GLAS teto XLIX - št. 16 - CENA 110 SIT Kranj, torek, 27. februarja 1996 Teden dni po Grosovem odprtem spopadu z državo Zastava še na pol droga, sicer pa nič novega Včeraj je v znak žalovanja za izgubljeno demokracijo Pfed kranjsko občinsko hišo še plapolala zastava, sPuščena na pol druga, tudi osmrtnice za upravno enoto ^r<*nj, vsiljeno najemnico brez najemne pogodbe, ki jo je v četrtek postavil na ogled župan Vitomir Gros, še nihče ni spel Sicer pa se v boju med kranjskim županom in državo e oni (do včeraj ob dveh) ni zgodilo nič pretresljivo ovf|a- In kaj o tem boju menijo župani nakelske, Preadvorske in cerkljanske občine? STRAN 4 Zimske športne igre upokojencev Mojstrana, 25. februarja - Medtem ko je bila večina gorenjske še odeta v turobno sive oblake, je v četrtek ^Poldan gorenjske upokojence, udeležence 6. Zimskih sPortnih iger v Mojstrani, pozdravilo sonce Razdeljeni v kostne skupine so se pomerili v veleslalomu in ^carskem teku na dva kilometra. Ekipna zmaga je 0(«to na Jesenice. Več na 4. strani _^ M.A., foto: Junj Furlan Prvi glas Gorenjske'96 je Suzana Mance Bled, 25. februarja - Dijakinja četrtega letnika Gimnazije Jesenice, Suzana Mance iz Poljč, je po izboru številnega občinstva Festivalne dvorane v soboto zvečr postala letošnji prvi glas Gorenjske. Zmagala je s pesmijo Se si tu, ki jo v originalu poje Marta Zore. Prvo mesto po mnenju strokovne žirije si je s skladbo I Will Always Love You pripela Manca Urbane iz Lesc. Prireditev sta vodila Branka Smole in Bojan Potočnik. IVI.A., foto: G. Šinik Alpina lansko leto zaključila pozitivno UGODNI POSOJILNI POGOJI Gorenjska^ Banka Banka d posluhom 0 Banki Les spet maja Ljubljana, 26. februarja - Primer Banke Les Se vedno ni končan. Na včerajšnji obravnavi je odvetnica Združenja potrošnikov Slovence Živa Drol • Novak zahtevala, da se enkrat zaslišijo bivšo direktorico Lesa Gabrielo Mako-vec, zato so obravnavo preložili na 8. maj ob 9. uri. Združenje podjetnikov Slovenije zagovarja stališče, daje po zakonu o hranilno kreditnih službah država suh-sidiarno odgovorna in zato dolina varčevalcem vrniti denar. Da so pri registraciji Lesa klonili ravno na omenjenem zakonu, naj bi s pričevanjem potrdila tudi Gabnela Makovec. • S. S. Starmana zamenjal Mlinar Nadzorni svet je za novega direktorja imenoval Francija Mlinarja, dosedanjega finančnega direktorja. Kranj, 26. febr. - V soboto, 24. februarja, se je pred zborom delničarjev sestal nadzorni svet Alpine in za Oldtimerji v Kranjski Gori -"Moram priznati, da so morali biti naši dedki in babice na teh smučeh veliko bolj spretni, kot so današnji smučarji," je povedala ena izmed udeleženk sobotne tekme oldtimerjev v Kranjski Gori, ko se je z dolgim krilom in lesenimi smučmi pripeljala po strmini. Vsi so ji seveda dali prav, hkrati pa so dokazovali, da smo Slovenci pravi smučarski narod, ki ima že več kot stoletno tradicijo smučarskih tekmovanj. Da pa nam bo tudi v prihodnje šlo dobro, pa je na SP v Španiji dokazala Urška Hrovat, ki je Sloveniji v soboto prismučala bronasto kolajno. Več o smučarjih, ki nastopajo tudi s po sto leti starimi smučmi in o ostalih športnih dogodkih pa je zapisano v Stotinki. • V. Stanovnik novega direktorja imenoval Francija Mlinarja, dosedanji direktor Bojan Starman pa sporazumno odhaja. Znano te že, da bo prevzel vodenje tranjske Planike, kjer je direktor Božidar Meglic pred kratkim odstopil in bo v tovarni ostal kot pomočnik direktorja. V Alpini je seji nadzornega sveta sledil zbor delničarjev, ki je spremembo v vrhu vodstva sprejel brez posebnih pripomb. Sicer pa žirov-ska tovarna obutve Alpina posluje dosti bolje kot Planika in Peko, po besedah novega direktorja Francija Mlinarja, ki je bil doslej finančni direktor, so lansko poslovno leto zaključili pozitivno, z minimalnim dobič- STRAN 3 Drzavljanova pravica je tudi sodno varstvo nE mobitel URADNI WMI POKLIČI PRODAJALEC Jm--- ZDAJ!' 064/ 225-060 [KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26, KRANJ | Tf [TTT KABELSKA TV fmrUi i- KAMNIK - DOMŽALE " fjj^jrj/ Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 VAŠE OČI IN UŠESA kom. Izdelali so 1,8 milijona parov obutve, promet je znašal 76 milijonov mark, kar je nekoliko manj kot leto poprej. Vendar ie bilo zmanjšanje proizvodnje in prodaja pričakovano, saj so opustili izdelavo celotnih čevljev pri kooperantih. Kar 84 odstotkov izdelkov so izvozili, ostalo pa so prodali v domaČi maloprodaji in grosistom. V Alpini je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih 1.429 ljudi, lani se ie število zaposlenih zmanjšalo za 70, odšli so v pokoj ali se zaposlili drugod. Povprečna neto plača za lansko leto je znašala 51.016 tolarjev, dosegli so raven plač po kolektivni pogodbi. • M. V. Rent - a - limo UNCOIN TOVUNCAR (dolžina 9ml Rent - a - car U60DNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINARANIH VOZIL Informacije in naročila: IANG COMERCE (1.0.0. WTC, Dunajska 156.11 TeUfox: 061/16-88-339 RETNJEPRI TRŽIČU ©064/58-458 Tel. 79-30 cgggL Kaposi ESCORT Že Od - 22.499 DEM Super popusti za modele ESCORT v zalogi! u90dni KREDITI ter LEASING! Staro za novo! LAvtohlia Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, 1 Nazorska c. 121, tel.: 064/241-358 wm p E1 r R Ol L UGODNO! KURILNO OUE PO NIŽJIH CENAH NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340,611-341 B.S. Radovljica tel. :064/715-242 NAROČILA SPREJEMAMO 24 UR IHA DAN 489/80 že od 130.325,00 SIT ali 6.992,00 SIT mesečno! Tel.: 064/22 10 40 Fax: 064/22 37 02 IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Župani protestirajo Ljubljana, 27. februarja - Nekateri vznemirljivi dogodki v zvezi z županoma dveh pomembnih slovenskih mest zaradi svojih posledic in strankih učinkov načenjajo vprašanja o sožitju med državo in lokalno samoupravo, je dejal pretekli teden ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel. Županska opozorila so doslej vedno naletela na gluha ušesa, je dejal ljubljanski župan, ko je predstavljal izjavo županov 11 slovenskih mestnih občin. Izjava ni solidariziranje z incidenti v Kranju in Mariboru, ampak poskus vzpostavitve dialoga med državo in lokalno samoupravo. Mariborski župan dr. Alojzij Krizman pa je dejal, da občine pričakujejo od drŽave vsaj odzivanje na pobude. Občinske oblasti pa bodo lahko poslovale z vso odgovornostjo, če bodo odgovornosti ustrezne tudi pristojnosti. Glede mestnih občin naj bi sprejeli poseben zakon in tako prispevali k decentralizaciji države. Če to ne bo sprejeto, župani napovedujejo preverjanje zakonov o državni upravi in lokalni samoupravi pri Svetu Evrope. • J.K. OŠ Prešernove brigade Železniki Otoki 13, 64228 Železniki objavlja prosti delovni mesti: UČITELJA ANGLEŠČINE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Nastop dela v maju 1996. VZGOJITELJICE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. Nastop dela v aprilu 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, natisnjena tv "črni zvezdici":!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado ■ VIBROSER podjetja Yanni Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima žreboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdružinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki tudi letos poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, terja nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova naj nas pokliče že danes, najkasneje pa jutri, v sredo, do 14. ure -kajti, dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. Prihodnjič preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko družino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaže ter je originalni slovenski izdelek, ki je tudi patentiran. VIBROSER vzpodbuja krvni obtok, kroženje Umje, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja živčno napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko družino, saj blaži tegobe sodobnega načina življenja. radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Državni zbor začenja 38. sejo Vlada in čas priganjata poslance Na dnevnem redu tokratne seje državnega zbora, ki se začenja z zamudo (sklicana je Mla za 20. februarja), je nad 30 točk dnevnega reda. Za nekatere zakone predlaga vlada hitri postopek. dobila posojila na daljši rok. V hitri postopek predlaga vlada tudi dopolnitve zakona o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo. Spremenjeni zakon naj bi pravnim osebam, ki imajo eno od dejavnosti prirejanje posebnih igef . na srečo, omogočil brezplačen & » Slovenije za razvoj. Po skraj; šanem postopku naj bi sprejeli tudi zakon o veterinarstvu. Na dnevnem redu je še veC pomembnih točk dnevnega reda. Poslanci naj bi obravnavah dopolnjen zakon o poli' ^in^tiS^S'^L™ Poslanska debata. Marjan Podobnik in Irena Oman. tičnih strankah, dopolnjen noiin Hercegovino .vzajemno zakon 0 volilni kampanji, priznavanje slovenskih m rta- dobička pravnih oseb. Spre- ša poroštva, za kar so podjetja dopolnjen zakon o socialnem Ujanskin diplom in strokovnih memba bo zagotovila načelo zaradi boljših pogojev kredi- varstvu, program dela Družbe nazivov, vračanje m spreje- pravne varnosti in enakosti tiranja zamteresirana. Nedo- za avtoceste v Republiki Slo; ikon, ki naj bi Ljubljana, 27. februarja Čeprav odločanje na sami seji utegne dnevni red še spremeniti, je zanesljivo, da čaka poslance kar dolga seja, saj je predlaganih kar 38 točk dnevnega reda. Za veliko zadev Eredlaga vlada sprejem po itrem postopku, tudi za predlog zakona o prevzemu dolga in o izdaji obveznic zaradi zamenjave dolga po novem finančnem sporazumu iz leta 1988. Zakon mora biti sprejet do konca februarja. Poslanci imajo na dnevnem redu več predlogov za ratifikacijo mednarodnih sporazumov. Sporazumi zadevajo znanstveno in tehnološko so manje državljanov Slovenije in Romunije, sodelovanje z Republiko Avstrijo pri zatiranju mednarodnega kriminala in znanstveno ter tehnološko sodelovanje med Slovenijo in Indijo. Za precej zakonov predlaga vlada sprejetje po hitrem postopku. Predlog zakona o spremembi zakona o davku od pravnih oseb pred zakonom. Vlada predlaga skrajšani postopek tudi za dopolnjen zakon o merilih in postopkih za dajanje poroštev Republike Slovenije. Temeljni zakon je začel veljati konec aprila lani, vendar so se v praksi pokazale nekatere pomanjkljivosti. Predvsem bodo podjetja lahko dobila od države dolgoročnej- pustno bi bilo, če bi morala Eodjetja najemati samo krat-oročnejša posojila z visoko obrestno mero, ko bi lahko ob ustreznem državnem poroštvu venije in zakon, . zagotovil namenska sredstva za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji- • J.Košnjek, - Foto: G. Sinik Nezadovoljni razlaščenci Kritika počasne in neučinkovite države Ljubljana, 27. februarja - Člani Združenja lastnikov razlaščenega premoženja so se v soboto zbrali na občnem zboru in ponovno grajali državo in njene organe, pa tudi politiko, zaradi počasnega uresničevanja Zakona o denacionalizaciji. Najodgovornejšim v Sloveniji je bil naslovljen ponoven poziv, da naj denacionalizacija poteka hitreje. V Sloveniji je okrog 200.000 upravičencev do razlaščenega premoženja. V štirih letih je bilo državi vloženih okrog 38.000 zahtevkov za vrnitev premoženja, ugodenih pa jih je bila petina. Če bo tempo še naprej tako počasen, bo vračanje trajalo še 22 let, so zračunali razlaščenci in terjali okrepitev službe, ki se ukvarja s temi vprašanji, ter večji nadzor na upravnimi enotami, ki zahteve rešujejo. V politiki tudi ni volje, da bi se denacionalizacija pospešila. Denacionalizacijskim upravičencem so tako kršene pravice, so dejali na občnem zboru. • J.K. Vlada je zasedala Kazen tudi odvzem premoženja Ljubljana, 27. februarja • Vlada je zavrnila predlog z* podražitev telefonskega impulza. Impulz naj bi se L marca podražil za 14 odstotkov, kar je za vlado nesprejemljivo. Vlada je bila prav tako proti delnemu reševanju problemov v zdravstvu, komisija, ki raziskuje okoliščine in upravičenost nakupa sistema zvez v Izraelu. Dobiti je treba še odgovor na vprašanje, ali izraelski sistem zvez ustreza standardom Nata. Slovenija si bo tudi prizadevala za čimprejšnjo včlanitev v OECD, v svetovno organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Vlada je namenila veliko pozornost poročilu delovne skupine za preprečevanje oškodovanja družbenega premoženja. Skupina predlaga takšno spremembo zakonodaje, da bomo na tem področju primerljivi z državami Evropske unije. Predvsem je treba biti določnejši glede pranja denarja in odvzema premoženja pri ugotovitvi pranja denarja-Kaznovan naj bi bil tudi prenos denarja na enega od družinskih članov. Tudi temu bi država lahko odvzela premoženje. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Kaj je vedel Tone Rop Slovenska ljudska stranka v obvestilu za javnost sporoča, da se je sestala skupina za gospodarstvo in finance pri programskem svetu stranke. Obravnavali so razvojno vizijo Slovenije in opredelili področja, ki jih bo stranka vgradila v svoj program in jih želi po volitvah uresničevati kot vladna stranka. Opozorili so na preveč izdanih lastninskih certifikatov in na diskriminacijski položaj tistih imetnikov, ki so certifikate vložili v investicijske družbe. Tu se postavlja odgovornost nekdanjega državnega sekretarja Toneta Ropa, ki je za "luknjo" pri certifikatih vedel oziroma zavajal javnost s svojimi izračuni. Menili so tudi, da je treba predlog zakona o stvarnih in drugih pravicah tujcev še dodelati, saj predvsem zemlja še ni dovolj zaščitena pred politično motiviranimi nakupi. Slovenska nacionalna desnica se bo še bolj zavzemala za iztrebljanje kriminala, za graditev pravne države in za poostritev kontrole nad dotokom delovne sile z juga. Socialdemokratska stranka Slovenije daje posebno pozornost sporazumu o skupnem nastopu na letošnjih državnozborskih volitvah, ki so ga poslali SKD in SLS, odprt pa je tudi za druge, socialdemokrati pa v tem sporazumu nočejo biti privilegirani. Združena Usta socialnih demokratov je izstopila iz vlade po tehtni analizi, so povedali na časnikarski konferenci. Stranka načrtuje učinkovito in pametno predvolilno kampanjo, po kateri se namerava v vlado vrniti. V stranki bodo ustanovili vrsto strokovnih svetov in nekakšno vlado v senci. Slovenija se je zasukala v desno, zato je treba ponovno vzpostaviti laično socialdemokratsko državo. • J.K. Slovenija in NATO Zadovoljni general MacKenzie V vrhovnem poveljstvu Nata v Monsu deia1" tudi dva častnika Slovenske vojske. Ljubljana, 27. februarja - Namestnik poveljnika NATA Evropo general Jeremv MacKenzie je bil po štiridnevn obisku v Sloveniji, kjer so ga sprejeli najvišji Vxt^^t0v države, zadovoljen. Slovenija se uspešno vključuje v Na "j Erogram Partnerstvo za mir, delovanje dveh naših častnikov, ^ aterih je bil brigadir Andrej Kocbek imenovan tudi vojaškega atašeja v Belgiji, v poveljstvu Nata v Monsu F tudi že kaže rezultate. Slovenija je vključena v aktivnosti ' med Ljubljano, Brusljem in Monsom bodo vzpostavlJe posebne telefonske in druge komunikacijske P°ve^a{*. Slovenija pa bo vojaškemu in političnemu vodstvu N. dostavila program partnerskega sodelovanja letos in P^^ia leto. Posebna pozornost bo veljala preglednosti voi*l-Jf), načrtovanja, demokratični kontroli nad vojaškim p0(*r0^ jfi doseganju standardov Nata ter sodelovanju na mirovnem humanitarnem področju. • J.K. Slovensko srečanje na Bavarskem Kranj, 27. februarja - Na gradu Schnev na severn Bavarskem je bilo srečanje predstavnikov slovenskih "f70«^. iz Nemčije. Udeležilo se ga je blizu 50 predstavnikov 45 £'rU:sjce Kot sporoča poslanec Sašo Lap, so bih razen njega s slov en ^ strani na posvetovanju slovenski veleposlanik v Nemčiji ^ Ferlec, naš generalni konzul v Muenchnu Andrej ^ra!?f Pa Je struWVSem vehkim in nujnim kateri?nim sPremembam, do »loven l. moralo priti v »nist t m kmetijstvu, opti-• Je pa poudaril, da gre redni rono- Od subvencij do 'hektarskih regresov' Za kmete Poljanske doline, kjer prevladujejo prav manjše in srednje velike kmetije, pa tudi za ostale je dr. Tajnšek svojo črnogledo napoved razložil s trenutnimi dogodki v svetovnem kmetijstvu, predvsem pa v evropskem. Na urugvajski rundi sprejeta kmetijska politika, ki je predvsem rezultat ameriških zahtev, predvideva in zahteva nevmešavanje države na trgu hrane. Z drugimi besedami, od leta 1992 naprej ie Evropska skupnost ukinila subvencioniranje hrane. Taka politika seveda bolj ustreza ameriškim kmetom, ki imajo 27-krat večje kmetije kot evropski, še slabše pa se godi slovenskim, ki imajo še 7-krat manjše kmetije kot evropski. Ti podatki takoj povedo, da brez kakršnekoli pomoči evropski kmet ne more konkurirati ameriškemu. Zato je Evropska skupnost (ES) sprejela drug način podpore, nekakšni 'hektarski regres', kjer kmetje dobivajo podporo glede na velikost kmetije oziroma na hektar, s tem pa želijo povečati kmetije. Za krmne rastline ni podpore Usmeritev evropske skupnosti stremi k temu, da mora živina na travnati svet, na njivah pa se prideluje hrana in ne krmne rastline, saj kmetje zanje ne dobijo podpore. Tako podpirajo proizvodnjo žita in koruzo za zrnje (ne silažne), proizvodnjo oljnic in stročnic. Dr. Tajnšek ob tem pravi: "Pri nas poskušajo povečati proizvodnjo silažne koruze na njivah in ob vstopu v Evropo se bodo ti kmetje znašli brez podpore." Ker v Poljanski dolini prevladuje živinoreja, se je dr. Tajnšek ustavil še pri njej. Evropa podpira samo do dve glavi Živine (goveda) na hektar. Drugače povedano za tretjo ali celo četrto glavo na hektar kmet ne dobi podpore, zato se mu je ne splača imeti. Pomembno je tudi, da je pri nas živina večinoma v hlevu, medtem ko jo v Evropi pošiljajo na pašnike, ker s tem racionalizirajo stroške kmetije. Kaj preostane slovenskemu kmetu? Trenutna slovenska politika po Tajnškovem mnenju samo veča razkorak med evropskim in slovenskim kmetom. Zato med drugim predlaga bistveno povečanje sredstev, ki jih država podeljuje kmetom (v ES polovico sredstev za kmetijstvo razdelijo kot podporo, pri nas le tretjino), izdelavo programa za ohranjanje gorskih kmetij, prilagoditev Evropi in orga- niziranje kmetijskih zadrug (vendar ne preko starih zadrug, ampak naj jih kmetje organizirajo sami). Veliko malih kmetov bo sčasoma ugotovilo, da se jim ne bo splačalo nakupovati nove mehanizacije, zato bodo opuščali kmetovanje. Rešitev bi bila v alternativnem kmetovanju - gojenje polžev, kuncev, rož ipd. Toda, kot je rekel dr. Tajnšek, vsak se s tem ne bo mogel ukvarjati. • S. Subic POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 . TRGOVINA t POHIŠTVO*. IMOMJA MIMtt ■» UGODNI KREDITI DO DVEH LET Mauthausen na Ljubelju Tržič - V dvorani tržiške glasbene šole so v petek popoldan predstavili knij-go Janka Tlšlerja in Jožeta Kovčka Mauthausen na Ljubelju. Pogovor z avtorjema je vodil župan Pavel Rupar, prireditve pa sta se udeležila tudi francoski veleposlanik Bernard Pan-cet in veleposlanik ruske federacije v Sloveniji Aleksej Nikifarov. Knjiga govori o koncentracijskem taborišču na slovensko - avstrijski meji med drugo svetovno vojno. Nastalo je zaradi potrebe Nemcev po delovni sili, saj so hoteli zgraditi skozi Karavanke cestni predor. Za delo so uporabili internirance iz Mauthausna. Na gradbišču je delal tudi tedaj dvajsetletni Janko Tišler, ki je gradivo o dogajanju na Ljubelju zbiral vse do danes, ko je iz obsežnih podatkov nastala dokumentirana pripoved o gradnji predora, o odnosih med oblastniki in interniran-ci, o brutalnosti in tudi o Človeških odnosih. Kotje na predstavitvi knjige v Tržiču poudaril župan Rupar, sta avtorja pri delu vodila natančnost in čut odgovornosti, kar mu je omogočilo današnjim in prihajajočim generacijam natančno prikazati čas, ki si ga nihče od nas ne bi želel živeti. Janko Tišler je namreč ves tisti čas zapisoval dogodke in vestno shranjeval dokumentarno gradivo, ob tem pa po svojih močeh pomagal internir-ancem, ki so v nečloveških razmerah gradili ljubeljski predor. Zaradi tega je bil pred nekaj meseci nagrajen tudi s francosko legijo časti. Knjiga, ki obsega kar 430 strani, je bila izdana v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu, bogatijo pa jo številne fotografije in dokumenti iz arhiva Janka TiŠJerja. • M.A. Dobrote v gostilni iz 19. stoletja Kranjska Gora - V Lizn-jekovi hiši v Kranjski Gori so na razstavi Kranjske gostilne iz 19. stoletja pripravili za čas zimskih šolskih počitnic posebno ponudbo domaČih dobrot. Obiskovalcem postrežejo z domačim in medenim Žganjem, s čajem, rumovimi bombicami, s sirom in klobasami, zaseko, navadno slanino in slanino v popru ter domačim kruhom. Liznjekova domačija je med počitnicami odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. Upokojenci so tekmovali v Mojstrani veselo in aktivno tudi po upokojitvi 130 tekmovalcev z vse Gorenjske. - V sončni Mojstrani so upokojenci tekmovali v veleslalomu in tekih. Najstarejša udeleženka, predtekmovalka, stara 83 let. - Prehodni pokal na Jesenice. Mojstrana, 25. februarja - V četrtek dopoldan so se na že šestih zimskih športnih igrah zbrali gorenjski upokojenci. Letos so se jim priključili tudi Kamničani. Prireditev so organizirali jeseniški upokojenci, izvedlo pa Društvo upokojencev Dovje Mojstrana. Tekme so bile letos posvečene petdeset letnici Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je tokrat tudi sodelovali pri organizaciji prireditve. Tekmovalci so se, po dva iz vsakega društva, pomerili v veleslalomu, ki je Eotekal na celotni dolžini vlečnice, i je dolga 600 metrov in ima 130 metrov višinske razlike. Progo, ki je imela 22 vratic, je postavil načermk GRS Mojstrana Janez Brojan. Tekaška proga je bila dolga 2 kilometra, trasiral pa jo je znani nekdanji reprezentant v tekih Franc Lakota. Na tekmovanju je, po predhodnih kvalifikacijskih tekmovan- Številni gorenjski upokojenci so v četrtek dokazali, da se aktivno življenje nikakor ne konča z upokojitvijo. Vsem, ki so drzno vijugali med vratci, ki jih je postavil Janez Brojan, bi zavidal marsikateri, ki je mlajši po letih. jih, nastopilo 130 upokojencev, ki po zavzetosti niso kaj dosti zaostajali za pravimi tekmovalci. "Tekma je potekala na visokem nivoju, kljub temu da je najstarejši tekmovalec štel petinsedemdeset let. Pri izvedbi so nam pomagali tudi delavci Športnega društva Mojstrana, pa seveda Timing Mojstrana, Žičnica Kranjska Gora v Mojstrani ter domača gorska reševalna služba," je povedal vodja tekmovanja Sandi Kotnik. Sicer pa se člani društva upokojencev Dovje Mojstrana pripravljajo še na en pomemben dogodek. 12. junija bodo namreč v Planici organizirali srečanje vseh upokojencev Slovenije v počastitev petdesetletnice Zveze društev upokojencev Slovenije. Pričakujejo, da se bo tam zbralo od 25 do 30 tisoč upokojencev iz vse Slovenije. • M.A., foto: Jurij Furlan Štirje "kranjski" župani o Grosovem boju z državo Pogajanja pri odprtih vratih je zamenjal dialog diktata Cerkljanski župan Franc Čebulj obsoja tako ravnanje Grosa kot države, za naklanskega Ivana Štularja Grosov način boja ni sprejemljiv Preddvorčan Miran Zadnikar meni, da je Gros druge variante že izčrpal, Šenčurjan Franc Kern pa se javno ni opredelil. Po tednu dni, kar je kranjski župan iz občinske hiše nagnal državne uslužbence upravne enote Kranj, država pa mu je vrnila s policijsko zasedbo stavbe ter z (za zdaj) dvema kazenskima ovadbama, je že povsem jasno, da bo dvoboj dobil svoj epilog na sodišču. Zanimivo in po svoje tudipričako-vano pa je, da večina Grosovih kolegov, ki so po zakonu prisiljeni v sožitje občine z državo, kranjskemu županu daje prav, ko terja enako najemnino za upravno enoto, kot jo plačujejo najemniki v občinski hiši, med njimi tudi nekateri državni organi. Povsem človeško je, da so se polakomnili možnosti za dodatno obogatitev občinskih proračunov in se zato z bolj ali mani odkritimi znaki podpore "prišlepali" kranjskemu Grosu. Kaj pa o njegovem boju z državo in še posebej o njegovih metodah menijo Župani drugih štirih občin, ki so se z lanskim novim letom porodile iz stare kranjske občine? Cerkljanski župan Franc Čebulj kranjske dogodke komentira takole: "Zanima me, koliko bo cerkljanska občina soudeležena pri najemnini, ki jo v kranjski občinski hiši pobira župan Vitomir Gros in jo zdaj hoče dobiti tudi od upravne enote. Najemnina je profitna, ne gre samo za stroške obratovanja m tekočega vzdrževanja Glede na izjave občanov in nekaterih županov, ki Grosa podpirajo, kot tudi izjave ministra S ter a, se sprašujem, ali smo Slovenci sploh sposobni kdaj vstopiti v demokracijo. Očitno rabimo - kar se je pokazalo tudi v Kranju - kot edini mogoč dialog diktat oziroma absolutizem. Sam se bom, tudi prek stranke, zavzemal za dialog demokracije, to je za pogajanja pri odprtih vratih, za to, da se podobni absolutizmi, kot so bili v Kranju, ne bi več dogajali. Delitvene premoženjske bilance za prejšnjo kranjsko občino še nismo naredili. Sprašujem se, ali bo delitev v Kranju sploh kdaj mogoča." Naklanski župan Ivan Štu-lar pa je dogajanjih v Kranju povedal naslednje: "Odločno nasprotujem načinu, kakršnega je ubral Vitomir Gros. Če imajo upravne enote po zakonu pravico do uporabe prostorov in opreme, s katero so delale pred reorganizacijo lokalne m državne uprave, in če zakon določa, da za to plačujejo le stroške obratovanja in vzdrževanja, naj se to spoštuje. Ne nasprotujem pogajanjem za drugačno ceno, tudi ne spremembi zakona, vendar ne na Grosov način. Z zaprtjem občinskih vrat za uslužbence upravne enote so bile kratene pravice naših ljudi. Želim, da se mi tisti občani, ki so šli prejšnji ponedeljek zastonj v Kranj, javijo. Glede dedičev kranjske občinske hiše pa tole: naša komisija za delitveno bilanco vztraja, da se občinska stavba v Kranju razdeli po deležih med vseh pet občin, delež naklanske občine je 6,03-odstoten. Res pa sni« župani na Grosov predlog podpisali dogovor, da do sprejema delitvene bilance vsak gospodari z imetjem n* območju svoje občine." Stališče preddvorskega župana Mirana Zadnikarja pa je precej drugačno. "V moje probleme se Gros ne bo vtikal, tako se tudi jaz nočem v njegove. Včasih so bile vse strokovne službe, ki jih ima zdaj upravna enota Kranj, občinske. Ne strinjam se, da jih je država pobrala in hkrati pripravila tak zakon, čne izvajati obljubljene *Ja*rte na cestah, mostovih in drugih novogradnjah. *e pred koncem leta ste na *°orih krajanov ugotavljali, *»kšne potrebe imajo ljudje v kajevnih skupnostih. V kratkem bo drugi krog teh srečanj: 0 Čem bo tokrat beseda? . "Res sem z obiskom v krajanih skupnostih, razen v Preddvoru, skupaj s krajani ugotavljal, katere potrebe občanov - - bi njene vodne sile uporabili tudi za pogon malih elektran? SSK Jiste' kJ naj i? °bčma*Če s renfTTc bo zmanjšan vodni £'canostno rešuie. V drugem m:nim„m Yn\,rf> ni r^i™* —-vi.« rešuje. V drugem *r°gu teh obiskov, ki jih načr-lujem v kratkem, pa bom VaŠčanom poročal o lanskem Poslovanju občine, spet bo ^seda o problemih posamezen vasi in o razvoju posamez-n,n delov občine v tem letu." „ bj kakšno je bilo prvo leto poslovanja" praddvorske ob- "Ker zelo dolgo ni bil sprejet Poračun Mestne občine Kranj, ludi v majhnih občinah nismo P^ogli samostojno gospodariti in lrjvestirati v naš razvoj. To obdobje smo zato izkoristili za drobna investicijska vzdrževanja. Od lani je občini ostalo 25 JMijonov tolarjev, ki jih bomo letos vložili tja, kamor bomo slcupaj ocenili, da je najbolj Potrebno. Eden prvih načrtov, y ga moramo izpeljati, je Ureditev mostu na Beli. Naložba je zastala zaradi nesporazuma med projektantom, uPravljalcem z vodami in občilo. Nismo se mogli odločiti, ali J most zgolj sanirali ali šli v x0y°gradnjo. Zdaj smo se odlo-jj1 za slednjo in pričakujem, da ^e bodo v mesecu dni začela ^eJa. Mislim, da poslej ne bo Prihajalo do zastojev, zlasti JJ'k bodo tudi lastniki odstoji zemljišča. Druga pobuda pa f"Na iz Bašlja, kjer bi radi, da jjf letos izgradimo cesto Bašelj -°abni Vrt. Naših je 800 metrov fr ceste (preostali del je dolžna Ananirati kranjska občina), >^stno podjetje Kranj pa ocen-Sb da bo naložba veljala 28 konk-tistimi, ki JJjonov tolarjev. To so b07JŠa dela, med tisti „ ornen;teriala daljš> čas, pa naj Kot r ij° ° zaščiti doline reice\e y.n .° onesnaževalcih te trstvi,' J° Pripravlja Minis- jo k° Za okolJe »n prostor. Ko 'zdel 0 lmeli- bomo š,i tudi v ciin Projektov za, kanalizacij*« Preddvor> Bel° in es^**? Kokra je široko inter-Uike ^?InoiJc za mnoge dejav-fradi« v davno tega so» denimo !'. ma,ih elektrarn prišli Kru?'s,,J°> d« bi Kokro v dolini ^m« evre na Jezerskem zaje- zili " Id *reke v preveč sušnih HaDJ[e,Več mokrih obdobjih, SS? tPa w *"di malo elek-tfedat ako v občini Preddvor (ljJle na te načrte? *dilo Dl!55anJe' ki 8a ie Prir" elektr tvo graditeljev malih kega am predstavniki Jezers-rni n n,sern bil vabljen, kar se P°doh Zdi prav' sai taki m ^aticn"1 n~3'Č-i ne moreJ° obi^ >neje nevnik ožc društ občine. Ko pa sem 0 tem dal izjavo za S Božo "n *?e ie P°iskal g°sP°d dn,x. uukič, sekretar tepa minimum Kokre, ni razloga za nasprotovanje. Vendar pa ponavljam, da taki projekti ne morejo mimo občine in njenih planskih dokumentov." Za letos je bila predvidena tudi adaptacija podružnične šole v Kokri? "Žal nas je šolsko ministrstvo, ki naj bi do polovice financiralo naložbo v to šolo, obvestilo, da je za letos investicija izpadla iz njihovega finančnega plana. V kratkem se bom šel na ministrstvo dogovarjat, da bomo prišli vsaj v program za prihodnje leto. Sicer pa so ftrojekti za adaptacijo že izde-ani. Po njih bi v spodnjih f>rostorih ostala učilnica, uredi-i bi garderobo, telovadnico in majhno kuhinjo, uporabnost pa bi se razširila z gornjimi prostori, kjer bi uredili stanovanje in večnamenski prostor." Kaj pa vlaganje v ostale šole v občini? "V osrednji šoli v Preddvoru bodo letos zamenjali 24 oken, kar bo občino stalo 4 milijone tolarjev. Še milijion več pa namenjamo otroškemu varstvu, kjer bo glavnina denarja porabljena za ureditev centralnega ogrevanja vrtca na Beli." Ta vrtec, do nedavna še del V V/ iz Kranja, je zdaj na skrbi občine. Po drugi strani pa sosedni (šenčurski) občini prepuščate vrtec na Visokem in podružnično šolo v Olševku? "O tem smo se predstavniki občin in ravnatelji že sporazumeli, čakamo le še na odobritev ministrstva za šolstvo." Ali imate tudi v občinski upravi v Preddvoru tako hude težave z najemniki svojih prostorov, o kakršnih slišimo v mestni občini Kranj? "V Preddvoru, kjer v občinski stavbi domujejo še pošta, Telekom, upravna enota in v gornjih prostorih stanovalci, takih težav nimamo. Vsi v redu poravnavajo svoje obveznosti. S Telekomom, denimo, trenutno potekajo pogovori o prizidku, v katerem bi našla prostor nova centrala. Star sistem naj bi namreč zamenjali z novim elektronskim. Ob tem, da pridobimo sodobnejše telefonske storitve, pa se bo s prizidkom sprostila tudi večja površina v pritličju občine, kjer bodo potem prostori občinske uprave. Zamenjava kablov na terenu pa bo občini omogočila tudi napeljavo kabelskega TV omrežja." • D.Z.