Predstava 3
Na terasi hotela Tivoli V nedeljo, dne 6. septembra 1931
Enainpetdesellč
n s *A
L	I	i?
Gorenjski slavček
Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Ziingl. Uglasbil Anton Foerster. Predelal prof. K. Jeraj.
Dirigent: ravnatelj M. Polič
. M. Kogejeva I. Ribičeva Sv. Banovec V. Janko V. Popovičeva . D. Zupan Fr. Mohorič S. Magolič . A. Sekula M. Sancin . J. Kaukler Sp. Ramšakova J. Jeromova
Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta Dejanje se vrši na Gorenjskem — Prva vprizoritev l. ] 872.
Majda, vdova........................
Minka, njena hči....................
Franjo, študent.....................
Chansonette, učitelj petja .
Ninon, njegova soproga, plesalka Štrukelj, oskrbnik .... Rajdelj, njegov pisar Lovro, prijatelj Franja .
Krčmar.......................,	.
Kurir  ..........................
Pismonoša........................
Prva učenka Chansonetta .	.
Druga učenka Csansonetta
Režiser: prof. O. Šest
Blagajna se odpre ob pol 4.
Začetek ob pol 5.
Konec ob pol 7.
Cene: sedeži ä 30, 25, 20, 18, 15, 12 in 10 Din, stojišča ä 5 Din
VSrOPNiCE se dobivalo v predprodaji pri gledališki tvag^inl dramskem gledallSiu od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure
Foersterjev „Gorenjski slavček“
Ko je skladatelj Foerster komponiral »Gorenjskega slavčka«, gotovo niti z daleka ni slutil, da je ustvaril s tem delom opero, katera bo postala za Slovence tisto, kar je za Cehe »Prodana nevesta«. Da, Foersterju gre celo večja zasluga. Težko je zapo-pasti, da se je skladatelj, ki je bil rodom Čeh, tako globoko in tako prisrčno spojil s slovenskim duhom in prav posebej še s slovensko pesmijo. Ta »Gorenjski slavček« je resnična slovenska opera in kot taka bo še dolgo čakala na sestrico.
Kakor povsod in kakor je vselej, tako ob krstni vprizoritvi opera ni uspela tako, kot je zaslužila. Šele po dolgih letih kasneje je bilo njeno pravo rojstvo. Na narodni praznik 1. decembra 1922. leta se je vprizorila ponovno in pognala prave korenine, žela obilno uspeha in dosegla mnogobrojne ponovitve. Ako se jo sedaj zopet dviga in vnovič stavi v repertoar, ni to sila in potreba repertoarja, temveč potreba po folkloristični slovenski operi, ki vabi široke mase in boža š svojimi blagozvočnimi melodijami srce in uho poslušalca.
V delno izpremenjeni obliki prihaja na oder. To pa zato, ker se hoče komponistu približati bolj, kot ob svoji premijeri 1922. leta. Marsikako črtano mesto in marsikaka arija se bo pela sedaj po krstni predstavi zopet prvič. S tem pa seveda delo še ni izčrpano in preteklo bo morda še nekaj let, dokler ne bo ležal Slavček pred nami v popolnoma prečiščeni formi, ki bo jasno kazala bistvo in značaj komponista. To je delo za spretnega, nadarjenega in vztrajnega muzika — težko delo, a zato brez dvoma hvaležno.
Scenska oblika ostane tudi to pot ista. Prvine so naše gore, žitno polje, kapela, gostilna, solnčni dan in mesečina... Vse to povezano z jasnim trakom melodij naših narodnih pesmi... Vse to je naše, je izšlo iz nas in bilo je tako pred sto leti in tako bo ostalo. Veselega duha so Foersterjeve melodije in našle boclo slejkoprej odziva v nas.
Anton Foerster.
Rojen je bil 20. decembra leta 1837. v Osenicah na Češkem. Njegovi predniki so bili učitelji m so se že rodove nazaj ukvarjali z glasbo. Znamenit je posebno njegov brat Josip, ki je bil profesor na praškem konservatoriju in je znan po svojih krepkih skladbah, zlasti po svojem »Nauku o harmoniji«, ki je preveden v več jezikov. Po maturi leta 1858. je Foerster stopil v cistercijanski samostan v Višebrodu, je pa po 11 mesecih izstopil. Na univerzi v Pragi je dovršil leta 1863. pravo. Prešel je v tesnejše stike s skladatelji Bendlom, Prohasko in Smetano, na čigar glasbenem zavodu je kasneje poučeval klavir. Od lota 1865. do 1867. je živel v Senju in od tega leta dalje v Ljubljani, najprej kot kapelnik »Dramatičnega društva in pevovodja »Čitalnice«, od leta 1868. dalje pa je bil vodja glasbe v ljubljanski stolnici in to skupaj 41 let. V Antonu Foersterju je bil močan talent za iskreno muziko, z dovzetno dušo za versko-muzikalni umetniški izraz, ki so ga potrebe njegovega poklica le še povečale. Kot temeljit strokovnjak, formalno in srčno visoko naobražen mož, je Foerster s svojimi teoretičnimi deli položil osnovni kapital za svoje neštete učence in usmeril tok glasbenega življenja v urejeno strugo muzikalnega znanja. Povsem je izpolnil svoje življersko delo kot cerkveni komponist Komponiral je na stotine pesmi, maš itd., dirigiral zbore, orkestre in tudi sam prepeval. Zaeno je poučeval v Gah^e-S-soli in vzgojil malone vse domače komponiste polpretekle dobe. Bil je tudi vesten smotrni urednik »Cerkvenega glasbenika«. V naš narod se je Foerster prelil z izredno asimilacijsko močjo svojega rodu. S svojstvi tega rodu je prinesel s seboj vzorno marljivost, plemenitost duha, umetniško resnobo in kremenito doslednost poklicnega glasbenika, čas, ki je klical in potreboval učiteljev v raznih panogah naše umetnosti, je našel v Foersterju tenkočutnega vzornika. V najčistejšem smislu besede pa si je pridobil popularnost s svojimi moškimi, mešanimi zbori, kvarteti, a zlasti pa z opero »Gorenjski slavček:, prvič izvajano leta 1872. pod vodstvom samega kortiponista. Akoravno je šel razvoj svojo pot in so se glasbene zahteve obrnile v drugo smer, je živahni izraz in formalna popolnost Foersterjevih posvetnih skladb ohranila trajno vrednost. Klasičen vzor kot sim-fonska pesnitev »Turki na Slevici« ie ostala arhitektonsko kot najjačji zbor starejše šole. Dalje je napisal »Ljubici«, »Njega ni«, »Spake, »Povejte ve planine« itd. Anton Foerster je začrtal osnovnico slovenski narodni operi z »Gorenjskim slavčkom«.
Po vsej domovini je danes pokojnikovo ime (umrl je 1.1926.) spoštovano in pozabljeni so težki boji prve dobe naših glasbenih početkov. Pozabljeno pa ni življenje, ki je bilo posvečeno čisM umetnosti in žrtvam za narodno prosveto.
'	^	,	JfcP't	t ' '} J