar je podatek zgolj informativen zaradi izpada meritev. Na merilnem mestu Maribor Center merilnik ni pravilno deloval, zato ravni dušikovih oksidov niso na voljo. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v septembru nizka. Do kratkotrajnih povišanj je prišlo na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj. Najvišja urna vrednost 219 µg/m3 je bila izmerjena 24. oktobra ob 4. uri v Zavodnjah, ki je pod vplivnim območjem TEŠ. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center je bila oktobra povprečna mesečna raven benzena 2,5 µg/m3, kar je polovico predpisane mejne letne vrednosti. Na ostalih dveh merilnih mestih (Ljubljana Bežigrad in Maribor Center) so bile ravni benzena še nižje. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v oktobru 2018 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in October 2018 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 100 94 94 100 100 100 97 100 100 100 100 35* 100 100 97 100 100 94 100 99 99 97 100 99 100 Cp 33 30 35 33 22 42 54 27 21 21 25 26 16 31 24 29 25 35 33 41 19 23 22 27 33 24 Cmax 58 52 52 72 43 67 81 47 38 54 40 46 27 64 43 50 48 52 69 71 39 40 38 50 55 43 >MV 4 1 2 3 0 10 20 0 0 1 0 0 0 3 0 0 0 2 3 12 0 0 0 0 2 0 >MV ∑od 1.jan. 15 18 20 22 6 21 38 5 4 2 4 6 10 20 1 8 5 25 28 35 0 3 3 4 23 7 TB 100 32 62 3 17 UB RB RB RB 100 100 100 100 30 22 18 21 56 41 37 40 2 0 0 0 14 9 3 3 * Težave z merilnikom 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v oktobru 2018 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in October 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK Postaja / Station DKMZ LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. % pod Cp Cmax 24 ur 97 100 100 100 24 16 18 15 43 45 32 32 UB RB UB UB Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v oktobru 2018 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in October 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station Mesec/ month Podr. LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje % pod Cp 100 100 99 100 100 100 99 100 100 99 99 98 100 98 100 95 26 26 38 42 25 20 29 65 77 88 40 40 72 31 59 72 UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB 1 ura / 1 hour Cmax 105 105 123 112 106 95 109 114 118 125 118 122 121 107 121 119 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 80 86 99 100 83 76 87 98 109 118 99 97 115 86 105 113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >CV ∑od 1. jan. 22 14 30 42 10 2 13 54 55 67 17 30 44 1 30 24 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v oktobru 2018 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in October 2018 NO2 MERILNA MREŽA/ Postaja/ Station MEASURNIG NETWORK Podr Mesec / Month % pod DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Cp 100 —* 100 100 58 99 100 100 41* 100 100 100 100 99 74* 30 — 27 12 24 16 23 17 42 9 6 7 7 17 9 * Težave z merilnikom 78 NOx 1 ura / 1 hour Cmax 84 — 84 46 63 66 60 77 98 33 32 28 32 48 51 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 54 — 57 20 51 35 40 20 100 15 7 6 8 43 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v oktobru 2018 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in October 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje Hrastnik OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 99 6 4 3 6 5 2 2 3 5 9 6 5 4 6 6 3 20 23 17 19 24 5 18 20 219 72 50 23 19 28 24 22 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 7 7 9 7 3 4 5 43 23 16 10 7 9 11 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v oktobru 2018 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in October 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 100 87 100 99 0,3 0,4 0,4 0,2 0,6 0,8 0,8 0,2 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v oktobru 2018 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in October 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen Ljubljana Maribor LJ Center UB UT UT 90 77 100 1,6 0,8 2,5 3,5 1,8 5,3 0,7 0,5 0,5 2,0 1,7 4,2 0,3 0,5 0,5 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v oktobru 2018 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2018 Figure 1. Mean PM10 pollution level in October 2018 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2018 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v oktobru 2018 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in October 2018 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v oktobru 2018 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in October 2018 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v oktobru 2018 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2018 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in October 2018 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2018 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v oktobru 2018 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in October 2018 with the number of 1-hr limit value exceedences 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v oktobru 2018 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in October 2018 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo/ Pollutant SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 125 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 4 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 4 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution (except ozone) in November has further increased. Weather was quite changeable and it was rather cold, so the heating season started, which caused additional emission of particulate matter from biomass burning. Limit value of daily concentration of PM10 was exceeded 20 times in Zagorje and 10 times in Trbovlje because of construction work close to measuring sites. In the middle of the month the pollution level of PM10 increased at all monitoring sites in the continental Slovenia. In Zagorje the total number of PM10 exceedances has already exceeded the annual limit number. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. Pollution level of ozone in November was low. Levels will again increase next spring when solar radiation will be more intense. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit value at all stations. The station with highest nitrogen oxides and benzene pollution levels was Ljubljana Center traffic spot. SO2 concentrations were also low with occasional slight increases in the area influenced by Šoštanj Power Plant. 84 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V OKTOBRU 2018 Earthquakes in Slovenia in October 2018 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2018 zapisali 140 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 30 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za štiri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri, od 28. oktobra pa za eno uro (prehod na srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2018 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, oktober 2018 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, October 2018 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, oktober 2018 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, October 2018 h UTC m Zem. širina °N 2018 10 1 13 0 46,30 14,73 13 1,0 Podvolovljek 2018 10 1 13 46 45,57 15,33 7 1,3 Sopčić Vrh, Hrvaška 2018 10 1 20 15 46,05 15,30 9 1,0 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV Področje Orešje nad Sevnico Cornappo (Karnahta), Italija Prekrižje Plešivičko, Hrvaška 2018 10 1 23 35 46,29 13,35 13 1,0 2018 10 2 11 8 45,74 15,66 12 1,2 2018 10 3 1 18 45,72 15,64 11 1,0 Prilipje, Hrvaška 2018 10 5 5 18 46,10 14,09 14 1,2 Stara Oselica 2018 10 5 15 21 45,83 14,14 17 1,0 Gorenje 2018 10 6 22 5 45,71 14,89 4 2018 10 11 13 23 45,93 16,10 2018 10 12 2 42 46,12 14,72 0,6 Mala Gora 5 1,6 Planina Donja, Hrvaška 10 1,0 Spodnja Javoršica 1,1 v Italiji, blizu meje s Slovenijo, JZ od vrha Kanina čutili 2018 10 13 18 57 46,35 13,43 18 2018 10 13 19 44 45,60 15,33 9 III−IV 1,0 Kohanjac, Hrvaška 2018 10 13 21 24 45,60 15,32 9 čutili 0,5 Kohanjac, Hrvaška 2018 10 14 20 41 46,01 14,20 9 III 1,1 Smrečje 2018 10 14 20 51 45,60 14,28 11 1,0 Koritnice 2018 10 16 13 18 46,11 14,09 10 1,1 Stara Oselica 2018 10 17 18 15 46,17 14,37 20 2018 10 17 20 23 46,16 15,05 12 2018 10 19 12 13 46,06 15,13 9 2018 10 20 0 54 46,11 14,61 2018 10 20 1 25 46,17 13,98 2018 10 20 4 5 45,99 14,31 9 2018 10 21 18 48 45,81 15,49 4 2018 10 22 18 59 46,06 14,22 19 2018 10 24 10 45 46,07 15,18 13 2018 10 26 5 38 46,47 15,05 5 2018 10 27 1 55 45,81 14,89 3 2018 10 27 2 41 45,54 14,84 17 2018 10 28 10 41 45,65 14,21 11 2018 10 28 16 34 46,47 14,96 10 2018 10 28 22 58 45,65 14,22 10 2018 10 31 22 13 45,56 14,30 16 2018 10 31 22 14 45,57 14,29 16 II−III 2,0 Godešič 1,1 Planinska vas 1,4 Jagnjenica 11 1,2 Mala Loka 16 1,4 Poče III 0,8 Mala Ligojna III 1,2 Cerovica, Hrvaška 1,0 Lučine III−IV III 1,7 Radeče 1,0 Raduše III 0,7 Vrh pri Hinjah III 2,0 Preža 1,2 Tabor nad Knežakom čutili II−III 1,1 Zgornji Razbor 1,2 Tabor nad Knežakom 1,3 Vrbica 1,2 Vrbovo V mesecu oktobru so prebivalci Slovenije čutili 13 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Po preliminarni oceni sta najvišjo intenziteto (III−IV EMS-98) dosegla potres z nadžariščem na Hrvaškem (13. oktober ob 19.44 po UTC; MLV=1,0) in potres z nadžariščem pri Radečah (19. oktober on 12.13 po UTC; MLV=1,4). Največjo lokalno magnitudo (MLV=2,0) pa sta oktobra imela potres pri Škofji Loki (17. oktober ob 20.23 po UTC) in potres pri Kočevski Reki (27. oktober ob 2.41 po UTC). Čutili so ju le posamezniki. 86 SVETOVNI POTRESI V OKTOBRU 2018 World earthquakes in October 2018 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2018 Table 1. The world strongest earthquakes, October 2018 7. 10. 10. 10. 10. 10. Čas (UTC) ura.mi n 0.11 18.44 20.48 10. 10. 23.16 49,29 N 156,29 E 6,5 20 13. 10. 11.10 52,86 N 153,24 E 6,7 461 22. 10. 5.39 49,25 N 129,48 W 6,6 11 22. 10. 6.16 49,35 N 129,21 W 6,8 10 22. 10. 6.22 49,31 N 129,67 W 6,5 10 25. 10. 28. 10. 30. 10. 30. 10. 22.54 0.38 2.59 15.12 37,52 N 45,65 N 37,53 N 37,51 N 20,56 E 26,40 E 20,44 E 20,51 E 6,8 5,5 5,6 5,7 14 151 10 11 Datum Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev širina (°) dolžina (°) Mw (km) 20,03 N 7,45 S 5,69 S 73,01 W 114,46 E 151,20 E 5,9 6,0 7,0 24 9 39 18 4 Območje pod morskim dnom, Canal de la Tortue, Haiti pod morskim dnom, Balijsko morje Porlo, Nova Britanija, Papua Nova Gvineja pod morskim dnom, območje Kurilskih otokov pod morskim dnom, Ohotsko morje pod morskim dnom, zahodno od Vancouvrovega otoka, Kanada pod morskim dnom, zahodno od Vancouvrovega otoka, Kanada pod morskim dnom, zahodno od Vancouvrovega otoka, Kanada pod morskim dnom, JZ od Zakintosa, Grčija Comandău, Romunija pod morskim dnom, JZ od Zakintosa, Grčija pod morskim dnom, JZ od Zakintosa, Grčija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2018. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2018 Figure 1. The world strongest earthquakes, October 2018 87 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001–2017 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.