Žlebir zbrali prvi snopič tržiških anekdot, so vztrajno delali, ob tem pa so se tudi od srca nasmejali. Tržič, februarja - Od novembra lani do februarja letos se je v tržiški knjižnici sestajala skupina dvanajstih domačinov ob pripovedovanju in zapisovanju izvirnih anekdot. Plod njihovega dela so "Tržiške ta fletne", mapa z 22 Usti besedila. Kot je napovedal mentor krožka profesor Janez Ster, bodo gradivo še zbirali in ga pripravili za objavo v knjigi. Humorne prigode Tržiča-nov že nekaj časa zbira domačin Mato Mežek, ki je bil eden od rednih obiskovalcev študijskega krožka v organizaciji Zavoda za kulturo in izobraževanje v Tržiču. Krožek je vodila Heda Šivic, v njem pa so poleg mentorja sodelovali Še Jelko Hladnik, Vida Janškovec, Riko Kalan, Joži Koder, Draga Koren, Marija Maršič, Danica Opa-lički, Franc Primožič, Mira Primožič in Miro Vrhovnik. Iz spomina so izbrskali iskrive prigode nekdanjih in še živečih Tržičanov. Med njimi so ponovno zaživeli tržiški posebneži in duhoviti posamezniki, od zdravnikov in župnikov do trgovcev in politikov. "Želeli smo ohraniti spomin na staro trško druženje, ki ga je bilo nekdaj veliko več kot danes. Odsev te nekdanje družabnosti so bila tudi naša srečanja, med katerimi smo zbrali precej več gradiva od objavljenih listov. Zbirali smo se vsako sredo, ko je vsakdo prinesel kaj novega. Za domačo nalogo smo si zadali, da bo moral vsak povedati vsaj po eno anekdoto. Hoteli smo namreč predstaviti najbolj značilno blago, ki mu je moč poiskati tudi književno prevedbo v tržiško narečje. Tako je od približno 70 zbranih anekdot v prvem snopiču objavljenih 30 najzanimivejših besedil, nekaj tudi v narečju. V treh mesecih smo kar trdo delali, vendar smo se ob tem tudi zabavali in od srca nasmejali" je povedal mentor Janez Šter. Brošura z nadnaslovom "Anekdota kot odsev družabnega življenja v Tržiču" je izšla v nakladi 600 izvodov. Verjetno bo med domačini dobrodošla, saj takih prigod že dolgo ni nihče ponatisnil. Prav zato nameravajo gradivo še zbirati, saj klenega humorja iz raznih obdobij res ne manjka. Obdelali naj bi več sto anekdot, izbor besedil pa bi radi objavili v pravi, vezani knjigi. S. Saje "TRŽIŠK' FIRB'C" Koliko je posluha v občini Tako zastavljeno vprašanje bi bilo lahko dvoumno, če ne bi opredelili, za kakšen posluh gre. Tokrat nimamo v mislih posluha uradnikov tržiške občinske uprave za nižje ali višje tone njihovih strank, ampak posluh za pravo petje! Na nedavni reviji pevskih zborov in skupin smo namreč opazili med nastopajočimi kar nekaj znanih obrazov iz občinske uprave. Županova tajnica Francka Hlebš in nova načelnica uprave za družbene dejavnosti Erna Stefe prepevata v komornem zboru Peko, Andreja Meglic iz finančne službe pa v cerkvenem pevskem zboru Ignacij Hladnik. Moško čast med pevci rešuje sam župan Pavel Rupar, ki na reviji sicer še ni nastopil, a je od nedavnega tudi član Pekovega zbora. Kot smo izvedeli iz prve roke, je v treh tednih uspel priti le na eno vajo, dve pa je bil prisiljen "špricati" zaradi neodložljivih obveznosti. Enkrat je bila ravno na dan pevske vaje na vrsti celo seja občinskega sveta. Glede na to, da je predsednik sveta Peter Smuk med ljubitelji kulturnih prireditev - bil je tudi na omenjeni pevski reviji, bo morda našel posluh za uskladitev rokov za seje z županovimi pevskimi ambicijami. Zelo nerodno bi namreč bilo, če bi župan prevečkrat manjkal na pevskih vajah, potlej pa bi kdo moškemu delu občinske uprave očital pomanjkanje posluha! S. Saje sekretar tega Sei"" Ta' -n Predstavil zami-razmici ,Je nedvomno vredna PreS, eka" Na r<*i Kokri je opuščenih žag, zakaj ne Komunalni problemi zaradi snežnih padavin Lokalne ceste ledene, avtocesta odlično vzdrževana Že deset let ni padlo toliko snega kot letos, zato imajo komunalci obilo dela. Največ sitnosti zaradi parkiranih avtomobilov. Največ čestitk avtocestni bazi na Hrušici, kjer plužijo in posipajo noč in dan. Kranjska Gora, Hruška, Jesenice - Letošnje obilne snežne padavine so povzročile precej preglavic m hude krvi. Še posebej po zadnjem sneženju so bili na Jesenicah ogorčeni, saj se na najbolj prometnih površinah plugi sploh niso prikazali. V centru mesta, za Ljubljansko banko pri gimnaziji in vsepovsod drugod so nastale globoke tirnice, iz katerih si se izkopal ali pa tudi ne - da o pločnikih sploh ne govorimo. Pri jeseniški komunah pravijo, da tako v centru mesta kot drugje plužiti ne morejo, saj so vse površine polne parkiranih avbtomobilov. Ne pomagajo opozorila, naj lastniki avtomobile zaradi plu-ženja odstranijo, jim ponujajo splužena parkirišča za gledališčem, a nič ne pomaga. Razen tega nimajo primerne mehanizacije, s katero bi plužili ozke ulice. Plužijo pa po prednostnem redu, tako, da so prve na vrsti najbolj prometne ceste - ko pa so na vrsti stranske, je pa snežna odeja že zvožena in poledenela. Tudi kranjskogorska komunala se huduje nad lastniki avtomobilov, ki ob sneženju puščajo svoja vozila kjerkoli se jim že zdi. Najbolj kritično je v centru Inž. Janez Dovžan Kranjske Gore in v Podkorenu. Vozila kranjskogorske komunale - dve vozili Unim-ag, dva rezkarja in pet traktorjev - so na cestah noč in dan, saj plužijo več kot 50 kilometrov cest. Po prednost- nem redu, a žal so tudi njihova vozila že zastarela in velikokrat v okvari. Ko jih po pluženju zapeljejo na popravilo v delavnico, že napovedujejo novo sneženje. Je pa res, da toliko snega ni bilo deset let in da so se ljudje navadili kopnih cest. Nobena komunala pa ob tako obilnih snežnih padavinah ni zmožna vse splužiti tako kot bi si ljudje želeli. Komunalni delavci so po 18 ur dnevno na strojih, začnejo ob 4. uri zjutraj in lahko plužijo do 10. ure - potem postanejo ceste tako prometne, da je plužiti nemogoče. Delo se nadaljuje ponoči... Avtocesta mimo Jesenic pa je vso to dolgo in sneženo zimo vsak trenutek imenitno vzdrževana. Domačini se zato vedno bolj odločajo, da z Jesenic zapeljejo na ta avtocestni odsek, če potujejo proti Ljubljani - vsaj nekaj Kilometrov zelo varne vožnje! 19 kilometrov avtoceste in predora, ki je na naši strani dolg 3.640 metrov ter tri mejne platoje vzdržuje Podjetje za vzdrževanje avtocest - avtocestna baza Hrušica. Direktor pravi: "Avtocesta mimo Jesenic, za katero skrbimo, je grajena v tako imenovanem varčnem profilu, kar med drugim pomeni, da nima odstavnega pasu in je predvsem v Pod-mežakli in v bližini železnice nemogoče odmetavati sneg preko ograje. Ves sneg se mora zvoziti z avtoceste - po sneženju ga najprej zrinemo na betonsko ograjo in potem odvažamo. Letos smo odvozih s ceste 2.500 kubičnih metrov snega. Samo za primerjavo: lanskega januarja smo imeli 67 plužmh akcij, letos pa zaradi obilnih snežnih padavin 117, kar je skoraj še enkrat toliko intervencij. Avtocesto vzdržujeta dve filužni skupini, imamo 4 ve-ike kamione, 3 UNIMAG stroje, tri platoje pa čistimo tudi po pogodbah, ki smo jih sklenili z uporabniki mejnega platoja: Petrolom, policijo, Kompasom, carino. Cesta in platoji so vedno dobro očiščeni, saj moramo delati tudi po zakonu, ki avtocestne odseke obravnava drugače kot druge ceste. Ne čakamo, da pade določena količina snega, ampak spremljamo vremenske napovedi že prej in z aparaturami merimo temperaturo in ob poledici pravočasno posipamo. Posi-inž. Janez Dovžan pamo pa v približno enakih Količinah kot evropske dežele: to pomeni 1,40 kilograma soli na kvadratni meter. Se pravi: ne solimo ne več ne manj kot v sosednji Avstriji..." Avtocestna baza na Hrušici je tako kot vsi ostali uporabniki na mejnih platojih ob predoru Karavanke dobila prvo nagrado Turistične zveze Slovenije za odprtost, urejenost in gostoljubnost na mejnih prehodih. Povsem upravičeno! Čestitko ie tako kot vsem drugim tudi avtocestni bazi na Hrušici poslal svetovalec vlade in načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar. Tudi zaradi prizadevanja delavcev avtocestne baze na Hrušici je avtocesta Podme-žakla v vsaki uri dneva in noči splužena, posipana in -varna! • D.Sedej GORENJSKI GLAS • 6. STRAN PO GORENJSKEM Z GORENJSKIH OBČIN Seja bohinjskega sveta Sto tisoč mark za bistriško cerkev KAJLE IN KLAMFE Žalostni lupan Blejski lupan Vinko Gole je bil na četrtkovi seji občinskega sveta kar malo užaloščen, ko je svet sklenil, da morebitnih prostih proračunskih sredstev odslej ne bo smel več posojati podjetjem, ampak le poslovnim bankam. Zupan, ki je po duši in srcu financar (med drugim je bil predstavnik Ljubljanske banke v Celovcu), bi rad prosta sredstva obračal tako, da bi čimveč kapnilo v proračun, svet pa je ocenil, da bo manj tvegano, če bo proračunski denar "ležal" v poslovnih bankah. Ker je v Sloveniji precej bank, županu zdaj ne preostane drugega kot to, da svojo "financarsko žilico" poteši vsaj pri odločitvi o izboru najboljše banke. V kroglicah je alkohol Če smo doslej ugibali, zakaj so včasih razprave na sejah bohinjskega sveta tako živahne, je zdaj vse jasno. V čokoladnih kroglicah, ki jih na seji med drugim strežejo svetnikom, je namreč alkohol. Ena kroglica menda še ni usodna, pretirano "konzumiranje" pa že lahko prispeva k pojavu, za katerega bi sodniki rekli: razpravljal je v stanju bistveno zmanjšane priš-tevnosti. vim predlogom, da bi enosobno stanovanje na Prečni ulici 5 v Bohinjski Bistrici določili kot socialno in ga dodelili v najem štiričlanski družini Vesne Cerkovnik, ki je doslej živela na — .v.. »UVniK, KI j~------ Obema bo za obnovo strehe in pročelja cerkve v Bohinjski Bistrici namenila 9,1 milijona vse8a 225 kvadratnih metnn 'n,n"n" ——~----1------1---±* stanovanjske površine. Ko Je tolarjev oz. polovico predračunske vrednosti. Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na četrtkovi seji sklenil, da bo v letošnjem in v prihodnjih dveh letih za obnovo cerkve Sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici namenil polovico potrebnih sredstev. Po predračunu Gradbenega podjetja Bohinj bo obnova stala nekaj manj kot 18,2 milijona tolarjev, občina pa bo prispevala blizu 9,1 milijona tolarjev. Petsto tisoč tolarjev je zagotovila ie lani, letos naj bi 2,86 milijona tolarjev, v prihodnjih dveh letih pa še po 31.818 mark v ustrezni tolarski vrednosti. Ko je svet razpravljal o ureditvi pokopališča ob cerkvi, je med tremi različnimi predlogi izglasoval predlog svetnice Stanke Zupan. Občina predlaga upravljalcu pokopališča, to je javnemu podjetju Komunala Radovljica, da bi letos ustrezni del sredstev namenil za razpis, s katerim bi v skladu z noveliranim zazidalnim načrtom Bohinjska Bistrica - Center pridobil idejne rešitve celostne ureditve pokopališča. Občina pa naj v letošnjem proračunu nameni 1,2 milijona tolarjev za sofinanciranje celostne ureditve pokopališč v Bohinju. Redarji, ki bodo tudi svetovali Občinski svet je po skrajšanem postopku sprejel odlok o ustanovitvi redarske službe. Kot je razvidno iz odloka, bo služba nadzorovala uresničevanje občinskih odlokov in drugih predpisov, ki jo za to fiooblaščajo. Redarji ne bodo e nadzorovali in kaznovali, ampak naj bi obiskovalcem in gostom dajali tudi različne turistične informacije, informacije o parkiriščih, prireditvah, znamenitostih... Konec stiskanja na 22 "kvadratih" Občinski svet je soglašal s predlogom blejskega župana, da bi komisijo za delitev premoženja bivše občine Radovljica vodil član blejskega občinskega sveta Boris Malej. V projektni svet programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) v Bohinju je imenoval Evgenijo Korošec s Koprivnika, Dušana Joviča iz Bohinjske Bistrice, Jožeta Cvetka iz Ukanca, Mojco Medjo iz Bohinjske Češn-jice, Marka Odarja z Jereke in Jožeta Kocjanca iz Srednje vasi. Svet je soglašal z župano- svet obravnaval mnenje h gozd nogospodarskima načrtoma za enoti Jelovica in Notranji Bohinj, je sklenil, da naj komisija za kmetijstvo in gozdarstvo dopolni mnenje tudi s kmetijsko gospodarskim načrtom, ki pa naj vsebuje tudi druge možnosti rabe tega prostora (predvsem za pašo). • Zaplotnik C. Seja blejskega sveta Bled že ima proračun modni hiši Pristava), osem milijonov za ureditev kino dvorane na Bledu, šest milijonov za ureditev Športnih igrišč ob blejski osnovni šoli za potrebe šole in športnih klubov, tri milijone za sanacijo [Nekatere občine se niso razpravljale niti o osnutku proračuna, blejski mostovža v Zaki, 9,5 milijona za sanacijo občinski svet pa ga je po skrajšanem postopku sprejel na četrtkovi seji. mr!?.škj.h vežic na Biedu> 3«s mmJon.a.toIa,1!l Bled - Letošnji proračun blejske občine je janja in čiščenja odpadnih voda, temu "težak" 764 milijonov tolarjev ah* nekaj več primemo pa so zmanjšali nekatere druge kot 84 milijonov mark. Občina bo 440 proračunske postavke. Za kanalizacijski VS milijonov tolarjev dobila h zagotovljene kanal so načrtovali 25 milijonov tolarjev, a za čistilno napravo Lisice, osem milijonov za kanalizacijo pri ledeni dvorani, deset mil1* jonov za "vzdrževanje" deponije na Črnivcu (do konca maja), 23,8 milijona tolarjev za gradnjo in nakupe stanovanj, kreditiranje porabe, 218 milijonov iz virov, Id v celoti so potlej znesek znižali na 15 milijonov in stanovanjske gradnje in denacionalizacijske pripadajo občini, 105 milijonov tolarjev pa razliko (10 milijo— Sredstavjja lanski presežek, od katerega bo to 61 milijonov za lanske naloge, razlika pa v gospodarsko infrastrukturo ter za nakup in vzdrževanje občinskega premoženja. Odhodkov načrtujejo za 744 milijonov tolarjev, razliko (nekaj manj kot 20 milijonov) pa bodo namenili za plačilo devetega in jonov) namenili še za postopke, 24,3 milijona tolarjev za izdelavo kanalizacijo DindoL prostorskih dokumentov (za središče Bleda Proračun bo letos zagotavljal denar za m Zgornjih Gorij, za športno rekreacijski plače devetih zaposlenih v občinski upravi, center Bled, za Lisice...) - in tako dalje, za tri delavce, ki jih skupaj financirajo Odlok o proračunu določa, da bo občine Bled, Bohini in Radovljica, in za Župan prosta proračunska sredstva zar* dodatno zaposlitev Komunalnega redarja v adi manjšega tveganja lahko "vezal" le v ,Bm iu poletni sezoni. Za višjo strokovno gostinsko poslovnih bankan, ne pa tudi v podjet* desetega kupona obveznic nekdanje radovi- solo na Bledu so v proračunu rezervirali štiri jih. Svet je sklenil, da bo za vse naložbe, jiške občine, Id zapadeta v plačilo letos. milijone tolarjev, za izdelavo dokumentacije vredne več kot 10 milijonov tolarjev, Osnutek proračuna, kot ga je predložil za izgradnjo telovadnice pri gorianski treba pripraviti investicijski elaborat m župan, na seji niso bistveno spremenili. Za osnovni šob pa en milijon tolarjev. Občina začeti z naložbo šele potlej, ko bodo štiri milijone tolarjev so povečali sredstva za bo letos namenila 22 milijonov tolarjev za znani Finančni viri za celotno vrednost- šport in za 800 tisoč tolarjev postavko za prenovo Blejskega gradu, štiri milijone za Občinska uprava bo po sklepu sveta upravljanje in vzdrževanje kulturnih domov, pridobitev in ureditev sodobnih knjižničnih morala pripraviti tudi program porabe vnesli novo postavko tri milijone tolarjev za prostorov, deset milijonov tolarjev za sofi- turistične takse in program stanovanjs- investicijsko vzdrževanje na področju odva- nanciranje projekta Fondacija Ciuha (v kega sklada. • C. Zaplotnik Marjana Šegula - Miš Malo otroka, malo ženske Najprej je bilo darilo pod novoletno smrečico, od prijateljice iz Škofje Loke, in potem... ...potem me je zanimalo, kdo da je ta Marjani ka, ki z luno prijateljuje, ld Miš se ti podpiše in zvezdice nariše. Piše in riše, se sprehaja, opazuje temno polnočno nebo, naravo, živa bitja, ljudi in ima rada, ljubezen ji vijuga po glavi. Knjiga, pravzaprav slikanica Luna, ki jo je Marjana Šegula Miš izdala v samozaložbi, je zgodba njenega srca in... če napišem poročevalsko, na neki način skup njenih talentov. Tako pesmice, kot ilustracije, ki njeno izpoved dopolnjujejo, so namreč njeno delo. In njena izpoved uči, a hkrati ogreje srce in misli spravi v pozitivno, v sfero dobrega, pa naj bomo mladi ah stari, življenja neizkušeni ah je obratno, že toliko vsega za nami. Marjančka (kot s skrivnim pomenom piše za avtorico na prvi strani), kaj je bilo tisto, kar je spodbujalo, usmerjalo, gnalo... k tvojemu ustvarjanju? "Prva je bila zaljubljenost. In potem brezizhodna situacija. Ljubila sem dva človeka hkrati, vendar sem se odločila in ostala sama. Potem. Bilo je divje leto, non stop v družbi, tavanje med ljudmi, megalomanski sprehodi, do suške cerkvice... tam naokrog sem tavala v nočeh, dolgo, do zgodnjih jutranjih ur, ko so se mladi vračali iz ljubljanskih diskotek. Prišla sem domov in še vedno nisem mogla zaspati. Pa sem pisala, pisala... Nikoli prej nisem tako resno pisala pesmi, kot takrat. Pravzaprav so se le - te napisale same. Kot so se pozneje naslikale risbe. Moja tedanja občutja sem izrazila skozi pesmi in risbe." Slikala si luno, zvezde, sneg... mnoštvo pikic v različnih barvnih odtenkih? "Z luno sem bila na neki način prevzeta, bilo je eno veliko prijateljstvo. Verjamem, da me je luna rešila, predstavljam si, da bi bilo brez nje hudo zame. Vendar pa ne moreš biti vseskozi v takem stanju, moraš nazaj na rekla, v prvi vrsti sem knjigo napisala zase, a ko sem enkrat imela napisano, sem mi je zdelo prav, da to preberejo tudi drugi. Srečna sem, da sem mojo zgodbo dala tudi drugim..." Vse napisano in naslikano je v resnici zelo osebno? "Marsikdo mi je rekel, da sem povedala preveč, kako da sem si upala, so bila mnenja. To je v Škof j i Loki najbolj šokiralo, v Loki se skorajda vsi poznamo med seboj in knjiga je v tem smislu zelo jasna. Ljudi je najbolj šokiralo to, da sem si upala odprto in naravnost javnosti povedati o svojih čustvih." Uradna predstavitev slikanice je bila 8. novembra? "Moja številka je sicer sedem, a tisto osem je vedno še ena zraven, osem naj bi bila tudi moja srečna številka. V slikanici je osem pesmi, zadnja pesem pa je bila tudi zadnja napisana in je pravzaprav povzetek vsega. V pesmi "Luna" kot, da sem se poslovila od nje m se vrnila nazaj." Slikanico "Luna" sicer dobite tudi pri Marjani doma v Škofji Loki in na telefonski številki 631 - 820. Potem sem culico si zavezala in odplavala na dolgo pot kamorkoli sem pripotovala srečala sem naju prav povsod (Luna) Lahkotno se po cestici odpravim za mano dviga se oblaček iz prahu s trobento v vsaki vasi svoj prihod najavim ob ljudeh oddahnem si od dolgega potu (Vandrovska) zemljo. Se otresti idealov, odrasti, se postarati, gledati na ljudi take, kot so. Ja, tudi barve so zelo intenzivne, to pa zato, ker sem vse to, luno, naravo, cerkvico... doživljala zelo močno, zelo globoko." Komu je pravzaprav namenjenih osem pesmi, osem zgodb, komu je namenjena slikanica "Luna"? "Tako kot piše na prvi strani "... za ljudi z otrokom v duši". Dogaja pa se mi, da se mi za "Luno" zahvali ženska pri štiridesetih, po drugi strani pa kličejo starši otrok, češ da so že celo knjigo prepisali, prerisali. Kot igra Monopoh/ od 7 do 99 let... Brez dvoma pa je knjigica ljubezenska, za vse tiste, ki so zatreskani. Ampak kot sem Knjigo oziroma slikanico si izdala v samozaložbi, kar je bil bržkone precejšen strošek? "Ja, v samozaložbi. Bilo je, kot bi se igrala. Odločila sem se, da bom izdala knjigo, založila sta jo moj brat in njegov kolega, ki sta zbrala denar in vse skupaj je izšlo v nakladi 2500 primerkov. Šla sem v knjigarno, pogledala, koliko so naklade podobnih zadev m udarila nekje srednjo vrednost. Sama sicer ne razmišljam preveč tržno, denar gre preje od mene kot pa k meni." Na, šele na koncu te sprašujem, s čim se sicer še ukvarjaš, glede na to, da pisanje in slikanje nista tvoji osnovni dejavnosti? "Na filozofski fakulteti študiram umetnostno zgodovino, precej pa se ukvarjam z oblikovanjem, po izobrazbi sem namreč oblikovalka. Pred tremi leti sem pripravila tudi razstavo svojih slik v galeriji Fara v Škofji Loki. Sicer pa se, kolikor mi čas do- Eušča, ukvarjam še z marsičim, recimo pojem ack vokal pri ročk skupini Melodika..." In kdaj bo naslednja knjiga, mogoče razstava slik? "Zagotovo bo še kakšna razstava, imam tudi nekaj novih pesmic. Ampak, ko bodo spet prišle tiste iz srca, v katerem je malo otroka malo ženske..." Igor K. Gasilsko društvo Lesce Gasilci, ki ne znajo samo gasiti Lesce - Ko so v prostovoljnem gasilskem društvu Lesce pred nedavnim na občnem zboru preg'e' dovali delo v minulem letu in kovah nacrte letos, je bilo slišati veselo ugotovitev: čeprav se gasilci, usposobljeni za posredovanje ob požarijj> starajo, se za prihodnost leškega gasilstva ni bat': Od 72 članov društva je namreč kar 24 mladih, bodo lahko kmalu prevzeli naloge starejših. Predsednik društva Anton Nežmah je Člane društva in goste, med katerimi je bil tudi radovljiški župan Vladimir Čeme, seznanil * nekaterimi problemi. Denacionalizacijski p°s. opek za gasilski dom še ni končan, v društvu pas! želijo, da bi sedanje prostore lahko še napreJ uporabljali za gasilsko dejavnost. Opažajo, da se v podjetjih, ki uvajajo nove dejavnosti, s tern pa tudi nove tehnološke postopke, povečuje p°?af' na ogroženost. Gasilska servisna služba je gasilu? aparate zadnjič pregledala pred tremi leti, z?&z. povečane brezposelnosti se tudi v gasilstvu zmanjšuje zanimanje za prostovoljno delo.- Leski gasilci so uposobljeni za gašenje, pripravljeni pa so pomagati tudi ob drugih priložnostih-Ob lanskem vetrolomu so čistili kamp Šobec, pred novim letom odstranjevali sneg... Društvo, ki od 1993. leta nadaljuje tradicij industrijskega društva Veriga, pokriva območje vasi Lesce in je za gašenje požarov opremljeno % dvema voziloma, s črpalkami in z drugi11* orodjem. Lani je v Lescah nekajkrat sice' zagorelo, vendar požari tudi zaradi hitrega gasilskega posredovanja niso povzročili večj škode. Vitomir Rems st., v leškem društvu odgovoren za preventivo in organizacijo delo. pravi, da bi društva, ki delujejo na radovhis*0' leškem območju, morala ob požarih in v drugi" primerih nastopati bolj enotno in racionalno- Na občnem zboru so po novih pravilih gasfj?* službe sprejeli med gasilce šest mladih, potrdilii s letošnji program dela, sklenili, da se desetin podjetjem in posameznikom posebej zahval«01 finančno pomoč, in podelili priznanja. Kuščar je prejel občinsko gasilsko priznanj -priznanje za dvajset let dela v društvu Pa dobili Franci Košir, Rudi Košir, Vitomir Re*" ml. in Slavko Lindič. Društvo bo letos dalo veli poudarek izobraževanju, nabavilo pa bo tu slavnostne obleke in nov prapor. • C.Z. GLAS na obisku V MOSTAH Prednost imata promet in Pšata zaradi poplav Krajani s podpredsednikom krajevne skupnosti Moste, županom predsednikom občinskega sveta in načelnikom oddelka za prostor in okolje občine Kamnik ter občinski svetniki, ki smo jih v soboto dopoldne povabili na srečanje z Gorenjskim glasom v Gostilno pri Olgi v Mostah, so predstavili predvsem probleme. Moste, 26. februarja - Med našim obiskom v Mostah smo načrtovali, da se bomo lahko pogovorili tudi o tistih zanimivih stvareh v krajevni skupnosti. Vendar očitno v krajevni skupnosti resnično že ni bilo toliko časa podobnega srečanja da so številni, ki so prišli v Gostilno pri Olgi minulo soboto, opozarjali predvsem na probleme, za kaj drugega pa je Potem zmanjkalo časa. Vendar pa smo nekaj zanimivosti vendarle izbrskali po samem srečanju. Zato pa bomo podrobneje o posameznih komunalnih problemih v krajevni skupnosti Moste pisali v zvezi s sobotnim srečanjem še v Prihodnjih številkah Gorenjskega glasa. Med vprašanji in problemi, J jih je na začetku ob predstavitvi naštel podpredsednik Jože Koželj, sta ob vP*aftanju, kaj bo s š©** s Prekladalno postajo v jatni. preskrbo z vodo in ure^anr*-lem kanalizacije, kako bo s Pokopališčem v Komendi in z zazidalnim načrtom za rasrvoj °brti in podjetništva v trm delu občine, izstopala predvsem promet in Pšata zaradi Poplav. pločnik oziroma varnost za pešce v Mostah bo nedvomno tema, o kateri bo tekla beseda v krajevni skupnosti na bližnjem zboru krajanov. Za slednjega, zbor krajanov namreč, so se vsi po vrst i strinjali s Petrom Plevelom, da bi moral biti čimprej. Trenutno je o širitvi ceste, grandji mostu, pločnikov in urejanju križišča z rondojem ali semaforji še preuranjeno Peter Plevel je odločno popudarjat, da se je treba pogovoriti o prometu. Mirko Kepic je nekajkrat poudaril, da bodo glede prometa morali najti v Mostah skupni jezik, da ne bi zamudili še eno priložnost, o Čemer sta se strinjala tudi svetnika Vinko Ovtjač in Tone Spenko. Janez Koncilja pa je bil nedvoumen v opozorilih in ugotovitvah, da ima Pšata zaradi poplav enako teto pri reševanju kot promet, če ne celo večjo. Predsednik občinskega sveta občine Kamnik Igor Pod-breznik, ko je pohvalil tovrstne obiske Gorenjskega glasa, je poudaril, da se občinska svetnika Ovijač in špenko zelo zavzemata za reševanje problemov v Mostah (šola, promet, poplave...), da pa bi bilo škoda pri pormetu zdaj zamuditi priložnost, ki je pred vrati, saj bodo Moste tudi v prihodnje malo križišče na poti med Štajersko in Gorenjsko. Pavel Ocepek iz Komende pa je predlagal, da bi pri obravnavi tovrstne problematike v prihodnje povabili na srečanje krajane širšega območja. Promet s pogrezanjem ceste zaključevati. Gre le za po- v strugo Pšate in most ter membno ugotovitev, da s a križišče8 s cesto Brnik-Mengeš občinski svet in župan uspeh n Moste - Vodice ter vpadnico z državo doreči nekatere naer- « Komende ter nenazadnje niče in pogoje za ureditev Želijo si manjši teptalec snega Šport in rekreacija v Mostah odroma v krajevni skupnosti nikdar nista bila nepomembni del dogajanj. Včasih je bilo še Posebno živahno in poznano v krajevni skupnosti kolesarjenje. Takrat je bil "motor" tovrstne dejavnosti Vinko ?vljač. Zdaj pa se že nekaj *asa zavzema za kolesarstvo jn smučarske teke Miro 1M. oert. ; ■ "Imamo star "gepel", tjs&k, terim Janez Lavrac iz ljubega Veselja naredi tekaške pTOg$. Janez Lavrač je poskrbel, da imajo tekači smučarske proge. proti Tunjicam. Želimo si podpore od Športne zveze v Kamniku in iz krajevne skupnosti, da bi nabavili manjši teptalni stroj. S krajani Tunjic pa bi potem uredili tekaške firoge. Prepričan sem, da na-ožba, čeprav zime ne bi bile nevem kako radodarne s snegom, ne bi bila neupravičena. S smučarskimi teki in kolesar- -liro Žib"rT~--jenjem ter nogometom bi na kat t ■ namreč spodbudili v tem delu sneg ^e Potem, če je le občine še kakšno športno reje ^lvahno celo zimo. Letos kreacijsko dejavnost," je raz-od uT10' Poznane so proge mišljal na srečanju v Mostah »ovske koče na Križu tja Miro Žibert. ceste Motnik-Kamnik-Moste zaradi gradnje avtoceste Vransko-Blagovica, ki bo v krajšem delu potekala tudi po občini Kamnik. Na cesti Motnik-Kamnik-Moste in naprej proti Vodicam bo potekal predvsem osebni obvozni promet. Zato je ureditev te ceste nujna, hkrati pa priložnost, da bo urejena prej, kot bi bila sicer. Mostam se vsekakor zaradi tega obeta priložnost za celovito ureditev dolgoletnega problema. O konkretnih in dokončnih rešitvah pa se bodo še odločali. To sta v zvezi s prometom oziroma cesto poudarila tako župan Tone Smolnikar na srečanju v soboto v Mostah, kot načelnik oddelka za okolje in prostor Bojan Mlakar, ki se je strinjal tudi z nujnim ure- janjem Pšate, da ne bi le-ta več poplavljala stanovanjskih objektov. Pri tovrstni sanaciji gre za nujne ukrepe in postopno urejanje celovitega programa regulacije. Sicer pa bo v zvezi s šolo in telovadnico letos na programu urejanje potrebne dokumentacije, o prekladami postaji, ki naj bi po programu ostala, se bodo ?ogovorili na zboru krajanov, rav tako to velja za pokopališče. Glede preskrbe z vodo v občini resno načrtujejo povezavo s kamniškim zajetjem, okrog kanalizacije pa nakazane rešitve skupaj s sosednjo občino, so pa tudi drugačna razmišljanja. In nenazadnje je Bojan Mlakar pojasnil, naj se ineter-esenti za podjetništvo oziroma obrt v zvezi s prostorom kar oglasijo na občini. Gostilna pri Olgi Gostilna pri Olgi v Mostah ima že kar lepo tradicijo. "Pred 26 leti sva z možem zgradila gostilno. Od takrat naprej si prizadevava, da so gostje pri nas čimbolj zadovoljni. Imamo za okrog 80 gostov prostora v gostilni in poleti zunaj za okrog 70 gostov," je med našim obiskom v Mostah povedala Olga, ki je sicer doma iz Tuhinja in je ob tem poudarila, da je prav toliko Tuhinj-ka kot Gorenjka. Gostilna pri Olgi, kjer od treh sinov delata Tomaž in ™ * Florijan, pomaga pa tudi snaha, ki je iz Kranja, je odprta, vsak dan razen ob četrtkih. Vsak dan imajo v gostilni tri vrste menujev in tople malice. Postrežejo pa tudi z vsemi vrstami jedi po naročilu. Olga nam je zaupala, da je gostilna danes dobro poznana daleč naokrog. Prihajajo tako s štajerskega konca kot z zgornjega dela Gorenjske, pa tudi iz Domžal, Kamnika... Med tednom je gostilna odprta od 9. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 11. do 21. ure. Zaključene skupine pa svoj obisk lahko napovedo tudi po telefonu na številko 061/841-429. Gorenjski glas na obisku - v Mojstrani Mojstrana, 26. februarja - Gorenjski glas bo v soboto, 2. marca, na obisku v Mojstrani. Dopoldne se bomo potepali po Mojstrani in poskušali izbrskati kar največ zanimivosti te, nekdaj tako izrazite turistične vasice v Zgornjesavski dolini Povprašali bomo Mojstrančane, kako živijo in kaj jih najbolj moti ter njihove poglede objavili v reportaži v naslednji številki: v torek, 5. marca. V soboto, 2. marca, se bomo ob 11. uri ustavili v restavraciji Kot v Mojstrani, kjer bomo naročnikom Gorenjskega glasa, ki se bodo oglasili in nam kaj povedali, podelili čepice in majice Gorenjskega glasa. Vsi, ki bodo prišli, bodo sodelovali v našem nagradnem žrebanju, ob tej priložnosti pa boste lahko oddali tudi brezplačni mali oglas ali se naročili na naš časopis. Časopis boste nato prejeali mesec dni brezplačno. Ob 11. uri bodo v restavraciji Kot - poleg Delikatese - z nami tudi župan občine Kranjska Gora Jože Kotnik, predsednik krajevne skupnosti Alfred Šprager in predstavniki mojstranških društev in organizacij. Če se boste oglasili, jih boste lahko tudi kaj vprašali. Vabimo torej vse Mojstrančane na srečanje z Gorenjskim glasom v soboto, 2. marca! • D.S. Krajevna skupnost Moste Krajevno skupnost Moste sestavljajo naselja Moste, Suhadole in Žeje. Z občino Kamnik je krajevna skupnost povezana na severovzhodnem delu. Na jugu meji s sosednjo krajevno skupnostjo in občin o Vodice, na jugovzhodu z občino Mengeš, na zahodu pa s krajevno skupnostjo Komenda.Vsa naselja spadajo pod faro Komenda. Zanimivo pa je, da so bile v zgodovini vedno Moste nekakšno središče v primerjavi s Komendo, kar zadeva velikost oziroma število domačij. Danes ima krajevna skupnost več kot 1400 prebivalcev in nekaj več kot 400 gospodinjstev. Dokaj razvito in razvejano je v krajevni skupnosti obrtništvo in podjetništvo. Okrog 80 obrtnikov in podjetnikov je v krajevni skupnosti. Ta podatek je bil vedno primerljiv s celotnim gospodarstvom v občini m sicer z 10 odstotki. Tolikšen delež je imela namreč krajevna skupnost Moste po gospodarski plati v občini. Za preskrbo krajanov v krajevni skupnosti skrbi osem trgovin, na celotnem območju pa je tudi 7 gostinskih lokalov. Včasih je bila v Mostah skupaj s sosednjima naseljema živahna kulturno dramska dejavnost. Očitno zato, ker nimajo v krajevni skupnosti ustreznega prostora, je leta nekako zamrla. So padelavm v Mostah gasilci, pa tudi na športno rekreacijskem področju je živahno. Izstopata oredvsem kolesarjenje in smučarski teki. Krajankam in krajanom Most z okolico, ki so mmulo soboto dopoldan prišli v Gostilno Pri Olgi in se pridružili novinarski ekipi Gorenjskega glasa, smo - med drugim -razdelili tudi 16 reklamnih Glasovih čepic z oštevilčenim kuponom za sodelovanje v priložnostni nagradni Igri. Enako, kot je ie na prejšnjih obiskih veljalo za kupone z Glasovih čepic, velja tudi tokrat.vsi, ki ste v soboto v GOSTILNI PRI OLGI sodelovali v pogovoru z Glasova novinarsko ekipo, sodelujete v treh žrebanjih: 1. neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju; 3. enkrat letno v zaključnem žrebanju. Nagradni fond bo vsakič večji, v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi z Glasovih čepic, razdeljenih med vsemi sobotnimi obiski Glasove novinarske ekipe širom po Gorenjski. Nagrade z obiska Gorenjskega glasa v MOSTAH prejmejo imetniki kuponov s številkami SS03 in 5617 (za poljubno izbran letošnji Glasov izlet, za eno osebo); ter 5501 in 5504 (tisočaka vreden bon Gostišča Deiman s Kokrice pri Kranju). Čestitamo! BLAGOVNICA TRŽIČ, tel. 53-180, SALON TRGO DETELJICA, tel. 53-017 KOMPLETNA PONUDBA BELE TEHNIKE "CANDY" hladilniki, pralni stroji, pomivalni stroji MOŽNOST PLAČILA NA KREDIT BREZ POLOGA BELA TEHNIKA GORENJE - plačilo s 5 čeki brez obresti Na obisku smo bili: novinar Andrej Žalar, fotografinja Tina Doki, komercialistka Tanja Šimenc tft& PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO O J NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON POHIŠTVA KRANJ, PRED0SUE 34 (KULTURNI DOM) TEL.-24T-03T AS2k\ MAJA PRIČAKUJEMO VAS Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! SVEA eE KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1995. V galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava akad. slikarke Mire Pregelj (1905-1966). V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Lojze Spacal. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Klavaij Tutta. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikarka Eva Gerkman ScagnettL JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta stalna razstava Prešernovih portretov in portretov Čopovega kroga z naslovom Iskanje Prešerna delo akad. slikarja Vladimiri a Lakoviča. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Dolika. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji je med zimskimi počitnicami vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro odprta razstava Kranjske gostilne v 19. stoletju. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Peter Škrlep. BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana razstavlja barvne fotografije Matej Rupel, član FD Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike Saša Hriberntk. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je odprta etnološka razstava Noša in oblačilna kultura pri Žilji avtorice dr. Marije Makarovič.V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Žarko Vrezec. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V galeriji Fara razstavlja slike Franc Berce. V Knjižnici I. Tavčarja razstavlja ilustracije za slikanico Istrske beštijce akad. slikarka Maja Šubic. V mini galeriji Upravne enote Škof j a Loka razstavlja fotografije na temo Beneške maske Boštjan Pleško. V akapeli Puštalskega gradu so na ogled slike nastale v slikarski koloniji ob 90-letnici smrti slikarja Antona Ažbeta. V gostilni Lontrg razstavlja fotografije na temo SLO lepota 96 fotograf Janez Pipan. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kozolec. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava o življenju in delu Valerije Heybal, znamenite operne pevke iz Kamnika. Nova zgoščenka slovenskih skladateljev UROŠ KREK IN ALOJZ AJDIČ Ljubljana • Pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana je v sodelovanju z Glasbenim ateljejem iz Kranja izšla zgoščenka z deli dveh slovenskih skladateljev; akademika in častnega profesorja Akademije za glasbo Uroša Kreka in njegovega učenca, skladatelja Alojza Ajdiča. Uroš Krek se na zgoščenki predstavlja z dvema skladbama: s ciklom Canticum Resianum, ki je bil prvikrat izveden leta 1988 ob stopetdesetletnici folklorne skupine v Reziji in je zaokrožena celota originalnih pesmi, napisanih za mezzoso-pran in komorni orkester. Posnetek je nastal z Godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, dirigent je Marko Munih, solistka pa mezzosopranistka Eva Novšak Houška. Nekaj pesmi je v prevodu iz rezijanskega narečja, ena od njih pa original pesnice Silvane Paletti. Drugo delo Uroša Kreka je Rapsodični ples, ki je leta 1955 nastal na pobudo British Councila v grofiji Dorset, kjer je bila skladba v prvotni obliki za violino in kiavir prvič izvedena. Kasneje jo je avtor preinstrumentiral za simfonični orkester, v tej obliki pa se pogosto pojavlja v radijskih in koncertnih programih. Na zgoščenki je v izvedbi Simonikov RTV Slovenija, ki jim dirigira Samo Hubad. Koncert za klavir in orkester Alojza Ajdiča je so prvič javno izvajali na drugi Noči slovenskih skladateljev v Ljubljani leta 1994 s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, dirigentom Markom Letonjo in pianistom Acijem Bertoncl-jem, ki je solist tudi na zgoščenki, simfonikom pa tokrat dirigira Milivoj Šurbek. Kot je povedal Ajdič, je koncert Eosledica srečanja z ameriškim pianistom kitajskega rodu >erekom Hanom, zato je v melodično in tehnično zahtevno skladbo vpletel nekaj duha ameriške glasbe, v drugem stavku pa je uporabljen tudi značilen element azijske. • M.A. Etnološka dediščina in nekdanje spretnosti na videofilmu ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA VAJE IZ MATEMATIKE ZA a RAZRED MARJANA DORNIK Zbirka nalog je namenjena osmošolcem. V zbirki so naloge iz poglavij, kot jih predvideva učni načrt za osmi razred. V vsakem poglavju so naloge razporejene v tri težavne stopnje A, B in C. V nivoju A so zbrane naloge, ki utrjujejo temeljne vsebine matematike 8. razreda. V nivoju B so zahtevnejše naloge, ki so namenjene večini učencev. Več razmišljanja in poglobljenega znanja zahtevajo naloge zbrane v nivoju C. Učenec izbira naloge iz ustreznega nivoja in je pri svojem delu samostojnejši, pri tem so mu v pomoč rešitve nalog. Cena učbenika je 1.575,00 SIT in ga lahko naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o., Kranjska cesta 13, 64240 Radovljica aH po telefonu (064)715-515 oz. telefaksu št. (064)715-988. SODOBNI MEDIJ IN ETNOGRAFIJA Kranj - Etnološki oddelek Gorenjskega muzeja je minuli teden v okviru rednih muzejskih večerov v nabito polni Modri dvorani gradu Kiselstein predstavil štiri videofilme z etnološkega področja. Ker gre za razmeroma mlado spremljajočo dejavnost etnološkega oddelka, smo k razgovoru povabili mag. Tatjano Dolžan, etnologinjo in kustosinjo Gorenjskega muzeja Kranj. Obiskovalcem večera ste predstavili Štiri videofilme, Id so nastali v zadnjih dveh letih. Kaj ste posneli? "Čeprav je osnovna naloga etnološkega oddelka zbiranje etnoloških predmetov, njihovo ohranjanje in predstavljanje na razstavah, pa zadnje čase posnamemo tudi kakšen videofilm. Filmi so nastajali tudi Že prej: leta 1978 sta za Gorenjski muzej nastala dva filma - Kmečko stavbarstvo v Dolini in Planšarstvo v Bohinju. Filma sta zdaj presneta tudi na videotrak in sta morda nekaj izgubila na barvni izraznosti. Etnologinja Anka Novak in Naško Križ-nar za Gorenjski muzei posnela tudi etnološki film Hrana v Šenčurju, ki je nastal ob istoimenski razstavi v Mestni hiši v Kranju. Mimogrede - prvi slovenski etnološki film je bil Ziljsko štehvanje iz leta 1959, posneli so ga pri Vibi, režiser pa je bil Ernest Adamič, po scenariju Nika Kureta." Med štirimi videofilmi, ki ste jih prikazali v muzejskem večeru, je bil etnološki film le eden, ostale ste označili kot videogradivo oziroma dokumentacija. Kako to? "Na videofilm se zadnje čase vse več snemajo razni postopki nekaterih opravil, ki so zanimivi z etnološkega gledališča. Del traku ohranimo kot dokumentacijo, del pa se lahko zmontira za prikazovanje. To je še posebej pomembno pri dokumentiranju ljudskih plesov. Zadnje čase pa dokumentiramo tudi razstave, kot je bila Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem iz lanskega leta. Ob tej razstavi smo posneli še dva videofilma o kmečkem stavbarstvu - na terenu. Posneli smo zunanjost in notranjost hiš v Studorju, kjer je še razmeroma veliko tradicionalnih kmečkih stavb. Iz obsežnega gradiva smo za prikaz izbrali 14 minutni izsek iz stavbarstva in desetminutni prikaz dveh stavbarskih spretnosti - izdelovanje skodel in izdelovanje lesenega žleba." Prav zadnje - izdelovanje lesenega žleba - je pokazalo, kako se tudi orodja za izdelovanje sicer tradicionalnih izdelkov hitro spreminjajo? "Res je. Na videoposnetku je videti, da si poleg orodja, ki so ga nekdaj uporabljali za žlebičenje lesenega žleba, pomagajo kar z motorno žago. Posnetek je seveda Etnologinja mag. Tatjana Dolžan zapis, kako danes delajo žleb in ne, kako so ga nekdaj. Spremna beseda k posnetkom in drugo gradivo seveda ves postopek še podrobneje pojasnjuje." Brez dvoma je bil v beri štirih filmov najzanimivejši etnološki videofilm Podko-vanje vola. Kje ste posneli to pri nas zdaj že silno redko spretnost? "Snemali smo na Adamičevi kmetiji, pri družini Razinger na Planini pod Golico leta 1993. Film je delo Naška Križnarja iz Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU. Družina Razinger si še vedno pri kmečkem delu pomaga s volom, v vasi pa je vsega skupaj pet volov. Imajo seveda tudi traktor, ki pa na tej višini in strmih poteh posebno pozimi ni uporaben. Vola enkrat do dvakrat na leto podkujejo, posebej je to važno pozimi, da z njim po snegu in ledu vozijo seno iz rovta." Ali etnološki oddelek Gorenjskega muzeja namerava posneti na Gorenjskem še kakšno dejavnost, Id počasi izginja, kakšne običaje in podobno: "Teh načrtov za sedaj nimamo. Za tisto, kar je pomembno za ohranitev etnološke dediščine tudi na filmskem ali video traku poskrbi Avdiovizualni laboratorij ZRC SAZU. Mislim pa, da bi bilo treba posneti sitarsko dejavnost v StražišČu, dokler nekateri še znajo to obrt. To in še nekatere druge stvari, kot na primer kuhanje v črnih kuhinjah, hitro izginjajo. Etnolog Naško Križnar prav zdaj išče hišo, kjer še znajo na star način zakuriti na ognjišču, da bi ta vrsto pripravljanja hrane zabeležili tudi na trak." Videofilm ste kot dodatno pomagalo za dokumentacijo na etnološkem področju začeli razmeroma pozno uporabljati. Kakšni so vzroki? "Muzeji, tudi Gorenjski muzej, seveda nimajo videokamer. Za to, kar smo v zadnjem času posneli, smo si kamero izposodili v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Najbrž bo ta sodobni pripomoček prišel na vrsto kdaj kasneje, ko bo na voljo kaj več denarja. Sicer pa ima trenutno prednost iskanje ustreznih depo-jev, kamor bi lahko shranili množico etnoloških predmetov, pa oprema teh prostorov in tudi, fotografska oprema za dokumentiranje zbranega, šele nato bi lahko razmišljali o lastni videokameri. Ta medij je seveda zanimiv, vendar pa je le droben del na etnografskem področju. Brez dvoma pa je to zelo atraktivna zadeva, če je kakšno etnološko zanimivost, razstavo ali kaj drugega treba predstaviti javnosti. S tem se bodo sicer se ukvarjali, vendar pa glavnino etnoloških snemanj tako kot doslej prepuščamo strokovnjakom Znanstveno raziskovalnega centra pri SAZU." Se vam ne zdi, da bi v razstavne prostore ne le Gorenjskega muzeja, pač pa tudi drugje, privabila več obiskovalcev, če bi jim razstavno gradivo ponudili tudi na videofilmu? "Mislim, da je to le ena od možnosti predstavitve muzejskega dela, veliko je Še drugih. Pa še pasivna oblika je to. Zadnje čase se obnesejo drugačni načini, ki pritegnejo zanimanje obiskovalcev. Tudi v Gorenjskem muzeju imamo s temi novimi oblikami - muzejskimi delavnicami, že nekaj izkušenj. Drugod po svetu,: na primer v Eko muzej v Groix, v Franciji - imajo že primere, ko ob razstavi poteka cela vrsta dodatnih dejavnosti in to preko celega leta." • Le a Mencinger BOHINJSKI SPOMENIKI A avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici je na ogled razstava slik akad. slikarja Albina Polajnarja. Pol stoletja ustvarjalnega dela Albina Polajnarja in slikarski opus, ki je posvečen umetnikomevu rodnemu Bohinju, predstavljata svojevrsten fenomen, ki mu v naši likovni umetnosti skorajda ni mogoče najti primerjave. Njegovo krajinsko slikarstvo je do kraja pristno in povsem zraslo z bohinjsko pokrajino, ki je zaradi svojih naravnih danosti raznolika in, kar je odkril Albin Polajnar, tudi koloristično izjemno dražljiva. Polajnarjeve slike zato zaznamuje samosvoja, ekspresivno dramatična barvna lestvica; naslikane krajine se neredko raztapljajo v mističnem žarjenju jutranjega ali večernega neba, slikar pa se pogosto poslužuje tudi slikanja notivov v protisvetlobi, zato je zaupanje v izpovedno in oblikotvorno moč barve kot lelementa, ki daje odločilno noto slikam, vsaj navzven najbolj vidno razpoznavno slikarjevo bistvo in hkrati ena od lastnosti slikarjev koloristov, ki so pri nas dokaj redki. Njegove slike seveda plemeniti tudi bogat pripovedni del, kar nam potrjuje tudi predstavljeni ciklus bohinjskih sakralnih in kulturnozgodovinskih spomenikov, ki ga pravzaprav zaznamuje dvojno poslanstvo med dokumentarnim in razpoloženjskim: dokumentarnim tam in v tolikšni meri, kot to zahteva narava upodobljene cerkve, kapelice, znamenja, stare kmečke stavbe, naselja ali drugih motivov, razpoloženjskim pa zato, ker je Albin Polajnar izbrani spomenik vedno upodobil v zanj značilnem slikarskem postopku, ki je v veliki meri odraz slikarjevega zanosa, notranje energije in seveda tudi ljubeznive pozornosti do upodobljenega, ki nam jo najbolj izrazito posredujeta figuralna motiva "Trpljenje" in "Zadnji furman na Bohinjskem jezeru", s katerima se je Albin Polajnar povrnil v ne še tako zelo oddaljeno preteklost. • Damir Globočnik BRDO PRI KRANJU SAVNA ŠOLAR IJ '9 064/22-11-33I FITNES AEROBIKA Kranj - V Prešernovem gledališču pod režiserskim vodstvom Mileta Komna nastaja otvoritvena predstava letošnjega Tedna slovenske drame. Uprizorili bodo melodramo Andreja Hien&a Izgubljeni sin. Krstna uprizoritev drame je bila v sezoni 1974/75 v Mestnem gledališču ljubljanskem, režirat je Mile Korun. v kranjski postavitvi dramskega teksta o "utvari življenjskega zatišja ljudi, ki se žele skriti pred včerajšnjo in današnjo resničnostjo", igrajo: Sondi Krošl, Bernarda Oman, Darja Reichman, Matjaž Višnar, Tine Oman, Pavel Rakovec, MojCt Ribič in Vesna Lubej. Na sliki Darja Reichman in Sandi L.M., foto: Gorazd Sini* ORFFOV SEMINAR Tržič - Prihodnji teden, točneje 6. marca dopoldne, se v tržiškj Glasbeni šoli začenja enotedenski seminar uporabe Orffo^ glasbil, ki se ga bodo udeležili pedagogi iz gorenjskih šol iu vrtcev. ___ Na seminarju, ki ga vodi prof. Ida Virt, diplomantka 'n predavateljica Orffovega instituta v Salzburgu, se bodo u(Y?j Ženci seznanili z uporabo Orffovih inštrumentov pri predšols*1 vzgoji, razrednem pouku in pri delu v zavodih za usposabljanj^ Seznanili pa se bodo tudi z Moeckovem programom u^fnL kljunaste fravte, ki popolnega začetnika v 24 urah uvede spretnost igranja na ta inštrument. . . Vzgojitelji in učitelji se na seminarju poučijo, da glasba ta} igranje na inštrumente, pač pa je splet ritma, plesa in petJ": Glasbena predizobrazba zato sploh ni potrebna, kar je doslej spoznalo že okoli 650 udeležencev seminarjev, ki jih je v zadnji letih pripravilo podjetje Hemit iz Ljubljane. Na svojih seminarji izbirajo glasbo slovenskega ljudskega izročila, tako pri plesu1' pesmih in igri. • L.M. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gea College deluje šest let Lani podvojili dejavnost Jeseni bo s sodelovanjem ameriške šole podjetništva Babson College začela v Portorožu delovati visoka šola podjetništva. Kranj, febr. - Gea College se kot ustanova za izobraževanje podjetnikov vse bolj uveljavlja, lani so razvili več kot 30 novih programov, promet pa so podvojili. V šestih letih delovanja se je njihovih programov izobraževanja udeležilo «oraj 17 tisoč slušateljev. Podjetje smo ustanovili za slušateljev, izvedli so več kot •utro rast in to smo z lanskim 700 različnih oblik izobraže-jttokom tudi uresničili. Z izo- vanj a, razvili več kot 200 braževanjem podjetnikov po različnih programov usposabljaj Sloveniji oziroma na 17 janja in skoraj tisoč avtorskih lokacijah se kar najbolj skuša- pol gradiva za udeležence. V J°o približati podjetnikom, Gea College je zdaj zaposlenih 35 predavateljev, svetovalcev, vodij projektov in pomožnega osebja. Poleg tega pa z njimi redno sodeluje več kot 400 specialistov predavateljev iz domovine in tujine. pravi direktor "Gea College Viljem Pšeničnv. Seminarje z dva Podaljšali na 17 dni Promet je lani znašal 305,6 bilijona tolarjev, kar pomeni, da so ga podvojili v primerjavi 2 letom poprej, saj je leta 1994 promet znašal 153,4 milijona tolarjev. Lani je se je 141 seminarjev in izobraževalnih programov udeležilo 2836 podjetnikov, managerjev in drugih. Povprečno so bih v izobraževalne programe vključeni 17,5 dni, skupine so povprečno štele 21 udeležencev. K rasti podjetja je prispevalo prav povečanje Paroma podaljšanje seminarjev, s povprečnih 2,1 dni v Prvem letu poslovanja na 17,5 dni lani. Ker je Gea College 'aru povsem spremenila svojo Programsko ponudbo, je števi-lo tečajnikov lani upadlo, kar za 250 odstotkov pa je poraslo število tečajnih dni. Zanimiv je Podatek, da je med slušatelji 60 odstotkov moških in 40 odstot-kov žensk, po starosti pa najbolj izstopa starostna skupina od 21 do 30 let. Največ jih je končalo srednjo šolo. Gea College je bil ustanovljen februarja 1990, v šestih Jeseni visoka šola podjetništva Gea College ima veliko programov na različnih področjih in sicer devet različnih na področju podjetništva, posebej pa za posamezna področ-ja, kot so zavarovalnice, turizem, zdravstvo, farmacija, kultura, šport, zaposlovanje, varnost, za inženirje in zeleno podjetništvo. Poseben sklop programov je namenjen usposabljanju svetovalcev in pospeševalcev. V verificiranih programih pete stopnje izobrazbe usposabljajo računovodje, poslovne sekretarje in komercialiste. Redni študijski programi, ki še niso verificirani pa obsegajo specialistični podiplomski študij podjetništva in managementa in dodi-pomski študij podjetništva, ki ga bodo uvedli jeseni. Skupaj z FDV pa imajo magistrski študij splošnega managementa, pa program "Evropa" in izo- letih se je programov izobra- braževalni program za tiste, ki sevanja udeležilo 17 tisoč se ukvarjajo z javnimi naročili. Visoka šola podjetništva, ki se bo začela jeseni, je nastala s v programskem sodelovanju z vodilno ameriško šolo podjetništva Babson College. šola bo mednarodna, sedež bo imela v Portorožu, omogočala bo kombinacijo študija z Babson College in z drugimi poslovnimi šolami po svetu, privabila pa bo tudi tuje študente. Pri tem jim bo vsekakor pomagalo tudi dejstvo, da gre za prvo specializirano poslovno šolo za podjetništvo v Evropi. Študente bodo pripravljali za izbrana delovna mesta Sedanji sistemi poslovnega izobraževanja spodbujajo kvantitativne m analitične tehnike, naša šola pa bo usmerjena v izobraževanje podjetniških vodij, ki bodo pripravljeni, upravljati in voditi spremembe, pravi Viljem Pšeničnv. Sodobni študijski prijemi bodo spudbujali podjetniški način razmišljanja, iznajdljivost in zmožnost spoznavanja pravih podjetniških priložnosti. Raziskave podobnih šol v svetu kažejo, da se diplomanti v veliki meri samozaposlijo, velik del takoj po končani Šoli, drugi v nekaj letih, pravi Jordan Berginc, v.d. dekana Visoke strokovne šole za podjetništvo. Že pri prvi generaciji študentov bodo uvedli t.i. program placement, po njih na zahodnih univerzah pripravljajo študente za konkretna delovna mesta v izbranih podjetjih. Koncesijo do sobili pri Stirling Universitv na Škotskem, poiskali bodo rastoča podjetja, ki potrebujejo takšne ljudi. V vsakem podjetju bo študentom pomagal mentor, podjetje pa bo spoznaval s pomočjo seminarskih nalog, podjetje pa bo spoznalo njega. Po končanem študiju se bodo diplomanti z nazivom diplomirani inženir podjetništva lahko takoj zaposlili. Visoko strokovno šolo za podjetništvo ustanavljajo Gea College, Združenje podjetnikov Slovenije pri GZS in Obrtna zbornica Slovenije. Njen izobraževalni standard bo visok, zato bo težko pridobiti sofinanciranje države. Ocenjujejo, da bodo morali redni študentje plačati 389 tisoč tolarjev na semester, izredni pa 490 tisoč tolarjev na semester. Verjetno bodo možna obročna plačila. Gea College se dogovarja z bankami, da bi dale ugodna posojila, ki bi vključevala triinpoletni odlog začetka odplačevanja posojila. Ustanavljajo pa fondacijo za financiranje študija nadarjenih študentov, računajo pa seveda tudi na to, da bodo podjetniki financirali bodoče managerje svojih podjetij, svoje sinove in hčere pa tudi druge zaposlene. Izobraževalni standard bo višji, kot smo navajeni pri nas. To bo veljalo tudi za plače profesorjev, saj bodo predavali najboljši domaČi in tuji strokovnjaki. Pouk bo potekal v skupinah od 15 do 40 študentov, ki bodo prek Interneta imeli dostop do knjižnic po svetu in doma. • M.V. Aquasava uspešno nadaljuje tradicijo Tekstilindusa Delo za 510 ljudi Leta 1993 jih je bilo zaposlenih 308, danes pa 200 več, lanska prodaja je dosegla 43 milijonov mark, letošnja pa predvidoma 55 mUijonov mark. Kranj, 27. februarja - Ko smo 'Ca 1993 kupovali tedanjo propadajočo tekstilno tovarno Tekstilindus v Kranju, se Je mislilo, govorilo in pisalo Marsikaj slabega. Tudi to, da 8» Gruppo Bonazzi iz Verone *ttpuje s sovražnimi nameni. Poslovanje podjetja Aquasa-v» kaže, da to ni bilo res. S temi besedami je začel Predstavitev kranjske tovarne Ao,uasava, v kateri je tuji °ziroma kapital italijanske dupine Bonazzi iz Verone, yeCinski, direktor firme Da-Vor Noč. Ko je leta 1993 skupina Bonazzi kupila propa- Davor Noč, direktor ?ajoči Tekstilndus, v katerem Aquasave iz Kranja. Je bilo v najboljših časih zapornih 2800 delavcev, je bilo tov?—- » —- - je bilo treba dodatno izšolati ter najti načine sožitja ljudi z različnim jezikom in kulturo. Za izobraŽevanje je podjetje potrošilo pol milijona mark, za modernizacijo prostorov in opreme pa skoraj 30 milijonov mark. Za 14 milijonov mark opreme je bilo kupljene v Sloveniji. Tako je Aquasava obdržala proizvodni program bivšega Tekstilindusa (tkalnica bombaža, predilnica bombaža, tkalnica poliestra in oplemeni-tilnica) in lani prodala za 43 milijonov mark proizvodov, letos pa za 55 milijonov mark. 94 odstotkov proizvodnje gre v izvoz in le 6 odstotkov je prodane doma. Ker je Aqua-sava del skupine Bonazi, ki ima v lasti več podjetij, dosega kranjsko podjetje polovico realizacije znotraj skupine oziroma s sestrskimi podjetji, polovico pa izven skupine. Tuj kapital ima v Aquasavi prepričljivo večino. Direktor firme Davor Noč je povedal, da imajo slovenske banke v fiodjetju 12,8 odstotka kapita-a, 87,2 odstotka pa je tujega, od tega ga ima 72 odstotkov skupina Bonazzi, dobrih 15 odstotkov pa ga ima neka italijanska banka. Oddelke tovarne vodijo načeloma Slovenci, Italijani pa so pomočniki. V nekaterih primerih je tudi obratno. Vodstvo tovarne se pogovarja italijansko in angleško, lastnik tovarne pa zna slovensko. * J. Košnjek, slika G. šinik v torja Davorja Noča pa to ne je sin1 ^e.?^8 ljudi. Danes jih pomeni, da delavcem ne po- nek jJmove plače pa so magajo v primeru stisk in bo % n kolektivno pogod- težav. Zelo pogosto pa hodijo odri s besedah direktorja so v tovarno tudi razne inšpek- inšpel ,'U"0S1 med vodstvom tovarne cije. J) delavci oziroma sindikatom, Aquasava je prebrodila naj-*Jert je bilo v preteklosti nekaj hujše težave, čeprav z rezultati Pr°blemov, urejeni. Delavci še niso zadovoljni. Podjetje je 'maJo svojega poklicnega pre- bilo težko organizirati na Ravnika. V Aouasavi in sku- novo. S pomočjo italijanskih 5ln) Bonazzi se držijo načela, strokovnjakov so uvedli že ?aje v tovarni prostor za delo preizkušeno tehnologijo, pri J? ?°spodarjenje, sociala pa je nas pa so iskali predvsem Jfb drŽave. Tega načela se pomoč pravnikov, da so zados-Jjzijo tudi v primeru nekdan- tili zahtevam naše zakonodaje. ],e8a Tekstilindusovega sams- Treba je bilo povečati produkta doma v StražišČu oziro- tivnost in zboljšati kakovost y Problemov nekaterih sta- izdelkov, sočasno pa iskati n°valcev. To po besedah direk- nove trge. Precej zaposlenih 150-letnica prihoda prvega vlaka na Slovensko Kranj, febr. - Osrednja slovesnost bo 1. junija v Celju, maja pa bodo pripravili vrsto prireditev, zadnji majski teden bodo poimenovali "teden železnice". Priprave so že stekle, k sodelovanju je uprava Slovenskih železnic povabila tudi Združenje za turizem in gostinstvo in Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije, saj naj bi visoki železniški jubilej obeležili v izložbenih oknih trgovin in vpletli v programe turističnih agencij. Vključen bo seveda muzejski vlak, ki bo na križarjenju po slovenskih progah ves zadnji majski teden. V okviru slovenskega železniškega jubileja bodo 27. maja z muzejskim vlakom obeležili tudi 90 let bohinjske proge. Pri pripravi prireditev so seveda brskali po dokumentaciji in našli vrsto zanimivosti, med drugim tudi najstarejšo ohranjeno železniško vozovnico iz leta 1853 (ki jo bodo natisnili na plakat) in tudi zanimivo opozorilo v tedanjih dneh, da vožnja z vlakom, ki vozi več kot 20 kilometrov na uro, škodi zdravju ljudi. Spomniti je tudi potrebno, da je železnica usodno vplivala tudi na turizem, prvo turistično agencijo je namreč ustanovil Thomas Cook, ki je leta 1841 popeljal prvo skupino 570 ljudi na izlet z vlakom, po novi progi v dolžini 36 kilometrov med Leicestrom in Loughborouchom. O povezanosti železnice in turizma bodo ob visokem jubileju železnice brez dvoma še kaj povedali. Deset nagrad za gospodarske in podjetniške presežke Na Gorenjsko tokrat le ena nagrada Nagrado GZS je prejel Andrej Čufer, predsednik družbe AKA-pcb iz Lesc. Kranj, 26. febr. - Gospodarska zbornica Slovenije je minuli petek v Cankarjevem domu v Ljubljani podelila pet nagrad za izjemne gospodarske in pet nagrad za izjemne podjetniške dosežke. Doslej so gospodarstvenikom podelili 167 nagrad (nekdaj Kraigherjeve), lani so jih prejeli kar štirje Gorenjci, zato je razumljivo, da je letos šla na Gorenjsko le ena nagrada. Andreja Cuferja, letošnjega nagrajenca z Gorenjskega, smo predstavili že v zadnji številki Gorenjskega glasa, nagrada za izjemne podjetniške dosežke pa odlično podčrtva 30-letnico Čuferjeve obrtne delavnice, ki je prerasla v decembra lani odprto zeleno tovamo za izdelavo tiskanega vezja. Med nagrajenimi podjetniki so še: Janez Aljecdirektor družinskega podjetja AJM s Kozjeka nad Pesnico, ki izdeluje in obnavlja okna, vhodna in balkonska vrata iz ekološko prijaznih umetnih snovi; Andrejina in Jože Kogoj, direktorja družinskega podjetja A.J. Kogoj iz Mirna, ki izdeluje zaščitne module proti udarom strele in prenapetostim v telefoniji; Božo Luzar, direktor dveh uspešnih podjetjij Elektromehanika in Emonec cafc iz Kopra, ki je razvil in izdeluje več gostinskih strojev; Janko Razgoršek, direktor podjetja R.T. iz Maribora, ki izdeluje drobne predmete iz tekstila. 1 & Hi Nagrade sta izročila predsednik GZS Jožko Čuk in predsednik komisije za podelitev nagrad dr. Tone Hras-telj. Na sliki: nagrajenec Andrej Čufer. Foto: T. Doki Za izjemne gospodarske dosežke so direktorjem večjih podjetij podelili prav tako pet nagrad. Prejeli so jih Janko Kosmina glavni direktor Istrabenza iz Kopra, ki je uresničil izjemno jasno in začrtano programsko politiko podjetja; Silvester Lcraut direktor podjetja Agroind "Vipava 1894" iz Vipave, oblikoval je podjetje, ki je steber gospodarske moči nove občine Vipava in sodi v sam vrh slovenskega kmetijstva in vinogradništva; Leopold Oblak, glavni direktor Kovino-plastike Lož, zelo uspešnega podjetja z visoko stopnjo tehnološke opremljenosti in dinamičnim razvojem; Karel Recer, glavni direktor Vina "Bizeljsko-Brežice" iz Brežic, ki je saniral podjetje in uvedel nove programe za izvozno najzahtevnejše trge; Boris Završnik, direktor Zdravilišča Atomske Toplice iz Podčetrtka, ki je dosegel pomembne uspehe pri razvoju turistične ponudbe in dobre poslovne uspehe. • M.V. Tekstilni sindikat poslal pismo predsedniku vlade Blag obliž na globoko inficirano rano Kranj, febr. - Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije je poslal pismo predsedniku vlada dr. Janezu Drnovšku, saj se problemi te industrije rešujejo prepočasi. Ob sejmu Moda 96 sta minister za gospodarstvo Metod Dragonja in državni sekretar za industrijo Vlado Dimovski predstavila trinajst predvidenih ukrepov, ki naj bi jih vlada sprejela za razrešitev problemov tekstilne in usnjarske industrije. V kratkem naj bi jih obravnavala vlada. Sindikalisti v pismu dr. Drnovšku pravijo, da so predlogi dobronamerni, bojijo pa se, da ne bodo imeli pravih in takojšnjih gospodarskih učinkov. Primerjajo jih z blagim obližem na globoko inficirano rano. Podobno so ocenjujejo tudi v Združenju tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri GZS, kjer pravijo, da bi z znižanjem prispevkov začasno nekaj pridobili, drugi ukrepi, na primer carine, pa to izničujejo, za primer so navedli tovarno nogavic Polzela. Ukrepi tudi ne vsebujejo takojšnjih učinkov pri razrešitvi odvzeta premoženja v Jugoslaviji in finančnih nadomestil zaradi ukinitve izvoznih subvencij za letošnje leto, izplačilo lanskih pa ni bilo v celoti realizirano. Zato se bodo kritične razmere v tej industriji še stopnjevale. Trdno smo prepričani, pravijo sindikalisti, da bi vlada ravnala racionalneje, če bi podjetja res sanirala, namesto da dovoljuje nadaljevanje vala stečajev in likvidacij podjetij v tej industriji in s tem povečuje število nezaposlenih. Težko se bodo znova zaposlili, delno zaradi starosti, delno zaradi nizke kvalifikacijske strukture in drugih problemov ženske delovne sile.Vlada bi morala najti ustrezne rešitve, predvsem pa finančne vire, da dokončno reši moro tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Če se to ne bo zgodilo, bodo rešitve poiskali v državnem zboru ali na cestah, da zaščitijo podjetja m delovna mesta. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK *M Nft ŠTIRIH KOLESIHl V TEST: SEAT IBIZA 1.6 GLX M TEMPERAMENT IN RAZSODNOST Španski Seat si je v zadnjih letih s pomočjo matičnega koncerna Volkswagen uspešno utrl pot do evropskih avtomobilskih trgov. Najprej z modelom ibiza, ki je prvorojenec nemško španske naveze in oblikovan s španskim temperamentom in z nemško tehniko. predstavnikom obeh spolov. Argumenti: lahkotnost upravljanja, zanesljivost pri vožnji in splošna praktičnost.CENA do registra Seat ibiza 1.6 GLX: španski temperament, nemška tehnologija. Če bi ibiza ugledala luč avtomobilskega sveta, preden so pri Volksvvagnu postavili na plan golf tretje generacije, bi jo zlahka prisodili Nemcem. Toda naj bo podobnost še tako velika, svojega španskega temperamenta ne more prikriti. Nič pretresljiv sprednji del z dvema dokaj konvencionalno oblikovanima žarometoma, masko hladilnika z velikim logotipom in odbijačem v barvi avtomobila je takšen kot pri drugih Seatovih modelih. Oblikovna prednost so pri ibizi visoke in dvakrat zaobljene bočne linije in izjemno kompakten skoraj fantastičen kombilimuzinski zadek. Tako je avtomobil na videz bolj agresiven, za desert pa so konstruktorji na zadek namestili majhne, a zelo vpadljive luči, z vmesno odsevno plastiko. V ibizi, ki je bila kot prvi otrok Seatovega pohčerjenja {iredstavljena pred skoraj tremi eti, bi zaman pričakovali kaj drugega kot armaturno ploščo narejeno po Volksvvagnovem vzorcu. Zato se tisti, ki je vajen golfa, dobro počuti tudi v ibizi. Nekoliko trda sedeža (voznikov je pri paketu opreme GLX nastavljiv po višini) sta prav tako dokaz Volkswagnovega okolja, to pa samo po sebi ne more vzbujati neprijetnih občutkov. Poleg tega k paketu GLX sodi sorazmerno dobra založe-nost z opremo: volan s servoo-jačevalnikom, elektrika za stranski stekli, ročno pomična streha, osrednja ključavnica in oredoprema za radio in voznikova ali pa tudi sopotnikova varnostna zračna vreča. Ibiza s petimi vrati je nekoliko manj šport nejša kot v triv-ratni karoserijski izvedbi, a vsaj Okrogla miza o trženju blagovnih znamk Kranj, febr. - Iskra holding bo v sredo, 28. februarja, ob 19. uri v modri dvorani Ekonomske fakultete v Ljubljani pripravila okroglo mizo "Trženje blagovnih znamk". O ekonomskih, trženjskih, pravnih in praktično gospodarskih vidikih blagovne znamke so spregovorili: predavatelj na Ekonomski fakulteti mag. Janez Damjan, profesor na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru dr. Milan Jurše, direktor Patentne pisarne Vlado Potrč, direktorica Fructala Cvetana Rijavec, predsednik uprave Iskre holding Dušan Sešok, direktor Gorenja Jože Stanič in sekretar za industrijo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti dr. Vlado Dimovski. Iskra holding bo okroglo mizo pripravila ob 50-letnici Iskre, ki je nastala v Kranju, kjer so se tedanje Strojne tovarne Kranj 8. marca 1946 preimenovale v Iskro. Rent - a - limo LINCOLN T0WNCAR. 9m D8LGA UMlfZIKA ZA SVE&RKE PRILOŽNOSTI Informacije in naročila: COMERCE do o. \xft$& WTC' Dunajska 1 56 1' '1* 61000 Ljubljana Tel.&fax: 061/16-88-339 Rent - a - car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVT0M0BI10V IN KOMBINIRANIH VOZIL. POPUSTI ZA DALJŠE NAJEME. Notranjost: sposojena, a uporabna. pri tistih, ki s seboj vozijo družino, se izkaže za bolj uporabno. Tudi prtljažni prostor z 270 litri pri postavljeni in 802 +++oblika ++okretnost ■»■lega na cesti/—zasilno rezervno kolo - hrup motorja -končna obdelava litrih pri (tretjinsko deljivi) zadnji klopi je uporaben. Vendar pa se je potrebno pri natovarjanju težjih kosov prtljage s nekoliko bolj potruditi zaradi visokega prtljažnega roba. Zaradi globine pa je pod prtljažnim dnom samo zasilno rezervno kolo. Zadek: kompakten in simpatičen Tako so pri Seatu z novo ibizo naredili sorazmerno dober avtomobil, ki ima za popotnico tudi dobro razmerje med ceno in uporabnostjo. Ostane samo še vprašanje: Seat, da ali ne? Španci pravijo "Si!". M. Grego-nč, slike LJ.S rije: 22.464 DEM (Porsche Slovenija, Ljubljana) Tudi pri motorni opremi si Španci niso pretirano belili glave. V ibizin nos so vsadili znani in preizkušeni 1598 kubični Volkswagnov motor, ki zmore 75 KM in je s svojo prožnostjo v tem avtomobilu kar dobro kos svoji nalogi. Tako s pospeški kot tudi s končno hitrostjo povsem zadovolji povprečnega voznika. S svojo privlačno obliko se utegne ibiza kaj hitro prikupiti TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor štirivaljni, Šf intaktni, vrstni, postavljen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1598 cem, 55 KW/75 KM, elektronski en-otočkovni vbrizg goriva, rris-tezni uravnavam katalizator, petstopenjski menjalnik. Mere: d. 3810 mm, s. 1640 nun, višina 1340 mm, me-dosna razdalja 2440 mm, prostornina prtljažnika 270/ 802 1. Najvišja hitrost: 170 km/h (tovarna), 168 km/h (test), pospešek od 0 dO 100 km/h: 12,ls. Poraba goriva po ECE: 5,4/ 7,9/ 9,7 litra neosvinčenega 91 okt goriva na 100 km. Poraba na testu: 8$ L • V tuji lasti četrtina SKB banke Kranj, febr. - SKB banka je svoje delnice sredi februarja predstavila škotskim in angleškim investitorjem. Znana ameriška investicijska hiša Merrill Lynch je sredi februarja povabila SKB banko na predstavitev njenih delnic morebitnim zasebnim in institucionalnim investitorjem iz škotske in Anglije. Zanimanje je nadvse zadovoljivo, so ob povratku povedali predstavniki SKB banke. Tuje institucije imajo zdaj v lasti slabih 25 odstotkov delniškega kapitala SKB banke, njen statut pa ne predvideva, da bi bili tujci več kot 30-odstotni lastniki banke. Ameriška investicijska hiša Merrill Lvnch je lani poleti zaradi lažjega osvajanja evropskega trga prevzela britansko brokersko hišo Smith New Court (SCN) in s tem pridobila tudi 4,2-odstotni delež v lastniškem kapitalu SKB banke. SCN je bila s svojo naložbo maja 1994 prvi tuji investitor v delnice SKB banke. Poleti tudi izpis stanja na tekočem računu V Sloveniji deluje že 257 bančnih avtomatov BA, ki jih lahko uporabljajo komitenti 24 slovenskih bank Kranj, febr. - Predvidoma poleti bodo bančni avtomati BA "znan" opravljali dve novi storitvi: izpisali vam bodo stanje na tekočem računu in glede na stanje za vsakega posebej določali višino dnevnega dviga gotovine. Sodobni bančni instrumenti si vse bolj utirajo pot tudi na Slovenskem, poslovni podatki Nove Ljubljanske banke za lansko leto kažejo, da jih ljudje vse bolj uporabljajo. V Sloveniji je zdaj deluje že 257 bančnih avtomatov BA, v primerjavi z decembrom 1994 jih je 90 več. Poleg dviga gotovine je na 125 oančnih avtomatih možno položiti še gotovino na tekoči račun ali plačati položnice. Bančne avtomate BA lahko uporabljajo komitenti 24 slovenskih bank, ki so združene v bankomatski pool BA, njihov operater je Nova Ljubljanska banka, ki je hkrati tudi lastnica približno tretjine bančnih avtomatov. Bankomati BA "obrnejo" približno 9 milijard tolarjev mesečno. Lani se je v primerjavi z letom poprej število dvigov gotovine na bankomatih povečalo za 53 odstotkov, število pologov gotovine in plačil položnic pa za 56 odstotkov. Povprečno število dnevnih dvigov na bančnem avtomatu se bliža številki 200, povprečna višina Eosameznih dvigov pa znaša 8 tisoč tolarjev. Rekorderji med ančnimi avtomati so tisti pri Nami in na Čopovi v Ljubljani, povprečno jih obišče po 550 strank na dan. Nova Ljubljanska banka izdaja dve plačilni kartici: domačo LB kartico in LB Eurocard. Trenutno jih ima v prometu več kot 90 tisoč. Glede na namen in želje komitenta jih izdaja v več različicah in sicer kot kartice z odloženim plačilom, kot prave kreditne kartice, kot poslovne kartice, družinstce kartice ali kot zlate kartice. Povprečni mesečni promet s temi karticami znaša več kot 2 milijardi tolarjev, dodatnih 200 milijonov tolarjev pa odpade še na uporabo LB Eurocarda v tujini. Letos nameravajo izdati še nekatere druge kartice, med njimi tudi Viso. Vse bolj popularna je tudi prva slovenska telefonska banke Teledom. Število njegovih uporabnikov se je lani povečalo za več kot štirikrat, število transkacij pa se je povzpelo že na 64 tisoč. MEŠETAR Koliko je vredna njiva Če kupujete ali prodajate njivo, se verjetno vprašate: koliko pa je vredna. Del odgovora na to vprašanje ponuja sodni izvedenec za gradbeno in obrtno stroko ter varstvo pn delu ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, ki je ob upoštevanju bonitetnih razredov zemljišča in tečaja marke (89,40 tolarja) izračunal informativne oz. izhodiščne cene; končne cene pa so vedno odvisne tudi od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti, dostopnosti parcele in od drugih ekonomskih vplivov. Cene so najvišje na območju nekdanje kranjske in škofjeloške občine, najnižje pa v tržiški občini. Bonitetni Cena (v sit/m2) na območju upravnih enot: razred Kranj, Šk.Loka, Radovljica, Jesenice, Tržič 1. 445,70 408,30 367,50 326,50 286,00 245,00 204,00 163,50 122,50 401,00 356,50 312,00 267,50 223,00 178,50 133,50 348,40 313,50 278,50 244,00 209,00 174,00 139,50 104,50 345,30 311,00 276,00 241,50 207,00 172,50 138,00 103,50 Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene: * jabolka 80 - 140 * hruške 130 - 180 * cvetača 190 - 280 * koleraba 85 - 90 * peteršilj 500 - 750 * repa 80 * mehka solata 290 * krompir 30 - 40 * kisla repa 100-120 * špinača 200 - 250 * kislo zelje 70 -100 * blitva 150 - 180 * brokoli 200 - 300 * Čebula 40 - 75 hren 400 - 500 mladi krompir 110 - 150 radič 190 - 300 rdeča pesa 100 - 120 korenje 75 - 90 por 190 - 230 endivija 160 - 200 zelje, glave 60 - 70 350 Koliko za pujske Prašičji sejmi, ki se vrstijo po različnih slovenskih krajih, so dober "cenovni barometer" tudi za kupce in prodajalce pujskov. Ker so med sejmi precejšnje razlike v cem, velja prt nakupu večjega števila pujskov preračunati, ah se ne bi morebiti splačalo zapeljati do Brežic, v Ilirsko Bistrico ali na katerega od sejmov v vzhodni Sloveniji. V Brežicah, na primer, so na nedavnem sejmu prodajali pujske, težke do 30 kilogramov, po ceni od 260 do 295 tolarjev za kilogram žive^ teže, v Celju od 300 do 330 tolarjev, v Šentjerneju okoli 350 tolarjev... SER\/IS Iti PRODAJA VOZIL Kl A KIA MOTORS SI R V I S Hrastje 145 KRAtU tel. .064 /327 926 PRODAJALNA Sejmišče S KRANJ tel.: 064 /223 857 FOTOKOPIRNI STROJI - TELEFAXI MINOUA EP 1050 3.150 DEM (A3, A4 zoom 50 - 200) LASERSKI TELEFAX 2300, 3700 Možnost obročnega odplačevanja KARUN do.o. KranjrGregorčičeva 6, tel.(064) 221-161' ROTROX d.o.o. Tel. 140 33 19,44 21 30 Delovni cos od 8.30-18.30 _ _ FIAT Tipo 1.4 i.e. S, 1.94,14.550 DEM Omejena količina Punto 55 S J. 94,14.200DEM Popolna razprodaja, nizek podjetniški tečaji Smartinska 134 B, Ljubljana _•ftočfflvo v tolorllh do podletnBkem prodanem teče BTC .__PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O GRADNJI, PRENOVI, OPREMI IN ... Križev pot ob gradnji stanovanjske hiše Od parcele do lastne hiše Kdor se znajde ali sam poprime za delo, bo precej prihranil. Lastna stanovanjska hiša je še vedno ena izmed osnovnih želja povprečnega Slovenca, ki pa je v teh časih zelo težko dosegljiva. Seveda s tem mislimo na finančno plat. Če je ta problem rešen, je novograditelju potreben samo še zvrhan koš potrpljenja, ko se sprehaja od vrat do vrat, da si uredi vso potrebno dokumentacijo in pridobi potrebna dovoljenja. J Projektiranje j Na Gorenjskem deluje precej birojev za I Projektiranje, zato je potrebno le odpreti i rumene strani najnovejšega telefonskega I irnenika in poiskati najugodnejšega pro-I jektanta. Samo projektiranje vam ne S vZame veliko denarja, v primerjavi z i ostalimi stroški pri gradnji stanovanjske j hiše je za projektiranje potrebno odšteti le 1 drobtinico. Če ste zadovoljni s tipsko hišo, j Plačate okoli 70 tisoč tolarjev in takoj dobite tri izvode projekta. Projektiranje po naroČilu je dražje, tam od 3500 do 4500 i mark, na končni izdelek pa je potrebno I čakati mesec, dva. I Dokumentacije in soglasja j Najprej morate urediti lokacijsko doku-| rnentacijo. Toda pozor! Brez geodetskega i Posnetka parcele vam tega ne bodo mogli i narediti. Torej, v taki zimi, kot je letošnja, to ni mogoče, zato morate za posnetek počakati, da se sneg stopi. Naslov za geodetski posnetek, izdelavo lokacijske dokumentacije z vsemi potrebnimi soglasji je Domplan, izdelava pa vas bo maksimalno prišla tisoč mark, najverjetneje pa še kaj manj. Rok izdelave (seveda le okvirni) je tri mesece, če med izdelavo pride do kakšnih sprememb, se rok podaljša. Na podlagi te dokumentacije vam upravna enota Republike Slovenije, oddelek za okolje in prostor, izda lokacijsko dovoljenje. Hkrati se odmeri tudi sprememba namembnosti zemljišča. Nato morate poravnati sorazmerni delež za komunalno opremo. In nazadnje boste pridobili še gradbeno dovoljenje. Ves postopek traja kar nekaj mesecev in samo želite si, da vaše zemljišče ni predmet kake pravde ali med sorodstvom ali s sosedi, saj se zna stvar krepko zavleči. O cenah je zelo težko povedati karkoli konkretnega, saj velja, da je vsako zemljišče poseben primer. Samo za ilustracijo poglejmo, kakšni so prispevki za spremembo namembnosti zemljišča. Parcela pade v enega izmed 64 možnih razredov. Če nameravate stanovanjsko hišo zgraditi na kraju, kjer je bila njiva, morate za vsak kvadratni meter v 1. razredu plačati 6.128 tolarjev oziroma 4.902 tolarjev, v osmem razredu pa 307 tolarjev. Če parcela leži na pašniku, travniku ali v gozdu so zneski manjši. Omenjeni zneski veljajo od 1. januarja 1996 naprej. Koliko stane gradnja? V tej najpomembnejši fazi nastajanja novogradnje se žep najhitreje prazni. Kako hitro pa je odvisno tudi od vas samih oziroma od vaše iznajdljivosti. Recimo, da niste tip delavca ali zidarja, in da kompletno gradnjo raje zaupate kateremu od gradbenih podjetij. V tem primeru vam bodo ti za zgraditev stanovanjske hiše do vselitve zaračunali od 900 do 1500 mark na kvadratni meter. Cena se giblje glede na razpored prostorov v hiši (npr. kvadratni meter bo dražji, če morajo narediti tri kopalnice in ne ene). V to ceno je pogosto vključeno tudi projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja. Rok »zgraditve: minimalno 3 mesece, realno pa od 6 do 8 mesecev, z delnimi presledki eno leto. To si lahko privošči malokateri Gorenjec, zato so tudi gradbena podjetja bolj navajena na gradnje do tretje faze, torej do podstrešja. Takih naročnikov je največ, so nam razložili gradbeniki, saj se ljudje znajdejo in želijo priti skozi čim ceneje. Cene so zopet zelo različne, kakor so različne tudi hiše in načrti - nekatere so večje, druge imajo veliko prostorov pa krožne stopnice itd. Vseeno pa velja, da taka gradnja pride okoli 80 tisoč mark -plus, minus 20 tisoč mark. Epilog Nasvet 1: najbolje je, da hišo podedujete. Ker to verjetno čaka le malo peščico Gorenjcev, kar začnite hraniti denar. Nasvet 2: spremljajte javna občila, ki objavljajo razpise za državna posojila. Nasvet 3: Preden podpišete pogodbo z določenim podjetjem, se najprej malo razglejte po okolici, saj tudi v gradbeništvu trg že dobro deluje. Kdo Vam lahko ponudi več? mmtmmi m m t m mtmmomi V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno. Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. \\\\\\\\\\ # \mmmmm mm BRAMAC Vse za streho Bramacov program originalnih dodatnih delov Bramac d. o. o., Dobruška vas 45, 68275 Škocjan - tel.: (068) 322 007, faks: (068) 76 290 Bramac d. o. o., Otiški vrh - Dravograd, 62373 Šentjanž - tel.: (0602) 85 074, faks: (0602) 85 206 VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV (064) 681 320 BOGDAN PRIMOŽIČ Trebija 52 64224 Gorenja vas REŠEVANJE PROBLEMOV VLAGE V ZIDOVIH Povišana vlaga v zidovih je bolezen zgradbe. Posledice so neprijetna vlažna klima v prostorih, opleski se lupijo, na površini zidov izcvetajo soli, rastejo plesni in odpada omet. Čeprav je prisotnost vlage pogost pojav, je v praksi reševanje teh problemov dokaj pomanjkljivo. Vse pogosto se imeji na "lepotičenje" objekta, t.j. nove omete, barvanje, oblaganje in podobno. Rezultat takega pristopa je, da so posledice vlage še bolj opazne v primerjavi z izboljšanim videzom prenovljenega objekta. Da bi se zidovi osušili, je potrebno najti in nato sistematsko odstraniti vzroke navlaževanja. Najpogostejši vzroki navlaže-vanja so: - kapilarni vlek vode preko neizoliranih temeljev; - nepravilna konfiguracija terena ob objektu ter nepravilno zgrajene drenaže in zato zamakanje zunanjega zidu; - napake pri sistemih odvajanja vode od objekta: žlebovi, Eeskolovi, napačni nagibi okenskih polic, zunanjih stopnišč in alkonov, izstopajočih zob hišne obrobe, zamakanje zaradi poškodovane strehe, napake v hišnih instalacijah itd.; - kondenzacija na površini ali v notranjosti zidov. Ko ugotovimo vse zvroke navlaževanja, jih je potrebno najprej sistematično odpraviti. Postopki za odstranitev večine vzrokov so v glavnem poznani. Veliko manj pa je znanega o postopkih, s Katerimi preprečimo kapilarni vlek vode iz temeljev po zidovih navazgor. d d 64270 Jesenice - M. Tita 49, tel.: 064/81-761, fax: 064/82-275 tel/fax: 064/861-551 UGODNA PONUDBA: - plinska peč BOSCH JUNKERS ZWE 24-2KP (ogrevanje, elektronski vžig, priprava sanitarne vode 24 KW) - plinska peč BOSCH JUNKERS ZVVR 24 3KE (ogrevanje, elektronski vžig, priprava sanitarne vode - 24 KW) - oljni gorilec HANSA - NEMČIJA - HUS-3-12 - 36 KVV - peč olje-plin FERROLI do 25 KW PROJEKTIRANJE, TRGOVINA IN MONTAŽA PLINSKIH INŠTALACIJ, VODOVODNIH INSTALACIJ, CENTRALNEGA OGREVANJA. SERVIS PLINSKIH TROSIL, PRODAJA NA ČEKE, KREDIT PRODAJNI SALON IN SERVIS JESENICE C. v Rovte 12a, tel/fax: 064/861-551 51 TRGOVINA RADOVLJICA PLINSTALTERMOTIM Ljubljanska 51, Radovljica, tel/fax: 064/712-119 ZASTOPNIK ZA TRŽIČ IN OKOLICO Zvone Bakarič, Pot na Polje 5, Pristava-Tržič, tel.: 064/58-687 (do 7. ure aii po 21. uri) ifT5r\ STflSiL, d«« KROVSTVO - KLEPARSTVO TESARSTVO JENKO Adergas 6, 64207 Cerklje-te!./fax: 064/422-084 V^g^OS, d.o.o. Trzin Pod gozdom 27, Trzin, 61234 vsa soboslikarska dela sanacija ter barvanje fasad dekorativne notranje in fasadne omete ter ostala zaključna dela v gradbeništvu tel.: 061/713-812 in 061/ 447-725 _ fax: 061/373-730 t t r r t CEMENTNI IZDELKI Izdelovalec strešnika s 70-letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni MARJAN LIKOZAR S.P. BENEDIKOVA 18 64000 KRANJ TEL:064/311-047 ROLETE - ŽALUZIJE LAMELNE ZAVESE TENDE IN MARKIZE PLISE ZAVESE ALUMINIJASTE IZOLACIJSKE ROLETE PARTIZANSKA 18, 64260 BLED TEL: 064 741-355, FAX: 064 741-350 V svetlem stanovanju je lepše Ste se odločili za obnovo vaših prostorov in boste potrebovali nova svetila pa stikala -Potem je elektrotrgovina Elbi v Kranju pravi naslov za Vas. Mogoče celo gradite pa še ne veste, kdo bo opravil elektroinstalacije. Tudi v tem primeru je odgovor na dlani -Elektroinstalacije Bidovec iz Kranja. Podjetje Elektroin EbIDOVEC ELEKTR0INSTALAC stalacije Bidovec na Jurčičevi 2 v Kranju v svojem dolgoletnem obstoju kakovostno izvaja vse vrste elektroin-stalacij jakega in šibkega toka ter strelovodnih napeljav. To Vam lahko j E zatrdijo tudi mnogi lastniki gostinskih, stanovanjskih in proizvodnih objektov. Elektroinstalacije izvajamo po želji investitorja od same idejne zasnove do izdelave in nadzora izvedbe elektroinstalacij. Že drugo leto je odprta elektrotrgovina Elbi, ki se nahaja na Cesti 1. maja 75, poleg Gorenjskih mlekarn v bivših prostorih KZ Sloga Kranj. Naš prodajni program vsebuje kompletno ponudbo elektromateriala - od cevi, kablov, razsvetljave do neskončno dolge vrste stikal. Ker verjetno ne nameravate živeti v temnem stanovanju, v precejšnji meri pomagajo svetilke. Trgovina Elbi je tako generalni uvoznik za zunanja svetila s senzorjem in brez nemškega proizvajaca LIGHTHOUSE. Smo tudi zastopnik italijanskih svetil TAR GETTI in ARTEMTDE za Gorenjsko Prodajamo tudi vse vrste fluorescentni0 svetil in ostala svetila domačih proizvajal^ cev. Izpolnili pa bomo tudi vse posebne želje če je le v naši moči. Kot vsakemu povprečnemu zemljanu je verjetno tudi Vam elektrika španska vas. Ce ste ob branju zadnjega stavka prikimali i glavo, poiščite brezplačen nasvet kar pri nas. Ste Gorenjec ali pa imate vsaj gorenjsko dušo? Potem ne bomo več ovinkarill Pn večjih nakupih Vam ponujamo ugodne nakupne pogoje (plačila z več čeki in popusti)-ker se ukvarjamo tudi z veleprodajo, ponujđ' mo še posebno nižje veleprodajne cene tfl obrtnike in ostale, ki potrebujejo večje količine elektromateriala - odlogi plačila popusti,... Večje količine lahko dostavimo r& dom, organiziramo tudi mesečne akcije, tako bodo imeli graditelji v marcu in aprilu J odtotkov popusta pri gotovinS' kem plačilu. . - Smo Vas prepričali ali se vedno omahujete? Prav W ate, najbolje je, da se trditvah prepričate kar oset>-no. ELEKTROTRGOVIH* ELBI je odprta med tednom od 7.30 do 19.00, v soboto of 8. do 12. ure, ELEKTROINSTALACIJE BIDOVEC P* od ponedeljka do petka od '■ do 15. ure. Lahko nas tua pokličete ■ Trgovina Elbi: 'f!:. 064/ 331 553, fax. 224 2V> Elektroinstalacije Bidovec: tet-064/221 719, fax. 224 223. azrcimicci dolomite sanitarna keramika kopalniška oprema keramične ploščice granitogres plošče vodovodno inštalacijski material In SANITARNA KERAMIKA 64000 Kranj, Ljubljanska c. 30 tel/fax:064/332-202 Svetloba v vašem domu! VINŠEK, d.o.o. 064/311-056, 311-658 OBRTOIKI POZOR! PIŠTOLA ZA LEPLJENJE GLUEMATIC 3002 Uporabljamo jo na vseh področjih lepljenja: ' les na les, železo na les, tekstil na tekstil, tekstil na usnje, za razne aranžmaje cvetlic " v elektro stroki za lepljenje kablov " za lepljenje keramičnih ploščic PONUJAMO VELIKO IZBIRO SENZORSKIH SVETIL SULlLlODt IN DRUG ELEKTROMATERIAL TER INSTALACIJE PO OBJEKTIH E ■ ELEKTROMATERIAL I SENZORJE ■ ELEKTRIČNO ORODJE SOlMStll Stikala Merten izrednega dizajna in kvalitete! NOVO Poskrbite za svojo varnost in si priskrbite nova stikala vrhunske kakovosti nemškega podjetja Merten. CENEJE V akciji STARO ZA NOVO vam pri nakupu novega stikala nudimo 10 - odstotni popust. EKOLOŠKO Material, ki je v starih stikalih, bomo ponovno uporabili, zato NE vrzite starih stikal v smeti. Bodite ekološko osveščeni - prihranite okolju dodatni odpadek in prinesite stikala nam! STARO ZA NOVO Rešitev je torej preprosta: Prinesite staro stikalo in mi vam damo novega 10% ceneje Trgovina Log Srednje Bitnje 70 64209 Žabnfca Jel.: 064/312-000 fax: 064/312-331 VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH! V TRGOVINI PRI GOTOVINSKEM PLAČILU NAD 10.000 SIT DODATNIH 7 % POPUSTA Trgovina Log Šmartinska 152 Hala A 10 - južni vhod 61000 Ljubljana Tel.: 061/1851601 Panasonic¥Panasonic BREZPLAČEN KLIC IN INFORMACIJE ■ BREZPLAČEN KLIC IN INFORMACIJE 080-1590 I 080-1590 Iftelefon trade m. Tftelefon trade Panasonic BREZPLAČEN KLIC IN INFORMACIJE 080-1590 Ijtelefon trade ŠKOFJA LOKA tel.:(064) 634 606 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure mm -SPALNICE UVOZA UVOŽENO POHIŠTVO IZ ZALOGE (DOBAVA TAKOJ) * PREKO 1000 VRST MOŽNIH KUHINJ PO NAJNIŽJIH CENAH * SEDEŽNE GARNITURE PO MERI - V POLJUBNEM BLAGU * UGODNI KREDITNI POGOJI SVETOVANJE, FREVOZ, MONTAŽA " 18.00 Glasovanje za pesem t* 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 No% 19.25 Vreme 20.00 RGL klub Avstralska glasba 22.00 Pole 22.00 Velike radosti življenja - Al«"j Sivka 24.00 New age glasba - u' Novak 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program J$ Duhovna misel, svetnik dneva »• | Dop. inf. oddaja 10.15 Mali og f 11.10 Svetovanje 12.05 Pop•, vi oddaja 16.05 Čestitke in P&0' . poslušalcev 17.15 Pogovor ^ 18.30 Večerna inf. oddajaj*^ Glas Amerike 19.40 Za najrn|d£, poslušalce 20.35 Klic dobrote Luč v temi oz. Prijateljstvo boin''^ 21.35 Radijski roman 22.00-*" Nočni glasbeni program KINO CENTER ameriška komedija MASKA ob 10. in 16. uri; ameriški akc'fe, thriller SMRTONOSNI PORAZ (Jean Claude van Damme) ob 18. in *' uri STORŽIČ maked. drama PRED DEŽJEM ob 19. uri; amer**" drama NEVARNA SRCA (Michaelle Pfeifer, George Dunza) ob 17..I" * uri ŽELEZAR ameriška komedija BUTEC IN BUTEC ob 16. uri; Film*^ gledališče: amer. psih. thriller SEDEM ob 20. uri; amer. odštel«, komedija ACE VENTURA - KUC NARAVE ob 18. url SORA SKOf LOKA ameriška drama SEDEM ob 18. in 20.15 uri ^ ČETRTEK, 29. FEBRUARJA 1996 i'gY'deostrani wo Škrat sanjavec, plesna slikani- tS Šriši Pgi: Za zdravje 10OR ltrnan' amerižka nanizanka n,Li SuPer stara mama, angleška "gnizanka °-55 Shingalana, švedska doku-JfSft18 nadaljevanka ••S £° domače, ponovitev »g Poročila iv5.sr©če, ponovitev }5 Video strani "•■^O Zasebno življenje rastlin, ^novitev angleške serije parlamentarna križpotja, po- !5'8TV dnevniki J^2ivžav m'rj izzivalci, francoska nanizanka •JO Risanka jJgTV dnevnik hnllr ,Norec v množici, ameriška S^stična nanizanka StSTednik F* Glasba Nemčije in Francije, g^mentarni film Nikar oddaja o prometu Dnevnik 23 in V^'ovna borza na^aCosbyjevi primeri, ameriška Video strani TVS2 n2 Euronews 12.00 Impulzi, po-joviteV 12.30 Križarske vojne, po-.uv'tevangleške dokumentarne 6 13.20 SaiT V0-*" športna sreda 14.50 IjJn J 'n jaz, švedski barvni film l7'So0rec v množici, ponovitev ^^".Poletje 1945, ponovitev nizo-SioT, 6 nadaljevanke 18.00 Po Juniji 18.45 Svetovni poslovni trt^»RS*l°vna oddaja 19.15 Tok, zln*- 05 v žarišču 20.35 Okus po An„'nH. angleška nanizanka 21.25 filrn tui' vojl'' dokumentarni iem* «25 ln kakšen čar zamakn-fc)a- 22.45 Obrežje plesalk, balet ,wa Večer jazza 23.30 Euronevvs kanala BranSl! Poroča800 DoDroiutroz a dnetom Grubarjem 8.05 Novice 9*5s ki orski zdravnik, ponovitev Novice 10.00 Družina Adams. roriovrtev 10.25 Sirene, ponovitev J-15TV limonade, ponovitev 11.45 l?PovslaVa:, Ponovitev 13.30 Film, SM« 3n D15'00 Dobro jutro, Slove-^foškik. urleska. ponovitev 16.00 8Unt2 iR°Sram 1800 Beverly Hills ^riovittt!- - Panonska Slovenija, ^eak« J9,00. Dnevnik 19.30 R0r°čila 2o£? Tv tribuna 21.45 Ur|eska 7T00 Radio FM 22.30 Ponovitev &° ,utro Poročila *9xa gledati sliko? 10.20 Sibirija 10.50 Gostje v studiu 11.05 Izdajalci iz Vučedola 11.30 Otroški Erogram: Skrita kamera 12.20 Lju-ezen, nadaljevanka 12.45 Skoraj popolno razmerje, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.30 Otroški program 15.00 Baltazar, risanka 15.05 Poročila 15.10 Hrvaška cerkev v Rimu 16.15 Otroški program 16.45 Hrvaška danes T 7.45 Kristalno cesarstvo, nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Moč denarja 19.05 Klub D.D. 19.30 Poročila 20.10 Portreti: Oscar VVilde, dokumentarna serija 21.15 Zeljka Ogres-ta in gostje 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.00 Theatron 1.00 Poročila HTV 2 14.45 Video strani 15.00 TV koledar 15.10 ekran brez okvirja, ponovitev 16.10 Za pest dolarjev, ponovitev 16.40 Moje trapasto življenje, ameriška nadaljevanka 17.30 Federacija in konfederacija 18.00 Skrivnostno življenje rastlin, zadnji del dokumentarne serije 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 China beach, ameriška nadaljevanka 21.00 Klic v sili, ameriška dokumentarna serija 21.55 Od 16 do 24, oddaja o filmu 22.25 Odrešitev, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 13.40 Otroški program: Ostržek 13.25 Confetti Palet t i 13.40 Frag-gles 14.05 Am, dam, des 14.20 Uganke 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas15.05 Popajeve nove dogodivščine 15.25 Mini Čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 A-Team 17.10 Polna hiša 17.35 Kdo je šef? 18.00 Dr. Quinn 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Roseanne 19.30 čas v sliki 14.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stockinger, uvodni film k avstrijski kriminalistični seriji21.50 Kobra 22.35 Velikanova senca, ameriška politična drama 0.50 Čas v sliki 0.55 Ponoči, ko je prišel hudič, nemška kriminalka 2.35 Schiejok. ponovitev 3.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.30 Živalski raj AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 9.55 Bogati in lepi 10.40 Vreme 11.00 Schiejok, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.05 Bog vse ve - Bog in znanost, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ozri se po deželi, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara -Kalifornijski klan 15.10 Bogati in slavni 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Mojstrski kuharji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Kasteiruther Spatzen 21.05 Vera, TV klepet 22.00 Čas v sliki 22.30 šiling 23.00 Night-vvatch - Zaroka, dokumentarec 23.50 Časovni preobrati 0.50 Pogledi od strani, ponovitev 0.55 Santa Barbara, ponovitev 1.40 Modern times 2.10 Kultura 2.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 9.10 Poročila 168.19.25 Miha Pavliha (otroška oddaja, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič 20.30 Znani in neznani obrazi: Družina Remškar 21.10 Poročila 168. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glasbeni video -spot 21.40 Strel, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.45 Poročila 168. 22.59 Z vami smo bili... nasvidenje 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.01 Videostrani _ LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Oddaja iz kulture: Pogovor z ravnateljem Loškega muzeja in kulturni paberki 21.15 EPP blok 21.20 Izmenjava programov LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Odrska predstava PS Sorica 20.00 Krivoprisežnik - odrska predstava KUD Predoslje, 3. del ATM TV KR. GORA KINO ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Občna zbora GD Rateče Planica in GD Gozd Martuljek, ponovitev 18.49 Torkov športni pregled, ponovitev 19.04 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Teiemarket, epp 20.05 Prenos seje mestnega sveta MOI____ Teiemarket, epp ... Napoved sporeda ... Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne zam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Sveti delavcev v podjetjih - da ali ne? 9.50 EPP 10.20 Dober dan, revščina 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Kdo bo koga 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.15 Snemanje Deutsche VVelle 16.20 Predstavitev revije Radar 17.00 Pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom 18.00 Gorenjska danes, jutri In poročila Radia Deutsche VVelle 18.20 Music machine 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 do 24.00 študentski program 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu Iz studia ob 13.30 sledi oddaja Izbrali smo za vas. Ob 14.40 bomo ugotavljali, da je tudi drugje lepo. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih Eopoldne pa bomo izpolnjevali glas-ene želje poslušalcev. Od 17.30 naprej bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodno zabavne glasbe in šal v oddaji Pod kozolcem. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Slovenske narodne 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik - Radovljica 16.00 48. lekcija angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (oddaja o kulturi - vodi Alenka Bole -Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenije 5.40 Napoved programa - servisne informacije 8.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanji in pobud 12.00 Škofejioških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Prenos na 4. radijski mreži 18.30 Predstavljamo narod no zabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfetfer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.06 Popek 13.56 Pasji radio 14.16 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hallo again 15.00 Popoldanski vodeni program 16.16 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomar-ket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.16 In 19.15 Novice 18.15 Aktualnosti Iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Maglc vas gleda 24.00 Zlato Krač In camera obse ura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 6.30 - 8.30 Jutranji program 6.46 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.16 Turistična oddaja 11.10 Iz žMjenja vesoljne Cerkve 12.06 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 16.00 Pop. inf. oddaja 18.06 Čestitke In pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.36 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 6.30 Nočni glasbeni program ^.Dobrra-7': BLED komedija HVALA ZA VSE ob 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA slovenskadrama CARMEN ob 20. uri OBZORJE ŽELEZNIKI ameriški psihološki thriller SEDEM ob 18. In 20. uri PETEK, 1. MARCA 1996 TVS 1 S.45 Zimski počitniški program: arovnije Mirka Žerjava 9.05 Briši piši: Za zeleni grič 9.15 Super stara mama, 5. epizoda angleške nanizanke 9.40 Risanka 9.50 Zgodbe iz praznične školjke 10.20 Sevillianas, španski umetniški ?las beni dokumentarec 1.15 Sempavelski urar, francoski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev TV igrice 14.20 Svet narave, ponovitev an- ?leske poljudnoznanstvene serije 5.10 Slovenska klavirska glasba 15.45 Operni zvoki, 3. oddaja 16.20 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 17.00 TV dnevnik 17.10 Moja ideja, nizozemska nanizanka 17.40 Otroška oddaja 18.00 Izzivalci, francoska nanizanka 18.35 Hugo, TV igrica 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 20.30 Podarim, dobim 20.40 Poglej in zadeni 22.20 Včeraj, dane,s jutri 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 23.00 Sedmi kontinent aH 71 fragmentov, avstrijski 0.35 Poročila TVS 2 9.00 Euronevvs 11.45 Svetovni utrip, ameriška poslovna oddaja 12.15 V žarišču 12.45 Znanost od blizu, kanadska znanstvena nadaljevanka 13.10 Angeli po tuji volji - svet katastrov 14.10 In kakšen žar zamaknjenja 14.30 Večer Jazza v 8-1, Zlatko Kavčič 14.55 Berlin in Bedin, nemški film 16.30 Grace na udaru, ameriška nanizanka 16.55 Znanje za znanje 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej mel 19.25 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Umor po pogodbi, italijanska nadaljevanka 21.25 Studio City 22.25 Novice iz sveta razvedrila 22.50 Nor na reklame 23.15 Euronevvs KANALA 7.00 CNN poroča 7.35 TV prodaja 8.00 Dobro jutro z Damjano Golav-šek 8.05 Novice 8.15 Gorski zdravnik, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 10.25 Maručini kristali, ponovitev 12.00, 14.00 In 16.00 Novice 14.45 Ponovitev dopoldanskega programa z Damjano Golavšek 16.45 Pot flamingov, ponovitev 17.45 Gorski zdravnik, 11. del avstrijske nanizanke 18.35 Televizijska prodaja 19.00 Pika na A 19.30 Vreme 19.30 Družina Adams, ameriška risana nanizanka 20.00 Dežurna lekarna, španskahumoris-tična nanizanka 20.35 Devetdeseta, oddaja o stilu 21.05 Dve Roccovi materili, 1. del italijanskega filma 23.00 Novice 23.05 Gost pike na A, Ranovitev 23.20 Doktor Jekyll In g. yde, ponovitev ameriškega filma 1.20 CNN poroča POPTV 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Med prijatelji, ponovitev 14.30 Anastazija, ameriški film 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.00 Mac Gvver, ameriška nanizanka 19.00 Krila, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.00 Nevvvorška policija, ameriška nanizanka 22.00 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.00 Tatovi teles, znanstveno fantastična grozljivka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev 2.00 Video strani TV 3 8.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Radio FM, ponovitev 9.30 BH bunz, ponovitev 10.00 Z glasbo v srcu, ponovitev 11.00 Družinski studio, ponovitev vveekend progra-ma12.00 Ponovitev nedeljskega večernega filma 13.30 Tv tribuna 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Ponovitev četrtkove burleske 16.00 Otroški program 18.00 BH bunz 18.30 Dokumentarec 19.00 Poročlila 19.30 Burleska 20.00 Večerni film 21.45 Dom in svet 22.15 Radio FM 22.45 TV film 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Zgodbe o lisici 11.45 Ali ste vedeli? 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, serija 12.45 Hiter kot strela, ameriški film 14.10 Dodatek 14.35 Za otroke in mladino 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 15.35 Nemščina 16.15 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalni imperij, serija 18.15 Kolo sreče 18.45 Pol ure kulture 19.30 Dnevnik 20.10 Javna zadeva 20.45 Glasbena oddaja 21.45 Treba se je vrniti, dokumentarec 22.15 Dnevnik 22.35 S sliko na sliko 23.05 Terra X, dokumentarni film 23.55 Poročila HTV 2 16.30 Triler, ponovitev 17.30 Besede, besede, besede 18.00 Turbo limateh shovv 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Na zdravje, humoristična serija 20.40 Na prostosti, ameriška drama 22.35 Latinica 23.50 Roje za zmago, ameriška drama AVSTRIJA 1 12.50 Smuk za ženske, prenos 13.40 Alfred J. Kwak 14.05 Confetti shovv 14.30 Paradižnikovi vampirji 14.55 Artefbc 15.05 Popaj 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 A-team 17.10 Polna hiša 17.35 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Beli očnjak, pustolovski film 22.00 Nogomet 22.10 Piatoon leader, film 23.40 Čas v sliki 23.45Homicide -oddelek za umore, kriminalka 1.45 Smuk, prenos iz Happo One (Japonska) 2.25 Dobrodošli v Avstriji 4.30 Platton Leader, ameriški film AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 9.55 Bogat in Iep10.40 Vreme 11.00 Schiejok vsak dan 12.00 čas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 Dežela in ljudje 13.40 Umor, je napisala 14.25 Kalifornijski klan 15.10 Bogat in lep 18.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Nepristranski pogledi 20.15 Primer za dva, serija 21.15 Praksa Bulovvbogen, serija 22.05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Veliki diktator, satira 1.00 Iskanje enoroga Arktike, dokumentarec 1.45 Pogledi s strani 1.50 Kalifornijski klan 2.35 Čas kulture 3.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.56 TV napovednik 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 169. 19.25 Magnifico za Strel 19.43 Utrip Kranja (ponovitev) 19.59 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran (kontaktna oddaja, voditeljica: Anja lic, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.20 Kamera presenečenja: Mesar med jahale! 20.30 Spoznajte svojo dušo, telo In zdravje; voditeljica Helena Žnidaršič; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56 21.10 Poročila 169. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Studio kviz 22.40 Elena z vami - V1ctory 22.36 Ko ramena zaječijo 23.45 Poročila 169. 00.00 Nočni zabavni erotični program 1.31 Z vami smo bili... nasvidenje 1.32 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.33 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Video-boom 40, glasena oddaja; Repki, ponovitev... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na vi-deokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ur«. 19.00 Današnji gost - kontaktna oddaja v živo iz TV studia ... Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.17 Zimska idila 18.43 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani KINO R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Astrologija v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in Radia Deutsche VVelle 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Jožefom Jeričem 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Študentske informacije uvrščamo v program ob 14.00. Pol ure kasneje nam boste pomagali izbrati recept tedna nekaj pred četrto popoldne pa bo teklo glasovanje za Gorenjca meseca Lahko boste sodelovali v mini kino kvizu, se srečali z novostmi na štirih klesih, Intenzivno uporabili možganske zavoje v kvizu TRŠ in prisluhnili oddaji Kulturni Babilon. Na začetku programa pa bomo ponovili 45. lekcijo tečaja English One To one. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Glasbena rubrika & ročk 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Občinski tednik-občina Bled 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA SLove-nija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga Jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Alenko Sivko 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour -Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski D. J. program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. Inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna Inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Hf\S HTV 1 BLED slovenska drama CARMEN ob 20. uri SORA ŠKOFJA LOKA slovenska drama CARMEN ob 18. uri; ameriški psihološki thriller SEDEM ob 20. uri PAGLAVCI IN FRČAFELE Manca Urbane LITERARNA DELAVNICA USPEŠEN UČENEC Manca, študentka prvega letnika prava, je bila, po pre- Eričanju strokovne žirije, naj-oljša pevka pete prireditve Prvi glas Gorenjske, ki je bila to soboto na Bledu. Navdušila je s pesmijo Whitney Huston I will always love you. Zmage je bila zelo vesela, sicer pa se ta čas pripravlja na študij petja v Londonu. Ker je že od malih nog navdušena pevka, se je tudi takrat, ko smo jo povprašali po dogodku, ki se ga najbolj spomni iz svojih otroških let, povedala zgodbico o nastopanju. Manca je namreč že, ko je bila stara tam okoli deset let, pridno pisala pesmi -včasih ji je šlo malo bolje, včasih malo slabše od rok, ampak glavno je, da se je dela lotila z vso resnostjo in veseljem. Skupaj s še nekaj prijatelji pa je ustanovila bend, ki je pridno vadil v sosedovi garaži, in ker je Manca, kot smo že omenili, resna punca, in tisto, česar se loti, ponavadi hoče tudi izpeljati do konca, se je tudi kariere pevske skupine lotila z vso odločnostjo. Če skupina vadi, je prav, da tudi nastopa. Za kraj dogodka so si izbrali Krpin pri Begunjah. Ko so premišljevali, kako bi prišli do mikrofona, so se spomnili župnika iz Begunj in se kar odpravili k njemu. Kako je mož gledal skupino desetletni-kov, ki mu je razlagala o mikrofonih, petju in koncertu, si najbrž lahko vsak predstavlja. In tudi to, da s koncertom ni bilo nič. Manca zdaj nastopa z drugimi skupinami, včasih jo je slišati tudi v kakšnem od gorenjskih lokalov. Pridno študira - pravo na ljubljanski fakulteti, petje pa pri Zlati Ognjanovič. Musiclom, ki so ji najboj pri srcu, pa se bo poskušala čim bolj posvetiti na študiju v Londonu. REKLI SO REKLI SO REKLI SO Od študenta izveš več Kranj, 26. februarja - Bodoči bruci pospešeno premišljujejo o svoji nadaljnji študijski poti. Marsikdaj težko, celo življenjsko pomembno odločitev so jim poskušali olajšati v Klubu študentov Kranj, ko so v soboto organizirali že tradicionalno akcijo 'Študentje dijakom'. Tako so v prostorih kranjske gimnazije v treh urah predstavili večino fakultet ljubljanske univerze in Fakulteto za organizacijske vede skozi svoje, študentske oči. Nina Kristić, Gimnazija Kranj - "Obiskala bom predstavitve treh fakultet - filozofske, ekonomske in pedagoške. Pričakujem splošne in-formacije, kaj o predmetnikih in poteku študija in mislim, da bom od študentov izvedela več kot kasneje na informativnem dnevu." Tina Belec, Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj - "Zelo me zanima veterinarstvo, posebej razna seciranja, in o tem študiju sem tudi prišla po čimveč informacij. Študentje ti dajo boljše in mnogokrat preverjene informacije o težavnosti študija, najpomembnejših predmetih in drugem." Simon Arhar, Srednja trgovska šola -"Verjetno bom šel študirat gozdarstvo, ki pa ga tu podrobno ne predstavljajo. Grem pa na pogovor s študenti, ki študirajo na Biotehniški fakulteti. Pričakujem čimveč informacij o študiju z druge, studentove plati." Sašo Pipan, študent obramboslovja na FDV - "Posamezen študij poskušamo predstaviti skozi naše oči, predvsem opozoriti na ključne predmete. Konkretno za našo fakulteto smo Študente obvestili tudi z graditvijo novega poslopja ob fakulteti, ki bo, upam, rešil prostorsko stisko. Študentje so zelo detajlno spraševali predvsem o študiju B." • S. Šubic VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisalt Luka Perne, Monika Staut, Rok Pavlin, Gregor Zakrajšek Rok Završnik, Eva Ziherl, Anja Rupnik, Lena Vraničar, Janja Štremfelj, Arber Deda], Urša Sekirnik, Helena Krpic, Janko Avsenik, Žiga Svete. Na nagradni izlet z Gorenjskim glasom potuje Gregor Zakrajšek. Coprnica Naša teta Kopriva čarovnica je prava, vpije, vrešči in vse premetava. Vse, kar dela, se izpridi, vse v rokah se ji zdrobi. Njena želja je velika, postati čarovnica kot se šika. Na modernem sesalcu leteti in ponosna v dolino zreti. Zato se udeležila je tečaja, kjer po čarovniško se raja. A uspeha ni požela, ker metle prave ni imela. • Gregor Zakrajšek, 4. r. OŠ Podbrezje Pustna maska Sedim v fotelju in premišljujem, v kaj naj se letos našemim. Nič pametnega mi ne pride na misel. Nato se odpravim k mamici v kuhinjo, vzamem krof s krožnika in se vrnem k premišljevanju. Premišljujem in si pojem: faz sem sraka, ti si spaka, jaz sem klovn, ti si boben. Iz kuhinje se oglasi: Odloči se že, ali boš sraka ali boš boben. • Janko Avsenik, 3. b r. OŠ F. S. FinžgarjaLesce Vesela zima Zima letošnja natrosila je snega, otroci vriskajo, ko se sankajo. Narava je vsa bela, žičnica pa dela, to smo srečni mi vse te zimske dni. • Polona Kavčič, 5. b r. OŠ Staneta Žagarja Kranj NN predmet je otepovnik Prejšnji torek smo objavili fotografijo neznanega predmeta, ki smo ga opazili na etnološki razstavi v Selcih. Vprašali smo vas, če ga poznate. Sodeč po vaših odgovorih ie bil oreh kar precej trd. Največ vas je predmet povezalo s kvačkanjem in kleklanjem. Pravi odgovor je otepovnik. Nekoč so ga uporabljali za ročno otepanje žitnih snopov. Nagrada gre kar v Selca, in to Niki Debeljak, ki ji bomo po pošti poslali simpatično knjigo Milene Miklavčič Abeceda iz Zakajčkove ulice. « klub študentov kranj Kenija na diapozitivih V pete*, 16. februarja, se je v petek, 16. februarja, se j dvorani na Primskovern zgodil že tradicionalen krst brucov. Žur je uspel v polni luči. Igrali so Kontra-banti in po koncu še dvakrat prišli na oder, ob vsesplošnem vzklikanju množice. Žuri pa so samo del aktivnosti kluba. Vsak teden organiziramo tudi predavanja. V tem tednu je Sredvideno predavanje z diapozitivi orisa Kavorja z naslovom HAKU-NA MATATA 2,5 milijonov let arheologije Kenije. poima «6m 3,64000 boi IWj 064 224 334 p.KBJO-UJClK-fat 10.00-16.00^11.00-19.0« MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Učenje med počitnicami Mihovo vprašanje se nanaša na počitnice. Žal smo njegovo pismo dobili pozno, tako da je problem verjetno moral rešiti kar sam. Ker pa je vedno aktualen, smo ga kljub temu posredovali našim porotnikom. Miha piše: "Hodim v šesti razred osnovne sole. Pri slovenščini in matematiki nisem najboljši, če povem kar po pravici, imam cveke. Med počitnicami sem nameraval v smučarski tečaj. Starša sta bila za to, zdaj pa sta mi tečaj prepovedala. Moral se bom učiti. Zelo rad smučam in tečaja za vse na svetu ne Želim zamuditi. Kako naj mamico in očka prepričam, da me bosta pustila?" Sergeja, 13 let: Sorry, Čisto vse si zamudil. Počitnice so tu, nobeno učenje ti ne pomaga več. Seveda pa nasvet, da se več uči, ostaja za naprej, recimo za plavalni tečaj. Smučal boš pa letos le "popoldansko"; ker je snega veliko, boš morda ujel tečaj čez kakšen mesec, ko boš popravil cveke. Bojan, 15 let: Poskusi starša prepričati, da je tvoje zdravje pomembnejše od šole in da se boš učil zvečer, ko prideš s tečaja. Sicer pa so počitnice zato, da se uživa, ne pa uči. In ne pozabi - če si boš polomil nogo, še nekaj časa ne boš videl šole in se boš lahko učil takrat, ko se bo za druge šola že začela. Marko, 16 let: Mislim, da imata tvoja starša prav; najprej šola, potem pa zabava. Svetujem ti, da jima obljubiš, da boš popravil oceni. Če ti starša zaupata, te bosta pustila na tečaj, če pa si ju že kdaj izneveril, ti želim veliko uspeha pri učenju. Marjeta, 20 let: Popravi ocene, pa bo! Za smučarski tečaj boš pač moral nekaj storiti, ne misli si, da ti bosta starša kar tako pogledala skozi prste! Če se ne misliš učiti, potem ne boš nikoli nikamor prišel. Zime in snega bo še dovolj, šole pa ne moreš obiskovati v neskončnost. V roke vzemi knjige in se začni učiti, mogoče te bodo smučišča počakala do aprila. Klemen, 23 let: Starši imajo popolnoma prav. Najprej si zasluži smučanje, in to tako, da se učiš in popraviš ocene v šoli. Si šele v šestem razredu in tu snov še ni tako zakomplicirana. Če je vzrok za cveke samo huda lenoba, ki je ne moreš premagati, si v glavi nariši sliko smučišča in sebe, kako vijugaš po njem. Če res tako rad smučaš, se boš na ta način lažje pripravil k učenju. Če imate probleme v šoli, doma, ljubezni, družbi, pa sami ne najdete pravih odgovorov za izhod, pišite našim porotnikom, saj več glav več ve. Naslov poznate: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. Dober računalnikar in logik Tin Vodopivec je zelo uspešen v računalništvu in logiki, kjer je na svoji šoli neprekosljiv. Kranj - Tin Vodopivec obiskuje sedmi razred Osnovne šoje Staneta Žagarja v Kranju. O njem je šolsko vodstvo vedelo povedati, daje skromen fant, kije splošno razgledan, njegova strast pa sta logika in računalništvo. To smo brez večjih težav odkrili v pogovoru tudi sami. Tin se je z računalništvom srečal že Pri šestem letu starosti, ri prijatelju. Že tedaj ga je računalnik pritegnil, zato je očeta prosil, naj mu malo pokaže, kako se dela z računalnikom, kako se pišejo programi, ... Pred petimi meseci je končno dobil tudi svoj PC, ki je zamenjal že preživeli Commodore. Tin svoje računalniško znanje zelo uspešno izkorišča tudi na tekmovanjih. Tako je lani zmagal na šolskem tekmovanju iz loga, prav nič slabše je ni odnesel na občinskem srečanju. Na državnem tekmovanju, ki je bilo v Ljubljani, pa je bil deveti. Na prvih dveh stopnjah tekmovanja se z računalnikom ni srečal, njegova pripomočka sta bila le list papirja in pisalo, če seveda ne štejemo znanja. Bolj zanimivo je bilo v Ljubljani, ker je vsak tekmovalec delal na računalniku. Za ilustracijo, kako tako tekmovanje izgleda, omenimo le, da so morah' npr. narisati dežnik, za kar je bilo potrebno napisati program. Že v uvodu smo omenili tudi logiko. Tudi tu je bil zelo uspešen, saj je Tin trikratni šolski prvak iz logike, tudi na občinskem tekmovanju je že enkrat zmagal, še dvakrat pa je bil drugi. Letos je šel tudi na državno tekmovanje. Tin obiskuje tudi Vegovo tekmovanje, kjer ie bil v šestem razredu najboljši na šolskem tekmovanju, medtem ko je imel na občinskem tekmovanju slab dan. Tudi to se dogaja. Letos se je preizkusil v Cankarjevem tek' movanju, vendar v času našega pogovora še ni vedel za rezul-tate. . f V prostem času Tin največ presedi za računalnikom, 26 tretje leto pa trenira vaterpolo pri kranjskem Triglavu. & prej je treniral plavanje, ki r mu ni bilo tako zanimivo, zato je presedlal v ta moŠtve?1 šport. Žoga ima pač svoj0 moč, tudi v vodi. • S. SuD,c' slika: T. Doki '-2 1 znam brati, berem FILMSKA NAGRADNA UGANKA Vročina Vročina je čistokrvna detektivka, dinamični akcijski trilef/ katerega zgodba se odvija na ulicah sodobnega Los Ange Neil McCaulev, ki ga igra Robert De Niro, je trdoživ in izkus^ Eoklicni vlomilec, ki se je specializiral za velike podvige ogatim plenom. Pacino). Hanna je narearu* pri ueieKuvsKem uuuciau •— ^ leske policije, specializiranem za razkrivanje ropov in "^^j^. Slovi kot "sledni pes", ki nezgrešljivo pride do pravega sto ^ Tokrat se spopade z Mc Caulevem in njegovo s^Pm.0'fr!>nic- ?rizorišču zločina ne pusti nobenih oprijemljivih ^°::ja. rimer z imenom Neil Mc Cauley postane Hannova obse )^ Nagradno vpražanje: naštejte po tri filme, v katerih sta ig* Robert De Niro in Al Pacino. Odgovore pošljite do konca te na GG, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Pravilna rešitev prejšnje uganke: Jim Carrey in Jeff P^jl^j: Brezplačne kino vstopnice prejmejo naslednji štirje izžreD^^^ Katarina Fras iz Kranja, Kidričeva 4 a, Eva Vehovec iz S?11«^ Pipanova 76, Jure Grajzar iz Šenčurja, Sajovčevo nas. 9 m Šetinc iz Tržiča, Pod Skalco 29. čestitamo. Na drugi, torej pravi, strani zakona je Vincent Hanna \ ' "anna je narednik pri detektivskem oddelku ^°^~0m. ije, specializiranem za razkrivanje ropov in t"" Slovi kot "sledni pes", ki nezgrešljivo pride do pravega ^ VODOVODNE INSTALACIJE Popravilo vseh vrst vodovodnih instalacij 64294 KRIŽE, Vrtna ulica 32 REŠEVANJE PROBLEMOV VLAGE V ZIDOVIH 8 Postopki po prekinitvi kapilarnega vleka oziroma po odpravi vzrokov navlaževanja Obrtno Podjetje Kranj Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj fax:064/241-146 Mizarstva, Steklarstva, (in okvirjanje »lik) Pečarstva, Fieskarstvo, Polaganje padav in izdelovanje estrihov. Tapetništvo. 9 064/242 061 Ko izvedemo postopke, s katerimi preprečimo vodi dostop do zidov ali pa prenos vode po zidu navzgor, se zidovi začnejo sušiti. To pa je zelo dolgotrajen postopek. Neometan opečnat zid debeline 10 cm se suši približno 16 mesecev, zid debeline 70 cm pa 4 leta. Da bi v tem času lahko uporabljali prostore, je potrebno sanacijo zaključiti. Če na vlažne zidove nane-semo običajne omete, se bodo v procesu sušenja na površini pojavili vlažni madeži, cvetenje soli in plesen. Zato je nujno potrebno, da po vsaki sanaciji vlage oziroma pri vsakem ometa-vanju vlažnih zidov uporabimo hidrofobni omet. Hidrofobni omet izdelamo tako, da klasični masi dodamo dodatek, ki vsebuje mešanico soli maščobnih kislin - v nadaljevanju hidrofobni dodatek. Dodatek v ometih povzroči, da je površina kapilar hidrofobič-na - vododbojna. Voda iz kapilar v zidu zato ne prehaja v tekočem stanju iz zidov v omet, temveč prehaja skozi omet le kot vodna para. S tem je preprečen transport soli na CEGRAM, d.o.o., Podbrezje 26, 4202 Naklo tel: 0647 731-154, fax: 064/ 731-600 Cementni izdelki, trgovina z gradbenim materialom, dostava blaga z razkladanjem; na strankino željo blago tudi vgradimo. PROIZVODNI PROGRAM " betonski tlakovci različnih oblik !n debeline, eno- ali dvoslojne in v različnih barvah - Plošče 40x40x4,5 cm, različno površinsko obdelane * betonske cevi, dimenzije od 10 do 100 cm * robniki različnih dimenzij " elementi za škarpe " cvetlična korita različnih dimenzij * betonski zidaki " stebri za ograje in vinograde * kompostniki " stojala za kolesa in marele * rnontažne greznice - drugi izdelki po naročilu MODERNA TEHNOLOGIJA, 30-LETNA GARANCIJA Leto 1996 začenjamo z novo moderno Unijo za proizvodnjo betonskih tlakovcev in betonske galanterije. Linija je v celoti računalniško vodena in omogoča dvoslojno proizvodnjo, s tem pa vrhunsko kvaliteto. Zgornji sloj betona je iz mešanice kremenčevega peska, kar zagotavlja izredno odpornost izdelkov proti obrabi in zmrzovanju, pri barvastih tlakovcih pa lepšo in intenzivnejšo barvo. Tlakovci so prijazni do okolja, niso občutljivi na kemikalije in topila m imajo zato v modernem gradbeništvu prednost pred ostalimi vrstami tlakovanja. S primerno kombinacijo barv in vzorcev pa estetsko bogatijo okolico. ZA VSE DVOSLOJNE IZDELKE DAJEMO 30-LETNO JAMSTVO. veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja, vam svetovali in ponudili prospekte, vsak delavnik od 7. -17. ure, v soboto od 7. -13. ure. Kim površino. Le-ta je zato suha (onemogočena je rast plesni), brez soli, madežev in luščenja. Vlažen zid pa se skozi tak omet lahko difu-zijsko še vedno suši. KLIMATSKE INSTALACIJE BELEHAR JOŽE Hrastje 74, 64000 KRANJ tel.: 324-496 tel.&fax: 331-501 - izdelava in montaža kanalskih razvodov - dobava in montaža prezračevalne in klima opreme - servis prezračevalnih naprav - izdelava in montaža kuhinjskih nap iz nerjaveče pločevine za gostinstvo Naše geslo je: VEDNO SVEŽI ZRAK SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA UL. 21, tel. 632-700 IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO: © izdtUjo fASAdo po sisTFMu JUBIZOL aH DEMIT s pooblAsiili ohtU tovarn © obNOVijO iN pREpltsIcAJO fASAdo - NOVO, STARO, qUdko IN TERANOVO I ApNOM Ali ACR)COlORJEM © pREplEskAJO STAvbNO pobiŠTVO " NOVO Ali STARO © pREplEsIcAJO NOVE Ali STARE i/dt ilu \l IeSA iN koviNE © IZRAVNAJO iN pRFslikAJO NOVE Ali STARE STENE V VAŠEM STANOVANJU l ApNOM, dispERZijskiMI bARVAMi (jupol), VAllT OMETOM, MO/AikoM Ali OSTAliMi MOdERNiMl' cltkoRAlivNiMi MATERJAli pO VAŠi © pROTipO/ARNO /AŠčiiijo Ies aI« koviNO © polo/ijO VSE VRSTE ItERAMilcE © položijo pARkET, Topli pod, TApisON PREPRIČAJTE SE 0 KONKURENČNOSTI NAŠIH CEN! Projektiranje - priprava osnutkov - izdelava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelava projektov za legalizacijo objektov Nadzorstva - strokovni nadzor nad gradnjo Statični izračuni Armaturni načrti Kapucinski trg 6,64220 Šk. Loka tel. & fax : 064 / 624 162, 624132 1382 PRIMffS „ O. fn^^TTl ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU * kamen, keramika sjs gips program Trebija 3 a Gorenja vas Tel.:(064) 682-640 SUPERCENIK Nemogoče je spet mogoče! pralni stroj GORENJE«« 71.405siT 64.999 ar 4jlave 52.789 st tenmiteleviMf FHIUPS 55TTX 79.970* Cene veljajo ob nakupu z gotovino i Četrtek, 29. februarja jedan, ki se zgodi samo enkrat na 4 leta. POKLIČITE FUŽINAH Jesenice: tel.: 064/81-952 IN VSI PRODAJNI CENTRI TER FRANŠIZNE ENOTE PO SLOVENIJI kovinOtehna d.o.o. I O KAMM Podjetje za proizvodnjo ter notranjo in zunanjo trgovino GRADBENIKI POZOR III. Tudi za vas smo v naši maloprodajni in veleprodajni trgovini pripravili pestro izbiro orodja in izdelkov katere potrebujete vsak dan: - gladilke (lesene in plastične) - svinčnice - metre - kladiva - kotnike • mizarske stege • vijake - verige - pletenice in še in še. Pridite enkrat in še se boste vračali. I Našli nas boste v Kranju, na cesti Staneta Žagarja 35 telefoni: maloprodaja 064 241-605 veleprodaja 064 241-624 navtika 064 241-626 REŠEVANJE PROBLEMOV VLAGE V ZIDOVIH 4 REŠEVANJE PROBLEMOV VLAGE V ZIDOVIH 5 Preventivni ukrepi za E/lOStaven pOStOpek preprečevanje vstopa sanaciie mani ulage v zidove <3Vlf IVtV/ijV' 11 iV&f y Vsekakor je najučinkovitejše in najcenejše, da čep* I v m • j sami gradnji preprečimo dostop vlage v zidove ozirofl1 \)\(l7T\f\ 71(ifiV v vodovpojne gradbene matenale.To dosežemo VI>W4Jltl* «IWVV hidrofobiranjem na dva načina. Prvi je že omenjeno dodajanje hidrofobnih dodatkov v zaključene zunanj Ker vlaga izhlapeva na koven pristop. Predvsem omete in fasado. Dodajamo ga v teranovo, hišno w& meji med zidom in hidro- je treba ugotoviti pravi obrobo, betone, skratka v vse zaključene omete, k1 fobnim ometom, se na tej vzrok navlaževanja, načr- izpostavljeni delovanju atmosfere. tovati vzroku ustrezen na- Drugi način je, da površine premažemo z raztopi^ čin sanacije, pri čemer silikonov, le-ti potem, ko se vpijejo v material, kernij8 upoštevamo način zidave reagirajo z ogljikovim dioksidom iz zraka in nastane] zgradbe in bodoči namen soli maščobnih kislin, podobne, kot so v prasne meji nabirajo soli, raztopljene v vodi. ki so Zato bi sčasoma ometi zaradi kristalizacije soli odpadli, če ne preprečimo stalnega dostopa vlage v zid. Torej se ometi s hidrofobnim dodatkom uporabljajo največkrat kot končni postopek pri kompleksni sanaciji ali vsaj v kombinaciji s pravilno izvedbo drenaž. Če pa je zid le zmerno navlažen in ni izrazitega vzroka navlaževanja, zadostuje enostaven postopek sanacije, ki ga lahko opravi vsak zidar. V primeru, da je stopnja navla-ženosti zidu 50 % od nasičene vlage gradiva v zidu, zadostuje, da stare omete nadomestimo z novimi hidrofobnimi. V takem primeru stari omet odstranimo 50 do 70 cm višje od meje kristalizacije soli na steni in omečemo zid z malto, ki ji dodamo hidrofobni dodatek (v zadostni debelini, vsaj 2 cm). Povzamemo lahko, da je vlaga v zidovih kompleksen pojav, ki zahteva stro- uporabe prostorov. Dela je treba strokovno in temeljito izvajati. Le tako lahko pričakujemo, da sredstev, ki smo vložili v sanacijo zgradbe nismo porabili zaman. (^foto bobnar hidrofobnem dodatku. Te zaradi svoje velike P°.,i šinske napetosti ne dovolijo vstopa vode v maten oziroma ga zelo ovirajo. S tem se poveča njtno odpornost proti zmrzali. S silikoni lahko prepojimo salonitno strešno kritin0^ fasadno opeko ali opeko za zidavo dimnikov in J101^ L tem podaljšamo življenjsko dobo. Pogosto Pa uporabljajo tudi za zaščito vodnih betonov, ška»P< umetnega kamna, marmorja in spomenikov. Ti P mazi so nevidni in ni nevarnosti, da bi odstopili, kot to pogosto dogaja pri barvnih premazih. Pripravil: Izidor Oblak iz podjetja lM° in drugi materiali za centralno ogrevanje in vodovodov priznanih domačih in tujih proizvajalce* - svetovanje - izdelava ponudbe - organiziranje strokovne montaže - dostava na vaš objekt KONKURENČNE CENE, GOTOVINSKI POPUSTI, OBROČNO ODPLAKO ELTRON, d.o.o., Ručigajeva 3,64000 Kranj, Tel.: 064/24-22-29 od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure Ovs&nik V srcirWlesa. MIZARSTVO OVSENIK Jezerska cesta 108 c Kranj obvešča vse kupce, da imamo v zalogi sobna in vhodna vrata po znižani ceni, postelje različnih dimenzij, izdelane iz ekološko dodelanega masivnega lesa. Naše geslo je rok, kvaliteta in nizke cene. Odprto vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. NAREDI SAM INDUSTRIJSKA CONA NA PRIMSKOVEM V KRANJU, MIRKA VADNOVA 14 TRGOVINA OBLČ' NUDI: - razrez mizarskega repromateriala po naročilu - širok asortiman mizarskega repromateriala-vse vrste furnirjev ivernih, vlaknenih, vezanih panelnih plošč kuhinjske delovne plošče - mizarska delavnica: razrezi vseh vrst materialov po želji /" naročilu kupcev hitra izdelava in popravila manjših kosov pohištva . :h prodaja raznih zaključnih, vogalnih in koti" letev izdelava notranje opreme PRI NAKUPU NAD 5.000,- SIT VA^ S TEM KUPONOM NUDIMO 5 % POPUSTA! V Cel§u prvi sejem Danes se bo ob 11. uri na sejmišču Celjskega sejma začel Pfvi sejem Flora, na katerem se bo predstavilo 74 razstavijalcev. Največ jih bo iz Slovenije, pet pa iz tujine. «ejem je namenjen vrtičkarjem, sadjarjem, cvetličarjem in •tnarjem, ki jim je to poklic ali hobi. Njim je v okviru sejma "amenjena tudi trgovina na veliko in drobno. Sejem bo ^Prt do sobote, 2. marca. Na sejmu bo predstavljeno: 1 • Potrebščine za cvetličarje in vrtnarje: ureditev zunanjih 2 a n°tranjih bivalnih prostorov: semena, čebulice J»astliniaki. nlastaninki tnnle nrode zimski vrtovi. 5 X ° • »rtna oprema: keramika, plošče različnih materialov, 3 KZI!.J'njaW' Poštenjaki, tople grede, zimski vrtovi... 4 v* ra'ni sistemi, robniki, senčila, markize • vrtno in terasno pohištvo, kamini, vodometi... e ortne skulpture, naravni kamen, svetila in svetilke. 0 Bazeni, ribniki Montiranje energetskih naprav, CENTRALNEGA OGREVANJA^|N VODOVODNE INSTALACIJE UROŠ KLEMENČIČ, ZV1RCE 50, 64290 TRŽIČ M°NT1RANJE ENERGETSKIH NAPRAV V VODOVODNE INŠTALACIJE * ČIŠČENJE ODTOČNIH CEVI * CENTRALNO OGREVANJE 'Talno ogrevanje Montaža kolektorjev in povezava čiščenje sistemov "vzdrževanje vseh sistemov d.o.o. Kranj NiOVOGRADNUE, OBNOVA Cesta talcev 19/b 64000 KRANJ Tel.,Fax: 064/326-237 ^ dEMO, PROJEKTIRAMO, IZVAJAMO VSE *• LESENIH KONSTRUKCIJ IN KROVSKIH DEL TESARSTVO IN KROVSTVO lEMIIILJJEMKO^Č ING. GRADBENIŠTVA Jezerska ul. 26, 64226 Žiri S 064 692 065 0 061 740 093 RESITE SE VLAGE V ZIDOVIH Izdelujemo zelo kvalitetne in preizkušene materiale za obnovo vlažnih zidov in za preventivno zaščito fasad in betonov pred vplivi vlage in zmrzali ZASTONJ STROKOVNO SVETOVANJE! Med drugim izdelujemo in Vam pripeljemo na dom: LEPILA ZA KERAMIKO pet vrst v beli in sivi barvi, tudi za lepljenje keramike na staro Keramiko in za bazene. Sistem tenkoslojnih ometov za siporeks In beton. Samorazlivne in stenske izravnalne mase Akrllna emulzija za boljSl oprljem. NAJCENEJŠA GRADNJA JE KVALITETNA GRADNJA! Zato nas pokličite kadarkoli in vzeli si bomo čas za Vas. .s Izdelava in prodaja stilnih ograj iz belega 2 betona ter ostalih izdelkov za 1 polepšanje hiše. J Možna tudi montaža. tIZDELKI: • balkonske ograje • vrtne ograje raznih oblik in stilov • umetni kamen • okenske police • škarpne police • <% stopniščne plošče • korita in vaze KLIMA VIII ;NA PRIPRAVITE SE NA VROČE DNI, KI PRIHAJAJO. .....^ -—■ -—- , Panasonic split sistem PRODAJAMO IN MONTIRAMO: - naprave za hlajenje prezračevanje in klimatizacijo - izdelujemo prezračevalne kanale iz lahkih prezračevalnih poliuretanskih plošč"ALP" ATEHNA d.o.o., Ajdovska c. 1, 64264 BOH. BISTRICA tel fax 064/721 210 tel.: 0609/641 671 KR0VSTU0 (N KLEPARSTV0 Milek Dušan s.p., TEL/FAX:064/328-223 Cesta Jaka Platiše 21,64000 KRANJ prekrivanje streh z različno kritino vključno s kleparskimi uslugami obnavljanje strešnih kritin s hidroizolacijo meno W»PI8" STEKLARSTVO Martin Pernuš s.p., Zg. Brnik 32, tel.:422-753 uokvirjenje slik m izdelava ogledal m izdelava in montaža TERMOPAN stekla in m ostala steklarska dela BREZ MS m GRE VODN0INSTAUCUSKE STORFTVE IN ZASTOPANJE D.O.O. KRANJ ZASAVSKA C. 28, KRANJ Kamnoseštvo, montaža in nabava marmorjev in garnitur OBLAK MILAN s.p. Hotavlje 90, 04224 Gorenja vat TeL/fax: 064/681-671 .ff.-iHJ.-t*LOTRIČ s.p. IZDELOVANJE IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ NA TERENU Trg Prešernove brigade 6 64060 Kranj, tel.: 064/326-830 sksm šmidova 11. Kranj, tel.: 064/327-323 Napeljava centralnega ogrevanja in vodovodnih instalacij Ključavničarska dela M MCGflMIH Trgovina s peiarskim, keramičarskim, kamnoseškim materialom in orodjem 64294 J0UŽE, Retnje 11, Td: 064J57-267 KROVSTVO IN STAVBNO KLEPARSTVO JANKO POLAJNAR Dacarjeva ulica 26, Lesce Tel.: 064/718-496, 722-136 ZIDARSTVO, TLAKI IN OBLOGE AŽMAN STANE Srednja pot 4, Tržil, tel.: 064/57-920, mobitel: 0609/638-272 DOBAVA IN MONTAŽA VSEH VRST MARMORJA IN GRANITA s.p. Dotenčice 8, 64223 Poljane tel.: 064/688-127 MIZARSTVO IN POLAGANJE PODOV KRČZDRAVKOsp LEŠE, 64290 TRŽIČ MOBITEL 0609 637-834 TEL: 064/51-031 izolirka PRIJAZNA DO VAS IN OKOLJA IZOTEKT jb» IZOTERM y IBITOL BITUMENSKA SKODLA STIROPOR * Ob železnici 8, Ljubljana, tel.: 061/14-03-096, fax: 061/445-182 Pokličite nas in skupaj bomo rešili vaš problem I --------1 KROVSTVO d.o.o. i Črnivec 8; 64243 Brezje tel.:064/738-987 fax:064/715-592 <^ KROVSTVO <^ KLEPARSKA DELA <5> SANACIJE STREH ' iilP rtS'dstr / Splošno ključavničarstvo / Konstrukcije / Stavbno kleparstvo / Trgovina z izdelki črne metalurgije in s kovinskimi odpadki Gozdna pot 1 tel/fax:064 806-070 SI-64270 Jesenice telefon:064 861 -441 inf.20-52 PREJELI SMO 3 Komentar k zadnjim dogajanjem v Kranju Dne 23. 2. 1996 ob 1. uri so delavci Mestne občine Kranj po nalogu župana Mestne občine Kranj g. Vitomirja Grosa ob zastavi Občine Kranj spuščeni na pol droga, montirali tablo, obrobljeno s širokim črnim robom z naapisom: VSILJENI NAJEMNIK brez najemne pogodbe UPRAVNA ENOTA KRANJ Dogajanja so težko razumljiva in kontradiktorna. Zato, da bi občani Kranja in novoustanovljenih občin lahko upravljali upravne naloge v Kranju, sem kot načelnik Upravne enote Kranj (predstavnik države) vržen v neenakovreden boj z županom Mestne občine Kranj g. Vitomirjem Grosom, ki je prepričljivo zmagal na zadnjih volitvah in katerega ugled in vpliv (po informacijah v nekaterih medijih) še vedno rasteta, čeprav se bori proti svojim volivcem. Upam, da bodo občani in svetniki Mestne občine Kranj, pa tudi občani, svetniki in župani novoustanovljenih občin Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur ob dogajanjih le spoznali, da so ukrepi župana g. Vitomirja Grosa, ki jih izvaja proti državi, kot "dober gospodar", le privid in da so ozadja čisto drugačna. Zakaj govorim o prividu? Ko se zjutraj vozim proti Kranju, mi pogled desno na gradbišče in hišo pod Jelenovim klancem ne daje občutka o dobrem gospodarjenju in samo upamo lahko, da občinski objekti ne bodo doživeli iste usode. Druga dilema se mi poraja v zvezi z višino najemnine, ki jo je določil župan. Pred reorganizacijo državne uprave in lokalne samouprave sem delal v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko, kar pomeni, da sem bil v Občini Kranj najemnik. In veste, koliko je bila takrat (do 31. 12. 1994) najemnina? Maksimalno 7 DEMJm2 in vendar so najemodajalci uspeli vzorno gospodariti z objekti Iz navedenega lahko sklepam, da je županova skrb za "dobro gospodarjenje" le farsa in da ie njegov poglavitni namen zbuditi medijsko pozornost, ki je v predvolilnem obdobju zanesljivo zelo pomembna. V bitki za prostor v medijih župan po starih že preverjenih metodah v skladu s svojimi karakternimi lastnostmi pred seboj brezobzirno ruši vse ovire, pa naj bodo to ljudje, zakon, država ali pa njene institucije. S takim delovanjem zagotovo negativno vpliva na dinamiko in kakovost storitev, ki jih izvaja Upravna enota Kranj, kar gre neposredno v škodo državljanov na vsem območju, ki ga pokriva Upravna enota Kranj. Upravi, kot delu izvršne oblasti, ki izvršuje upravne naloge, se država ne more odreči, iz česar sledi, da bo država zanesljivo poskrbela za izvajanje upravnih nalog, samo lokacija je vprašljiva.Mislim, da Upravna enota Kranj trenutno ima prostore in ekipo, ki je sposobna zagotoviti (v skladu z zakonom) opravljanje upravnih nalog v Kranju. Ali so ob tem vodenju Županove minule "borbe" še racionalne? Mislim, da ne! Za plačevanje najemnin, vzdrževanja, obratovanja, souporabe in ne vem česa še, koristimo izključno prora- čunska sredstva, ki se združujejo in naših žepov! Če župan sodi, da država plačuje premalo, mislim, da bi moral z enakopravnim izračunom to dokazati in najti zakonito pot, da pride do teh sredstev oziroma, da delavce upravne enote, kot uporabnike, izseli iz prostorov. Izkušnje kažejo, da s prisilo ne gre. Sila rodi silo, obe strani izgubljata energijo, rešitev pa ni in ni. Ne morem se izogniti tudi razmišljanju o županu kot osebnosti, Ne vem, kaj naj rečem o človeku kot osebnosti, ki me je ne glede na to, da nisva bila nikoli v sporu, enostavno izničil (zanj ne obstajam -Dnevnik, 21. 2. 1996), kaj naj rečem o človeku, ki podrejenim ukazuje, da delajo nezakonita dejanja, vdirajo v prostore, ki so v uporabi upravne enote in odtujujejo dokumente, kaj nai rečem o g. Grosu, ki brez vednosti županov Cerkelj, Nakla, Preddvora in Šenčurja samovoljno odloča o možnostih ali nemožnostih opravljanja upravnih nalog tudi za njihove občane? Kaj naj rečem o človeku, ki z zastavo Mestne občine Kranj uprizarja "cirkuse"? Ali ni to norčevanje iz simbola, ki ste si ga izbrali Kranjčani, in ki vam iz kulturnega, etičnega ali zgodovinskega vidika verjetno nekaj pomeni. Na dogajanja, ki smo jim priča, nimam komentarjev. Osebno iščem tolažbo v citatu Sv. Pavla Rimljanom, ki pravi: Človek je kot roža na polju, velik (gross) v svojem razcvetu in rasti, pa vendar tako omejen v svoji moči in trajanju. V upanju na boljše čase pozabimo na predpustne in popustne norčije. Načelnik Metod Ferbar Od super Hika do Kacina Znameniti ameriški predsednik Abraham Lincoln je nekoč rekel, da imaš lahko nekaj časa za norce vse ljudi, nekatere ljudi imaš lahko za norce ves čas, toda vseh ljudi ne moreš ves čas imeti za norce. To je začutil tudi Jelko Kacin, zato se sedaj ni več upal oglasiti Verjetno ga je strah za ministrski stolček. Medtem ko ljudje zbirajo denar za obnovo pogorelih domov Trevnovih iz Laniš in Velikonjevih iz Hobovš, pa je Jelko Kacin dal obnoviti vojaško stanovanje na Bledu (Koritenska 15) za Marjana Miklavčiča, šefa vojaške obveščevalne službe. Pri tem je Kacinovo ministrstvo porabilo 7,7 milijona SIT oz. slabih 100.000 DEM. To dejstvo je večkrat potrdilo Kacinovo ministrstvo (npr. v Delu) in sam Marjan Mik-lavčič v Magu. Seveda pa je zamolčal, da je z ženo Danico že lastnik hiše ravno tako na Bledu na Kajuhovi 7A, kar dokazuje Zemljiška knjiga (KO 134/2 KO Zeleče). Fotografiji stanovanja in hiše sta bili objavljeni v Slovencu (naslov članka: Marjan Mik-lavčič ima na Bledu kar dve strehi nad glavo; 19. 2. 96; str. 3). In po vsem tem si Kacinov alter ego še upa trditi, da fotokopija pogodbe med Ka-cinovim ministrstvom in Domplanom, ki je bila objavljena v Magu "ni noben dokaz" in piše za taistega Miklavčiča, kar je ponigla-vost brez primere! Pametnemu so stvari jasne. Dve družini sta zaradi požara brez strehe nad glavo in samo s pomočjo prostovoljnih prispevkov bosta mogoče dobili streho nad glavo. Jelko Kacin pa je dal Miklavčiču vojaško stanovanje in za obnovo porabil skoraj 100.000 DEM državnega denarja, čeprav je Miklavčič že imel lastno hišo. In da bo škandal večji, sta hiša in stanovanje v istem kraju! To je svinjarija brez primere, toda takšna je politika LDS, ki kot Super Hik v stripu o Alanu Fordu, jemlje revežem in daje bogatim. Pogovora s Kacinom v Cerkljah se je (po izjavah prič!) udeležilo največ trideset ljudi. Od teh je Vinko Može iz letališča pripeljal vsaj deset ljudi, organizatorjev in županov je bilo nadaljnjih deset in največ deset občanov je prišlo poslušat Kacina. Za politika, ki je minister, je tako majhen obisk naravnost katastrofalen. Zupana sta se udeležila pogovora, ker je bila to edina možnost, da sta se Kacinu javno pritožila nad arogant-nostjo njegovih uradnikov. Pred leti sem bil član Demokratske stranke. Na pogovor smo povabili Jelka Kacina, ki seveda enostavno po francosko ni prišel. Zato misli, da imajo tudi drugi podobne manire. Kot sem izvedel iz dobro obveščanih diplomatskih krogov se ameriški veleposlanik ni udeležil Rimske konference. Kacinov alter ego tudi pravi, da je "moreče" odgovarjati na moje članke. S tem se strinjam, kajti kdo laže mora imeti dober spomin. Laž ima tudi dolge noge, toda nekoč se ugotovi, da stvari niso prepričljive in utemeljene. Jože Novak Križi in težave denacionalizacije (Gorenjski glas, 13/2-1996) V zvezi s člankom Križi in težave denacionalizacije je prav, da javnost seznanim, kako v resnici poteka vračanje nacionaliziranega premoženja v primerih, kjer je zavezanec za vračilo Mestna občina Kranj. Načelno stališče Mestne občine Kranj je, da ne nasprotuje vračilu nepremičnin v naravi, kjer je to možno, o čemer smo Upravno enoto Kranj 7/6-1995 pisno obvestili. Tako je bilo izdanih že veliko denacionalizacijskih odločb, s katerimi je Mestna občina Kranj vrnila nacionalizirano premoženje. Problem pa predstavljajo nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti v naravi v last in posest upravičencem, saj se je stanje po nacionalizaciji bistveno spremenilo. Tako so travniki in njive postali stanovanjska naselja, na katerih so bile zgrajene ceste, šole, itd. V takih primerih pripada upravičencem odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali obveznice Slovenskega odškodninskega sklada. Ker Zakon o denacionalizaciji dopušča tudi možnost, da se denacionalizacijski upravičenec in zavezanec sporazumeta, da zavezanec upravičencu lahko nudi nadomestno nepremičnino, Mestna občina Kranj z upravičenci skuša skleniti takšne sporazume in jih je nekaj tudi že sklenila po potrditvi Sveta Mestne občine Kranj. Po razpoložljivih informacijah edino Mestna občina Kranj na ta način popravlja v preteklosti storjene hude krivice in nerazumna dejanja. Kranj, 20. 2. 1996 Franc Golorej pomočnik župana MOK Zloženke kot opozorila k večji pameti na cestah Stopimo iz teme! Slovenska policija bo tudi letos v preventivi usmerila največ pozornosti v kršitve, ki so glavni vzroki hudih prometnih nesreč. To sta zlasti hitrost in alkohol pa tudi varnostni pas in nespamet pešcev. Kranj, 27. februarja - Pokazalo se je tisti, hkrati s kaznijo, ki bodo bistveno namreč, da zgojj represivno ukrepanje, to prekoračili dovoljeno hitrost vožnje in p d- bo pri tem ujel policijski radar. Akcija bo od srede maja do 10, junija. Natakar! Taksi, prosim pa je naslov tretji zloženki, ki jo bodo policisti dali vsem voznikom, ki jih bodo preskusili z alkotestom, ne glede na rezultat. Kot je povedal inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar, bo razen teh preventivnih akcij Se več drugih. Tako se bodo policisti od srede aprila do 10. maja posebej posvečali kolesarjem, v drugi polovici junija šolarjem, ki bodo odhajali na dolge počitnice (številni jih preživljajo na cestah). začetku {e kaznovanje, ni dovolj učinkovito zdravi-o v boju za manj mrtvih In ranjenih na slovenskih cestah. V pomoč preventivnemu delu policistov so pred kratkim izšle tri poučne zloženke na temo hoje pešcev ponoči, hitre vožnje in alkohola. Zloženka Stopimo iz teme je namenjena pešcem, ki ponoči hodijo po cestah temno oblečeni, brez kresničk ali izdelkov z odsevnimi površinami. Zelo poučen je podatek, da voznik ponoči ali v mraku opazi temno oblečenega pešca šele na razdalji 26 metrov, svetlo oblečenega na 38 metrih, pešca s kresničko ah odsevnim v drugi polovici avgusta in trakom pa na 136 metrih! Policisti bodo septembra šolarjem na poteh v zloženke delili pešcem, ki jih je sicer težko oktobra, ko bo svetovni teden prometne kaznovati, so pa zelo ogrožena vrsta varnosti, pa se bodo policisti po svoji« udeležencev prometa, na najbolj nevarnih močeh trudili, da bi na slovenskih cestaD neosvetljenih odsekih gorenjskih cest, bodo minil brez smrtnih žrtev. Del oktobra i° policisti zlasti starejšim pešcem dajali tudi novembra napovedujejo akcijo, posvečeno odsevnike. Prva akcija že traja in bo tehnični brezhibnosti vozil, decembra, *° zaključena 10. marca. se vrstijo praznovanja (pitja) pa bo spe.1 Druga zloženka nosi naslov Hitrost ubija najbolj aktualen vzklik "Natakar, taksi« in je namenjena voznikom. Dobili jo bodo prosim!" • H. Jelovčan šole, Veliko dela za policiste v jedru Kranja V petek so kranjski policisti spet za krajši čas "blokirali" oba vhoda v staro kranjsko jedro ter popisali vsa vozila, ki so se v njem zadrževala brez dovoljenja. Bera je bila tudi tokrat obilna, vendar pa zgolj represija, kot ugotavljajo na policijski postaji, prometa ne bo pregnala iz mesta. Veliko je namreč vozil Z dovolilnicami pa vozil s "posebnimi potrdili" pa dostavnih vozil od blizu in daleč, katerih vozniki ne poznajo (ali nočejo poznati) kranjskega odloka, pa vozil invalidov pa vozil podjetnikov, ki imajo v mestu poslovne prostore... Najučinkovitejša rešitev bi bila po mnenju policistov, katerih prvenstvena naloga vsekakor ni nadzor t.i. mirujočega prometa, vgradnja zapornic na obeh vstopih v mesto. Vožnja oziroma parkiranje v mestu "stane" 2.250 tolarjev. • H. J., foto: G. Šinik Nočno presenečenje na Poljanah Policiste na invalidske vozičke Jesenice • Prometni policisti z različnimi nadzornimi akcijami skušajo tudi z represijo vplivati na večjo prometno varnost ljudi. Pravo presenečenje zanje pa je pomenilo nedavno nočno srečanje z voznikom na Poljanah nad Jesenicami. Jeseniški policisti so namreč ob 22.40 ustavili voznika osebnega avtomobila Jožeta P. Korenjaški 48-letnik je bil opazno pijan. Ko so ga policisti opozorili, kaj ga čaka, jih je nahrulil, naj gredo raje v Železarno "šmir mazat", Demšar (inšpek- tor Ivan Demšar - op.p.)pa nai si namesfj* noge raje polomi glavo. Da policisti Čakajo na ljudi kot lovci na žival, in to na ljudi, *j ves dan garajo, da bi take policiste najr*J5 videl na invalidskih vozičkih, da bi se kesaj in trpeli za vse, kar so hudega nareo11 ljudem, je še robantil Jože. Žal je prejg policistov res že na invalidskih vozičkih-zato, ker so tako grdi do "garaških voznikov, ampak so se ponesrečili.01^ opravljanjem dela v prid ljudi in za njihov večjo prometno varnost. • H. J. 5. marca nadaljevanje sojenja Primožu Koširju Zahtevani izločitvi neutemeljeni Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, vrhovni sodnik Jernej Potoci je sklep o tem poslal na okrožno sodišče v Kranju v petek. V sklepu Višjega sodila je še rečeno, da predseduj* senata Mitja Kozamernik v* zagrešil napake v &c7XJ podaljšanjem pripora otr dolženemu Koširju. Ta je * priporu že od 15. septemhf* 1994, 13. decembra isteg* leta je bila proti njeni" vložena obtožnica, v p1* poru pa lahko ostane o« X- nr\ vložitve Kranj, 27. februarja - Na ponovnem sojenju Primožu Koširju, obdolženemu umora svoje žene Mateje Sredlanskega avgusta v lejskem jezeru, je njegova zagovornica zahtevala Izločitev predsednika senata, sodnika Mitje Kozamer-nika, in predsednice okrožnega sodišča v Kranju Terezije Zorko. O obeh predlaganih izlo- čitvah je odločalo Višje sodišče v Ljubljani in v petek s svojim sklepom seznanilo okrožno sodišče v Kranju. Izločitvi je zavrnilo kot neutemeljeni, nesprejemljiva je tudi grožnja Koširjeve zagovornice, ljubljanske odvetnice Lucije Ušaj Šikovec, da bo razrešitev predsednika senata predlagala v državnem zboru. več dve leti od vlo obtožnice. • H. J« mttm$$$mmmmtmt$m$*mm$m POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI fikunn^i borzni t^den je pomenil pravo pomladno prebujenje za Ntor ?°ne blagajniških zapisov Banke Slovenije. Tako so v tem tednu h$ova°- vreanostni papirji postali zelo prometni. Razlog za BUov ,e*aJev nakupnih bonov tretje in četrte izdaje blagajniških !iiš(ev $r.e ukati v povečanem zanimanju investitorjev za prihajajoči vpis Mi>>ian.^aLnii- zaP^ov ^mke Slovenije. Ponedeljkovo dogajanje na W>m • ?r*' vrednostnih papirjev je potekalo v znamenju dveh SvQiXetn^^1 delnic, Kolinske in Dadasa, s katerima je borza sprostila Nov 7 ~i,Pai so borzni posredniki sklenili za 533 milijonov tolarjev r"fia %.am' Kolinske je bilo sklenjenih za 61 milijonov tolarjev \°»ieta *T. /!'cam' Dadasa pa je bilo sklenjenih za 57 milijonov tolarjev %io al Prve se ie °"rnd navzdol, padec za 1,6 odstotka, tečaj "'Zno ?a Se *e ?bmil navzgor, porast za 2,9 odstotka. V torek pa je bil ^nin ,&?v.anJe v znamenju manjšega obsega sklenjenih poslov ti lk\t*i^ev delnic. Trgovanje z nakupnimi boni četrte izdaje pa je IRj 'j? *ar za 18 milijonov tolarjev sklenjenih poslov ob porastu tečaja r fii/i °'^a' ^ sredo se ob majhnem obsegu sklenjenih poslov, okoli )v«n °V to^arJev'. tečaji večine delnic nadaljevali svojo pot. Obseg Wl/ ^kupnimi bom četrte izdaje pa se je povečal na 28,5 milijona pjovjj' eetrtek je potekalo borzno trgovanje v znamenju živahnega I ta ja noOTC trgu. Z nakupnimi boni četrte izdaje je bilo sklenjenih HuL^l1' Yna tolarjev poslov, porast tečaja za skoraj 9 odstotkov, z Kjev* ' tretie izdaje pa je bilo sklepnjenih za 29,3 milijona PWtoi*,°^ov °.° porast" tečaja kar za 29 odstotkov. Tudi petkovo mitieJe na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je potekalo v ^ajJt.^daljnje rasti prometa in tečajev bonov tretje in četrte izdaje ^fihnfi % ^"ov ^anke Slovenije, kar se lepo vidi na naših bilo ter Vir. Ljublja nslca b orza,d 1 ■■--- r 2 NAKUPNIMI BONI ČETRTE IZDAJE BANKE SLOVENIJE V TISOČIH TOLARJEV <* 1 1 1 NBS4 Uh 6.2.«>6 13.2.96 19.2.96 23.2.96 ^E NAKUPNEGA BONA ČETRTE IZDAJE BANKE SLOVENIJE ZAŠČITA POTROŠNIKOV DOLOČITEV PLAČILA PRI POGODBAH O OPRAVI STORITVE Vprašanje, ki nam ga je zastavila M. K. iz Domial, se je nanašalo na določitev končnega plačila obrtniku, ki ji je napeljal centralno ogrevanje. Z obrtnikom so se dogovorili, da bo opravil celotno napeljavo za določeno vsoto in to je naročnica poravnala ie pred začetkom del. Ob končanju del pa je obrtnik izstavil račun, ki je za tretjino presegal dogovorjeno vsoto, ker je posebej zaračunal še opravljeno delo in zahteval doplačilo. Stranka je ta račun zavrnila, ker je Štela, da je dogovor o ceni na začetku posla obsegal celotno storitev, to je nabava materiala in delo obrtnika. Vendar pa dogovor niso zapisali, ampak je obrtnik le izdal potrdilo, da je stranka plačala določen znesek. Na "srečo" potrošnice je bil pri dogovarjanju o ceni prisoten njihov družinski prijatelj, ki je potrdil, da se je dogovor nanašal na opravo celotnega posla, torej napeljava centralnega ogrevanja z montažo in dobavo potrebnega materiala. Potrošnici smo svetovali, naj zahteva natančno specifikacijo računa (po urah in vrsti opravljenega dela ter po komadih porabljenega materiala), si istočasno pridobi še ponudbe nekaj drugih obrtnikov za celotno storitev ter primerja cene. Takšna primerjava bo gotovo pokazala, da ji je izvajalec dvakratno obračunal svoje delo. Na podlagi tako pridobljenih podatkov se lahko pusti tožiti, če bo obrtnik vztrajal na doplačilu, saj bo lahko s pričevanjem znanca in primerjavo dokazala, kakšen je bil dejanski dogovor o napeljavi centralne kurjave. Veliko lažji je seveda položaj potrošnika, če že na začetku dogovora oz. pri sklepanju pogodbe o izvedbi storitve zahteva pisno ponudbo s podrobno specifikacijo in izračunom vrednosti posla. V takem primeru ima obrtnik oz. izvajalec del pravico do povišanja končne cene le, če dokaže, da je bilo nujno in o tem nemudoma (med izvajanjem del) obvestil potrošnika. Še bolje pa je, da obrtnik na predračun oz. ponudbo zapiše, da jamči za pravilnost oz. dokončnost postavljene cene. V takem primeru po končanju del ne more zahtevati od naročnika nobenega doplačila, niti če je moral opraviti več del ali če so mu nastali večji stroški. Zakon namreč dopušča izjemo od tega pravila le, če gre za t.i. spremenjene okoliščine, ki jih izvajalec kot strokovnjak za določen posel ni mogel predvideti ob sklenitvi pogodbe, niti se jim ni mogel izogniti ali preprečiti. Zlasti pri storitvah večje vrednosti svetujemo potrošnikom, da zapišejo dogovor, pogodbo o izvedbi storitve, v kateri naj natančno določijo obseg, ceno in čas izvedbe storitve. Živa Dro! Novak, Zveza potrošnikov Slovenije Računalnik za šolarja Kranj, febr. - V ljubljanskem Domusu so 26. februarja odprli razstavo "Računalnik za šolarja". Na razstavi, ki bo odprta do 1. marca, si lahko ogledate računalniško in programsko opremo, računalniško izobraževanje in ustrezno literaturo ter pohištvo. Razstavo so popestrili z nasveti strokovnjakov, tako bo v sredo, 28. februarja, dr. Primož Gspan predaval na temo: Kako varno in prijetno delati z računalnikom. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MENJALNICA N«UWVWtODAINl I NAKlTOl/mOPAlM I NAKIPNVFRODVNl 1 DEM 1 ATS 100 1II A BANKA (Kranj.TrBc) 90,10 AVAL Bled 91,00 AVAL Kranjska gora 90,70 BANKA CREDTf ANSALT d.d. L| 90,00 EROS (Stari Mayr), Knn| 91.00 GEOSS Medvod* 90.90 GORENJSKA BANKA (vse enote) 90.00 HRANILNICA LON, d.d.Kran| 91,05 HKSVIgred Medvode 91.40 HIDA-tržnlca Ljubljana 91,10 HRAM ROŽICE Mengeš 91.15 ILIRIKA Jesenice 90,40 IMVEST Skof|a Loka 91.10 LEMA Kranj 91.00 MIKEL Straflšče 91.00 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 91.00 NOVA LB Kamnik, ktodvoda, Sk. Lok* 91.00 PBSd.d.(navsehpoitah) RO8S0N Mengei SHP-Slov. hran. In poe. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SLOVEMJATURtST Boh. Bistrica SLOVENJ JATuRIST Jesenice SZKB Blagajniško m. Žiri ŠUM Kranj 89,50 90.90 90,90 89,95 90.00 90,40 90,50 90,30 TALONi*. potttji TnU>.l.oki, Zg.Brtn^ 91 Q0 TENTOURS Domiaie TROPICAL Kamnlk-Bakovnlk U8Kd.d.ŠkLoka WILFAN Kranj M/AN Radovljica. Grajski dvor WILFANTrz% POVPREČNI TEČAJ 91.00 91,00 90,50 91,10 90.90 91,20 90,77 91,95 91.60 91,70 92,00 91.40 91.60 92,00 91.79 92,50 91,45 91,60 91,80 91.55 91.60 91,80 91,40 92.00 91.90 91.50 91,80 92.55 92.00 92.40 91.60 91,70 92,20 91,50 91,90 91,50 91,40 91.40 91,78 12.70 12,80 12,78 12,70 12,85 12,86 12,54 12,80 12,80 12,90 12,95 12,75 12,95 12,90 12,89 12,87 12.80 11,70 12.90 12,90 12,78 12,54 12,75 12,60 12,86 12,85 12,85 12,90 12.70 12,88 12,86 12,92 12,78 13,08 13,03 13,05 13,00 12,95 12,97 13,08 13,05 13,15 12,97 13,05 13,05 13.03 13,00 13.01 12,98 13.21 12,98 13,10 13,00 13.17 13,05 13,13 12,97 13.05 13,30 13,00 13,00 12,95 12,97 12,96 13,05 8,21 8,10 8,10 8,30 8,40 8,35 8,02 8,40 8,30 8,42 8.44 8.20 8,30 8.30 8,30 8,40 8,36 7,95 8.40 8,20 8,30 8,02 8,20 8,10 8.35 8,30 8.30 8,40 8.15 8.40 8.35 8.50 8,28 8.72 8,60 8,60 8,70 8.60 8,60 8,88 8,79 8,80 8.52 8,51 8.70 8.60 8,65 8,65 8.55 8.92 8,55 8.60 8,60 8.65 8,60 8,89 8,60 8,70 8,80 8,49 8,60 8,60 8.60 8,60 8.66 Varnejše plačilne kartice N-LB Kranj, febr. ■ Poslovanje s plačilnimi karticami tudi pri nas neprestano posodabljajo, Nova Ljubljanska banka uvaja elektronske prodajne terminale (ti POS terminali), ki jih namešča na prodajna mesta trgovcev. POS-tenninale so začeli nameščati lani, uspešno jih uporablja že več velikih pa tudi nekaj manjhših trgovin. Gre za napravo na prodajnem mestu, ki trgovino elektronsko povezuje z banko. Naprava avtomatsko zajema podatke o nakupih s plačilno kartico in jih hkrati prenaša v banko, ob tem pa avtomatsko preveri veljavnost kartice ter potrdi ali zavrne nakup. Elektronski prodajni terminal trgovcu olašja delo, saj shrani podatke o vseh nakupih, jih prenese v centralni bančni računalnik, kjer se avtomatsko knjižijo. Terminal izdaja tudi potrdila o nakupih in izdela dnevni zaključek ob koncu delovnega dne. Elektronski prodajni terminali so pridobitev za vse tri strani, tako za trgovca kot za imetnika plačilne kartice kot za banko, saj vsem zagotavljajo večjo varnost, ažurnost in pravilnost poslovanja in tako bistveno zmanjšujejo tveganje pri poslovanju s plačilno kartico. VEDNO V AKCIJI! PAR ® Vedno sveže in pecivo t 19. ŽEMLJA, Kajzerica_ ^^^^ *n šačice iz najboljše moke, to je PEKS iz Škofje Loke ® supermarket //// v Kranju, na Planini, Gogalova 2 vam nudi *bunde, jakne, vetrovke že za 2.500,00 SIT *pižame, puloverji, tren irke že za 1.300,00 SIT m MESARIJA GREG0RC FRANC, Kokrica Golniška 6,64000 Kranj Tel.:213-441 Iz novega kataloga traktorjev Traktorji so vse bolj izpopolnjeni Okoli 35 proizvajalcev traktorjev ponuja na slovenskem trgu veliko število različnih tipov traktorjev. Samo v katalogu je predstavljenih 347. Ljubljana - Časopisno založniška družba Kmečki glas je pred kratkim z denarno pomočjo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdala Katalog traktorjev '96, Id je že četrti v zbirki njenih katalogov. Katalog bo koristen pripomoček vsem, Id razmišljajo o nakupu novega traktorja; namenjen pa je tudi izboljšanju tehnične kulture uporabnikov traktorjev in ljubiteljem sodobne tehnike, Id jih to področje zanima. V njem je predstavljenih 347 tipov traktorjev, ob vsakem Ea je štirideset tehničnih podatkov in aipak tudi cena v markah in v tolarjih. Pri Kmečkem glasu so doslej izšli že štirje katalogi. Pred tremi leti so izdali prvi katalog traktorjev na Slovenskem, Eredlani še obširnejšega, lani prvi atalog traktorskih priključkov, pred kratkim pa je "luč sveta" zagledal še Katalog traktorjev '96, ki v primerjavi s prejšnjimi vsebuje precej novosti: nove, zmogljivejše serije traktorjev, traktorje moči 191 kilovvatov oz. 260 konjskih moči, večje število tipov enoosnih traktorjev, gozdarske traktorje, preskuse praktične uporabe nekaterih traktorjev - in Še bi lahko naštevali. Sestavni del kataloga je tudi seznam proizvajalcev oz. njihovih zastopnikov (med njimi jih je tudi precej z Gorenjskega) ter nasvet, kako uporabljati traktor, da bo pri delu ali vožnji z njim čimmanj nesreč. Kako pogoste so nesreče, dovolj pove podatek, da v prometnih nesrečah in nesrečah pri delu s traktorji v Sloveniji umre na leto okoli 40 traktoristov in njihovih sopotnikov, 70 pa se jih huje poškoduje. Traktorje oblikujejo avtomobilski oblikovalci Kot piše v uvodu v katalog, je traktor v zadnjih letih doživel precejšnje spre- elek- Najdrazji traktor - 238 tisoč mark Cene traktorjev so različne, kot je različna tudi njihova moč motorjev, tehnična zmogljivost, kvaliteta, oprema... Za zglobne traktorje iz kranjske Agro-mehanike z močjo motorja od22 do 35,4 konjske moči (KM) je treba odšteti od 9.660 do 11.760 mark. Traktorji Vniversal z motorji od 30 do 102 KM stanejo od 11.700 do 29.815 mark. Najcenejši Zetor (45 KM) je 20.262 mark, najdražji (92 KM) 48.534 mark CeneŠteyrjev se začnejo pri 38.382 markah in končajo pri 60.000 markah (gozdarski so tudi dražji). Najšibkejši standardni traktor Massev Ferguson (45 KM) stane nekaj manj kot 17 tisoč mark, najmočnejši (200 KM) pa 108.600 mark Standardni traktorji John Deere so od42.150 do 130.950 mark Najdražji traktor v katalogu je 260 "konj" močan Fendt Favorit 926 Vario, za katerega je treba odšteti 238 tisoč mark membe. Proizvajalci so uvedli število prestav pri menjalnikih, -tronsko krmiljeno hidravlično dvigaift sprednje hidravlično dvigalo, sprednj priključno gred, hitri priklop, kataliz3' tor - in tako dalje. Nekdanje mehans* vzvode in ročice je zamenjala koman?! na plošča, opremljena s tipkami. * reagirajo že pri rahlem pritisku. Soa°. ni dizelski motorji imajo zaradi po?°. nejšega zgorevanja goriva manj5 porabo goriva in čistejšo sestavo izp" nih plinov. Traktorist je dobro zase«'* pred vplivom vremenskih razmer, Pr hu, hrupa in pred drugimi nevšečn05 mi. Traktorji pomembnejših p1' izvajalcev omogočajo cestno hitrost f kilometrov na uro, v nekaterih pnmjfjj pa tudi višjo. Ker proizvajalci poskp^ privabiti kupce tudi s sodobnimi 0 likami, ni presenetljivo, da najnove) traktorje oblikujejo tudi znane o# nosti s področja industrijskega in & * mobilskega oblikovanja. • C. Zapl°^ Komisija državnega sveta zasedala na Gorenjskem Sadjarje pestijo številni problemi Če bo slovensko sadjarstvo še naprej nazadovalo v pridelavi in trženju sadja, je nevarno, da mu ne bo uspelo več nadoknaditi zaostanka za razvitimi sadjarskimi državami. Bled - Komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj dopoldne zasedala na Gorenjskem, natančneje na Bledu. Člani s predsednikom Tonetom Hrovatom na čelu so si najprej ogledali kratek film o Triglavskem narodnem parku, nato v osrednji točki dnevnega reda obravnavali program razvoja sadjarstva v Sloveniji in za konec obiskali še mlečno kmetijo Antona Dolenca v Vrbnjah in zadružni sadovnjak Resje pri Podvinu. Da bi ugotovili razloge za manjšo konkurenčnost slovenskega sadjarstva in oblikovali predloge za učinkovite kmetijsko politične ukrepe na tem področju, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo sadjarjev (predvsem iz Zasavja) pripravilo program razvoja sadjarstva, iz katerega je razvidno, da je v Sloveniji po zadnjih statističnih podatkih 4328 hektarjev intenzivnih in 32 tisoč ekstenzivnih (travniških) nasadov. Pridelovanje sadja v Sloveniji omejujejo kakovost adik v obstoječih nasadih, premajhna gostota sajenja in neustrezna sortna sestava, starost nasadov, ki je posledica nezadostne obnove, prepočasno seznanjanje z novostmi in prepočasno uvajanje sodobne tehnologije pridelovanja, pomanjkanje ustreznih hladilnic in opreme za pakiranje ter investicijskih sredstev, neorganiziranost pri pridelavi sadja in nerešena lastninska vprašanja (posledice zakona o denacionalizaciji). Pri trženju sadja je glavni problem neorganiziranost pn prodaji, več pa je tudi drugih omejitev: premalo raznolika ponudba, neustrezna priprava sadja za trg, pomanjkanje managerskih znanj, pomanjkanje denarja za Eromocijo in tržne raziskave... >a bi se slovenskemu sadjarstvu v prihodnje pisali boljši časi in da bi tudi bolje pripravljeno dočakalo morebitno vključitev Slovenije v Evropsko zvezo, ministrstvo predlaga več ukrepov: povečanje kakovostne obnove sadovnjakov, organiziranje pridelovalcev sadja v tržne skupnosti, povečanje in izboljšanje zmogljivosti za pripravo sadja za trg ter za skladiščenje in hlajenje, izboljšanje obrambe pred točo, ureditev stfite' trga s sadjem in J>°° sii nadzora, prilagodite ye jarske zakonodaje inJ|porc čanje proračunske P° r razvoju sadjarstva. j^vtf Priznani sadjarski ?ix°<$ jak Tine Benedičič, sadovnjaka Resje po1 °efa# je ob predstavitvi Vx?h$\ dejal, da v njem pogTes*l 1 odgovor na vprašanje, bi slovenski sadjarji v w vključitve Slovenije v pyg ko zvezo storili z inte nasadi in kaj z eksiei«*-(travniškimi), ki jih b°es6t< j a zima skrčila za j združitev odločili predvsem zato, ^ javo Bledu poživili in okrepili zadruzn Zadruga Gozd, ki je nastala z razdru^;, ^-zdnega gospodarstva Bled in je nj*^pef nekdanje temeljne organizacije *. Jpa Bled - Kmetijsko gozdarska zadruga Bled in gozdarsko kmetijska zadruga Gozd sta se v začetku januarja na skupnem izrednem občnem zboru odločili za združitev, v soboto pa je bil na Bledu že ustanovni zbor nove zadruge, ld se bo imenovala Kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled. Zadruga, ld posluje v skromnem obsegu, rw»- - ^ bo imela sedež na Prešernovi cesti 11 na se bo med drugim prizadevala za to,, „3 ulj.. u___x_i„ ......1__,„.s___t_ .. 1---*i„______:a..\u„ i«V.U« nroO'1' :ov, že nekaj časa miruje, zadrug3 jj^j^jl ie v skromnem obseeu. Nova za . Bledu, bo začela poslovati po vpisu v register, dotlej pa bosta "združeni cianid" delali vsaka za svoj račun. Kot je povedal Jože Skumavec, ki je že na januarskem izrednem zboru obeh zadrug prevzel direktorske posle zadruge za čas do registracije (potlej bo razpis), so se za kmetje svoje pridelke lahko pr°' Bledu. ga j« Na ustanovnem zboru, ki se * s" udeležilo več kot šestdeset kme1^ in sprejeli zadružna pravila, izvolili uj* -e p* nadzorni odbor, za predsednika zaorus Jožeta Smoleta iz Koritnega. • CZ-«^ KOLESA DRSALKE fclfta izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - v zalogi tudi kolesa za leto 96 * Popravilo koles, rezervni deli in oprema taalke in ostala hokejska oprema - brušenje drsalk VALY-2AGAR, Betonova 16, a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 f i R S Y S T E M S d.oo. s°boto so se ljubitelji smučarskega teka zbrali v Planici E FRANC KOŠIR BI BIL PONOSEN NANJE , rji tekači, tekmovalci in rekreativci, pa tudi tisti, ki se po smučinah zapeljejo le enkrat ph sedem let, so se najprej poklonili spominu Janeza Rožiča, nato pa še Franca Koširja -p&zigali" so vsi, tako športniki kot novinarji in politiki, zmagali pa najboljši! foulT*' U' februarja - Za 10 soboto brez dvoma fcuj spišemo, da je bila N7 ' 08 si ,ePŠega ne bi Cg. zunislitL Tudi smučarji (Lv1? k' so se zbirali ob dnu ^7*ke velikanke, so bili en-ohtmnenia: v tem vremenu y l"ko izdatni snežni odeji, ly Pnmeru skakalne tekme I* gotovo padali rekordi -* ii* skakatnici (na kateri ie L'ko označen rekord 209 T2 kot ob njej. Toda časa klik Vanie <« bilo pretirano fe^'?aJ »e je bilo treba ™Uw tekmovanja. fcJS$ so se na progo podali &. tekači - tekmovalci. LJKah niso celo najboljši, rkm IlJlm* tudi na domačih kLah letos nepremagljivi L 0 Dolenc. Ker se tradiciji k A °i hotel odpovedati niti B(5» 'il?emorialu Janeza Roži-elel Je tudi za Emona pokal) >k°&nal v DoJ s tekmeci in *D°) pustil celo najboljša ppna, člana organizatorjev, i?a'. M»teja Sokliča in Domači reprczentant Joško Kavalar je dobro podmazal smuči tudi rekreativcem in novinarjem. prehiteti Rino Klinar. Pri moških pa je bila konkurenca hujša: v kategoriji do 50 let je zmagal Primož Kališnik pred Tinetom Guzeljem in Načetom Polajnarjem, v kategoriji nad 50 let pa je zmagal Igor Longvka pred Hinkom Vrečičem in Tonetom Fornezzijem. "Prvi razlog, da sem prišla na tekmo, je bil spomin na Franca Koširja, ki sem ga spoznala takrat, ko sem začela delati na radiu in sem ga nato večkrat srečevala, tako ob glasbi kot pri športu, posebno na hokeju. Spomnim se tudi časa, ko je bil zelo bolan in je bil v jeseniški bolnišnici skupaj v sobi z našim prijateljem. Takrat sem ga večkrat videle in še tedaj je zvesto spremljal ^■vsiarja.' tekma danes doh v Planici je S»Paie°r»0,iganizirana' poleČ prce*; ,lcP° vreme in tudi . W?i 8ledalcev. Konkur-'*£ Je bila taka, kot W-paC ,ahk° j«, vsi ki kaj L niJ° pridejo. Jaz sem sicer ta 8i*tenil, da na domačih wan, razen na državnih t nstvih ne bom štartal, ven-Sem letos veliko treniral Markom Gracerjem in 11 sem mu, da pridem na k, jo organizira njegov klub. Sedaj me čaka še nastop na dveh interkontinentalnih Eokalih, ne vem pa še, če se cmo udeležili zadnjih tekem svetovnega pokala, ki so v Skandinaviji, saj imamo težave z denarjem. Aprila imamo nekaj odmora, nato pa se bodo že začele priprave na svetovno prvenstvo," je povedal najhitrejši v Planici Marko Dolenc. V najmočnejši ženski konkurenci je Nataša Lačen odstopila, v kategoriji juniork pa je zmagala Kamničanka Andreja Mah (Jub Dol), pred Darjo Rupnik in Anito Jakša (obe sta članici mlade ženske reprezentance in TSK Valkarton). Omeniti gre tudi zanimiv boj starejših mladincev, kjer pa je zmaga z Marjanom Zagorskom ostala v Planici. Med juniorji je velikanke so najbolši dobili tudi pokale: med člani je na ceih u Janeza Rožiča zmagal Marko Dolenc pred Matejem m >n Joškom Kavalarjem. OLESARSTVO VIDMAR NOVI PREDSEDNIK Ske ^°le8arski klub Sava Kranj je minuli petek analiziral i šl»ie i8ezke svojih kolesarjev, se seznanil s programom za K*Nnik » in izvolil novega predsednika kluba. Prejšnji l! k°les» • ez Bohorič, direktor glavnega sponzorja kranjs-fcSfHi s ^ev' je namreč ocenil, da sta vodilni mesti v klubu in Tkei;..*?*8 Kranj nezdružljivi, saj mora biti njun odnos bil najboljši Petkovšek (TSK Valkarton, med mlajšimi mladinci je slavil Dejan Gričar (Unior Olimpija), med starejšimi mladinkami je zmagala Petra Majdič (TSK Jub Dol), med mlajšimi mladinkami pa je bila najhitrejša Polona Bnšar (Unior Olimpija). Ekipno je zmagala ekipa Bleda pred Valkarton Logatcem in Merkurjem. Ža tekmovalci, ki so nastopili na 32. Rožičevem memorialu, je bil na vrsti tek revije Stop za rekreativce, ki se ga je udeležilo 27 tekmovalcev. V Ženski konkurenci je bila Tatjana Mlinar brez konkurentke in je (jasno) zmagala. V kategorji moških do 40 let je bil najhitrejši (nekdanji biatlonec in sedanji triatlonec) Uroš Velepec, pri moških med 40 in 50 let je zmagal Alojz Grilc, pri moških v najstarejši kategoriji pa Martin Klemen. S soncem obsijan tekaški praznik v Planici so zaključili tekači in tekačice, ki so se zbrali na memorialu Franca Koširja za estrado in povabljene goste ter novinarji. Ti so morah preteči najkrajšo razdaljo, dva kilometra in pol, pa vseeno so se nekateri na pot podali malce v skrbeh, saj so se komajda spomnili, če so Že kdaj in kdaj so nazadnje stali na tekaških smučeh. Toda domači reprezen-tant Joško Kavalar iz Planice, je z mažami dobro poskrbel za smuči in prav vsi so se na koncu spet srečali v cilju. Med novinarkami je bila najhitrejša Aljana Jocif, ki ji je uspelo Tudi Rina Klinar je tekla v spomin Franca Koširja. športne dogodke. Zato mislim, da je prav, da je današnja tekma organizirana v njegov spomin, saj je gotovo, da Jeseničani premalo znamo ceniti ljudi, ki so dali pečat tudi naši novejši zgodovini. Poleg tega pa mi tudi ne škodi, da grem malce na zrak, čeprav nimam nobene kondicije, saj sem bila na tekaških smučkah zadnjič pred štirimi leti. Vendar pa je dan lep in vzdušje prijetno, srečala pa sem tudi mnoge znance," je po tekmi povedala Rina Klinar. Tudi drugi so se radi spominjali šal in veselja neumornega Franca Koširja, ki ga je tako na odru kot pri športu že nadomestil njegov sin Klemen, ki seveda tudi ni manjkal na sobotni tekmi v Planici. • V. Stanovnik TkeUa§£*aTltranJ nezdružljivi, saj mora biti i °«l {ani v • °ie novi Predsednik Franc Vidmar. h\ Vetye t pr^°dnjem letu pričakujejo nove uspcuc, luueutc Knv, I*rofi , • saJ bodo lahko nastopali tudi z mešano ekipo iS0 bo nZa katero vozita Martin W1 - °— rJJnji ekiF^?sl° sodelovanje v tej ^r.MSp0?«eindo23 1e{jeleL l2Pad t rolanec upa, da se bodo izognili poškodbam, saj bi 1 a Kolev • ovalca pomenil veliko izgubo. Ker je v ekipi r. ^peJ^tev mlajših od 23 let (nova člana sta pri mladincih K.etevali adeJ Valjavec in Klemen Tušek), se bodo večinoma a'l nrav »-i.--------j_ i„, Mi!hnv rili ie čimveč večje" J0p[in?dnJem letu pričakujejo nove uspehe, mogoče Q|. Prof i teni, saj bodo lahko nastopali tudi z mešano ekipo l(tr^° bo UZa katero vozita Martin Hvastja in Borut Rovšček. k h ti H "iim'tev naPrav tekeni za kolesarje do 23 let. Njihov cilj je čimveč VPiJskih P™!1" mesta na domačih dirkah, imeti udeleženca na W stvu o v Al,anti in dva na evropskem ter svetovnem * slovenpe pa pričakujejo tudi v točkovanju za Zlato kolo, ¥deri iz m KnteriJ slovenskih mest. Sko naJJad ^Javnih ciljev kranjskih kolesarjev je tudi dirka za 33j?a Čelni KranJa. ki se po novem imenuje Memorial Filipa ^ S']li°nov i i" proraCun za letošnje leto naj bi znašal nekaj nad b° tetosif 1fv' del sreds*ev bo Šlo tudi za organizacijo dirk, K,ub organiziral nekoliko manj kot prejšnja leta. S. S. RADOVLJIŠKI ŽUPAN SPREJEL PLAVALCE - Radovljica, 26. februarja - Radovljiški župan Vladimir Černe je v četrtek Criredil sprejem za člane Plavalnega kluba Radovljica Park otel Bled Tanjo Blatnik, Alenko in Natašo Kejžar ter Marka Milenkoviča, ki so pod vodstvom trenerja Cirila Globočnika v zadnjem času ponovno dosegali izjemne uspehe."Radovljičani smo zelo ponosni na vaše delo," je dejal župan Čeme in poudaril, da spremlja delo plavalcev in jun skuša v čim večji meri pomagati. V ta namen je občina z radovljiškim plavalnim klubom podpisala tudi koncesijsko' pogodbo o upravljanju kopališča, ki bo, po prepričanju župana, kvalitetno urejala odnose v korist mesta in kluba. Trener Ciril Globočnik pa je poudaril, da zanje podpis pogodbe pomeni spodbudo in motiv, kajti zavedajo se, da brez primernega objekta za treninge tudi dobrih rezultatov ne bi bilo. • M.A., foto: Jurij Furlan ALPSKO SMUČANJI V nedeljo se je v Španiji končalo svetovno prvenstvo alpskih smučarjev KOLAJNA TUDI ZA SLOVENSKO EKIPO Dvaindvajsetletna Ljubljančanka Urška Hrovat je naši ekipi na sobotnem slalomu privozila prvo in edino kolajno letošnjega svetovnega prvenstva, po odstopu Jureta Koširja pa je bil med našimi najboljši, peti, Andrej Miklavc Ž moškim slalomom se je v nedeljo v Sierra Nevadi končalo svetovno prvenstvo smučarjev alpincev. Naša ekipa je največ pričakovala od sklepnih tekmovanj, moškega m ženskega veleslaloma in slaloma. Pričakovanja pa niso bila zaman, saj je Ljubljančanki Urški Hrovat na sobotnem slalomu uspelo osvojiti bronasto kolajno. S to kolajno se je Slovenija vpisala med deset držav, dobitnic odličij letošnjega SP, Urška Hrovat pa je hkrati dobila deseto kolajno slovenskih smučarjev in smučark na svetovnih prvenstvih. Prvo je namreč leta 1982 osvojil Boris Strel v veleslalomu, kar pet kolajn je osvojila Mateja Svet, eno Bojan Križaj, eno Tomaž Čižman in eno Nataša Bokal. Škofjeločanka Nataša Bokal je tudi zadnja, ki je pred Urško osvojila (srebrno) kolajno, tudi tokrat pa je kljub novi poškodbi v slalomu osvojila zelo solidno deseto mesto. • V.S. MLADINCI ODLIČNI V NEMČIJI Mladinska biatlonska reprezentanca Slovenije se je udeležila tekme za evropski pokal v nemškem mestu Fnedenvriller. Tekme so bile med 22. in 25. februarjem. Tekmovanje je potekalo v zelo težkih razmerah, saj je bila temperatura pod minus 10 stopinjami Celzija. Naše mladinke in mladinci so dosegli izjemne rezultate, saj so se vrnili domov s tremi zlatimi, eno srebrno in tremi bronastimi medaljami. Prav tako so osvojili zlato in srebrno medaljo v štafetnih preizkušnjah. Prvi dan tekmovanja, v petek, so tekmovali na daljši progi. Mladinci na 15 km, kjer je GaŠer Grašič osvojil 1. mesto, tretji pa je bil Tomaž Jerončič. Boštjan Petraš je zasedel 8, Sašo Gros pa 13. mesto. Med mladinkami na 10 km je Nuša Žibert osvojila 2. mesto, 3. mesto pa Urška Dolinar. Aleksandra Lanišek je bila 4. Drugi dan tekmovanja, v soboto, je bil šprint na krajši progi. Med mladinci na 10 km je zmagal Gašper Grašič, 6. je bil Tomaž Jerončič, 9. Boštjan Petraš, 13. pa Sašo Gros. Med mladinkami na 7,5 km je zmagala Aleksandra Lanišek, 3. je bila Nuša Žibert, 4. pa Urška Dolinar. Nastopi za evropski pokal so se v nedeljo končali z zmago mladink v štafetnem teku, za katero so tekle Aleksandra Lanišek, Urška Dolinar in Nuša Žibert, mladinci pa so osvojili drugo mesto. Nastopili so Tomaž Jerončič, Sašo Gros, Boštjan Petraš in Gašper Grašič. Telkmovalce že v četrtek čaka državno prvenstvo na Pokljuki v najdaljših preizkušnjah in sicer za članice in juniorke na 15 km in za člane in juniorje na 20 km dolgi progi v organizaciji Š.D. Gorje. • LŽ. ATLETIKA BREZ NORME EN Z NOVIMI KOLAJNAMI Kranj - Najboljšima atletinjama kranjskega Triglava, skakalki v daljino Marceli Umnik in tekačici, specialistki za 400 metrov, Brigiti Langerhok ni uspelo izpolniti norme za evropsko dvoransko prvenstvo, ki bo prihodnji mesec na Švedskem. Marceli so zmanjkali štirje centimetri, Brigiti dobre pol sekunde. Njuna "usoda" ie v rokah Atletske zveze Slovenije, ki bo odločala, ali se bo prvenstva udeležil še kdo, ki ni izpolnil norme. V soboto je bilo v Ljubljani državno dvoransko prvenstvo za starejše mladinke in mladince, hkrati pa tudi atletski miting. Tina Čarman je bila na prvenstvu druga v skoku v daljino (5,58) in jo je od zlate kolajne ločilo vsega pet centimetrov. Jana Zupančič, ki je scer še mlajša mladinka, je bila v isti disciplini četrta (5,33), v troskoku pa je z rezultatom 12,09 metra osvojila bronasto kolajno. Rožle Preželi, tudi še mlajši mladinec, je bil v skoku v višino peti (1,94). Trije Triglavani so nastopili na mitingu, med njimi tudi Langerholčeva in Umnikova. Prva je bila druga v teku na 60 metrov (7,80), druga je še zadnjič poskušala izpolniti normo za evropsko prvenstvo. Čeprav je nastopala sama, brez konkurence, je skočila daleč, 6,18 metra, a, žal, Še vedno premalo. Matjaž Polak je bil v teku na 60 metrov četrti z osebnim rekordom 7,09 sekunde. V nedeljo je bilo v Kopru še zimsko državno prvenstvo v metih za člane in članice ter za mlajše mladince in mladinke. Kranjčani so se domov vrnili s štirimi kolajnami. Najuspešnejši je bil Edi Okič, ki je bil med mlajšimi mladinci drugi v metu diska z novim osebnim rekordom 40,98 metra in tretji v metu krogle, kjer z rezultatom 13,32 metra prav tako izboljšal svoj najboljši dosežek. Mlajša mladinka Maja Breze je bila z osebnim rekordom (27,34) druga v metu kopja, glavna favoritka za naslov Mirjana Idzanovič pa trikrat prestopila in ostala brez uvrstitve. Suzana Jenko, ki je sicer še starejša mladinka, je bila v metu diska med članicami tretja z novim osebnim rekordom (35,16). Dva Triglavana sta bila še povsem blizu kolajn, na četrtem mestu: mlajši mladinec Mitja Ančik v metu diska (32,30) in pionirka Mateja Močnik, ki je v konkurenci mlajših mladink vrgla kopje natanko 29 metrov, kar je doslej njen najboljši rezultat. * CZ. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN NAKLANCIV PREDDVORU Preddvor, 27. februarja - V občini Preddvor deluje Športno društvo Storžič, v katerem je nogometna sekcija, ki jo vodi Ivan Markič iz Bašlja, med najdelavnejšimi. Preddvorski nogometaši so vneti navijači drugoligaša Naklo in v četrtek, 29. februarja, ob 15.30 bo v Preddvoru na igrišču za žago prijateljska tekma med moštvoma Preddvora in Nakla. Naklanci namreč začno v nedeljo s tekmovanjem v drugi ligi. Udeležbo na tekmi napovedujeta tudi župana obeh občin Miran Zadnikar in Ivan Štular. • J.K. POSTANITE NOGOMETNI SODNIK Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske Kranj namerava povečati število članov, zato ponovno vabi na tečaj za nove nogometne sodnike. Prijaviti se je treba do 10. marca na naslov Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske Kranj, p. p. 173. • J.K. OGOMET NA PODNU DVE ZMAGI DOMAČIH ALPLES LP SPORTFTT: SANPIER HLAPI 13 : 5 (6 : 4) Domači nogometaši so svojim najzvestejšim navijačem tokrat omogočili pravo "goleado", saj toliko zadetkov na enem srečanju v letošnjem prvem prvenstvu v malem nogometu še ni bilo. Mrežo gostov je po dveh poskusih agilnega Ivanuše v 4. minuti načel najboljši strelec Alplesa Prezelj, ki ie gostujočega vratarja presenetil z odlično merjenim strelom od daleč. Do 11. minute so nato Žabgnikarji dosegli še dva zadetka, tako da je bilo pričakovati zanesljivo zmago. Obenem pa je bila to že napoved, da se botjareža še tresla. Toda gostje se niso predali in po nekaj slaMem,.'; nadaljevanju domačih v obrambi je zadnje uvrščeni ekipiprvenstva uspelo v prvem delu srečanja doseči kar Štiri zadetke. Na srečo z zadetfer-nia? končali tudi domači nogometaši V nadaljevanju pa je bila na igrišču dobesedno le ena ekipa. Mreža gostov je Že v drugi minuti drugega polčasa načel Ivanuša, s klasičnim hat-tnckom je nadaljeval Čeneič, do 55. minute pa so si domači priigrali delni izid polčasa 7 : 0. Ob nekaj več nezbranosti proti koncu tekme, ko so priložnost dobili vsi igralci, so gostje v zadnjih sekundah srečanja le dosegli tudi edini zadetek v drugem delu tekme. Gledalci s prikazano kakovostjo nogometa sicer niso mogli biti zadovoljni, vse to pa so tako eni kot drugi nadomestili z 18 zadetki. MARMOR HO LAVLJE : BRONX BARACCUDA 11: 3 (7 : 0) Podobno kot uvodno srečanje novega škofjeloškega mal-onogometnega večera se je tudi drugo srečanje končalo z mnogo zadetki, kljub temu pa sama igra ni preveč navdušila gledalcev. Domači so po dolgem času nastopili s skorajda popolno zasedbo, manjkal je le Sašo Pogačnik, katerega nastopi so zaradi poškodbe kolena v nadaljevanju prvenstva še naprej vprašljivi. Že takoj na začetku je bilo jasno, da bodo Ločani poskušali priti do novega uspeha, ki bi jih učvrstil na tretjem mestu, saj imajo sedaj pred seboj niz težkih tekem z najboljšimi ekipami. Tako je Bogovič lepo streljal že v 3. minuti, gostujoči vratar pa je bil tokrat še uspešen. V 5. minuti je odlično streljal Ahčin, žogo je vratar nakratko nabil na desno stran, kjer je iz težkega položaja streljal Drole in zadel vratnico. V 8. minuti pa prvo veselje domačih. Mrežo gostov je načel najboljši domači strelec Bogovič. Do konca prvega dela pa smo videli dobesedno Ie eno ekipo, posebej pa velja omeniti dva evro zadetka. Najprej je pajčevino v desnem zgornjem kotu omedel Bogovič v 11. minuti, ko je bilo 2 : 0, nato pa še vratar Bratuš v 19. minuti, ko je povišal na 5 : 0 skorajda iz sredine, domači vratar pa je v 28. minuti postavil tudi končni izid prvega dela srečanja. V nadaljevanju so pri domaČih zaigrah tudi rezervni igralci in so več ali manj razočarali, saj so si dom al i šele ob koncu, ko so bili na parketu ponovno najboljši priigrali zmago tudi v drugem polčasu po zadetku Droleta, ki mu je odhčno pred vrata v prazen prostor podal vratar Bratuš. • D. Rupar K €^ K «Wl CJ* VSE PO NAPOVEDIH Gorenjski rokometni drugoligaši so 16. krog odigrali po napovedih. Dosegli so dve zmagi in poraz. Najtežje delo je čakalo Preddvor. Gostovah sp pri neposrednem tekmecu ua uvsritev med prvih šest. Če bi zmagah, bi bili že skoraj zanesljivo med šesterico, tako pa bodo morali na to še počakati. Čeprav bi zmaga največ prinesla njim samim, pa bi veliko naredili tudi za Besnico, ki je prav tako kandidat za šesterico. Razlika med četrtim in sedmim mestom bi se zmanjšala na minimum, zato bi oba ligaša imela za napredovanje več možnosti. Tesen poraz Preddvora pa je vse omenjeno prestavil pe za kakšen krog naprej. Besnica je tokrat že pred srečanjem imela dve točki v žepu. Novogoričani so daleč najslabša ekipa lige. V prvem polčasu so dosegli samo štiri zadetke, zato je bilo nadaljevanje samo še formalnost za Besničane. ;xJ.^: Tudi vođihrf Siln^Je zabeležil zanesljivo zmago in še naprej ostaja prvi. Zato bo zelo pomembno in odločilno že naslednje kolo. Besnica igra pomembno tekmo doma s Škofljico (šele ta petek). Morebitna in načrtovana zmaga bi pomenila utrditev pozicije med šesterico. Ista naloga čaka Preddvorčane v Sežani. Se en poraz bi pomenil velik korak nazaj, seveda pa poraz kljub vsemu še ne bi bil usoden. Rezultati: Škofljica - Preddvor 22 :19, Besnica : Nova Gorica 31 : 15, Šešir : Mitol Sežana 26 : 20, Črnomelj : Global Best Grosuplje 18 : 20, Jestvina Koper : Inles 22 : 26, Dehnar Izola : Prule 26 : 22. Vodi Šešir, ki ima 28 točk, sledijo Delmar 27, Inles 26, Škofljica 20, Grosuplje 18, Besnica 17 in Preddvor 16 točk. Martin Dolanc TRETJA ŠOLA PLAVANJA Kranj - Športna zveza Kranj bo s ponedeljkom, 4. marca, začela s tretjo šolo plavanja treh slogov, ki je namenjena otrokom, ki že znajo plavati. Tečaj bo potekal 24 ur in to vsak ponedeljek, sredo m petek od 1830 do 1930 ure. Cena znaša 15.000 SIT, možnost plačila pa je tudi na tri obroke. Prijave zbirajo na Športni zvezi Kranj vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure, informacije pa je možno dobiti pri Športni zvezi Kranj po tel.: (064) 211-176. • J.M. Torek£7. februarja 0 Tudi letos se bosta v super finalu državnega hokejskega prvenstva pomerili ekirji Acronija Jesenic in Olimpije Hertz ZA NOVO ZVEZDICO PRVIČ V PETEK Po razburljivih polflnalnih obračunih med ekipama Sportine in Acronija si je veliki finale skupnim izidom 4:2 prislužila jeseniška ekipa, ki je minuli petek ponovno premagala Spon1 - Prva tekma za tretje mesto že v četrtek, za prvo mesto pa v petek Bled, Jesenice, 25. februarja - Hokej iti Acronija Jesenic so v petek še četrtič v polfinalnih obračunih državnega prvenstva premagali blejsko Sportino in se skupaj z Olimpijo Hertz (ki je že prej Triglav premagala 4:0), priborili igranje v super finalu letošnjega državnega prvenstva. Številni gledalci, ki so v petek zvečer napolnili blejsko Športno dvorano, so lahko uživali v lepi in zanimivi igri, ki ji je dodatno draž dal še nastop novih tujcev v (1:1, 2:3, 0:1) pa je postavil najboljši strelec tekme Bausolej. Tako so Jeseničani s štirimi zmagami postali drugi finalisti letošnjega državnega prvenstva, saj si je Olimpija Hertz že prej zagotovila igranje v finalu. Finale bo torej spet "klasičen" , na Mladinci Acronija Jesenic so ie prvaki - Mladinci Acronija Jesenic, ki trenirajo pod vodstvom Romana Pristo-va, so po tretji zmagi nad Olimpijo Hertz v nedeljo v Podmežakli postali letošnji državniprvaki. Prvič so zmagali 3:2, drugič v Tivoliju 5:3, tretjič pa v nedeljo 8:3. Tako so brez poraza v finalu postali letošnji mladinski državni prvaki. • J.R. prvi tekmi pa se bodo sedanji prvaki in viceprvaki pomerili ta petek, 1. marca, v ljubljanskem Tivoliju. Ze v četrtek, 29. marca, pa bo na Bledu prvo srečanje za končno 3. mesto. Sportina bo gostila Triglav, moštvi pa igrata na štiri zmage. V nedeljo je bila na Bledu še povratna tekma slovenskega pokala. Na prvi v Ljubljani je zmagala Olimpija Hertz s 4:2, Udar Rahmatulin se je izkazal »vP°*J bil voalno strele. igro, ni pa bil razp ,olofc° ivi* Petkov boj za finale je bil napet do konca ekipi Sportine, zlasti Rusa Gogoljeva, ki je tokrat nastopil prvič. Blejci so v 5. minuti povedli z golom Zolotova, Jeseničani pa so nato prek Bausoleja izenačili. Tako se je končal tudi prvi del tekme. V nadaljevanju pa so Jeseničani igrali bolje in prek Pretnarja, Andreja Razingerja in Bausoleja povedli 4:1. Karahodžič in Gogoljev sta nato razliko zmanjšala, končni rezultat 3:5 tudi tokrat pa so bih Ljubljančani boljši in letošnjih slovenskih hokejskih te*B. orju slavili 5:9 (2:5,1:3, 2:1). Tako je predsednik predal kapetanu Olimpije &&J2m HZS Slovenije Ljubo Jasnič prvo lovoriko Beribaku. • V. Stanovnik, foto: 1- * DOLOČEN RAZPORED SVETOVNEGA PRVENSTV^, Jesenice, 25. ferbuarja - Največji letošnji hokejski dogodek v Sloveniji "° prvenstvo članov skupine C, ki bo od 21. marca do 1. aprila na Bledu in na J v OŠ v Radovljica gostijo ekipo Kemoplasta Šentjur. , ^ Košarkarice Odeje - Marmorja so v boju za 1. do • #1 gostovale v Mariboru pri ekipi ŽKD Maribor. Zmag yof rezultatom 52:65 (22:27). Že v sredo pa so v tekmi Vi*' ^st" premage Unior Trans. Tako so Ločanke na najboljših slovenskih ekip, vodi pa Jezica. Jutri Odeja gostuje pri Mibex Iliriji prvaki Gorenjske - Naslov najboljsm » _ košarkarskem prvenstvu na Gorenjskem so si z dobro - (J nKramKo \/ IptAČnipm £r\lcL-i*m loti i i-.fihr.fili lrOftaTKATU obrambo v letošnjem šolskem letu priborili košarkarj. - jj0gu<" sliki). Fantje pridno trenirajo pod vodstvom trene/l!!jek j Erznožnika, košarkarice pa v Žireh trenira Polona Ma ^ t" eni kot drugi so zelo borbeni, zagrizeni, saznozaveS.no-pletj; uspešni, pri vsem tem pa jim pomagajo navijačice »po c te^ skupine Bombe, ki jo vodi Mina Kavčič. Poleg n.a^a£ir6h^ večkrat spremlja tudi akrobatska skupina Paglavci. X ^ ponosni na svoje košarkarje! • Novinarski krožek OJ> • KAVČIČ IN PANIČEVA NA SP Maribor, 23. februarja - V dijaškem domu Dravav M* d(i^i bilo v izvedbi Šahovske sekcije Contrast Hoče ko? ,"0jU>je prvenstvo za fante in dekleta do 10,1,14 in 16 let. NaSJ£JytfJ JjJ igralk in igralcev. Kranjčani so se držali dobro. Uroš n . pri fantih do 16 let premočan in je z 8,5 točke zmagal, p^ $e w do 14 let pa je postala viceprvakinja Vesna Panic uvrstila na evropsko prvenstvo. Aleš Drinovec ?■ soboto so v Kranjski Gori tekmovali slovenski smučarji oldtimerji NAD PROGO TUDI S100 LET STARIMI SMUČMI j^anjska Gora je bila v prelepem sončnem vremenu gostiteljica smučarjev z najstarejšimi smučmi, ki 1 s° navdušenim gledalcem prikazovali svoje veščine - Tudi z dolgimi krili ni bilo težav! K.rJ"*a ^*ora> 24* februarja -L.ar Pomislite, kako začudeno 'Pogledali današnji smučarski paniki, ko bi se namesto na etovnem prvenstvu v Španiji PW soboto znašli v naši 2nski rtfalf Gori, tam pa bi lese • smu^arJe m smučarke z enimi smučmi in dolgimi ?vriK.V.rokah! SPričo mol" Čil |r JU11 kd° CeI° PnVO*" Pn. 7.ak^no svojo medaljo, ""eono morda Urška Hro- PW bi se lahko prepričala, ,j0i Una slovenska smučarija iiff *radicijo in da ni po ^&mSIned »»Jboljšimi Tako oldti imenovani smučarji strej^erJi, ki so iz svojih pod Ciril Karo, Marko Kavka, Nace Hribar in Matjaž Romšek iz in kleti že pred' leti Duma se na starih smučeh odlično znajdejo. svoiH smučarsko c %Jm dedkov in babic, so v Mik Priznali» da bi bilo ko laije peijati z novimi yČax\' ^a Pa je Prav zabavno t; ^o poskusiti tudi vragolije, jih počeli starši in stari ejene okoli leta 1935. Izdelane "Letos je tukaj v Kranjski Gori so bile v delavnici mizarskega res imenitno vzdušje, saj je obrtnika v bližini Radomelj v prekrasno vreme in res veliko pričakovanju olimpijskih iger. ljudi. Prejšnja leta je bila prir- Ostali fantje pa imajo še star- editev vedno kasneje in je bila ibX J1***- DornzaICani."ki so I na najbolje razpoloženimi PriSčiš? W <* nJem> so rekr • Jim ie tovrstna jev v^?a 00 sreCanJu oldtimer-! L„ **a zabava: "Prihajamo iz ^J1*, vsako leto pa se udele-p^mo oldtimerskih prireditev, lepa^ te^a Pa ^ ze*° popular-pjj*. Pustnega smuka na Veliki 1 Sam imam skakalne grabnarce), ki so nar- ejše smuče, ki izhajajo večinoma iz lastnih hišnih delavnic. Več kot šestdeset let so bile shranjene po podstrešjih, sedaj Ea že kakšnih deset let z njimi odimo na tekmovanja in srečanja. Radi pa bi pohvalili odlično organizacijo in terene tukaj v Kranjski Gori, kjer je navadno bolj "kazanje samemu sebi", sedaj pa je tukaj res dosti ljudi, ki lahko vidijo stare smučarske običaje in opremo. Marsikdo tega ne pozna, morda le s shk in za mnoge je resnično zanimivo. Moje smuči, palice in oblačila so predvidoma so iz leta 1926^ morda>1927, je ocenil fm (tri res sijajno," je povedal Matjaž gospod Guček. Čevlji so še od Romse iz Ihana. moje mame, še ona je smučala z Z njim pa so se strinjali tudi njimi. Tudi sedaj, z moderno ostali udeleženci prireditve, opremo oba z možem rada smučava in tekmujeva, vendar to smučanje tukaj s to opremo je res nekaj izjemnega," je Eovedala Ljubljančanka Ana, i je skupaj z možem Janezom nastopala na prireditvi in za nastop v dolgem krilu požela veliko aplavza. Tudi mnogi ostali - več kot sedemdeset jih je bilo - smučarji s staro opremo so na hribu za hotelom Laruc prikazovali svoje veščine. Še bolj kot smučanje pa je mnoge zanimala njihova oprema. "Letos moram pohvaliti, da na prireditvi ni nobenega karikiranja in karnevala, pač pa so smučarji prišli res v stari opremi. Predvsem moram pohvaliti skupino iz Predmeje, ki ima repliko sto let starih smuči, eden ima stare celo 105 let, ima pa tudi originalno bloško kučmo. Pred 101 letom se je začelo tudi naše tekmovalno smučanje, saj je bilo takrat na Goljaku prvo tekmovanje. Veliko jetok-rat v Kranjski Gori tudi starih smuči, okoli letnika 1926, ki imajo še zajdlovo streme, pa tudi v opremi so nekateri zelo originalni. Seveda prednjačijo lovci in gozdarji, ki so tudi originalno oblečeni," je ob prireditvi povedal Svetozar Guček, ki ima že obilo izkušenj pri raziskovanju slovenske smučarske zgodovine. V. Stanovnik A L P S K OS MUZANJI Ribani za pokal zavarovalnice triglav HnT ** Gorenjke in Primorske so v soboto in nedeljo ovali v superveleslalomu in veleslalomu v Podkorenu. p., 0 sedaj so cicibanke in cicibani nastopili že v osmih tekmah za i *al Zavarovalnice Triglav v letošnji sezoni. Najboljši se bodo na J?0vi teh rezultatov udeležili državnega prvenstva, ki bo konec Ta na Rodli. (0jJuPervelesIalom - cicibamke: 1. Urška Rabič, 2. Polona Jakelj Qre Kranjska Gora), 3. Andreja Završnik (Bled); cicibani: 1. hQ|8a Ramuš, 2. Aleš Omerzel, 3. Miha Hribar (vsi Blejska i Arav*); veleslalom, cicibanke: 1 Urška Rabič (Kranjska Gora), Ef«a Smit (Bled), 3. Polona Jakelj (Kranjska Gora); cicibani: 1. SFjej Fiorelli (Gorica), 2. Tjaš Potočnik (Bled), 3. Jure Rovšek ,ataJUr). • Janez Šolar ^MLAJŠI ZA POKAL RADENSKE de^.Rovanje v superveleslalomu za državno prvenstvo mlajših Cr-fo cx ,n dečkov je organiziral SD Rog iz Novega mesta v ^osnjicah, veleslalom in slalom pa SD Domžale na K obli. L ^topilo je po 50 najboljših deklic in 70 najboljših dečkov iz ^ani eniJe- Deklice in dečki so z borbenostjo in dobrim lekm dokazali, da bodo v prihodnje dobri nasledniki starejših sJ^cev. ki se te dni borijo na svetovnih prvenstvih. W,Perveleslalom, mlajše deklice: 1. Tina Maze (Črna), 2. Špela Vaje„|!celj, 3. Petra Šinkovec (obe Olimpija); mlajši dečki: 1. Aleš (Kri"'1 (Branik); 2. Žiga Puc (Blejska Dobrava), 3. Jan Šauperl OlimanHa); veleslalom, mlajše d deklice: 1. Spela Bertoncelj *|aj*iPlJa). 2. Trna Maze (Črna), 3. Petra Šinkovec (Ohmpija); (Do]' dejki: 1. Žiga Puc (Blejska Dobrava), 2. Jaka Poje *W m1'1 \ Samo Bučar (Branik); slalom, mlajše deklice: 1. (Blej ^ ^ (Črna), 2. Špela Bertoncelj (Ohmpija), 3. Ana Kobal IcJR* Dobrava); mlajši dečki: 1. Aleš Valenti (Branik), 2. Žiga ^'ejska Dobrava), 3. Matej Bradaška (Kanin). Janez Šolar ijAR NAJHITREJŠI V organizaciji Območne obrtne zbornice postoj,,SC Da smuCiseu na Zelenici zbrali tržiški obrtniki, P UpojT .Podjetniki, pri njih zaposleni delavci in družinski člani i ^Aiknv0^600'' da °* se Pomerih na občinskem prvenstvu S^ovaik VCles,alomu za leto 1996- Več kot 50 tekmovalcev "i ^ j^itrei« so * Dorm za častna priznanja, je preživelo lep dan. Roških i°3ed vsemi je bil Boštjan Uzar, ki je zmagal v kategoriji d^ic ,do.35 let, ostali najbc OD TEKME DO TEKME Cicibani na Krvavcu - Konec prejšnjega tedna sta ASK Triglav in RTC Krvavec organizirala prvo od petih letošnjih tekmovanj za pokal Krvavca. V kategoriji cicibanov letnik 85/86 je zmagal Rok Eržen, med cicibankami pa Tjaša Vodan. Med cicibani letnik 87/88 je bil najhitrejši Luka Pintar, med cicibankami pa Zarja Če mil og ar. Med cicibani letnik 1989 in mlajši je zmagal Nejc Bukovec, med cicibankami pa Špela Štefe. Naslednja tekmovanja na Krvavcu bodo še 9. marca, 16. marca, 30. marca in 6. aprila. • VS. Karate turnir v Rušah -Prejšnjo soboto je bil v Rušah 19. tradicionalni mednarodni karate turnir, ki so se ga udeležili tudi člani Karate kluba Kranj. Klub močni konkurenci je bil med člani do 65 kilogramov tretji Horžen, med člani do 75 kilogramov pa je bil drugi Jaka Sarabon (oba KK Kranj). • K.R. Tržiški sankači osvojili jeseniški pokal - V Savskih jamah so člani Sankaškega kluba Jesenice konec prejšnjega tedna organizirah 39. mednarodno tekmovanje za pokal mesta Jesenic v sankanju na naravnih progah. Med več kot 60 tekmovalci iz Avstrije in Slovenije je pokal mesta Jesenic osvojila ekipa ŠD Tržič v postavi: Drago Česen, Boštjan Vizjak in Robi Kališnik. • J.Rabič Preddvorčani na veleslalomski tekmi - Občinski odbor za šport je prejšnjo nedeljo organiziral prvo občinsko tekmo v veleslalomu, ki se je je udeležilo 54 smučarjev in 18 smučark. V posameznih kategorijah so bili najboljši: Marko Planine (Mače), Anže Bizjak (Bela), Bojan Šavs (Bela), Matjaž Kosmač (Bela), Martina Barle (Bašelj), Jasna Dunč (Jezersko) in Anka Bolka (Tupaliče). • S.Cuderman Najboljši radovljiški namiznotenisači - V začetku tega meseca je bilo v telovadnici ekonomske šole v Radovljici občinsko namiznoteniško prvenstvo za posameznike in dvojice. Nastopilo je 37 tekmovalcev in tekmovalk. Med ženskami je zmagala Zdravka Soklič (TVD Ljubno), med moškimi do 45 let Boris Prestrl (TVD Ljubno), med moškimi od 45 do 60 let Miha Torkar (Kovinska Bled), med moškimi nad 60 let pa Boris Horvat (Radovljica). Med dvojicami sta bila najboljša Stane Hrovat in Miha Torkar (Kovinska Bled). • VS. jboljši pa so bili: Nejc Polajnar med n »SONIC TELEFONI, TELEFAXI, ^Ai'c IN TELEFONSKE CEN-CaLSERVIS TELEFONSKIH >SONl Itlef^J^^onske centrale, servis ""Skin aparatov. O 634-0124329 -012 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. « 49-534_870« Prodam BOSCH Brusllko. 2000 VV, ugodno na tel. 738-907 6712 Pralni stroj Gorenje, prodam. 0 332-350, 325-917_srn Trosilec gnoja in cistrno za gnojnico, kupim. 0 725-254 6717 Prodam nov gorilec za CK, Mirtič, Ljubljanska 28, Bled. S720 Hobi mizarsko debelinko, krožno žago, mizni rezkar, razme spone, prodamo. 0 64-041 677» IC telefoni, telefaxi, taj- GLASBILA OD PETKA DO PETKA |lVsicm ^abel tuner daljinsko vodenje *$carl... fl^T— 10 «orttwE d.o.o., kldritevm 2, -i^aj^Ott 21 23 67,21 11 42 Ugodno prodam skoraj nov SYNTHESIZER Goldstar GEK S 320. 059-115_6672 GR. MATERIAL Velika izbira KERAMIČNIH in GRANITOGRES PLOŠČIC, KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA, SANITARNE OPREME, ENOR. MEŠALNIH BATERIJ. VSAK TEDEN za nekatere izdelke pripravimo AKCIJSKE CENE. LEKERO.d.o.o., Cesta na Rupo 45, Kranj - Kokrica, «245-124 ali 245-125_3267 Prodam dvižna garažna VRATA UP Bled, dim. 210x240. 0421-448 552» Prodam 2 nova okna KLI Logatec, širina 120, višina 140. 0 633-717 Prodam 5 kom dvojnih rabljenih OKEN in vrata dim. 140 x 140. Nova vas 7, Radovljica_667S Prodam rabljeno zastekljeno okno s polkni 130x130. 0324-286 MM Prodam hrastove PLOHE, borove prizme in lep borov opaž. 0685-325 IZOBRAŽEVANJE Tau tra, duhovnost in seks - knjiga po povzetju 1.680 SIT. 0217-019 662» !i°te^NNI.d.o.o. - KOMPLET-Ne zgubljajte časa, 1 o£/^t°Pflika na O0609/612- Rgfo8-317 _4968 h STA2 x 400 w- kastof on AKAI */3l".^analni mixer, prodam. 0 • obnovljen in dobro S. '»n. prodam za 19000 SIT. KUPIM 14-926 TO Ple letilni stroj Standard z 638 5533 Vjj1^ ugodno ŠIVALNI STROJ [S^, kombinirani ŠTEDILNIK 4 Mii~.9k-. In 20 kg avtomatska !S^'CA. «633-75? 5SS3 v omarici, nožni pogodn. 6662 V|LIČAR 2.5 t z niskim viličar 3 t, viličar Indos ,^*^inar). 0634-518, 632-046 ww?°« brezhiben (obnovljen) PS $• w-18.000 SIT. 0 324-409 — _ £^Lprodam specialni traktorski " prenos silaznih bal. 047- ---^ _6669 !£<^ novo termoakumulacijsko " ildan Z6"27°. sobota, nedelja ~--- _6696 ^Njq° JPl°dam zamrzovalno Za potrebe Elektrogospodarstva ODKUPUJEMO kostanjeve drogove, dolžine 8-12 m. 0 064/218-798, 0609/625-874, 0609/625-597 3107 Odkupujemo vseh vrst hlodovine in celulozni les. 0620-749 in 621-849, dopoldan 394« Kupim suhe čečnjeve PLOHE, debelina 5,5 cm. 0241-723 «11 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 5349 Odkupujem hlodovino smreke, bukve, javora, češnje, oreha, hruške in kostanja. Plačilo takoj! 0064/47-362 Sprednji nakladalec za k traktorju štore, kupim. 064-114_mio Odkupujem vso starino staro več kot 50 let. 0 45-655 5704 LOKALI »76-501 ^d^fj^"^^^^^^^ |$3 Ru^JN kovinski, elektromo- 5-061 vrt. in gasilni apar- 6602 Prodam OPREMO ZA OTROŠKO TRGOVINO violet roza barve, 6 mesecev rabljeno, pult, 24 m polic, 8 m omar, 3 stole, konjička, reflektor. 0 064/225-060 do 16. ure, 064/326-885 po 17. uri_6630 Živilsko trgovino z mešanim blagom v Škofji Loki. Oddamo z odkupom inventarja 0623-090_mm KRANJ - OKOLICA NUJNO NAJAMEMO POSLOVNI PROSTOR 200 -300 M2, MOŽNOST TELEFONA. 0 222-076_mm ŠKOFJA LOKA: oddamo živ. trgovino, odkup inventarja, 600 DEM mesečno. Posing d.o.o. 0 224-210 (9.-13.K16.-18.)_M67 POSREDUJEMO pri nakupu, prodaji, najemu in oddajanju stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat 022-44-77_M// POSLOVNE PROSTORE v centu Kranja oddamo. Mandat 0 22-44-77 M78 V Sopotnici pro šk. Loki, na izredno lepi lokaciji, prodamo poslovnio stanovanjski kompleks na parceli cca 5.000 m2, primeren za gostinjsko, turistično ali drugo dejavnosti. V Tržiču prodamo večjo delno opremljeno mizarsko delavnico. B.A.V D.O.O. Koroška c. 5. Ttf č. 0 52-233 6732_ Prodamo: Kranj Zl. polje: nove pisarne na izredni lokaciji, 75 m2/l , Oddamo v okolici Kranja - PIVNICO po konponentah, s kuhinjo in vrtom; Zl. Polje; nove, opremljene pisarne na izredni lokaciji 75 m2/l..: Koroška c. - več manjših prostorov za mimo dejavnost Dom nepremičnine, Koroška c. 16, Kranj. 0 22-33-00 8743 S lnS,lAR M ^S3"!® drv' j^^^ie moke. 0631-213 ^9^nlUD0-V,DE0 artiklov po |Ž^S2!!l^h 0312-182 661» ^SSASQENI STOLP Pioneer, C^*-^2°^nj- »681-696 M24 &lai&^VRTALNI STROJ BL "n. 6 hitrosti. 0 715-814 M*ClRKULAR. omejc, Češnje- fen'co hf *!ir°CrPalko za vodo ali X. m3/h). 0061/823-652 in navadno s^?2? • •lektrični bojler (30 I). *» W0r^. aLS** 3 m> cena po ^4^53?Wmo slovensko. 0 ^EONE^P TEHNICS JVC, !*t u9odr,Q ^ER- Po konponentah • aarancija. 0 332-332 ^it^SL^^ZSOl (63 ■jjN^^^ufcM, račun. 0 *** » 061/666-396 mm 332- M92 160 Trosobno stanovanje z lokalom, prodamo za 120.000 DEM, v centru šk. Loke. Agent Kranj 0 223-485 6747___'_ Prodamo: lokal 50 m2 na Zlatem Oplju, v 1. nad.,K 3 KERN.«221 -353 Prodmao: v šk. Loki na prometni lokaciji prodamo poslovno stanovanjski objekt z lastnim parkirnim prostorom. K 3 KERN. 0 221-353 6764_ Najem: v Podnartu nudimo najem 600 m2 proizvodno-skladiščnih prostorov. K 3 KERN. 0 221-353 5755 V Kranju nudimo najem 30 ali 50 m2 trgovskega lokala v mestnem jedru v nadstropju. K 3 KERN. 0 221-353 V Tržiču - v strogem centru na odlični lokaciji oddamo v najem urarsko delavnico z vsem inventarjem. K 3 KERN. 0 221-353_6767 Prodamo v Tržiču, trgovski lokal 180 m2 na glavni ulici po 1700 DEM/m2. K 3 KERN, 0221-353_5788 Prodamo: v Kranju okrepčevalnico v obratovanju, z vsem inventarjem. K 3 KERN 0 221-353_5769 OBVESTILA DRUŽINSKI PAKET - UGODNO: 10 kg praška Bio M, 2 I za posode, 2 I mehčalca, 1 I za tuširanje -t- darilo. Cena samo 4000 SIT. MARK, s.p., 0 in fax:064/51-621, DOSTAVA NA DOM! 32M ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko s kombije. Torek, petek, sobota. 049-442 5347 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo Protoguaro. Sreda, četrek. 049-442_6MS Dekliško obhajilno obleko, velikost 10, vezenine Bled, prodam« 64-236 6A40 PRIDELKI OBLAČILA VERITAS - velika izbira poročnih in, obhajilnih oblek z dodatki. Maistrov trg 11. «224-158_sms VERITAS- izposoja poročnih oblek vseh modelov In velikosti z dodatki (Adamičeva hiša). «224-158 sag VERITAS - dobite tudi poročna vabila, konfete, torte (poročne) in najem vozila. 0224-158 3500 Ženske barete dvojne in otroške kape Hugo, dobite. 0715-050 5430 »»» OTR. OPREMA Prodam ohranjeno otroško posteljico, rjavo. 0332-076 6623 Kombiniran voziček, hojico in stajico, prodam. 041-423_mm Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem in otroško KOLO 3-8 let s pomožnima kolesoma. 0241-311 5666 Prodam otroški kombinirani voziček. 0 401-090_5719 Prodam obhajilno dekliško obleko. 0 622-139 5723 OSTALO LESTVE IZ LESA VSEH VRST IN DOLŽIN DOBITE - ZBILJE 22. 0061/611-078_4246 Lončeno starinsko kmečko peč, podrem in odkupim. 0 622-135 6M7 PRCROCISCC D€IFI astrologija, vedeževanje, razlaganje sanj,' izračunavanje srečnih številk za igre na srečo Živilsko trgovino v Šk. Loki oddamo v najem z odkupom inventarja. Agent Krani 0223-485 8745 Sto ostareli in Vas Je težko življenje tako utrudilo, da ne morete več skrbeti sami zase. Ali pa Imate morda svojce, ki Jih morate sami negovati, kljub temu da ste že tako preobremenjeni. Pokličite Območno organizacijo Rdečega križa Tržič vsak delavnik med 7.30 in 15.00 po tel. 53-147 in pomagali Vam bomo razrešiti Vaš problem. POSESTI OBČINA Ljubljana center, prodam hišo medetažno, cca 300 m2 bivalnih prostorov in cca 1000 m2 zemljišča z bazenom. 0328-644, po 18. uri mm Prodamo zazidljive PARCELE: h os ta pri Šk Loki 5000 m2, Hotemaže 5000 m2. KOŠNIK.s.p. 332-061 mu Prodamo hiše, Bled 2 hiši in 1700 m2 zemlje 1/2 hiše - Lesce, Kranj poslovno stanovanjsko. Košnik, s.p. 0332-061 5812 Prodam zazidljivo parcelo blizu Medvod, lepa lega. Naslov v oglasnem oddelku. M20 HIŠO v Bistrici pri Tržiču ugodno prodamo, lepa lokacija! Mandat 0 22-44-77 M79 POLOVICO HIŠE v Žireh in Lescah prodamo. Zelo ugodno! Mandat 022-44-77 5680 NEPREMIČNINE posing |PO SLOVNI^ INŽENIRING d.o.o. KRANJ, Poštna 3, Tel.: 224-210,222-076 KUPIMO KRANJ - okolica: več stanovanj od 30-60 m2 ŠKOFJA LOKA* garsonjero, enosobno ali dvosobno stanovanje KRANJ - ŠK. LOKA samostojno hišo do 170.000 DEM NAJAMEMO ŠKOFJA LOKA več stanovanj KRANJ: pisarne od 200 do 300 m2 MI SMO VREDNI VAŠEGA ZAUPANJA! Prodam drobni KROMPIR sorte desire, fiana, sante, lanski uvoz. 0730-126 M73 Prodam domače VINO, prekmurk-MM porekla po 200 SIT liter. Hozjan, Finžgarjeva 14, Lesce mi Prodam krmilni krompir. Žabnica 39 5708 AMBRAS NEPREMIČNINE, d.o.o. Planina 33, tel.:064/323-067 KUPUJEMO IN PRODAJAMO STANOVANJA HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE Del.čas:od 9.-13. in od 16.-18. ure Prodamo zazidljive parcele in hiše v gradnji. Kupimo več hiš in vikendov različnih cenovnih razredov. B.A.V. d.o.o. Kokrška c. 5. Tržič O 52-233 6728 KUPUJEMO - PRODAJAMO. NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE. POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. POGODBO PRIPRAVIMO Ml. Delovni čas: vsak delavnik od 8.00 - 18.00. DOM NEPREMIČNINE. Koroška c. 16. Kranj. 0 22- 33-00 67M Kupimo: od Kranja ali šk. Loke proti Ljubljani kupimo hišo z vrtom. Parcele prodamo - gradbene: Kranj Primskovo: nadomestno gradnjo ob cesti na parceli 2533, Huje: 600 m2 za poslovno-stanovanjsko gradnjo: šk. Loka - center, ob cesti 620 m2, 62.000 DEM; Sr. Dobrava nad Pod-nartom: 500 m2; Kamnik-Perovo, z 8rad. dok., sončno, 560 m2, 80.000 EM; Britof-Voge; 700 m2 ob zelenem pasu; Podkoren; 2000 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Lu-Čine; 2000 m2, Lendava; v bližini zdravilišča 500 m2 pod ugodnimi pogoji. Zvirče 842 m2 ob zelenem Ku, lokac. dokumentacija urejena, n nepremičnine. Koroška c. 16. 0 22-33-00 6741 Parcele kupimo - gradbene; Gorenjska in okolica Kranja. Dom nepremičnine, Koroška c. 16, Kranj. 0 22- 33-00 6742 Krvavec - prodamo vikend na 180 m2 zemljišča. Velikosti 8,50x8,50 m za 260.000 DEM na smučišču. Agent Kranj. 0 223-485 5751 SILAN GORENJSKE ^ Promat z nepremičninami, d.0.0. Krari^-—r^aQ gorenjske Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, NEPREMIČNINE toU(ax: 064/22 33 76 ■;iFiij,^'7.!>T.ra KRANJ STANOVANJSKO HIŠO Z LOKALOM V PRIZIDKU, POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO, NA PARCELI 720 M2. HIŠO V III. GR. FAZI, NA PARCEL11300 M2, NOVEJŠO HIŠO NA LEPO UREJENI PARCEU 600 M2 KRANJ - OKOLICA ATRUSKO HIŠO NA PARCEL11300 M2, HIŠO VIII. GR. FAZI, NA PARCELI 800 M2, NOVEJŠO HIŠO Z GOSP. POSLOPJEM, NA PARCEL11500 M2, VlSOKOPRITUCNO HIŠO NA PARCELI 700 M2, HIŠO V III. GR. FAZI NA PARCELI 700 M2, VRSTNO HIŠO V lil. GR. FAZI NA PARCELI 350 M2. TRŽIČ V CENTRU POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO IN MANJŠO HIŠO SAMO ZA 90.000 DEM ŽIROVNICA NOVEJŠO PRITLIČNO HIŠO NA PARCEU 2000 M2, ENONAD-STR0PN0 DVOSTANOVANJSKO HIŠO NA PARCEU 1100 M2, VlSOKOPRITUCNO HIŠO V IV. Ga FAZI NA 'PARCELI 600 M2, DVE STAREJŠI HIŠI NA LEPIH LOKACIJAH, POTREBNI OBNOVE. ■ J'TIT'VigIMiTOMiff KRANJ - CENTER ODDAMO 60 M POSLOVNIH PROSTOROV PRIMERNIH ZA PISARNE, PREDSTAVNIŠTVA,- 120 M2 ZA VSAKRŠNO DEJAVNOST, RAZEN GOSTINSTVA TRGOVSKI LOKAL 30 M2 V NADSTROPJU; 100 M2 ZA PROIZVODNJO AU SKLADIŠČE, PRODAMO 500 M2 POSLOVNIH PROSTOROV OB MESTNI VPADNICI. KRANJ - OKOLICA ODDAMO MANJŠO TRGOVINO V OBRATOVANJU. TRŽIČ • PRODAMO PROIZVODNO-SKLADISCNE PROSTORE IN POSLOVNO HIŠO. ŠENČUR: prodamo samostojno 15 let staro hišo 10x9 m, parcela 700 m2, mirna lokacija. Posing d.o.o. 0 224-210 (9.-13.)(16.-18.)_mm POSREDUJEMO pri nakupu, prodaji, najemu in oddajanju stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat 022-44-77 M76 Najamemo: Bled - hišo do 1200 DEM/mes.: Kranj: opremljeno garsonjero. Dom nepremičnine, Koroš-ka c. 16, Kranj. 0 22-33-00 6tm ODDAMO: Kranj - Drulovka, 3 ss, 77 m2, opremljeno, tel. etažna CK, 500 DEM/mes., poli. predpl. Prodamo: Kranj Center starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220.000 DEM; Drulovka: novo vrstno hišo s 300 m2 uporabne površine, 250.000 DEM; Zg. Bitnje: delno obnovljeno hišo s trg. lokalom In vrtom, 150.000 DEM; Prodamo: Kokrica: manjšo hišo z vrtom. 180.000 DEM; Naklo: 1/2 hiše z vrtom, 122.000 DEM; Pod brezje: visokopritl., letnik 89, 230 m2, na parceli 710 m2, 230.000 DEM; Prodamo: Brnik, starejšo hišo na parceli 500 m2, 180.000 DEM; Britof nedokončano hišo 3 etaže x 150 m2, na parceli 1500 m2. 250.000 DEM; Dom nepremičnine, Koroška 16, Krani. 0 22-33-00 5739 Kranj: na parceli 900 m2 hišo I.76 in 100 m2 nedokončane delavnice * stanovanje: Bašelj; nedokončano hišo na parceli 700 m2, cena po dogovoru. Prodamo: Zalog pri Cerkljah: 1/2 hiše, IV. faza, na parceli 600 m2. 85.000 DEM; Stiska vas; hiša v IV. gr. fazi + 3 ha travnika in 1 ha gozda. 150.000 DEM; Mojstrana: novo hišo v alpskem stilu z garažo in pomožnim poslopjem, 380.000 DEM; Mojstrana, večjo, večstanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in vrtom, 350.000 DEM - možen tudi delni odkup. Dom nepremičnine, Koroška 16. Kranj. 0 22-33-00 8740 Prodamo: na Drulovki enonadstrop-no samostojno hišo na parceli 500 m2, cena je 250.000 DEM, v Tupali-čah visokopritlično hišo na parceli 1.100 m2 v Hotemažah enonadstrp-no hišo s parcelo 2.000 m2, v Vodicah enonadstropno hišo, parcela je 500 m2, možno dokupiti še parcelo 500 m2. K 3 KERN. 0 221- 353_ 67M Prodamo: v Cegelnici polovico hiše z lastnim vhodom, vrtom, garažo in pripadajočo parcelo 470 m2, cena 122.000 DEM, v SR. Bitnju polovico hiše z garažo in vrtno uto, parcela 350 m2, K 3 KERN. 0221-353 WW Prodamo; v Lescah prodamo montažno hišo, cena je 125.000 DEM, na Drulovki nedokončano atrijsko hišo, v Kranju na Drulovki končano atrijsko hišo. K 3 KERN. « 221-353 stbo Na Miljah pred Britofom prodamo gospodarski objekt na parceli 1.000 m2. cena 150.000 DEM, V Kranju hišo v mestu, primemo za poslovno dejavnost, cena 120.000 DEM: K 3 KERN. « 221-353_6781 Prodamo: v Vel asovem prodamo eitlično hišo z izdelano mansardo, cen poslovni objekt na parceli 2.800 DEM. K 3 KERN. « 221-353 V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 350 m2 po 80 DEM/m2 v Bitnjah prodamo zazidljivo parcelo 900 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN. « 221- 353 6770 V Belci pri Mojstrani prodamo zazidljivo parcelo 1.700 m2 ob glavni cesti, primemo za gostinski lokal, motel. K 3 KERN . « 221-353 5771 V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z gradbenim dovol-jenjem. K 3 KERN. 0 221-353 8772 Nudimo v najem pritličje hiše v Britofu, nove hiše na Mlaki v Bašlju, nadstropje hiše v Lescah. K 3 KERN. 0 221-353 srn V Besnici prodamo 6.570 m2 mešanega gozda. K 3 KERN. 0 221-353_6774 V Strahinju pri Naklem prodamo 1 ha 5 a gozda. K 3 KERN. 0 221-353 5776_ V Seničnem pred Golnikom prodmao 1 ha gozda. K 3 KERN. 0 221- 353 6778 Na Sorskem polju iščem v najem njivo, od 1 ha dalje, informacije na K 3 KERN. 0 221-353 6777 PRIREDITVE TRIO ali DUO igra na ohcetih, obletnicah, rojstnih dnevih, lokalih. 0731-015_5296 POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 6632 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min._mm RAZNO PRODAM Boljše kot AMC, veliki 23 delni set posode za kuhanje brez maščob, brez vode švicarske izdelave, pozlačeni ročaji in termostati, nov, zapakiran, 1000 DEM ceneje kot v redni prodaji. 0 0609/621-912 2926 Ugodno prodam lesena korita za rože 60x15x17. 0 57-397 8M1 Kupim MACESNOVE PLOHE in smrekove colarice mizarska kvaliteta. » 633-187_6632 Prodam 1000 kg otave tudi manjše količine. 0 622-418 8648 Prodam 50 lat za kozolec in 200 pont. 0242-703 6Mi Prodam domače ŽGANJE in OKNO 180x100. 0422-147 6662 Prodam SENO, pajkel posmojke, dvojne ojnice. Dolinar, Planica 1 seo9 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom. 0 324-457 5ees Prodam suha BUKOVA DRVA razlagana na kose po 1 m3, dostavim. 0 43-110_6701 Ugodno prodam nekaj kosov starinskega pohištva in restavriram. 0 45-655 5706 Prodam TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, novo, domače žganje, pokrov za fičota. 0 78-823 6726 STAN. OPREMA Kotna sedežna, staro 1 leto, prodamo za 600 DEM. 0326-094 660& ŠPORT Prodam nerabljen čoln ELAN 3 m -35000. 078-348_mm Prodam nov SNOVVBOARD. zelo ugodno. 0 48-002 571 s STORITVE Globinska strojna, kemična čiščenja, tapisonov, sedežnih garnitur, redna vsakodnevna čiščenja gostinskih lokalov, poslovnih prostorov, stanovanj ali po potrebi. Naročila na telefon: HRIBAR BLESK d.o.o. « 331-431 AJK, d.o.o., KRANJ Računovodski servis Kokrškega odreda 42 Tel./fax: 222-754 Nudimo kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig. Delovni čas: 6.00 - 20.00 od ponedeljka do petka KRANJ Šuceva 27j^^^^j^ tel:242121 M HT fax:24 2122 ^t^^^ TELEFAKSI BREZŽIČNI TELEFONI 3 - 6 dnevni brezplačni vreiskus GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLO IZVAJAMO MONTAŽE TEL. CENTRAL Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, harmonika vrata, izdelujemo, montiramo in popravljamo. 0 213-218 la-to SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev...«242-037 2243 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-698 in bela tehnika na 331 -301, od 9. do 17. ure 2409 RTV SERVIS in trgovina GORENJE in SAMSUNG aparatov! Popravila na domu. ORBITER.d.o.o., Jezerska c. 22, «241-493_2671 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30% prihranka pri kurjavi. Prepiha, prahu in hrupa ni već! «061/813-553. 061/ 814-913_mm Dobavimo in montiramo ROLETE, ALU 2ALUZIJE, LAMELNE IN PLISSE ZAVESE. LEKERO.d.o.o., Cesta na Rupo 45, Kranj - Kokrica, «245-124 ali 245-125_3266 LEDO SERVIS - hladilna zamrzovalna tehnika, pralni stroji, štedilniki. HITRO - poceni. «242-766 3467 PRALNI. POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro in strokovno! «331-450_3620 Izdelujemo PEĆNICE za kmačke peči in kamine - klasičnih in modernih oblik. «061/823-349 4261 ZABRET S.P. SERVIS - MONTAŽA IN DOBAVA GORILCEV. «064/218-356 6127_ VODIM KNJIGOVODSTVO MALIM PODJETJEM. Šifra: CENA KONKURENČNA 6130 FRIZERSTVO KUNSTEU za ženske in moške VAS VABI V NOVE PROSTORE NA JENKOVI 4 V KRANJU. TEL.: 221-830 OD GRADOM ftmftMA POD MAHOM TIRŽIIČ, KomšMA n lEL:52-@55 stari del mesta - 200 m od cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči AKCIJA do konca februarja PIZZA ŠTIRJE LETNI ČASI samo 490 sit NE VELJA ZA DOSTAVO ROLETARSTVO NOGRAŠEK - vam nudi izdelavo, montažo rolet, žaluzij, lamelnih in plise zaves ter rolojev. «061/651-247 636S Knjigovodstvo za mala podjetja in samostojne podjetnike. « 631-573 Servis - popravilo hladilne tehnike, elektromotorjev, električnega orodja, Sosp. aparatov. Pivka 20, Naklo. « 7-490 8478 Servis orodja. Iskra, B&D, AEG, Bosch, Makita, ELU, Methbo. Pivka 20. Naklo. « 47-490_647» Zastekljujemo vse vrste - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. « 061/272-381 Mg Prodajam in Izdelujem po meri GAMASE za lovce ali planince po 2900 SIT. «806-736_5624 SERVIS OLJINIH GORILNIKOV, avtomatika, montaža, meritve. BETA S d.o.o. fax in «8744-059 8638 TIPKANJE - KOPIRANJE - VEZAVA.« 632-514 popoldan 6641 Globinska čiščenja, čiščenja v gospodinjstvu in poslovnih prostorih. A do Z, Gozd Martuljek. « 880- 813 6647 KOMBI prevoz tovora. «223-420, mobitel 0609/631-776 6671 Nudim knjigovodske storitve za d.o.o. in s.p. «720-115 66oe Postavitev lončenih peči In zidanih štedilnikov. «685-173_saoi Vodovodne inštalacije hitro in kvalitetno. Košnik, s.p. 332-061 8814 MONTAŽA ARMSTRONG spuščenih stropov, obdelava mansarde, stenskih in stropnih oblog, predelnih sten z opažem ali gipsom. 049-416 6821 Poceni vodim knjige d.o.o. in s.p. «57-828_8«2 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. «331-199 6628 TEKME LENEIMR ZA ZDRAVE ZIMSKE POČITNICE Program za vso družino In vsakega člana posebej! Oglas izrežite in sodelujte v nagradni igri I V nagradni igri bodo sodelovali vsi, ki bodo do 31. 3/96 bivali v Hotelu Lipa vsaj tri dni. Informacije: Hotel Lipa, 69220 Lendava Tel.:069/75-720, 75-721 STANOVANJA Menjam pritlično 2 ss v Bistrici pri Tržiču za večje stanovanje. «53-359 6164_ Kranj - nebotičnik prodamo 4 ss JV lega, 13. nad. popolnoma obnovljeno za 160.000 DEM. AGENT Kranj, 223- 485 6681 Mamica najame manjše 1 sobno stanovanje DO 250 dem. «325-163 5670_ Srednješolka išče sobo za okoli 200 DEM, lahko še obroki, v okolici Bleda.« 065/24-231_5666 Prodamo STANOVANJA, Kranj 3 ss, Lesce 1 ss, 2 ss, Bled 2ss, 3ss. KOŠNIK, s.p. 332-061 6613 Kupim 2,5 sobno ali 3 sobno stanovanje - Radovljica, Lesce ali Hrušica. «872-586 6666 KRANJ - Šorlijevo naselje. Planina nujno kupimo dvosovbno stanovanje 60-80 m2, do 95.000 DEM za gotovino. « 222-076 6684 KRANJ - kupimo enosobno stanovanje s CK. « 222-076 6685 ŠKOFJA LOKA: 2 ss, 60.5 m2, komfortno, 2. nadstropje 82.000 DEM. Posing d.o.o. « 224-210 (9.- 13.)(16.-18.)_5666 KRANJ: center 4 ss 90 m2, luksuzno, kompletno opremljeno, 160.000 DEM. Posing d.o.o. « 224-210 (9.-13.)(16.-18.)_5668 ŠKOFJA LOKA: oddamo 3 ss 75 m2, 600 DEM mesečno. Posing d.o.o. « 224-210 (9.-13.)(16.-18.) 5670 KRANJ : Planina I 2+2, 88.67 m2, komfortno, dva balkona 115.000 DEM. Posing d.o.o. « 224-210 (9.- 13.)(16.-18.)_5671 POSREDUJEMO pri nakupu, prodaji, najemu in oddajanju stanovanj, hiš in poslovnih prostorov. Mandat »22-44-77 8876 OBNOVA AU ZAMENJAVA PLASTIČNIH OKEN. Vse informacije na «421256_4605 Sanacija in obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, relacija Kranj -Radovljica. «714-282_4730 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin tudi pocinkane. Jenkole. Pre-bačevo 32 a, «326-426 4788 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za okna Izdelujemo po naročilu. « 806- 026 6721 KROVSKO KLEPARSKA DELA -akcija sanacije streh z opeko Bramac. • 738-987 6727 Posredujemo pri prodaji, nakupu ali oddaji vaših nepremičnin z najnižjimi stroški našega posredovanja. Agent -Kranj« 223-485 6748 ODDAMO več stanovanj v Kranju in okolici. Mandat « 22-44-77 &681 NAJAMEMO več stanovanj v Kranju in okolici. Mandat « 22-44-77 6682 NAJAMEMO VEČ STANOVANJ NA GORENJSKEM. ROBSUS D.O.O « 324-165_6686 Ugodno oddamo sobo s souporabo kopalnice in kuhinje samski osebi oz. paru brez otrok v Strahinju in 2 ss v Šenčurju. Robsus d.o.o. « 324-165 5687 Ogrevano sobo s souporabo kuhinje in kopalnice s telefonom, oddam samskemu ali paru. « 48-621 stos Na Bledu prodamo trosobna stanovanje v stavbi s štirimi strankami. B.A.V. D.O.O.Koroška c. 5, Tržič. & 52-233 «7?» Kupimo 2 SS ali 3 SS v Kranju. Zaželene lokacije: okolica Vodovodnega stolpa, zavarovalnice ali Šorlijevega naselja. Kupimo stanovanja za znane stranke, plačamo v gotovini. Kupci plačajo provizijo. Tel.: 323-067 Več enosobnih stanovanj prodamo: Agernt - Kranj 064/223-485 8744 Tržič prodamo dvosobno stanovanje popolnoma opremljeno za 65.000 DEM. Agent Kranj »223-485 5748 Ljubljana - Šiška kupimo enosobno stanovanje z najnižjo stopnjo naše provizije. Agent Kranj » 223-485 Stanovanje 2+2 prodamo na Planini 1 v Kranju z kasnejšim prepisom. Agent Kranj, O 223-485 5750 Prodamo: Kranj - stanovanje 85 m2 v 2. nad., v mestnem jedrn, cena 65.000 DEM. K 3 KERN, « 221-353 6763 Prodamo: Kranj - 4 sobno 72 m2 na Planini 1, cena 95.000 DEM, možnost nakupa garaže v bližini. K 3 KERN. 3 221-353 5754 POKAL KRVAVEC '96 VELESLALOM: 1. tekma: sobota, 2. marca, ob 11. uri 2. tekma: sobota, 30. marca, ob 11. uri PARALELNI SLALOM: nedelja, 31. marca, ob 11. uri PRVA NAGRADA: SEZONSKA VOZOVNICA Prijave: - PISNO NA NASLOV: ZVUTS Kranj, Stritarjeva 5 - po telefonu: 064 221-693 v sredo, 28. 2. 96, od 18. do 19. ure - na dan prireditve v ciljnem prostoru RTC KRVAVEC ZVUTS - Kranj P0USICA PRI P0DNARTU TEL: (064) 731-6iS ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE IN CELULOZNEGA LESA. PREVZAMEMO LES NA PANJU.OPRAVLJAMO PREVOZE, POSEK IN SPRAVILO LESA. KRANJ - okolica njuno najamemo garsonjero ali enosobno stanovanje. « 222-076 6883 V Podljubelju prodamo trosobno, v Tržiču enosobno in več dvosobnih, na Jesenicah dvosobvno ter v Radovljici enosobno stanovanje. V Krasnju kupimo več eno, dvo in dvosobnih stanovanj z dvema kabinetoma, v škofji Loki enosobno in dvo in pol sobno. V Tržiču, Radovljici, Kranju in na Jesenicah kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V. D.O.O. KOROŠKA C. 5, TRŽIČ « 52-233 5730 PRODAMO: Kranj; Planina II: 1 s, 45 m/l, 65.000 DEM; 1 ss, 48/II., m2, 65.000 DEM; 2 ss 68 m2/VII., 100.000 DEM, 2 ss 76 m2/V, 100.000 DEM; 3 ss, novo 67 m2/1l, 1500 DEM/m2; 3 ss/lll., 77 m2, tel.. 1200 DEM/m2; Zlato polje; 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM; Drulovka: 1 ss, novo, 33 m2/l, brez CK, 1550 DEM/m2; Preddvor 1 ss, 45 m2/prttl.. 70.000 DEM: Bled; 3 ss, obnovljeno, 60 m2/l., 135.000 DEM; šk. Loka: Frankovo naselje: novo garsonjero 27.7 m2/ll. 2100 DEM/ m2: 1 ss. 41 m2/TV., novejše 65.000 DEM: Podlubnik: 3 ss, 73 M2/VII., 95.000 DEM; Šenčur: 1ss, 42m2/pr.. 63.000 DEM. Bled: 1 ss/V, 45 m2, brez balkona, 1.700 DEM/m2. Dom nepremičnine, Koroška c. 16, Kranj. » 22-33-00 6738 Kupimo: 1 ss in 3 ss stanovanja v Kranju, šk. Loki, Šenčurju, Radovljici. Dom nepremičnine, Koroška c. 16, Kranj. • 22-33-00 6737 VARSTVO Iščemo mlajšo VARUŠKO za varstvo 4-letne punčke na domu od 7. -16. ure. Lokacija - Britof 135, obvezen lasten prevoz. Pokličite dopoldne do 15. ure po tel.: 061/ 815-726 ali po 17. uri domov 064/ 340-500. VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. «692-194 3646 VLEČNE KLJUKE - Eurokljuke izdelava in montaža. « 633-506 ali 0609/639-308 vn» TALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP ttn PRODAJA * PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Prodam po delih Z 101 Z 750 in 126 P. «53-176_5582 Štiri (rabljena) alu platišča za Forda, prodam. « 324-603 5722 VOZILA Salon vozil DAEWOO In SUZUKI Kranj, C. talcev 69 STARO ZA MOVO KREDIT, ODKUP STARIH VOZIL AVTOKLEPARSTVO, avtovleka Jak-ša vam nudi prevoz in popravilo poškodovanih vozil. Po dogovoru vaše vozilo tudi odkupimo. «064/ 241-168_4714 HONDO CIVIC 1.6 veliko dodatne opreme, zelo lepo ohranjen, prodam. «061/573-996 6098 Prodam AUDI 100 2.3E. OUATIRO KARAVAN črne barve. 57000 km, 1.92, model 93, gume 225/50. Cena po dogovoru. «43-023 5143 ŠKODO 135 L. letnik 1992, reg. do 5/97, prodam. «861-190 5218 TIPO SX 1,6 marec 1994,24.000 JJ prodam. «58-005 __ Nujno prodam MAZDA letnik 1986. «634-338 232 W m Prodamo: na Bledu (Alpski bloki) - 1 sobno 45 m2 v 4. nad. in 2 sobno 60 m2 v 1. nad., 3 sobno poikleteno. K 3 KERN . O 221-353 5755 Prodamo : Kranj - 3 sobno 72 m2 na Zoisovi, 3 sobno 75 m2 na Valjavčevi, K 3 KERN .« 221-353 6768 Prodamo: Jesenice 3 sobno 70 m2 v 6. nadst., 2 sobno 88 m2 v pritličju za 70.000 DEM. K 3 KERN. tt 221-353 6767 Iščem varstvo v popoldanskem času od 12. ure dalje. «633-619 6826 AVJO-avdio -alarm -mobitel-SYSUMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel.,Fax: 06 4/4 1 016 AVTOAKUSTIKA m AVTO ALARM mobitel pooblaićeni tarvi« za prodajo in montažo Prodam R 4, letnik 1983, cena Pj dogovoru. «412-586____Z* Prodam LADO SAMARO 1300, W* 1988, 93000 km, rdeče barve^ 4200 DEM. «47-839, po 17_U[^. Prodam ZASTAVO 101 B. Je£'9 1979, cena po dogovoru. « ''" 5637_ _____ SIERRA 2.0 i, letnik 1987, pro^jj menjam. « 725-169 ____ GOLF diezel, letnik 1988/91, kupjj « 422-673 __.> Prodam OPEL KADETT 1-f-Jjj! 1991, 40.000 km, odlično ohra"! O 725-369 celo CROMA 2.0 IE, letnik 1989. reg. do 2/97 klima, radio, prodam. «861- 190 5210 UNO 45 FIRE, letnik 93/94, bel, 5 vrat, reg. 4/96, prodam. «861-190 6221_ Prodam GOLF JGL, letnik 1981. «50-274 popoldan 5227 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, je zelo lepo ohranjen. «328-292 6236 Prodam FIAT TIPO 1.4,1. 11/90. prvi lastnik. 52000 km. 11000 DEM.«77- 656 8247 Prodam OPEL ASTRA 1.41 CLUB. I. 93. ■ 064/332-746 ali 718-330 Prodam RENAULT CUO 1.4 RN. letnik 1991. «241-168_8327 Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo, Portoguaro. Sreda-četrtek, «49-442 5348_ Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. Torek, petek, sobota. «49-442 5346 Prodam FORD FIESTA 1.1 CLX z dodatno opremo, letnik 12/90, reg. do 1/97. «41-895_6382 - Prodam DIANO. O 421-307 5467 1 Prodam GOLF, letnik 1981, reg. c leto. «222-114 ___>> Prodam TERENSKI AVTO DAIHATSU FEROZA. letnik 1990. »3VU 5650_ Prodam R 5, letnik 1993. 624-742 __ Prodam R 18, bele barve, « 5 1983. generalno obnovljen leta ^ Cena po dogovoru. «58-110____■ JUGO 45 A, letnik 1986, refli^'^J 12/96 in Z 101 GL 55, letnikJ9» $ 9/96. Cena po dogovoru. V*** 5659_ __ ' Prodam JUGO 45. letnik I99a0'28o0 lastnik, registracija 11/96, cena*^ DEM. Kličite po 20. uri na SERVIS AVTOMOBILSKI* IZPUŠNIH CBVI ŽABNICA.SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-9& 44t 2 komada IVECO EURO STAR^, E. 42, D-T-P, 4x2 medosjej38W^ Prodamo! Dobava takoj. w m 634-056____. Prodam GOLF JGL. letnik «53-704__ Prodamo HYUNDAI 1.5^1.4. DAN. OPEL KADETT KARAVA* ^ Možen kredit. «331-013^^^ Prodam MITSUBISHI CpU 0 990, Celar, Strahinj 97. NaW°' MONTANA d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/630-088 Delovni čas: od 9. do 17. ure FIAT OPEL SEAT F05E LANCIA UN01.0 3V START, temna stekla, kat., 3.467 km, bel 94 TIP01.4 3V, ABS, servo, es, ts, črna b, enkratno oht, 31.813 km, mod. 94 93 TIP01.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, ei. stekla, t. stekla, klop 1/3, metalik vioiet, čudovito ohranjen, 20.350 km, servisna knjižica 94 TIP01.6 SV, ABS, air bag, servo, el. šibedah, cz., ei. stekla, t. stekla, čudovito ohranjen, 29.057 km, met. rdeča, servisna knjižica 94 TIP01.9 TD GT 5V, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla, t. stekla 92 TIP01.9 TD SX 5V, metalic, servo, alarm, cz, el. stekla, radio, t.s. TEMPRA 1.4 S, cz., e.s., t.s., radio, alarm, prva reg. 12/93, met. siva 93 TEMPRA 1.6 SX, klima, servo, alarm, meglenke, cz., el. ogle., el. stekl. 92 TEMPRA 1.9 TD, klima, daljin., b.o, b.s., ts., cz., megl., n. volan, alarm, s. v. 93 TEMPRA 2.0 SLX/SW 4X4, kima, s.v., e.s., ts., cz, e.o., alu. plat., ABS, pr. reg. R4 92 FIAT C0UPE 2.016V TURBO plus, komplet. max. oprema, metalik modra 94 LANCIA Y101.1 FIRE KAT, metalic, ei. st, cz., Sibedah, Ha platišča, n. volan aleantara, klop 1/3, čudovito ohranjeno, vredno ogleda, servisne knjižice 93 LANCIA DEDRA1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, cz, dalj. alarm 92 LANCIA DEDRA 1.8, ABS, air bag, klima, s.v., n.v., e.s., t.s., b.o., megl., cz., radio, d.k 94 LANCIA DEDRA 2.0, ABS, servo, klima, megl., e.s., ts., cz., alarm-daljinski 93 LANCIA DEDRA 2.0 TD, ABS, servo, klima, megl., e.s., t.s., cz., alarm 92 LANCIA KAPPA 2.4 LS. 2x air bag, ABS. klima, avtoradio s CD, itd.ALFA 95 164 Q 3.0/V6, max. operna, prvi lasntik, reg. 8/86, rdeča 92 ASTRA 1.7 D GLS 5V, megl., alarm, s.v., cz., e.s., t.s., klop 1/3, bela 9Z ASTRA 1.7 D SW CLUB, klima, s.v., radio, klop 1/3, t.s„ bela, športni sedeži 9Z ASTRA 1.4 GLS SW, ABS, klima, s.v., g.s., t.s., c.7z., meglenke, klop 1/3 93 OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, air bag, koda, cz., e.s„ t.s., klop 1/3, bela b., m. 95 94 SEAT T0LED0 1.8 GLX, servo, cz., 4x el. stekla, alu. platiš., radio, reg. volan in sedež nastavljiv po višini, naslon za roko, klop 1/3, meglenka 9/96 93 MERCEDES 300TJ, t.s., cz., servo, radio, ABS, vioiet m., reg. do 8/96 *\ PEUGEOT 405 1.6 model Italla open, s.v., cz., e.s., ts., špornti volan 9Z ESC0RT 1.8 D SW, servo, cz., alarm, e.s., ts., šibedah, klop 1/3, daljinsko 9* M0NDE01.8 GLX, klima, s.v., n.v, air bag, e.s., t.s., cz., b.o., radio 9o P0L0 1.4 D VAN - dostavno vozilo, z dvema sedežema, modra barva VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ OOP^ MENJAVA, LEASING, MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM AU KjJ|Dv s|T KARTICO, LB, CENE SO V DEM. 00 REGISTRACIJE, PLACU** PO TEČAJU LB, d.d. 0GflNTflR Bratov Praprotnik 10, NAKLO |L, Tei./fax:064/47-035 M Bfe? SISTEMOV fearn FORD MONDEO KARAVAN, Oto/o£.veliko dodatne opreme. • ! ^332-746 ali 718-330 Prodam Charade 1.3 16 V - VVD, letnik 1990, metalik siva, prvi lastnik. 0 331-013, zvečer 325-659 8674 Prodam FORD FIESTO 1.1. letnik 1992, bele barve, lepo ohranjena. O 064/421-573 __gg Prodam Z 101 GT, letnik 1984. reg. do 20.2.97.0 58-118, 53-874 5686 JUgo t* i o li nrv I300, UUU \-J, '986, ugodno. 0714-879 5691 Bjpjj?. letnik 1988, GOLF D, ijpO 55 A, 79000 km, 1987, £2° ohranjen, radio, dodatna >H^a, 3200 DEM. 0801-146 6694 iBOEN SPAČEK, letnik 1976, Wnran do februarja 97, prodam. !l^650 6698 vilicu ORION, letnik 1987, diesel, g?'*0 opreme, ohranjen, reg. do 7/ ^gna 7900 DEM. 0326-094 5806 gj*m FIAT 126 P, letnik 1988, <^ran do 5/96. 0733-566 5617 Nam R 4 gtl, letnik 1988, zelo |Cro ohranjen, samo 29000 km 'etnik 1995, dolga izved Cin«8!!1' menjam, možni kredit a ■^^»0609/624-134 «61?1$T55- letnik 1987, reg, toBjr1750 dem- "s do 6/ 6-254, RADIO 104.5 ftftfl 105.9 107.3 Vlili« 107.5 OGNJIŠČE Prodam OPEL KADETT 1.3 S, 1987. 128.000 km, Stagne 20. Kovor. 0 58-516 5893 Prodam ALFO 33. 1.5, 0 421-576 letnik 1990. 6694 «MatLVECTRA 1,8 ICD 5 vrat Vodai &renria. ^eča. ohranjena ^^»£V7-580_564« j Jjjf01 JUGO 45. letnik 1989, lepo kđZ '■< garaziran, prvi lastnik, presen 46000 km. 058-791 saso Ote1 "H-, letnik 1992, prodam. 049- 45, letnik 1989 (avgust), *62l 64ih 54000 pr°date' ffiJ^P, prodaja In prepis vozil W a in mobitel. 0609/632-«^Avto Skofja Loka. 1600, 4x4, letnik 1987. pro-S 332-178 5657 [tel. 152-11-26 f«x. 152-13-62 Prodam AX 11 TGE, letnik 1990 -rdeče barve, prevoženih 82.000 km. Cena po dogovoru. 0 064/328-014 6703 Ugodno prodam GOLF, letnik 1979, lepo ohranjen. 0 241-381 ali 311- 777 5707 JUGO KORAL 60, letnik 12/89, reg. 22.2.97, prodam za 3.500 DEM. 0 731-086 eno Prodam R 5 CAMPUS. letnik 2/93. 38.000 km, 5 vrat, metalne barve, cena ugodna. 0 50-526 S7bo ZAPOSLITVE če ste brez zaposlitve in imate voljo do dela z ljudmi, vam nudimo možnost dobrega zaslužka ter redne zaposlitve. 053-415, sredca 9-16. ure 3347 2000 DEM, redno ali honorarno z DZS. 064/51-812 ali 0609/634-584 4328 Študentke pozori Delo v okrep-čevalnici Marička ob vikendih. 0421-812 5530 Dodatni prihodek s polnjen kuvert na vašem domu. Pošljite kuverto, znamko, naslov na naslov: Rizvič Nusret, Podnart 25 b, Podnart 5575 Iščem prodajalko za določen čas. 0211-457, po 16. ure 5644 TERENSKE ZASTOPNIKE ZA PRODAJO SVEČ IZ KRANJA iščem. 0332-334 6846 Izkoristite priložnost - zaslužite z delom doma. Kuverto z znamko pošljite na naslov: Ovsenik Samo, Cankarjeva 20, Tržič 64290 6654 Honorarno zaposlimo dekle za pomoč v šanku. 0 331-714, 331- 320 6869 8. marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE pred nesnostjo (sorta Isa), debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja. Zbiramo naročila! Zabnica 39, 0311-767 4882 Prodam črnobelo pašno. TELICO, brejo 8 mesecev. Jerič, Tatinec 1, 0217-808 6526 Prodam RJAVE JARKI C E pred nesnostjo. Fujan, Hraše 5, 0061/ 627-029 6626 Kupim 14 dni starega BIKCA simentalca. 0 401-450 5534 Oddamo sedem tednov staro psičko vajeno čistoče, bele barve. 0 53-282 5539 Prodam BIKCA simentalca, težkega 150 kg. 0 682-745_5642 Prodam mladega OVNA za pleme. 0 64-226 5544 Prodam TELETA frizijca, težkega 110 kg. 0 731-113_5548 Prodam TELICO simentalko brejo 8 mesecev. 0061/823-781 5664 Prodam PRAŠIČE 50 do 70 kg. 078-625 5573 Prodam MLADO KRAVO simentalko s teletom in ovce breje ali jagneta. 045-368 5588 Prodam TELIČKO mesne pasme, staro 10 dni. Mošnje 7 5590 Prodam brejo KOZO, srnaste pasme. 078-598 5593 Prodam 10 tednov starega bikca, simentalca. Ljubno 130 5599 KRAVO za zakol 400 kg po tretjem teletu, prodam. 0688-063 5604 Prodam 8 mesecev staro TELIČKO simentalko za nadaljno rejo ali zakol. Poljšica 49, Zg. Gorje, po 14. uri seoa Prodam črno KRAVO po drugem teletu in teleta. 064-114 sei 5 Prodam ZAJCE. 0217-880 5627 Prodam TELICO simentalko pred semenitvijo. Rovte 12, Podnart 5637 GRAHASTE in RJAVE JARKICE prodam, tik pred nesnostjo. Stano-nik, Log 9, 0685-546 5639 Kupim do 14 dni starega teleta simentalca. 064-111 5647 KRAVE in TEUCE, prodam po izbiri. 0802-040 5649 Prodam 4 tedne staro črno belo TELIČKO. 0242-025_5655 Prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni. O 682-196_5672 Prodam PRAŠIČE od 20-30 kg, za nadaljno rejo ali odojke. 0 064/57-959 ali 57-617_5702 Kupim telička simentalca starega do 14 dni. 0 682-745_5713 Prodam 8 mesecev brejo telico simentako. Kestnar, Dobruša 6, Vodice. 6716 0 577, 6658 odlično 5860 j«hrJi GTL- 'etnik 1986, v!^vO 620-885 lanSS? R 18- L*. TU, letnik 1987, »tr««°0 km, radio, vlečna kljuka, O' Partljažnik, reg. do 5/96, U '«3.500 DEM. 0 719-034 popol- »s^^ 6873 KORAL, letnik 1989, reg bv;»6, prodam za 2.700 DEM O.K. ^3^082 5711 ^9^9 metalik, dodatna opre-. ^43^ ohranjen, malo prevoženih 5714 OSMRTNICA Umrla je naša upokojenka ANGELA ALBREHT iz Puštala 90, Skorja Loka Pogreb pokojnice bo jutri, v sredo, 28. februarja, ob 16. uri na pokopališču Lipica. Do pogreba leži na svojem domu. Delavko bomo ohranili v lepem spominu. DELAVCI ODEJE, d.d., iz Škofje Loke V SPOMIN 28. februarja mineva 10 let od tragične smrti našega KARLA JELENCA mi. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v svojih srcih. VSI NJEGOVI Dražgoše, Zg. Gorje OSMRTNICA V 81. letu starosti nas je zapustil LEOPOLD ZUPANEC trgovski poslovodja dragi - POLDE °d dragega pokojnika se bomo poslovili danes, 27. februarja 1996, na kranjskem pokopališču ob 12. uri v družinskem krogu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 34. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, teta, sestrična, snaha in botra ANKA STARMAN roj. Balažič iz Sp. Besnice pri Kranju Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče, nudili denarno pomoč in jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala sosedu, Onkološkemu inštitutu, dr. Zupane, patronažnim sestram, gospodu župniku, pogrebni službi NavČek, pevcem iz Predoselj, Planiki Kranj ter vsem sosedom, sorodnikom in znancem. Vsem iskrena hvala. VSI NJENI Sp. Besnica, Ribno, Kranj, lurnišče Od OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec RAFAEL BOŽNAR voznik v PEKSU njCga se bomo poslovili jutri, v sredo, 28. februarja 1996, ob 14.15 uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV PEKS-a ŠKOFJA LOKA, d.d. ZAHVALA Po hudi bolezni in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi ANTON KOŽUH Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, delavcem LIA Skofja Loka in SALUS-a iz Ljubljane za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala vsem, ki ste nam pomagali in nas bodrili v najtežjih trenutkih. Hvala tudi zdravniškemu osebju ZD Skofja Loka, ki so ga obiskovali na domu in lajšali bolečine. Zahvaljujemo se g. župniku za obisk, g. kaplanu in g. Dušanu Kožuhu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Akris. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za maše in zanj molili. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gabrk, februarja 1996 Na Hrušici zbrali že 5 milijonov tolarjev Hruška, 26. februarja - Gradbeni odbor, ki deluje pri krajevni skupnosti Hrnšica in ki je bd ustanovljen za pomoč prizadetim v Eožaru na Hrušici, je v dvanajstih dneh umanitarne akcije zbral 5 milijonov 28 tisoč tolarjev. Prispevalo je 1064 darovalcev z Jesenic in okolice ter vse Gorenjske, od tega 27 firm. Gradbeni odbor, ki ga prizadevno vodi Zvone Kramar, naj bi zbral 6 milijonov in 700 tisoč tolarjev, kolikor je potrebno za podpis pogodbe z Jelovico, ki naj bi ob 25-odstotnem popustu prizadetima družinama Cej in Mandeljc postavila novo montažno hišo. Seveda brez instalacij in druge opreme, saj bi potrebovali za nujna dela okoli 10 milijonov. Škodo, ki je nastala ob požaru na dvojčku montažne stanovanjske hiše na Hrušici, ko je pogorelo prav vse imetje, ocenjujejo na okoli 30 milijonov tolarjev. Poleg prispevkov posameznikov in firm poteka več drugih akcij: glasbena mladina je pripravila prireditev in namenila izkupiček za prizadete, prav tako gledališče Tone Čufar, ansambel VITA je dal pobudo za dobrodelni koncert, ki bo na Hrušici 1. marca ob 19. uri, prireditve pa so pripravljeni organizirati tudi blejska folklorna skupina in drugi. Akcijo bodo vodili do 10. marca. Žiro račun: RK Jesenice 51530 - 678 -81482, sklicna številka 555. • Đ.S. Pomagamo družinama Treven in Velikonja Več sto ljudi pomaga graditi pogorela domova V dveh mesecih nad dvesto darovalcev zbralo več kot dva milijona. žinah in za bralce, ki že dva Kranj, 27. februarja - Dobra dva meseca sta minila, odkar so Velikonjevi iz Hobovš v požaru ostali brez strehe nad glavo, kmalu za njimi pa je forelo tudi pri Trevnovih v .anišah. Gorenjski glas je skupaj z Rdečim knzem v Škofji Loki začel z dobrodelno akcijo, v kateri je od začetka do danes zbranih več kot dva milijona tolarjev. Za družini v stiski je 208 darovalcev prispevalo denar, mnogi posamezniki in podjetja pa tudi opremo, pohištvo in material za obnovo pogorelih hiš. V prvih tednih naše akcije so se nam oglašali številni darovalci, ki so želeli na ta ali oni način pomagati družinama Treven in Velikonja. Veliko se jih je izkazalo tudi z denarnim nakazilom, tako da je doslej 208 darovalcev zbralo že 2.404.000 tolarjev. Prvotni zamah je zdaj sicer malce pojenjal, zato znova prosimo ljudi, naj še pomagajo obema družinama v stiski, saj bo potrebnega še veliko denarja, preden bosta hiši spet primerni za bivanje. Pri Trevnovih v Lanišah so že začeli z obnovitvenimi deU: najprej v notranjosti hiše, spomladi, ko bodo vremenske razmere gradbenim podvigom bolj naklonjene, pa bodo popravili še streho in fasado. Tedaj nameravajo z obnovo začeti tudi v Hobovšah. Na računu Rdečega križa zbrani denar so že začeli črpati, nad porabo sredstev pa bedi poseben odbor. Več o tem, kaj se dogaja v Lanišah in Hovo- meseca sledijo usodi v požaru prizadetih ljudi iz Poljanske doline, pripravili obsežnejši zapis. Denar za Trevnove in Ve-likonjeve se steka na Uro račun Rdečega krila Skofja Loka: 51510-678-80807 (s pripisom "za Laniše" ali "za Hobovše"). Odkar smo zadnjič objavili prispevek o zbiranju denarja za Laniše in Hobovše, so za družini prispela še štiri nakazila. Darovali so: Angela Bešter, Tržič (5000), N.N., Tržič (15.000), Ingrid Eržen, Ljubljana (5000) in Zdravko šah, pa boste lahko prebrali v Pišlar, Žiri (5000). V imenu prihodnji številki Gorenjske- obeh družin in organizatorjev ga glasa. Ta teden se bomo dobrodelne akcije vsem iskre-namreč oglasili pri obeh dru- na hvala. • D.Ž. NESREČE Šest hujših nesreč Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah šest hujših nesreč, od teh kar pet med vikendom. Kranj, 27. februarja izredno Lescah, devetih zvečer skušali brez bistvenega uspeha dve koloni vozil spraviti v eno. Kolona je bila vse do Bohinjske Bele, druga pa na avtocesti rja do galerije v Mostah. Eden kriv, dva "nastradala" Žirovnica - V petek, 23. februarja, ob 18.25 je počilo na magistralki pri Potokih. 40-letni Mirsad Dj. z Jesenic je s stoenko pripeljal z bencinske črpalke na Koroški Beli in zavijal desno proti Potokom, pri čemer je izsilil prednost vozniku "katrce", 40-letnemu Slavku P. iz Sp. Gorij. Da bi preprečil trčenje, je Slavko P. sunkovito zavil v levo, avto je začel drseti po cesti in po skoraj 18 metrih oplazil leva vrata stoenke, nato pa zdrsel na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat iz smeri Žirovnice s peugeotom 306 pripeljal 48-letni Mirko H. iz Lesc. "Katrca" in peugeot sta trčila, oba voznika huje ranjena zdravijo v jeseniški bolnišnici, medtem ko sta njuni sopotnici dobili le sledi poškodb. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta od 18.40 do 20.10, promet pa preusmerjen na obvoz. Zbil pešca Jesenice - V soboto ob 17.25 je 45-letni Latif D. z Jesenic z golfom peljal od Podkočne proti hokejski dvorani v PodmežakU. V ovinku pri hiši št. 23 na C. 1. maja ga je očitno zaradi neprilagojene hitrosti zanašalo po cesti (sled drsenja dolga 21 metrov). Ko se mu je nasproti približeval neznani avto, se je Latif D. umaknil na skrajni desni rob ceste, po skoraj dvanajstih metrih zaviranja pa je 60 centimetrov od roba zbil 80-letnega pešca Albina S. z Jesenic. Pešca je vrglo na pokrov motorja avtomobila, od tam v vetrobransko steklo, hudo ranjen je obležal na cesti. Zdravijo ga v jeseniški bolnišnici. Ker je vozniku elektronski alkotest pokazal kar 1,18 grama alkohola v krvi, so policisti odredih odvzem krvi za analizo. Po zraku čelno v hišo Žirovnica - V nedeljo ob 3.10 je 21-letni Slavko S. s Hlebe vozil Z 128 po regio-nalki od Žirovnice proti Begunjam. V Selu je pri hiši št. 10 zavil na levo, po daljšem zaviranju pa na neplužen sneg, avto se je dvignil in sedem metrov letel po zraku, nakar je z višini 1,20 metra čelno priletel v hišo. Voznik je bil vkleščen v vozilu, iz njega so ga rešili jeseniški policisti. Je zelo hudo ranjen, leži v jeseniški bolnišnici. • H. J. ZA t2£offl?CNo KccAmoo X)- Humano dejanje: Žepnina za Katjo v Štiri Batistove grafike za Katjo Slikar Milan Batista je za Katjo Štefančič podaril štiri grafike. Izklicna cena za vsako 25 tisočakov. Kranj, 27. februarja - Svoj itrispevek za Katjin scalamo->il, pripomoček k invalidskemu vozičku, je prispeval tudi kranjski akademski slikar Milan Batista. Podaril je štiri grafike, mi pa smo se skupaj s Humanitarnim zavodom Vid in obema medijema, Id še sodelujeta v akciji, dogovorili, da jih damo na "dražbo". Štiri grafike, jedkanice, od včeraj visijo na ogled v preddverju Mestne občine Kranj. Tisti, ki so jih pripravljeni odkupiti in s tem pomagati pri nakupu Katjinega ortopedskega pripomočka, si jih lahko pridejo ogledat do prihodnjega torka. Izklicna cena za vsako grafiko je 25.000 tolarjev, svojo ponudbo, ki jo lahko dvigate za najmanj tri tisoč tolarjev, pa nam v tem tednu pismeno sporočite na naslov Gorenjskega glasa, Zoisova 1, 64000 Kranj. Slikar Milan Batista in Katjin očka grafikama "Ribič" in "Oljka", foto: G. Sašo Štefančič t »inik Prispevke za Katjo lahko nakaiete na račun Humanitarnega zavoda Vid, številka 51500-603-33738 (s pripisom "za Katjo", otroci pa naj dodajo "ie-pnina za Katjo"). Ponudba naj vsebuje številko grafike, ceno, ki jo ponujate, dodajte pa še vaše ime in polni naslov. V petek, 1. marca, bomo ponudbe na Gorenjskem glasu sprejemali tudi po telefonu, številka 223-111. Tedaj vas bomo obvestili, kolikšna je doslej najvišja ponudba, vi pa nam boste povedali svojo novo ceno. Grafike, ki jih že danes lahko vidite v preddverju kranjske občine, so takole oštevilčene: številko 1 ima grafika z naslovom Ev- ropa m (Globus), številko 2 Ribič, številko 3 Oljka in številko 4 Evropa (Tuba). Zadnje dejanje te avkcije pa se bo odigralo danes teden v popoldanskem programu Radia Kranj, kjer bodo ponudbe za Batistove grafike sprejemali v živo. Pričakujemo, da bomo s prodajo grafik zbrali še zadnji denar, potreben za nakup Katjinega scalamobi-la. Pripomoček je že naročen, nanj pa bo deklica morala počakati še kake tri tedne. Prejšnji teden so na račun Humanitarnega zavoda Vid, ki še vedno zbira prispevke posameznih darovalcev, prispela še naslednja nakazila: Mira Flisar iz Pre-doselj je darovala 34.000 tolarjev, Osnovna šola France Prešeren žepnino tamkajšnjih otrok v skupnem znesku 28.000 tolarjev, Jože Jagodic iz Vodic 8000, Živa Bizjak iz Kranja 4000 in Katja Bučan iz Britofa (žepnina) 1000 tolarjev. Neznani darovalec pa je v ovojnici na naslov zavoda poslal kar 30.000 tolarjev. Po 5000 tolarjev so darovali: družina Mubi iz Predoselj, Ana in Miha Zavrl iz Zgornjih Bi-tenj, M. Dubravčič iz Tržiča, Simon Dolenc iz Kranja. ?o 3000 tolarjev sta darovala Ana Primožič iz Križev (žepnina) in družina E.A.S-iz Kranja, po 2000 tolarjev Metka Logar iz Olševka, Barolt-Perhaj z Blejske Dobrave, Mirni Jelovčan iz Mac in I. Faifar iz Predoselj. P° 1500 tolarjev žepnine pa so prispevali: Polona, 5. razred, iz Kranja, Andreja Bulat iz Škofje Loke in Ana Bulat iz Škofje Loke. Naj se Še opravičimo za neljubo napa; ko, ki se je pojavila pn objavi imena in priim^a enega od darovalcev žepnine za Katjo: daroval je Maj Morič in ne Maja Ro-bič, kakor je bilo prejšnjiČ zapisano. • D.Z.Žlebir KRIMINAL Ljubitelj sakralnih predmetov Kranj - V noči s petka na soboto je neznanec vlomU v stanovanjsko hišo na Preba-čevem. Iz hiše je odnesel več sakralnih predmetov (kipca Marije, razpeli in svečnik), zlate zobe in prstan ter trideset brisač. Vse skupaj cenijo na okroglih sto tisočakov. Za zdaj še neznanega vlomilca čaka kazenska ovadba za kaznivo dejanje velike tatvine. Ukraden BMW % Cerklje • V soboto med pol enajsto dopoldne in četrto popoldne je s parkirnega prostora pod smučiščem Krvavec izginil osebni avto BMVV 318 SI kovinsko modre barve, nemške registrske tablice LA IX 341. Avto je v lasti nemške firme, ki ga uporablja slovenska državljanka, zaposlena pri tej firmi. Vreden je okrog tri milijone tolarjev. Sledi za tatom in avtom še ni. V cerkvi "našel" denarnico Bled - Radovljiški kriminalisti so 12. februarja obravnavali primer tatvine iz blejske cerkve. Kaznivo dejanje se je zgodilo med pol enajsto in pol dvanajsto dopoldne, ko je v blejsko cerkev zašel osumljeni G. M. z Jesenic, star 26 let. Iz cerkve ni odnesel kakšnih dragocenih kipcev ali slik, pač pa vrečko, v kateri je bila ženska denarnica. Zunaj je pregledal vsebino denarnice, vzel 3000 tolarjev, osebne dokumente ter ključe stanovanja, "embalažo" pa odvrgel. Kot se je pokazalo, je denar zapravil v blejskih trgovinah. Čaka ga kazenska ovadba. Policist in plesalke Kranj - Kriminalisti so se pred desetimi dnevi ukvarjali s kaznivim dejanjem zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Tega dejanja je utemeljeno osumljen 26-letni R. J., policist kranjske policijske postaje, do nedavnega kontrolor na mejnem prehodu Jezersko. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic, naj bi R. J. po nagovarjanju oziroma dogovoru z 49-letnim B. A. iz Kranja zlorabil svoj položaj na meji s tem, da je vtisnil v potne listine žig vstopa v Slovenijo in vstop-no-izstopne vizume za štiri tujce, m to brez njihove pnsotnosti. Gre za artistične plesalke, ki naj bi jim omogočil legalno bivanje v Sloveniji in delo v taverni Stari Mayr. Kriminalisti so R. J. in B- ^' ovadili okrožnemu toŽils* j proti plesalkam pa vloz predlog sodniku za prekršk : Policista so njegovi nadreje tudi takoj suspendirali- Kršenje avtorskih pravic, Kranj - 48-letni samosfeJ" podjetnik K. S. i2.KranJlJ. utemeljeno osumljen J1*^, vega dejanja neupravičen S izkoriščanja avtorskega » po prvem odstavku 159.cl kazenskega zakonika, zfl terega je zagrožena deJjl*\g. kazen ali zapor do treb K. S. je maja lam na t>jr^ organiziral javno pT* Lila Alpski večer. Na njej so javno izvedena glasbena 0 j za katera izvedbo ni 1^. dovoljenja združenja ^jtjjv teljev, avtorjev in založn**^ za zaščito avtorskih Vx a. Slovenije (SAZS). Ta age^, ja je edina pooblaščena ^ profitna organizacija .j, varstvo avtorskih in sotoc\ . pravic v Sloveniji. K. S., P j, Boštjan Sladic iz urada knjjal nalistične službe, bi tn pridobiti dovoljenje za Ja << izvajanje glasbenih "e kršenjem zakona o avto**^ in sorodnih pravicah ter P ^ zakonskih aktov naj bi si pridobil 394.000 tolarjeVjPJ^ tipravne premoženjske * : ti, ki jo predstavlja nepja^, avtorski nonorar agenciji- ^ minalisti so kazensko ova t že posredovah na tožilst* • H. J. OD PONEDELJKA DO SOBOTE OB 9., 14. IN 18. URI